455ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 55 • 2001 • 3–4 (124)ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 55 • 2001 • 3 (124) • 455–463 Metka Fujs Narodnopoliti~na razmerja med Slovenci in Mad‘ari v Prekmurju v dobi dualizma* Od takrat, ko je nacionalizem ob koncu 18. stoletja postal v mnogih pogledih prevladujo~a politi~na doktrina in je pravico posameznikov, da izberejo dr‘avo, ki ji pripadajo, opredelil kot najvi{jo pravico, se do danes v dojemanju naroda in narodnih pravic ni veliko spremeni- lo. Nacionalizem {e vedno deluje kot zelo pomemben dejavnik, ki vzpostavlja vedno nove narodne dr‘ave in ustvarja vedno nova podro~ja mednarodnih konfliktov. Nadnarodno pove- zovanje in poudarjanje multikulturnosti kot posebne kvalitete bivanja, znotraj katere se lahko na istih nivojih prepletajo tako narodne, etni~ne in verske razlike oz. razlike v politi~ni ali spolni opredelitvi, se zato ka‘eta kot tisti vzorec, ki lahko uravnavata permanentno konflik- tnost. Ali jo lahko prepre~ita, pa je vpra{anje. Raziskovalci, ki se na razli~nih podro~jih ukvarjamo z razvojem etni~nih in narodnih sku- pin (zgodovinarji, antropologi, etnologi, sociologi, lingvisti), smo bili velikokrat zaslu‘ni za marsikatero teoreti~no podlago narodnim nestrpnostim in konfliktom. Napisali smo na kupe slavnih narodnih zgodovin, ki so bile bodisi primer ignorantstva bodisi primer zavesti o supe- riornosti, ki se je napajala v politi~ni, gospodarski ali voja{ki mo~i, v stereotipnih kulturnih vzorcih ali v mitologiji. Ampak tako kot smo se razvijali ljudje in narodi, tako so se razvijale tudi metode raziskav. Zato je danes te‘ko utemeljeno zagovarjati kakr{nekoli poenostavljene predpostavke, {e manj dejstvo, da se brez ustrezne mere kriti~nosti prepisuje ve~ deset ali sto let stara spoznanja, ~eprav so ‘e zdavnaj do‘ivela svoje zanikanje, redefiniranje ali vrsto z dokazi utemeljenih popravkov. Namen tak{nega po~etja gotovo ni strokovna utemeljitev kak{nega pojava, ampak stoji za njim obi~ajno neka zelo konkretna politi~na ideja. Te‘ko je trditi, da je kdo pri svojem raziskovalnem delu na podro~ju nacionalne zgodovi- ne sploh lahko popolnoma objektiven in zna iz danih virov vedno izlu{~iti tisto najbolj verjet- no resnico. Pa vendar verjamem, da se ve~ina zana{a na tisti nujni dvom, ki jim onemogo~a posplo{eno povzemanje podatkov, zaradi ~esar je marsikatera resnica, ki jo zapi{ejo, zgolj relativna resnica. Predvsem mislim tu na interpretacije, ki so odraz zornega kota v pristopu k raziskavi, nikakor pa ne na dejstva, ki imajo svoj vzrok ali posledico v posameznih ~isto konkretnih dogodkih ali dejanjih. Zavest etni~ne identitete pri nastajanju neodvisnih politi~nih struktur ni bila vedno prevladujo~a, kakor se to zdi, odkar so se v obdobju razsvetljenstva oblikovala narodna oz. nacionalisti~na gibanja. O‘ivljena jezikovna zavest, ki so jo vzpodbudili spori med reforma- cijo in protireformacijo, je jezik postavila za bistvo nacionalnega karakterja, spregledala pa vrsto drugih enako pomembnih mejnikov v oblikovanju ~love{ke identitete.1 Poleg jezika so to navade in obi~aji, bivanjski teritorij, mitologija, vera in razredna razmerja, vse skupaj pa se povezuje v specifi~nem imenu etni~ne skupine. Ime etni~ne skupine je zanesljivo tisto, ki * Prispevek je bil napisan v ~ast 80 letnice prof. dr. Vasilija Melika, vendar je zaradi tehni~nih razlogov izpadel iz objave v Melikovem zborniku. 1 Johan A. Armstrong, Pristop k nastanku narodov, Študije o etnonacionalizmu, ur. Rudi Rizman, Ljubljana 1991, 41. 456 M. FUJS: NARODNOPOLITI^NA RAZMERJA MED SLOVENCI IN MAD@ARI ... jo opredeli kot neko zaklju~eno grupacijo in ga je le-ta povzela z namenom, da se razlikuje od sosednjih ljudstev. V prostoru, kjer se danes stikata slovanski in mad‘arski etni~ni ele- ment, se tako pojavlja ime Slovani, kot generalno ime, obenem pa tudi lastna imena posa- meznih slovanskih etni~nih skupin. Za ljudstva, s katerimi so pri{li v stik, so povzemali njihova lastna poimenovanja ali pa so jih imenovali po svoje. Tako so npr. slovansko ime za Avare Obri zaradi dolo~ene sorodnosti prenesli v obliki Ogri na Mad‘are, ko so se ti pojavili v njihovem bivanjskem prostoru. Mad‘ari so Slovane, s katerimi so pri{li v stik, imenovali Toti ali Vendi, ki pa je le povzeto germansko ime Wind oz. na Slovane preneseno ime staro- davnega ilirskega ljudstva Venetov. V fazi, ko je neka etni~na skupnost tako dale~ oblikovana, da se lahko po nekaj zna~ilnostih lo~i od druge in ji to priznavajo tudi vsi, ki prihajajo z njo v stik, se na tem nivoju svojega razvoja bistveno ve~ ne spreminja. Na obmo~ju dana{njega Prekmurja se tako od 9. stoletja stikata slovenski in mad‘arski etni~ni element, ki sta se do te kategorije ‘e razvila bodisi v ~asu panonske slovanske kne‘evine bodisi v ~asu mad‘arske ustalitve v Panonski ni‘ini pod dinastijo Arpadovi~ev. Ne glede na obdobja opusto{enj, ki so bila vzrok na~rtnim koloniza- cijam {e v poznem srednjem veku ali po tur{kih vojnah v 17. stoletju, in ne glede na to, kako intenzivna je bila naselitev v posameznih obdobjih, sta ‘ivela v stiku do danes, se vzporedno razvijala ter medsebojno vplivala. Iz medsebojnih odnosov med razrednimi, religioznimi in etni~nimi zna~ilnostmi se je vsaka izmed obeh etni~nih skupin razvila do kategorije sodob- nega naroda. Zahteve po uresni~evanju narodne suverenosti oziroma oblikovanju ozemeljskih struktur, ki ustrezajo zavedanju skupne identitete, so privedle do prvih mednarodnih konflik- tov, ki so zamenjali prvotne materialne, razredne in religiozne. In ~eprav so imeli tudi naro- dni konflikti najve~krat svoje izhodi{~e v teh, so se sedaj kazali pod druga~no krinko. Etni~na struktura prebivalstva kraljevine Ogrske je bila ob koncu 18. stoletja odraz {tevi- lnih migracij in kolonizacij, ki so jih vzpodbudile tur{ke vojne, in je predvsem kazala mo~no zmanj{an odstotek mad‘arskega prebivalstva. Ta podoba se je kljub ugodnostim dualizma ohranjala tudi v 19. stoletju, ko agrarno mad‘arsko prebivalstvo ni preseglo 40 %, rezultat na~rtne mad‘arizacije pa je mo~no pove~an odstotek mad‘arsko govore~ega mestnega prebi- valstva, ki na prelomu stoletja dose‘e skoraj 70 %.2 Zaradi agrarne strukture svojega prebivalstva je zato tudi obmo~je dana{njega Prekmurja in Porabja ohranjalo strnjeno slovensko etni~no podobo, kjer se le Lendava pojavlja kot ve~je naselje skoraj mestnega zna~aja, ki ima skozi vse obravnavano obdobje izrazito mad‘arsko ve~ino. Izgleda, da se etni~na podoba tega obmo~ja tudi v ~asu najve~je mad‘arizacije, v obdobju Avstro-Ogrske, ni bistveno spreminjala predvsem zaradi svoje gospodarske infe- riornosti, ~eprav ob tem ne gre zanemariti pomena nacionalnih gibanj. Nacionalna gibanja, ki so zrasla iz socialnih in etni~nih razmerij, so se razvijala vzporedno, vzpodbujena druga od drugih, in obi~ajno je nacionalni pritisk z ene strani rodil reakcijo drugega in tako do svojega kon~nega cilja – nacionalne dr‘ave. Narodnostnopoliti~na razmerja med Slovenci in Mad‘ari na obmo~ju dana{njega Prek- murja in Porabja so dobivala elemente konfliktnosti, ko so dru‘bene spremembe, politi~ne reforme in mad‘arski narodni preporod pri~eli ob koncu 18. stoletja spreminjati dotedanja fevdalna dru‘bena razmerja. Najprej jih lahko le zaznamo v prvih debatah o etni~nem izvoru Slovencev na Ogrskem, v katerih so se mad‘arski strokovnjaki za zgodovinska in lingvisti~na vpra{anja oz. slavista Jan Dobrovsky in Jernej Kopitar izkazali za bolj{e poznavalce etni~nega izvora ogrskih Slovencev kot doma~i slovenski samouki, ki so jih pri komuniciranju z Mad‘ari 2 Fran Zwitter, Nacionalni problemi v habsbur{ki monarhiji, Ljubljana 1962, 30. 457ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 55 • 2001 • 3–4 (124) begali Vendi in Vandali.3 Konflikt na nivoju znanstvenih in ~asopisnih debat, ki ga niti ne moremo tako imenovati, se je postopoma zaostril, ko sta postajala mad‘arski jezik in mad‘arska kultura bistveni sestavni del politi~nega programa nove mad‘arske nacionalne dr‘ave. Glede na {tevil~nost slovenske narodne skupnosti, njeno gospodarsko, politi~no in intelektualno mo~ je bilo v obdobju, ko je ves ogrski dr‘avni aparat ob pomo~i Cerkve deloval v dobro ogrske nacionalne oz. dr‘avne ideje, skoraj nemogo~e pri~akovati, da bo vendar uspela vzpo- staviti in ohraniti potenciale svojega narodnega pre‘ivetja. Primerjava z drugimi, {tevil~nej{imi narodi na Ogrskem, Nemci, Slovaki, Romuni (~e odmislimo Hrvate, ki jim je bila priznana nekak{na dr‘avna tradicija, in Sase v Erdelyu, ki so skozi stoletja u‘ivali privilegiran po- lo‘aj), nam {e bolj nazorno poka‘e, kako male mo‘nosti so imeli Slovenci, ki so skozi 19. stoletje komaj dojemali, da na svojem oto~ku niso sami - ostanek nekega starodavnega ljud- stva, ki ga ‘e dolgo ni ve~. Do tedaj so se etni~ne in narodne sorodnosti s Slovenci v av- strijskih de‘elah zavedali le redki posamezniki; da pa je ta zavest dobila tudi podobo nekega {ir{ega narodnega, prekomejnega sodelovanja, gre pripisati splo{nemu predrevolucionarne- mu zanimanju za narod, njegov jezik in kulturne posebnosti, pozneje pa silovitemu mad‘ar- skemu nacionalnemu pritisku, ki se je napajal v pre‘ivelem sistemu socialnopoliti~nih raz- merij in katerega navidezna modernizacija, vzpodbujena od francoske in industrijske revolu- cije, je bila le kulisa. Sredi stoletja se je namre~ {e zdelo, da bodo nova veleposestva zaposlila in prehranila vso prese‘no kme~ko delovno silo. Spreminjanje tla~anov v najemne delavce se je kazalo v izre- dnem prirastku prebivalstva, ki je tudi v Prekmurju v letih med 1869 in 1910 naraslo skoraj za polovico. Zgodil se je demografski preobrat, ki je spremenil razmerje med mortaliteto in nataliteto in mu je poleg ugodnih gospodarskih razmer botrovala tudi zajezitev razli~nih epidemi~nih bolezni. Zadnja velika epidemija kolere na Mad‘arskem je bila v sedemdesetih letih 19. stoletja. Pospe{ena industrializacija je ob koncu stoletja povzro~ila mno‘i~ne mi- gracije prebivalstva iz pode‘elja v mesta, v gospodarsko razvitej{e pokrajine znotraj mo- narhije, veliko pa se jih je prisililo v trajno izselitev, predvsem v Ameriko. Gospodarsko- politi~ni razvoj dr‘ave se je odvijal v nekak{nem protislovju, kjer lahko na eni strani sprem- ljamo neverjetno gospodarsko rast: nastanek novih podjetij, trgovskih in ban~nih mre‘, razvoj ‘elezni{kega prometa in nenazadnje tudi posodobitev kmetijstva, vse pa se ka‘e v izrednem porastu mest in mestnega prebivalstva. Na drugi strani pa je prav tak{en gospodarski razvoj povzro~il veliko vrzel med prebivalstvom slabo razvitih ruralnih pokrajin, kakr{no je bilo Prekmurje. Gospodarski razvoj se tamkaj{njih velikih posesti skoraj ni dotaknil in so bila v glavnem zadol‘ena, tedaj svobodni kmetje pa svoje zemlje niso imeli in so bili prisiljeni v migracije: sezonsko zaposlovanje ali izseljevanje, kar je pokrajino ohranjalo na zelo nizki gospodarski razvojni ravni. Le zunanja podoba ve~jih krajev: Murske Sobote, Dolnje Lenda- ve, Mono{tra in Beltincev je konec 19. stoletja pri~ela dobivati svoj dana{nji urbani videz, nekaj denarnih zavodov, hranilnic in trgovin pa je imelo premalo kapitala za u~inkovitej{i gospodarski razvoj. Gospodarske spremembe so se odra‘ale tudi v nacionalni strukturi prek- 3 A Magyar Hírmondó (Mátyás Ráth) 1780. 35. levél. Lajos Bitnitz, A Vas és Sala Vármegyei Tótokról, Tu- dományos Gyüytemény, 1819, 3, 62. Jozsef Kossits, Vannak-e magyar országban Vandalusok, Tudományos Gyüjtemény 1827, 6, 71–79. (Jo‘ef Ko{i~) János Csaplovics, A magyarországi Vendus-Tótokról, Tudományos Gyüjtemény, 1928, 5, 3–50. Lajos Bitnitz, Hazánkban nincsenek Vandalusok, Tudományos Gyütemény 1828, 9, 70– 79. O omenjenih polemikah lahko ve~ preberemo v: Ivan Škafar: Mad‘ari o prvih {tirih knjigah Miklo{a Küzmi~a, ^ZN, Maribor 1975, 46/2, 246–258. Vilko Novak: Jo‘ef Ko{i~, prekmurski pisatelj, Ko{i~ in njegov ~as, Budimpe{ta 1994, 11–17. Marija Kozar Muki~, Kdo smo?, Traditiones 26, Res Slovenica-Quo vadis?, Ljubljana 1997, 298–299. Metka Fujs, Slovenska zavest in Slovenci v Prekmurju, Slovenija 1848–1998: iskanje lastne poti, Maribor, 1998, 78–80. 458 M. FUJS: NARODNOPOLITI^NA RAZMERJA MED SLOVENCI IN MAD@ARI ... 4 Franc Kuzmi~; @idje v Prekmurju, Katalog stalne razstave Pokrajinskega muzeja Murska Sobota, Murska Sobota 1997, 187–194. Franc Kuzmi~: Podjetnost prekmurskih @idov, Znamenje, Maribor, 1989, 172–179. 5 Darja Keréc, Sobota konec 19. stoletja ali kako so neko~ ‘iveli »pravi« Sobo~ani, Katalog stalne razstave Pokrajinskega muzeja Murska Sobota, Murska Sobota 1997, 161–172. 6 Medtem ko so evangeli~anski duhovniki in pisci 18. stoletja odlo~ilno vplivali na oblikovanje narodne identi- tete prekmurskih Slovencev, se je v ~asu prebujanja narodov pokazalo, da verskega interesa niso znali povezati z narodnim. Medtem ko so katoli~ani navezovali vedno ve~ stikov s sonarodnjaki na drugi strani Mure in na ta na~in v ~asu najve~je mad‘arizacije ohranjali svoj narodni zna~aj, so se evangeli~ani zaradi verske druga~nosti vedno bolj zapirali v svojo lastno skupnost. Njeno mesto so videli znotraj mad‘arske dr‘ave, med svojimi sobrati po veri, kot Vendi, Vendslovenci ali Staroslovenci, druga~ni znotraj dr‘ave, vendar tudi druga~nimi od {tajerskih ali kranjskih Slovencev. Svojo identiteto naj bi ohranili s pisanjem v vedno bolj arhai~nem prekmurskem jeziku z mad‘arskim ~rkopisom in uvajanjem vrste novih izmali~enih izrazov, ki niso bili ne prekmurski in ne mad‘arski. Seveda so tudi protestanti mo~no ~utili pritisk mad‘arizacije s postopnim prihajanjem mad‘arskih u~iteljev v ‘upnijske {ole in cerkvenoupravno ter izobrazbeno odvisnostjo od skupnega prekdonavskega seniorata, vendar zaradi pomanjkanja verskega zaledja niso zmogli mo~i za odlo~nej{e narodno anga‘iranje. Zadnji vidnej{i protestantski pisec in prevaja- lec tega obdobja Jano{ Kardo{ je umrl leta 1873. murskega prebivalstva. Medtem ko so bili mali kmetje in bajtarji ne glede na narodno pripa- dnost v enakem socialnem polo‘aju, je bilo novo me{~anstvo predvsem mad‘arsko ali pa se je mo~no identificiralo z mad‘arsko kulturo. Uradniki, zdravniki, advokati so bili v glavnem Mad‘ari, bankirji, trgovci, novi podjetniki pa v veliki ve~ini @idje, ki so se v nacionalnem pogledu prete‘no deklarirali za Mad‘are, saj so prihajali z tistega prostora oz. so imeli tam ve~ino svojega sorodstva. @idovsko prebivalstvo se je pri~elo v Prekmurju naseljevati po toleran~nem patentu, najve~je {tevilo pa je doseglo ob koncu 19. stoletja, kar je odraz novih gospodarskih mo‘nosti, ki so se jim ponujale v pokrajini.4 Med mestnim prebivalstvom Murske Sobote, Dolnje Lendave ali Mono{tra najdemo malo Slovencev, pa {e te le v skupini, ki bi ji te‘ko pripisali primerljivo dru‘beno veljavo.5 ^e ne v ekonomsko in politi~no pomembni, pa najdemo Slovence v primerljivi izobrazbeni strukturi le med u~itelji ter protestantskimi in katoli{kimi duhovniki, tako v mestih kot na pode‘elju, kar je povezano z mo‘nostmi izo- bra‘evanja in na nek na~in {e zagotovljeno avtonomnostjo Cerkve pri izobra‘evanju v ce- rkvenih {olah. Neobstoju lai~ne inteligence in razkolu, ki se je na nivoju narodnega vpra{anja zgodil med slovenskimi protestantskimi in katoli{kimi duhovniki v drugi polovici 19. sto- letja,6 gre v majhni meri pripisati dejstvo, da Slovenci na Ogrskem do leta 1919 niso razvili nobene lastne politi~ne ali kulturne organizacije oz. dru{tva. Vsekakor pa to {e zdale~ ni bilo odlo~ilno, saj se je izkazalo, da v tistem obdobju na Ogrskem tega niso zmogli niti mnogo {tevilnej{i narodi. Prekmurje je zgolj na mikronivoju odra‘alo vse tisto, kar se je dogajalo v ogrski polovici monarhije do njenega konca. Nosilec mad‘arskega narodnega preporoda je bilo ogrsko plemstvo, ki je za deklarativno kuliso mad‘arskega jezika in kulture v bistvu prikrivalo fevdalni partikularizem nasproti centralizmu dunajsko-nem{kega dvora. V ohranjanju njihovega polo‘aja naj bi bila garancija ohranitve mad‘arskega zna~aja Ogrske ob nujni predpostavki, da je zaradi dr‘avne tradicije mad‘arsko ljudstvo edino, ki v tej dr‘avi predstavlja narod. Fevdalni gospodje, ki so se za obrambo svojega dotedanjega mesta v dru‘bi lotili velike dru‘bene revolucije z narodnim predznakom, so na koncu uspeli. Monarhijo so pretresli do temeljev, v porevolucijski Evropi pa so ostali edini, ki so ohranili svoj fevdalni polo‘aj, le da so se sedaj imenovali velepose- stniki, prej odvisni kmetje pa so postali njihovi najemni delavci. Na~elno naj bi revolucija dala mo‘nost tudi me{~anstvu, ki pa si je v sistemu omejene volilne pravice z direktnim in javnim glasovanjem izborilo malo ugodnih pozicij. Ogrsko vladajo~o strukturo druge polo- vice 19. stoletja so torej sestavljali veleposestniki, plemstvo, novi kapitalisti in dr‘avna biro- kracija. Ti so bili mad‘arske narodnosti ali so se do dualizma v glavnem ‘e opredelili za 459ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 55 • 2001 • 3–4 (124) 7 Törvények Gyüjtemény / Zbirka zakonov / izhajala od 1865–1942, Országos Törvénytár / Dr‘avna zbirka zakonov / izhajala od 1867 in Magyarországi Rendeletek Tára / Zbirka mad‘arskih dr‘avnih uredb / izhaja od 1867. 8 Gábor G.Kemény, Iratok a nemzetiségi kérdés történetéhez Magyarországon a dualizmus korában I. 1867– 1892, Budapest 1952, 140. 9 Miroslav Kokolj, Bela Horvat: Prekmursko {olstvo, Murska Sobota 1977, 214–215. Mad‘are in niso razmi{ljali o kakr{nikoli obliki splo{ne volilne pravice, {e manj o mo‘nosti delovanja kak{ne narodne politi~ne stranke ali gibanja. Ves dr‘avni aparat je ne glede na politi~no opredelitev deloval v slu‘bi ogrske dr‘avne ideje, ki je za edini nacionalni konflikt {tela tistega s habsbur{ko dinastijo. V petdesetih letih je ta sistem ustvaril splet zakonov, ki so skupaj z uradnimi statistikami, iz relativno ve~inskega Mad‘are naredili za absolutno ve~inski narod v dr‘avi.7 Vsekakor je bilo narodnostno vpra{anje tisto, s katerim se je zaradi svoje narodnostne strukture ogrska politika najve~ ukvarjala. V kratkem obdobju neodvisnosti je ogrski zbor v Szegedu leta 1849 sprejel Zakon o narodnostnih manj{inah, ki naj bi spo{toval le kulturne, jezikovne in verske pravice nemad‘arskih prebivalcev znotraj ob~inskih meja, ne pa narodnosti na celot- nem njihovem ozemlju, ter dolo~il mad‘ar{~ino kot jezik uprave, zakonodaje in vojske. »Naj bi« zato, ker je bilo z zmago absolutizma upov za mad‘arsko nacionalno dr‘avo za nekaj ~asa konec. Novi narodnostni zakon se je pri~el snovati ponovno ob sklicu ogrskega zbora v Pe{ti leta 1861 in ~eprav je bil osnutek pripravljen ‘e istega leta, je bil Zakon XLIV o enakoprav- nosti narodnosti sprejet {ele takrat, ko so bile Ogrski v dvojni pogodbi zagotovljene dolo~ene samostojne dr‘avne pristojnosti in ko je bil istega meseca leta 1868 zakonsko potrjen spo- razum s Hrva{ko. Zakon, katerega o~e je bil Ferenc Deák, je dolo~al, da so vsi prebivalci Ogrske en sam politi~ni narod, vendar je jezikom nemad‘arskih narodov omogo~il uporabo na nivoju lokalne uprave oz. s sklepom ministra ali odlo~itvijo ustanovitelja tudi na {olah. Za tisti ~as kar primeren zakon, s katerim sicer ni bilo dose‘eno sorazmerno narodnostno zasto- panje v parlamentu in je bil v svoji kon~ni razli~ici dale~ od tistega izvirnega liberalizma, v katerem so se {e poznale sledi filozofa, knji‘evnika in politika Jozsefa Eötvösa in na~el o osebni svobodi kot temeljni vrednoti in o narodni zavesti kot o njeni nujni posledici, pri ~emer je mogo~e narodnostno vpra{anje re{iti z doslednim spo{tovanjem osebne svobode, raz{irjene na vse, ki se po~utijo pripadnike kakega naroda.8 Najve~ji problem tega zakona je bil, da je v bistvu ostal na papirju in ga niso nikoli izvajali. Uporaba jezika narodnosti je bila namre~ prepu{~ena krajevnim uradnikom, krajevno politiko pa so vodile ‘upanijske skup{~ine, ki so tudi po padcu fevdalizma ostajale v rokah lokalnih plemi~ev, veleposestnikov - politi~ne opore liberalcem v boju za politi~no in narodno poenotenje Ogrske. Na ~elo te skupine po- de‘elskih plemi~ev in dr‘avnih uradnikov je leta 1875 pri{el Kálmán Tisza in kot predsednik vlade vodil ogrsko dr‘avno politiko po dveh tirih: kompromisarskega sporazumevanja z Av- strijo in nenehne gonje proti narodnostim. Rezultat je bila odkrita politika pomad‘arjevanja. V Prekmurju je tako sloven{~ina izven doma~e hi{e in vasi ostala le {e v cerkvi. Iz {ol jo je pri~el izrivati t. i. Trefortov zakon XVII o obveznem pouku mad‘ar{~ine na nemad‘arskih {olah iz leta 1879,9 s katerim je bila povezana zahteva sombotelske {kofije, da slovenske u~benike za pouk in verouk tiska budimpe{tanska Dru‘ba sv. Štefana v mad‘arskem ~rkopi- su in tako izrine vedno bolj uveljajo~o se gajico. V treh letih po sprejetem zakonu so se morali vsi u~itelji obvezno nau~iti mad‘arskega jezika, ~e so hoteli ohraniti slu‘bo. S tem namenom so potekali po celi dr‘avi izobra‘evalni te~aji, za {irjenje mad‘arskega jezika in kulture pa so oblasti na podro~jih s {tevilnej{im nemad‘arskim prebivalstvom podpirale usta- navljanje posebnih kulturno-izobra‘evalnih dru{tev. Tak{no dru{tvo je bilo ustanovljeno v 460 M. FUJS: NARODNOPOLITI^NA RAZMERJA MED SLOVENCI IN MAD@ARI ... 10 Tovrstna dru{tva so se pri~ela ustanavljati po letu 1880 v obmejnih mad‘arskih pokrajinah z ve~inskim ne- mad‘arskim prebivalstvom. Njihova poglavitna naloga je bila {irjenje mad‘arske kulture in jezika z namenom celo- vite mad‘arizacije pripadnikov drugih narodnostnih skupin. Pobudo za ustanovitev tovrstnega dru{tva v sobo{kem okraju je dalo u~iteljsko dru{tvo 4. oktobra 1893 na zborovanju na Ti{ini. Iz takrat ustanovljenega odseka za izo- bra‘evanje in mad‘arizacijo je 28. oktobra 1897 nastalo Vendvidéki Magyar Közmüvelödési Egyesület (Mad‘arsko prosvetno dru{tvo za Slovansko krajino) v Murski Soboti, ki je izdajalo svoj ~asopis Muraszombat és Vidéke (Mur- ska Sobota in okolica). Namen dru{tva in njegovega glasila je bil zavarovati prostor dana{njega Prekmurja pred {iritvijo slovenskih knjig in ~asopisov ter idej o slovanski enotnosti, {e posebej narodni enotnosti Slovencev v av- strijskem in t. i. Vendov v ogrskem delu monarhije. Leta 1899 je bilo v Dolnji Lendavi ustanovljeno podobno dru{tvo Alsólendvai és Vidéki közmüvelödési Egyesület (Izobra‘evalno dru{tvo Dolnje Lendave in okolice), ki je izdajalo ~asopis Alsólendvai Hiradó (Dolnjelendavski poro~evalec). Dru{tvi sta prenehali delovati ob koncu prve svetovne vojne. VMKE je bilo obnovljeno 21. maja 1941, poleg izdajanja ~asopisa Muraszombat és Vidéke, katerega zadnja {tevilka je iz{la 23. marca 1945, pa se je najve~ ukvarjalo z izobra‘evanjem, organiziranjem te~ajev mad‘arskega jezika ter politi~nega, kulturnega in dru‘abnega ‘ivljenja v pokrajini. 11 Vasvármegye, Magyarország vármegyei és városai, Budapest 1898, 11–12. 12 Ivan Zelko, Zgodovina sobo{ke dekanije, Zbornik sobo{kega muzeja 5, Murska Sobota 1998, 122. 13 Prekmurje, Seznam ob~in, Murska Sobota 1921. 14 Miroslav Kokolj, Bela Horvat, n.d. 240. 15 Fran Zwitter, n.d. 177–178. Murski Soboti leta 1893 in v Dolnji Lendavi leta 1899.10 U~inki pomad‘arjevanja so se spremljali sproti in tudi ~e je okrajni glavar v Murski Soboti po desetih letih od sprejetja Trefortovega zakona {e ugotavljal, da ni mo‘no, da bi lahko narodnost nek jezik osvojila v tolik{ni meri, da bi ga zamenjala za materin{~ino, so se pojavljale analize, ki so ugotavljale, da pomad‘arjevanje med »Vendi« zelo dobro poteka in da bo tudi ta »sicer domoljubna naro- dnostna skupina kmalu postala mo~na predstra‘a mad‘arskega jezika in mad‘arske nacije«.11 Mad‘arski zna~aj so Ogrski »kazila« tudi {tevilna krajevna in dru‘inska nemad‘arska imena. Pri~ela se je obse‘na akcija pomad‘arjevanja le-teh. Tako npr. {ematizem sombotel- ske {kofije iz leta 1889 prina{a za prekmurske kraje tako slovenska kot nova mad‘arska imena, medtem ko {ematizem iz leta 1882 mad‘arskih imen {e ne pozna.12 Pozneje so to dvojno zapisovanje opustili in so ostala le mad‘arska imena kot izvirna. Stanje pomad‘arjenih krajevnih imen je dokon~no potrdil Zakon IV o poimenovanju ob~in in drugih krajev iz leta 1898, s katerim je bilo dolo~eno, da se smejo v vseh osebnih in uradnih dokumentih, knjigah in ostalih zapisih uporabljati le s tem zakonom dolo~ena krajevna imena.13 Enako je veljalo za osebna imena in priimke, ki jih je bilo obvezno v vse uradne dokumente vpisati v ustrezni mad‘arski obliki. Slednje ni imelo podlage v neki dolo~eni zakonski uredbi, vendar se je dogajalo na podlagi ukaza notranjega ministra o »raz{iritvi podpore koristnemu gibanju za mad‘arizacijo imen« leta 1898, na podlagi ukaza vojnega ministra o pisanju krstnih imen voja{kih obveznikov leta 1896 in drugih podobnih dokumentov na vseh nivojih dr‘avne in cerkvene uprave.14 Kako se je vse gospodarsko in politi~no dogajanje odra‘alo v statisti~nih podatkih lahko poka‘emo na primeru za Slovence najmanj ugodnega ljudskega {tetja iz leta 1910, ko so jih obravnavali le {e v rubriki »drugi«. V ogrski dr‘avni polovici je tega leta ‘ivelo 48,1 % Mad‘arov, vendar je bilo 90 % vseh lastnikov podjetij Mad‘arov, 90 % uradnikov, profe- sorjev, zdravnikov in advokatov, 82 % tistih, ki so kon~ali srednjo {olo, 64 % duhovnikov in u~iteljev, pri ~emer je bila skoraj vsa visoka cerkvena hierarhija mad‘arska, 80 % vseh periodi~nih publikacij, ki so izhajale, je bilo v mad‘ar{~ini in {e bi lahko na{tevali.15 Izkaza- lo se je, da je imela mad‘arizacija najmanj uspeha pri masah nemad‘arskega kme~kega pre- bivalstva, ki jih osnovne {ole in kulturna dru{tva niti niso nau~ila mad‘ar{~ine, kar pa je bilo na gospodarsko-socialnem podro~ju porazno, saj se je narodno pre‘ivetje vezalo na gospo- darsko inferiornost. 461ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 55 • 2001 • 3–4 (124) Dr‘ava, ki je bila ne glede na svojo narodno strukturo zgrajena na predpostavki, da so vsi njeni dr‘avljani del ene velike nacije, je bila ‘e v svojem izhodi{~u konfliktna. Najprej je bil to konflikt mad‘arskih nacionalnih interesov in interesov nem{kega dvora, in ko je postal z dualizmom ta nekako permanentno uravnove{en, je ostal kot primaren konflikt med Mad‘ari in drugimi narodi znotraj ogrskega dela monarhije. Znotraj te konfliktne situacije, ki je ustvarila tudi svojevrsten vzorec socialnih in verskih konfliktov, so vzporedno ‘iveli Slovenci, Mad‘ari, Nemci, @idje, Romi, protestanti in katoliki v Prekmurju. Najvi{jo stopnjo konfliktnosti je do konca obravnavanega obdobja dosegel odnos med Slovenci kot narodnostjo in Mad‘ari kot predstavniki posvetne in cerkvene nomenklature; torej med Slovenci in mad‘arsko dr‘avo. Vsi ostali konflikti so bili ob tem vzporedni in so se le ob posameznih konkretnih dogodkih nazorneje pokazali, npr. dogodkih, ki jih je obi~ajno vzpodbudil primarni konflikt ali pa sam ~as, kjer so bila razmerja med ljudmi polna predsodkov in strahov. Vsaka od navedenih sku- pin je nosila v sebi dozo {ovinizma, tako npr. nesporna slovenska narodna voditelja tega obdobja Franc Ivanocy in Jo‘ef Klekl v svoji katoli{ki vzgoji in prepri~anju ostro odklanjata vse druge ideolo{ke smeri. Prvi ni nikoli dobro mislil o @idih, ki so se mu {e dodatno zamerili zaradi svoje proliberalne politike, o protestantih pa je razmi{ljal v kontekstu razprav o drugi veri, ki jo je treba zavra~ati, in drugovercih, ki jih je potrebno tolerirati, ker izhajajo iz istega nauka, ter jih prepri~ati v zmoto. S koliko predsodki so prihajali v Prekmurje tudi slovenski rojaki s Štajerskega, nam nazorno poka‘ejo zapisi Antona Trstenjaka, ki je Mursko Soboto ozna~il za »‘idovsko gnezdo«, ~eprav je v njej prebil le eno no~.16 Toda {ovinizem, ki ga je gojila mad‘arska dr‘avna politika in se je vztrajno stopnjeval ter dosegel svojo kulminacijo v letu milenijskega praznovanja 1896, takrat v Evropi skoraj ni imel primere. Narodno ‘ivljenje Slovencev na Ogrskem je bilo od ~asov reformacije povezano z njiho- vim verskim ‘ivljenjem, usmerjali pa so ga doma~i duhovniki ali uradna Cerkev, ko je v njem videla interes ohranjanja pobo‘nosti med ljudstvom. Potem ko je bila sloven{~ina skoraj popolnoma izrinjena iz uradne posvetne rabe, je postala cerkev njeno edino zato~i{~e – toda ne uradna Cerkev in njeni {kofi, ki so bili tudi sami v slu‘bi dr‘ave, ampak doma~i duhov- niki, predvsem Ivanocy in njegovi najo‘ji sodelavci, ki so zmogli toliko narodne in politi~ne energije, da so se odlo~no postavili v bran svojih narodnih pravic, predvsem pa v bran svoje avtonomnosti pri pou~evanju in pastoralni dejavnosti. In ~e je leta 1893 Fran Kova~i~ opis svojega potovanja po Prekmurju Spomini na Prekmursko {e podnaslovil z Morituri vos salu- tat,17 je prav vztrajnost te skupine duhovnikov ustvarila razmere, da so umirajo~i pre‘iveli. Glede na silovit pritisk, ki ga je bil dele‘en z vseh strani - politi~nih in osebnih diskvalifikacij - navdu{uje neverjetna Ivanocyjeva ostrina in prepri~anje v svoj in narodov prav, ki se izra‘a v njegovih ~asopisnih ~lankih, pismih {kofu in govorih na dekanijskih konferencah.18 Ob tem ko mad‘arska dr‘ava in Mad‘ari ‘e nekaj zadnjih let praznujejo prihod v sedanjo domovino, tiso~ let dr‘avnosti … , postavljajo spomenike po domovini in na mejah svojega etni~nega ozemlja in ko Slovenci v Prekmurju praznujejo obletnico svoje zdru‘itve z mati~nim narodom, so ponovno o‘ivele razprave o preteklosti, o pravi~nosti ali krivi~nosti Trianonske mirovne pogodbe o plebiscitu, ki ga ni bilo, in tako naprej. Iz tega se je nujno rodilo tudi vpra{anje narodnopoliti~nih razmerij med Slovenci in Mad‘ari v obdobju dualizma, ki so bila eno od {tevilnih gibal zgodovine Prekmurja v 20. stoletju. 16 Anton Trstenjak, Slovenci na Ogrskem, Ljubljana 1909 (rokopis), NUK – Rokopisni oddelek, stari fond). 17 Fran Kova~i~, Spomini na Prekmursko (rokopis), Univerzitetna knji‘nica Maribor – Rokopisni oddelek. 18 Jo‘ef Smej, Pastoralna dejavnost Ivanocyjevega kroga, Maribor 1975. Ivanocyjev simpozij v Rimu, Ljubljana 1985. 462 M. FUJS: NARODNOPOLITI^NA RAZMERJA MED SLOVENCI IN MAD@ARI ... Odlo~itev Slovencev na Ogrskem za Slovenijo v letih 1918 in 1919 ni bila nekaj absolut- nega, nekaj, kar bi se dalo izmeriti v odstotkih kot nedvomen izraz ve~inske narodne volje. Pre‘eta je bila z vrsto dilem in dvomov, ki jih je nujno ustvarjala zavest, da se narod s svojimi narodnimi voditelji podaja v neznano, v novo dr‘avno skupnost, katere - ne vedno zgolj privla~na podoba - se je ‘e dala slutiti. Toda gospodarska, politi~na in nacionalna kriza v stari dr‘avi se je stopnjevala do vreli{~a, v katerega sta s svojo dokon~nostjo posegli svetovna vojna in mirovna konferenca po njej. Slovenska skupnost na Ogrskem ni bila neka absolutno homogena celota, in ~eprav ni premogla najvi{jih dru‘benih slojev, je bila dru‘beno in pre- dvsem versko razslojena, {e bolj raznoliko pa je bilo obmo~je, na katerem je v ve~inskem delu bivala. Iz tak{ne dru‘bene strukture in iz negotovih politi~nih razmer v povojni Evropi so se rojevale in umirale dileme. Iz njih se je kot rezultat optimalnih mo‘nosti rodila odlo~itev za Slovenijo oziroma takratno Kraljevino Srbov Hrvatov in Slovencev. Razmere za tak{no odlo~itev so se ustvarjale ‘e celo stoletje prej, tako dolgo, kot je na obroke razpadala in kon~no razpadla Habsbur{ka monarhija. Krivdo za Trianonsko mirovno pogodbo in dogo- dke, ki so ji botrovali, mad‘arsko zgodovinopisje, {e bolj pa politika zadnjih let pripisuje predvsem Kuhnovi komunisti~ni vladavini in akterjem mirovne konference, ki so se za isti vojni poraz odlo~ili ene nagraditi, druge pa kaznovati. Le malokdaj ‘eli kdo pogledati {e kak{no stoletje bolj nazaj v ~ase, ko je mad‘arsko plemstvo iz partikularnih nagibov vrglo monarhijo iz te~ajev, ali kak{no desetletje nazaj, ko ogrski dr‘avni aparat niti ni ve~ posku{al vzbujati vtisa, da je v nacionalnih vpra{anjih nevtralen. Zaradi tak{nega sistema se je tudi ‘ivljenje Slovencev na Ogrskem bistveno razlikovalo od ‘ivljenja Slovencev v avstrijskih de‘elah, kjer se je za razliko od Ogrske ‘e {irila volilna pravica in se je kljub temu, da ni bilo ustvarjene nacionalne enakopravnosti, dopu{~ala aktivnost razli~nih, tudi narodnih, politi~nih strank. Dose~i politi~ni konsenz na podro~ju narodnih odlo~itev je bilo zato za Slovence na Ogrskem, ki niso imeli nobene politi~ne stranke ali vsaj narodnega dru{tva, nekaj izjemno pomembnega. In tak{en politi~ni konsenz je stal za odlo~itvijo v prevratnem obdobju, svojo mno‘i~no manifestacijo pa je dobil na sobo{kem shodu VMKE (Vendvidéki Magyar Közmüvelödési Egyesület) 20. oktobra 1918, na radgonskem zborovanju, ki ga je pripravil mariborski Narodni svet 26. decembra istega leta, in na taboru v Beltincih 17. avgusta 1919, ki se ga naj bi udele‘ilo okrog 20.000 ljudi. Vse {pekulacije s predpostavko, kaj bi bilo, ~e bi mirovna konferenca dovolila izvedbo referenduma, so zato le {pekulacije z dilemami, ki so bile prisotne med prebivalstvom, in {pekulacije s predpostavko, da bi se referendumsko vpra{anje glasilo: »V kateri dr‘avi ‘elite ‘iveti?« in ne »Katere narodnosti ste?« ali celo »Ali ‘elite ‘iveti v svoji narodni dr‘avi?« ^eprav ni delo zgodovinarja, da se ukvarja s predvide- vanji, ampak le zaznava in interpretira, kaj se je zgodilo, kljub temu ni te‘ko predvidevati, da bi tako zastavljenim vpra{anjem lahko sledili popolnoma razli~ni odgovori. Permanentna konfliktnost, ki obstaja med narodi, od kar so, je gibalo na{ega bivanja in {e danes v mnogih potezah ozna~uje tudi sobivanje Slovencev in Mad‘arov na zahodnem robu Panonske ni‘ine. 463ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 55 • 2001 • 3–4 (124) Ö s s z e f o g l a l ó A muravidéki szlovénok és magyarok nemzeti politikai viszonyai a dualizmus korszakában Metka Fujs A nemzet és a nemzeti jogok mivoltában nem sok minden változott a 18. század vége óta, amikor több szempontból vezetõ politikai doktrínává vált a nacionalizmus, és az egyik legmagasabb jogként jelölte meg az egyén azon jogát, hogy megválassza az országot, amelyhez tartozni kíván: a nacionalizmus napjaikban is egyre újabb területeken vezet nemzetközi konfliktusokhoz. Amikor egy etnikai közösség kialakulása eléri azt a szintet, hogy egyes jellemzõi alapján különbözik a másik közösségtõl, és ezt a különbözõséget elismerik a vele kapcsolatba kerülõ más közösségek is, lényegesebb fejlõdési változás már nem várható. A pannon síkság nyugati peremén, a mai Muravidék és Rába-vidék térségében már a 9. század óta érintkezik a szlovén és a magyar etnikai elem. A kategória kialakulása valószínûleg a pannon szláv hercegség, illetve a magyaroknak az Árpád-házi dinasztia idejében való végleges letelepedésének idejére tehetõ. Tekintet nélkül a késõbbi idõszakok letelepedési intenzitására, napjainkig kapcsolatban éltek, párhuzamosan fejlõdtek, kölcsönösen befolyásolták egymást. Az osztály-, vallási- és etnikai jellegek közötti kapcsolatokból mindkét etnikai csoport fejlõdése a korszerû nemzet kialakulásáig vezetett. A közös identitás felismerésének megfelelõ nemzeti szuverenitás megvalósítására, illetve a területi struktúra kialakítására irányuló törekvések vezetettek az elsõ konfliktusokig. A szlovénok és a magyarok közötti nemzeti politikai viszonyok akkor kezdik magukra ölteni a konfliktus-elemeket, amikor a társadalmi változások, a politikai reformok és a magyar nemzeti felvilágosodás folytán a 18. század végén megváltoznak az addigi feudális társadalmi viszonyok. A jobbágyságnak bérmunkásokká való átalakulása a Muravidéken a 19. század közepétõl a lényeges népességnövekedésben nyilvánult meg, a fokozott iparosítás következtében a vidéki lakosság tömegesen vándorolt a városokba, a monarchia fejlettebb térségeibe, nagyon sokan végleges elköltözésre kényszerültek. A gazdasági változások nyomokat hagytak a muravidéki lakosság nemzeti struktúrájában is. Miközben a kisföldû parasztok és a zsellérek nemzeti hovatartozásra való tekintet nélkül azonos szociális helyzetben voltak, addig az új polgárság nagy része a magyar lakosság körébõl került ki, illetve erõsen a magyar kultúrával azonosította magát. A társadalmi élet jelesebb hordozói között nem voltak szlovénok, az értelmiség soraiban is csupán a tanítóság és a papság soraiban fordultak elõ, ami az oktatási lehetõségekkel és az akkor még biztosított egyházi autonómiával, illetve az egyházi iskolákban folyó képzéssel kapcsolható össze. Részben a laikus értelmiség hiányának a következménye a tény, hogy 1919-ig a Magyarországon élõ szlovénok nem alakítottak ki saját politikai, illetve kulturális szervezetet, de a tényleges okok a magyar állam által az 1867-es kettõs szerzõdés - kiegyezés aláírása után bevezetett erõteljes magyarosításban kereshetõek. Egy olyan többnemzetiségû országban, amelyben a magyarok csak viszonylagos többségben éltek, a hivatalos politika egyetlen nemzeti konfliktust ismert el - a bécsi német udvarral valót. Ezt a magyar állameszmét szolgálta a teljes hatalmi struktúra, amelynek nem állt céljában elismerni sem az általános választási jogot, sem pedig a nemzetiségi politikai szervezetek tevékenységének lehetõségét. Törvények és hivatalos statisztikák kívánták abszolút többségi nemzetté emelni a magyart, az ellentétek azonban magát az államot feszítették szét. A nemzeti tudatot megõrizni segítõ, a nép nyelvén történõ oktatás és lelkipásztori tevékenység iránti jogokat következetesen hangoztató hazai papság segítségével a szlovénok az elsõ világháború követõ zavaros idõkben az Szerb- Horvát-Szlovén Királyságon belül az anyanemzettel való egyesülés mellett döntöttek. A dualizmus korszakában a szlovénok és a magyarok közötti nemzeti politikai viszonyok a 20. század Muravidékének egyik legfontosabb mozgatói lettek. A nemzetek létezése óta mûködõ permanens konfliktusok pedig saját létünk mozgatói, amelyeknek bizonyos vonásai még napjainkban is jellemzik a szlovénok és a magyarok együttélését a pannon síkság nyugati peremén.