Dopisi. Iz Ptuja. (Okrajne volitv«.) Volilci skupine velikega posestva za okrajni zastop Ptujski zbirajo se v dan volitve, t. j. 8. julija t. 1. ob 8. uri zjutraj v Narodnem domu, ako se začne volitev še le ob 9. uri, kar je zapisano na legitimacijskih listih, katerih še volilci dozdaj niso v roke dobili, Ako pa je začetek volitve ob 8. uri, morajo se volilci zbrati že ob 7. uri v Narodnem domu, da se vse potrebno za volitev dogovori, posebno zaradi volilne komisije. Pridejo pa naj vsi volilci točno ob doloteni uri, da nobeden ne zamudi volitve komisije, ker je to za nas imenitno. Da ne bodo pojedini volilci doma ostali, naj se volilci zbirajo, in zavedni naj vzamejo mlačne s seboj. Imena kandidatov za veliko posestvo dobi vsaki volilec doniu, ker še reklamacije v Gradcu niso rešene; kandidati za skupino občin bodo se proglasili dne 8. julija t. 1. v BSlov. Grospod." Volilcem obeli skupin pa priporočamo točnost ia slogo ! Odbor društva nPozor". Iz Slov. goric. (Častimo sv. Cirila in Metodija!) Pred tisoč leti ste zasijali na obzorju slovanskega sveta svetli zvezdi — sveta brata Ciril in Metodij, apostola Slovanov. Blaga in plemenita moža sta iz ljubezni do sv. vere zapustila dalnji Solun, rojstno mesto svoje, ter prišla učit sv. krščansko-katoliško vero, kazala sta pot praočetom našim v mili materinščini tje gori nad zlato solnčice in svitle zvezdice, kjer je naš pravi dom. „0 kako", piše ruski letopisec Nestor, ,,so se razveselili, ko sq slišali velika čuda božja v svojem materinem jeziku". Ker sta bila sv. brata naša največja dobrotnika, smo ju dolžni visoko častiti in z zaupanjem na pomoč klicati. Narod, ki svojib največjih, da, najlavnejših mož ne časti, ni vreden, da ga zgodvina — omenja. Le poglejte druge narode, kako se brigajo za svoje sv. apostole. Kaj pa mi? Bomo li roke križema držali v tem, ko vidimo druge napredovati? Bomo li čakali, da začno tuji narodi s prstom na nas kazati ? Nikakor! Pokažimo svetu, da tudi Slovenci živimo. Kak6 ju pa bomo zaslugam primerno častili? Dne 5. julija je njuni god. kaj naj jima v vezilo podamo? Pred dvema letoma smo slovesno obhajali lOOOletnico smrti sv. Metodija. Tudi mi, mali narodič, nismo zaostali, ali bomo mar zanaprej mlačni in malomarni do svojih apostolov ? Tega si golovo ne zaslužita od nas. — Kar se tiče službe božje, v tem bodo že preč. gg. duhovniki iz goretnosti kaj ukrenili v 6ast uašima blagovestnikoma. — Le fante slovenske bi rad opozoril, da tudi zanaprej kaj pokažejo. Pred nekaj leti so po Slov. goricab 4. julija zvečer užgali mnogobrojno lepih kresov v čast našima apostoloma. Tudi letos bi želeli, naj bi se to vzvišeno delo ponovilo; vsak večji hrib naj ima svojo lučico, ki bo visoko gori v nadzemske višave kazala pot, kjer se veselite veliki in plemeniti duši sv. Cirila in Metodija. Veseli me. da se tudi koroški Slovenci začno zanimati za to idejo in bodo napravili krese. — Kako se pa pri tem vzvišenem delu obnašati, da bo ljubo našim blagovestnikom? — Želeti je, da se v predvečer sliši iz jzvonikov, s slovenskimi trobojnicami okrašenib, veselo trijančenje zvonov; in med tem prižigajte vesele krese. Ako bi pa bil silni veter in nevarnost za poslopja, takrat se kresovi opuste in se nadomestijo drugokrat. Majhnih otročičev ne jemati h kresom, da se ne zgodi tako; kakor sem v ,,Miru" bral, da se je opekla in umrla mala deklica; zakaj bi se otroci zraven nahajali? Zraven se naj strelja, a s topioi ne s pištolami, ker so le-te nevarne. Velikokrat se je slišalo, da si je kteri s pištolo roko oškodil. Raje si omislite skupno smodnik, in kateri fant je previdnejši, ta naj s topiči strelja. to bi bilo lepo. Pri Ciril in Metodijevih kresih pokažite fantje to veselje, a le pazite, da se vam nič hudega ne zgodi. — Ako si pojete, poslužite se le pobožnih in zraven pošteno narodnib pesmi, Bog varuj klafanja in nesramno umazanih popevk. Pomislite, kaj kresi pomenjajo: kažejo nam namreč, kakor prijazne hičice tje gori, kjer je naš pravi dom, kamor bomo vsi dospeli, ako se vredne storimo. Zatoraj se naj vrši vse pošteno! — Ko bo prišel večer 4. julija, bomo z veseljem ozirali se po SIov. goricah, v prijazne Haloze. visoko Pohorje iu rodovitne Ljutomerske gorice, in srce nam bo v prsih radostno bilo, ako bo mnogo lepih kresov. Dragi fantje slovenski, ne pozabite na to, ustvarimo si v Slovencih nov kresni večer in to v čast našima največjima dobrotnikoma sv. Cirilu in Metodiju. Ona bosta z veseljem gledala doli z visokih in lepih nebes ter nam gotovo pomoč izprosila, nam toli zapuščenim in preziranim Slovencem. Sv. Solunska brata prosita za slovanski rod! V. Iz okolice Šoštanj. (N a š a o b č. v o 1 i t e v.) Dne 6. t. m. bile so pri nas občinske volitve, katere so prav srečno izpadle. Gospod Negri iz Celja in njegovo privrženstvo v Šoštanju so sicer na vse kriplje delovali, da bi občinski odbor dobili v svoje roke, to se pravi, da bi izvoljeni bili sami odvisni kimovci, kajti nemškutarjev med nami ni, pa izvoljeni so sami vrli slovenski moži iu gospoda Negrija baje močno greva, da se je kdaj v naše zadeve vtikal. Za župana izvoljen je zopet Miha Tajnik, za svetovalce pa: Jakob Falks, Franc G-oričnik in Martin Kortnik, Ko je volitev predstojništva bila končana, razgovarjalo se je o poročilih, katere so nemški časniki o našej volitvi raznesli, da je namreč izvoljenih 7 liberalcev in samo 5 poštenib slovenskih možev. To je pa naše odbornike močno razdražilo in napisal se je neki protest, v katerem se take hudobne laži odločno zavračajo in se ob enem izreče. da so in vsikdar ostanejo zvesti Slovenci, katerih geslo je in bode: ,,vse za vero, dom, ce3arja." Ta protest so potem podpisali: Fr. Sovič, Iv. Govedič, Jurij Orožen, Martin Kortnik, Jurij Medved. Miha Tajnik, Jakob Falks, Franc Goričnik, Franc Novak, Franc Grušovnik. Dva odbornika sta pa pred sklepom razgovora odšla, tega njima pa tudi za sedaj ne zamerimo, kajti vsak clovek je slabostim podvržen in dostikrat nima dovolj moči, da bi se prijaznej besedi in darežljivej roki kakega gospoda, kakor so ua primer g. Negri ne udal. Iz Stavenšic pri Radgoni. (Ogenj.) Bilo je na binkoštno soboto. Solnce je uže davno zašlo za goro, in noč je svoje črne peruti razprostrla čez zemljo. Prebivalci te solzne doline so se uže zvečinoma spravili k počitku, da bi se v sladkem spanju okrepčali za vesele binkoštne praznike. Le tu in tam je še kaka lučica brlela, kar se prikaže h kratu v naši vasi pri kmečkem posestniku Fr. M. ogenj in kakor bi trenil, so bili hlevi, s slamo kriti, že tudi v plamenu. Strešje je kmalu zgorelo, spodnji del pa je zidan in je torej ostal. Morebiti bi še se zgodila večja nesreča, toda domača hči še je bila po koncu, ter je ogenj kmalu zapazila in bitela sosedov klicat, le-ti so prišli hitro na pomoč. Res se je zgodila nesreča, pa koliko večja bi še se labko zgodila, ko bi nas Bog, in pa dobri Ijudje ne obvarovali! Slabo par ko rakov od onega hleva stoji drugega kmeta gospodarsko poslopje in od tega za par korakov zopet tretjega soseda in tako naprej. Ko bi bil od juga veter pihal in ko bi toliko Ijudstva od vseh strani ne bilo prihitelo na pomoč, spremenila bi se gotovo bila cela vas v pepel. Torej si v dolžnost štejem, da v imenu prebivalcev cele vasi izrekam vsem oniin, kateri so kolikor toliko pomagali, da nas ni zgorej omenjena nesreča zadela, najgorkejšo zahvalo in sicer s to iskreno željo, naj Vas Bog vse in vsakega obvaruje take in enake nesreče. Bog plati in srčni pozdrav vsem, katere ta zahvala zadeva! Z Bogom! Ant. Čirič, občinski predstojnik.