Lelo IX.
Št. 18.
V.b.h.
Dunaj, dne 1. maja 1929
m
KOROŠKI SLOVENEC
Naroča se pod naslovom
.KOROŠKI SLOVENEC«
Klagenfurt, Viktringer-Ring 26. Rokopisi se naj pošiljajo na naslov:
Pol. in gosp. društvo
Klagenfurt, Viktringer-Ring 26.
List
za politiko, gospodarstvo in prosveto
Izhaja vsako sredo.
Stane četrtletno : 1 šiling, celoletno : 4 šilinge.
Za Jugoslavijo
četrtletno : Din. 25’— cololetno : Din. IGO'—
Pozamezna številka 10 grošev.
Naša pesem
Nekako razburjena je pričakovala našo prireditev v Borovljah naša dolina. Že teden dni prej se je govorilo le o tem, teden dni prej se razprodale vse vstopnice, čutil je vsak izmed nas, da je ta prireditev važen korak k lepšemu razgledu in jasnejšemu cilju in zato ie bil vznemirjen. Za prireditev in njen uspeh je trepetalo tisoče src, do katerih je vstvarila vezi ta naša pesem, trepetalo je še posebej stoinpetdeset src vrlih naših pevcev, ki so se svojega poslanstva v prireditvi zavedli kot še nikdar. Tako se je zgodilo, da je postala naša Pesem znanilka našega življenja, dokaz naše železne discipline in naše miroljubnosti, toplomer naše ljubezni in toplote do domače zemlje, misli in besede.
Opoldne so se začeli zbirati pred dvorano naši zbori. Na obrazih naših pevcev si videl zavest in ponos, da so na trdih svojih tleh ter Polagajo v svojo pesem le ljubezen, a v njej moč, ki razorožuje, premaga in triumfira. fantje in možje celega Roža in vse širne oko-jice: iz Sel, Borovelj, Podljubelja, Št. Janža, Sveč, Št. Jakoba, Loge vasi, Škofič, Bilčovsa, Hodiš in Kotmare vasi so se zbrali na odru trškega kma m morda še ni bilo pevskega zbora, ki bi kot ta znal v pesem vliti toliko duše in življenja. In temu se ni čuditi, saj je bila pesem le melodija njihovega in našega žjvljenja. Pesem naše bolesti in našega veselja. Že prva skupna pesem je zato ustvarila živo vez med Pevci in poslušalci in treba bi bilo le poziva, Pa bi se pridružila petju vsa široka dvorana, da bi bila polna pevcev in brez poslušalcev. Borovlje menda tako slikovite in tako polne dvorane niso še videle. Bile so navzoče naše dobre mamice iz Borovelj in okolice, Šmarjete in Sel in Plajberka in od drugod, možakarji in fantje iz celega Roža, žile in Podjune, vmes naši vrli Celovčani in tu in tam kaka radovedna gospodična z bubikopfom, končno zastopniki boroveljskih pevskih zborov in drugih na prireditvi zainteresiranih organizacij. Naše dobre mamice so imele gotovo v prireditvi največ u-žitka in pesem je spremljala marsikako solzo. V melodijo so se znale vživeti naša dekleta in zdelo se je, kot da bi bila vrsta zaljubljenih Pesmi slavospev našim dečvam. Seveda jim zato še ni treba postati prevzetnim, našim dekletom! Našim starešinam in očetom je bila pesem spomin na vse te uštneiši liete njihove; molčali so, ker so se sramovali povedati očitno svojo skrivno misel.
Strmela je dvorana, ko se je prvič odgrnil ^ zastor in je naš vrli šentjakobski skupni pevovodja, ki ima v sebi žilico dirigenta mestnih koncertov, s svojo taktirko prvič združil posamezne zbore v skupen nastop. Pričela se je Prireditev s himno naše doline „Nmav čriez ji-zaro“ in ta mehka melodija se je nehote vkrad-*a v dušo vsakogar, vzbudila v njem sorodno struno in ubrala akord pesmi naše duše. Če kedaj, je občutil naš rod ob tej pesmi silo vezi, ki ga druži z njegovo zemljo njegova narava. Zaslutiti je moral vsakdo sorodnost lepote me-l(*lije in zemlje ter uvideti ničevost nasprotja med ljudstvom te doline. V svoji preprostosti m dobrosrčnosti je naš rod po ljubezni vezan na svojo zemljo, često trdosrčno, neusmiljeno. »Jes s’m an burn pavr“ je bila druga pesem, v rijej sled te vezi in rahel očitek nerazumevanja položaja našega kmetiškega rodu od strani visoke politike ...
v Borovljah.
Posamezni nastopi zborov so bili kot dragoceni dragulji v zlati verižici celega sporeda. Izprva zamišljeni kot javno tekmovanje, so se spremenili v eno samo sliko našega pevskega pokreta. Zato določimo nagrado vsem posameznim zborom, skupnemu pevskemu zboru! Pevski zbor iz Bilčovsa je našel v svojih pesmih dovolj duha naših prednikov in iz njegovih pesmi je zvenela preprostost in lepota tedanjega življenja. Zbor iz Škofič je naglasil v pesmi šegavost našega ljudstva, ki pa je izzvenela v drugi pesmi v tožbo, kje da so tiste stezdice, ki so včasih bilé. Kotmirčani so spravili predvsem s svojo Urško v zadrego naša dekleta, dočim si čutil v pesmih Hodišanarjev zopet nekaj melodije starih lepih časov. Loga-vašani so nas presenetili v pesmi s svojo rajžo v Škofiče in Prapreče. Da bodo Svečani našli toliko živahnosti v svojih pesmih in skušali resno tekmovati, smo vedeli vnaprej. In k novemu poletu -njihovega zbora čestitamo! Nadvse razveseljiv je bil pojav, da so nastopili med ostalimi tudi pevci iz Št. Janža in naši Podlju-beljčani in tako dokazali, da tudi pri njih še pesem ni zamrla. Tudi gorjanskim fantom iz Sel je kaj lepo pristojala njihova mehka pesem in vasica pod Obirjem je bila po njih častno zastopana. Največ korajže so imeli kljub neprevidenim zaprekam fantje iz Št. Jakoba in kvintet je svoj „krajčič“ izborno rešil. Da bo boroveljski domači zbor napel vse moči, da ostale prekosi, smo pričakovali, in ne zamerimo tega ponosa domačinom. Saj je bil naš usneh del truda fantov in mož iz trga in desnico jim stisnemo v hvaležnost! »Župan" je pomenil šaljivo stran tega dneva in lahek je bil smeh po otožni naši pesmi. Skupni zbor je nato združil v svojih pesmih o Rutah in kajžici odmeve posameznih nastopov zopet v eno samo melodijo in v njej si končno našel željo po svetlejšem solncu naše divne domačije.
Vedeli ste, pevci, da je bila naša prireditev nekak boj z orožjem naše pesmi, boj za samozavest celega našega rodu. Pokazali ste ljudstvu našo bogatijo pesmi in dali svetu najprist-nejši dokaz našega samostojnega duševnega življenja. Iz te zavesti vaše se je rodila železna disciplina in skupno naše navdušenje. In zato je zrla na naš nastop dobrohotno tokrat tudi nemška oblast in nemška javnost. Postala bo nekoč ta danes še otožna naša melodija bolj vesela in živahna, če bo mladi rod zacelil rane svoje in znal združiti v en sam neizmeren zaklad, to danes še raztreseno bogastvo, ki ga razsipa med nas naša zemlja, naša duša in naš
—-L*
1 POLITIČNI PREGLED |
Vladna kriza se vleče že od 3. aprila in bo predvidoma končana še ta teden z izvolitvijo nove vlade. Traja neobičajno dolgo, skoro mesec dni že. 22. aprila bi imel priti dr. Ender, ki je bil predlagan za zveznega kanclerja, na Dunaj, da bi osebno vzel v roke pogajanja z vladnimi strankami in opozicijo. Novi šef vlade mora povedati, kaj vse namerava ukreniti, stranke stavijo svoje zahteve, ki se opirajo na potrebe volilcev, in vsi se končno zedinijo na gotov delovni načrt. Dr. Enderju pa je zbolela žena in se je baje vsled tega odrekel kanclerskemu stolcu. Kriza se je s tem zavlekla in seja glavnega odbora je bila preložena. Kršč. soc.
so nato poverili sestavo nove vlade pre-darlskemu finančnemu referentu prof. dr. Mit-telbergerju. Landbund se je o tem posvetoval in sklenil, da se dr. Mittelbergerjeve vlade ne udeleži, češ, da navzlic priznavanju dosedanjega delovanja dr. Mittelberger na finančno-po-'litičnem polju ne more premagati svojega po-.misleka, da se sestava vlade poverja takemu politiku, ki dosedaj ni bil v ožjih stikih z vprašanji avstrijske zvezne politike. Nato se je razširila govorica o prehodni manjšinski vladi iz pristašev kršč. soc. stranke, ki bi predložila omejen program in bi jo podpirale tudi druge meščanske stranke. Ta misel se ie opustila in je kršč. soc. stranka, kot najmočnejša stranka v parlamentu, poverila sestavo nove vlade državnemu poslancu Ernestu Streeruwitzu, predsedniku glavne zveze avstrijskih industrij-cev in podpredsedniku dunajske trgovinske zbornice. Gospodarski strokovnjak Streeruwitz je našim čitateljem že znan. Vsenemci so stavili svoje zahteve, ki se tičejo depolitizacije armade, uradniškega vprašanja in kulturnih političnih vprašanj. Landbund je predložil svoje minimalne agrarne zahteve. Odločitev pade 29. aprila, ker sta bila na ta dan sklicana izvrševalna odbora obeh strank. Vlada pa se voli šele jutri, to je 2. maja, če ne pride medtem ‘do novih zaprek. — Preteklo nedeljoi so se vršile na Tirolskem deželnozborske volitve. Dobili so kršč. soc. 26 (prej 28), vsenemci 2 (4), zveza stanov 3 (0), socijaldemokrati 9 (8) mandatov. Isti dan so se vršile tudi nadomestne občinske volitve v Inomostu: kršč. soc. 7 (prej 6), socijaldemokrati 9 (8), vsenemci 4 (5), narodni socijalisti 0 (l) mandatov.
Inozemstvo:
Reparacijsko vprašanje. Pogajanja strokovnjakov za reparacijsko vprašanje se vrše neprenehoma teden za tednom. Prvotno so strokovnjaki več tednov razpravljali o formalnih vprašanjih, zlasti o tem, kako se naj v bodoče vrše nemška reparacijska plačila. Sprožil se je načrt ustanovitve orjaške mednarodne banke, ki bi prevzela nalogo razdelitve nemških dajatev med upnike, obenem pa bi se potom nje izvajalo tudi odplačilo vseh medvojnih dolgov bivših zaveznikov. Dokler se je razpravljalo o svetovni banki, je bil ameriški delegat v Parizu, ko pa se je pričelo govoriti o tem, kako dolgo in koliko bo plačevala Nemčija, je odšel v Benetke. Nemška delegacija je skušala razbiti enotno fronto upnikov in izrabiti drugega proti drugemu. Ta namera se ji ni nosrečila. Zavezniški izvedenci so hitro uvideli, da morajo v vsakem primeru korakati skupaj. Sestavili so enotno spomenico, v kateri iznašajo svoje zahteve. Nota predvideva 58 plačilnih obrokov, v katerih naj bi se nemški dolg popolnoma poravnal. Prva leta bi Nemčija plačevala po 1700 milijonov mark, ki bi se nato zvišali na 240 milijonov, po 21 letih pa zopet padli na prvotnih 1700 milijonov. Te vsote so vsekakor nižje od onih, ki jih predvideva dosedaj veljavni Dawesov načrt, ko mora Nemčija plačevati letno 2500 milijonov mark. Zavezniki izhajajo iz pravilnega in pravičnega stališča, da mora plačati Nemčija zavezniške dolgove v Ameriki in njihove medsebojne terjatve, nastale v vojni, ki je zavezniki niso zakrivili. Ostanek, ki naj bi ga plačala Nemčija preko izneska medzavezniških dolgov, pa se računa kot prave reparacije za vojno škodo, nastalo v zasedenih deželah. Nemška delegacija je stavila protiponudbo, po kateri bi pla-
čevala Nemčija po 1650 milijonov mark tekom 37 let. Razlika med zavezniško zahtevo in nemško ponudbo je tolika, da je izravnava jedva mogoča. Predvsem ne upošteva Nemčija zavezniških obveznosti napram Ameriki, kateri bo morala skoro vsa Evropa še celih 58 let odplačevati dolgove. Odbor strokovnjakov je nato proučil nemški odgovor na predloge zaveznikov ter ga označil za nesprejemljivega, ker zahteva Nemčija znižanje reparacijskih dajatev skoraj za polovico. Nemška delegacija je izjavila, da ne more prevzeti odgovornosti za plačevanje reparacij pod težjimi pogoji. Medtem je umrl angleški delegat lord Revel-stoke, ki je rekel zvečer pred svojo smrtjo: „Dr. Schacht me je danes res razjezil. Dosedaj je bil vedno tako korekten, sedaj pa hoče naenkrat vmešati politiko v konferenco. Res škoda je, ker s tem ne bo nič dosegel/1 Pariški listi naglašajo, da je znašala skupna vsota nemških ponudb baš toliko, kolikor so dolžne zavezniške države Ameriki. Za povrnitve škode, nastale radi vojnih razdejanj v Franciji in ostalih ozemljah, kjer so se vojskovale nemške vojske, bi ne ostalo niti beliča. Nemčija je očividno popolnoma pozabila na svojo krivdo za izbruh svetovne vojne ter živi samo še v misli, kako doseči čimprejšnjo izpraznitev Porenja ter kar najbolj znižati število reparacij-skega dolga. Zaradi tega pa tudi pada popolna odgovornost za nastalo stanje na nemško delegacijo in na nemško vlado. Pogajanja so ta-korekoč prekinjena. Vendar se še išče izhod iz zagate ter se celo izraža upanje, da se bodo pogajanja polagoma zopet nadaljevala. Potek reparaoijske konference je jasen dokaz, kako se politika nemške republike po vojni ne da voditi po stvarnih vidikih, katere narekuje dejanski položaj v svetu, ampak po čustvenem razpoloženju in domnevah nemškega nacijona-lizma. Ravno ta določa smer zunanji politiki Berlina, čeprav na zunaj večine naroda ne predstavlja in ga nemška oficijelna politika javno zatajuje. Nemški nacijonalizem je bil po porazu v svetovni vojni strašno prizadet in mesto zasanjanega gospodstva nad svetom je žel dolgotrajno politično in gospodarsko odvisnost od zapadnih velesil in v obliki reparacij. Nemška politika misli samo na povračilo. Toda zaman upajo nemški politiki na vzpostavitev Nemčije na razvalinah ostalega sveta. In Nemčiji je ravno prijateljstvo s Francijo in njenimi zavezniki najbolj potrebno.
Dijaška stavka na Španskem. Primo de Rivera je hitreje, kakor je sam pričakoval, dobil odgovor na svojo zadnjo odredbo proti dijaškemu gibanju. Stavka slušateljev se je razširila na vsa vseučilišča kraljevine, tudi na vseučilišče v Valenciji, katero je Primo de Ri-vera stavil za zgled discipline. V Barceloni je ponovno prišlo do spopadov s policijo, pa tudi v Valenciji so bili nemiri. Prav tako je nastopila policija v Zaragosi, kjer so dijaki metali kamenje na univerzitetno poslopje. Profesorji v Zaragosi so imeli sedem ur dolgo sejo/ Sklenili so zahtevati od vlade, da prekliče izraze,
I	PODLISTEK________________|
Karel Širok:
Divja raca.
V Prekmurju so tla ponekod zelo močvirnata. Po travnikih so tu in tam široke mlake, nagosto porastle z bičjem in z ločjem. Tod brodijo radne vodne ptice in njih divje, plašne klice je slišati daleč naokoli.
Slonel sem ob oknu in sem gledal preko zelene ravni. Tam nad Ledavo je krožila jata vran in se je naposled spustila na visoke topole, ki so jim žareli vrhovi, obžarjeni od zahajajočega, krvavordečega solnca.
Mimo okna je prišel grajski oskrbnik. 0-blečen je bil kakor po lovsko: jopič tesno zapet in s pasom, na nogah rumene usnjate go-lanke, na glavi zelen klobuk s šopom ptičjega perja. Na ramenu je nosil tanko lovsko puško. Kadar je govoril s človekom, ki ni bil odvisen od njega, je bil njegov obraz zelo prijazen; s svojimi majhnimi, rjavimi in zelo svetlimi očmi je motril človeka, ne da bi trenil. Vsakikrat, ko me je tako gledal, sem imel občutek, da mi hoče pogledati v dušo in se prepričati, kaj sodim o njem in ali verjamem njegovim besedam. Jaz pa sem ga poznal in sem vedel, da je njegovo srce neusmiljeno.
s katerimi so bili v zadnjem oklicu Primo de Rivere žaljeni španski profesorji. Če vlada ne bo ugodila tej zahtevi, bodo profesorji odložili svoja mesta in sami zarpli vseučilišča. Radi tega se španska vlada nahaja v zelo neprijet-nem položaju.____________
1 DOMAČE NOVICE
Žihpolje. V nedeljo dne 5. majnika je na Žihpoljah velik cerkven shod. Spored je sledeči : Ob J4 7. uri prva sv. maša, ob 7. uri pridiga in sv. maša, ob 8. uri prihod bilčovske procesije in sv. maša, ob % 9. uri slavnostna pridiga, procesija z Najsvetejšim in .slovesna sv. maša. Popoldne so ob % na 3. uro šmarnice, pete litanije in blagoslov.
Kazaze. V soboto dne 20. aprila po pogrebu otročiča so šli pogrebci še v gostilno.k Ilgu. Prišli pa so tudi pijani metlovski fantje, ki so okrog polnoči tolkli kmeta Gojerja po glavi, da bi ga bili ubili, če bi napadalce ne odgnala dva kaška fanta. Sad pijačevanja. Oblast naj bi ne pazile samo na gostilne, temveč tudi na druge hiše.
Št. Jakob v Rožu. Poročali smo že, da je pogorel grajski skedenj v Rožeku. Zadušile so se koze, edino bogastvo dveh revnih družin in mleko teh, predvsem hrana majhnih ottočičev. Pobiralo se bo za uboge Pogorelce. Pomagajmo jim vsak pa svojih močeh ! Bog bo žel vsem obilno povrnil.
Drava. (Razno.) Zidamo, zidamo, obnavljamo, popravljamo, lepšamo, večamo, za drugimi zaostati nočemo. Odkar je Brda pogorela, se je iz navadne vasi spremenila po pridnosti in delavnosti vaščanov že v majhno letovišče in ima, ležeč ob malem, čistem, okroglem jezeru, v katerem se zrcalijo visoke Karavanke, za bodočnost vse pogoje, da se čedalje bolj razvije. Saj je že danes Brda skoraj že majhna Vrba. Vedno nastane kaj novega. Z velikim trudom in neodjenljivo vztrajnostjo je lani pozidal tik jezera posestnik Ožgan novodobno urejen letoviščni dom. Tudi Čebblovi so povišali svoje domovanje za eno nadstropje. Tako so tudi Rudarjevi in Tofelovi preuredili svoji hiši. In Komarjevi so dali postaviti novo lepo vilo. Po jezeru pa bodo za nadalje brzeli kakor drugod i tu motorni čolni. In kaj še pride, to ve samo Vsevedni. Upajmo, da le dobro. — Tudi Vognje polje se je po zadnjem požaru leta 1924 in po podjetnosti prebivalcev precej že moderniziralo. Mnogo novih in popravljenih hiš in skednjev. In z lastno trudljivostjo si je prizidal tudi Ožbolt nov trakt za tujce. In dasi postaja domača vas vedno čednejša in lepša in se je v njo vrnil en njen sin iz tujine (Čikaga), nas vendar še vselej radi zapuščajo fantje in se podajajo v Kanado. Dozdaj so že šli trije Leit-nerjevi, in posestnik M. Hauptmann, ki si je v zadnjih letih z izredno umnostjo in strokovnim znanjem uredil tu lepo moderno perutninorejo, misli domačijo v kratkem zapustiti ter se za par let preseliti v to ameriško obljubljeno deželo. Vsem bodi sreča mila! — In v Krošičah
„No, ali greste z mamo?“
„Kam pa?“
„Na divje race.11
„Kaj sedaj? Saj se že bliža mrak!11
„Zdaj je najboljši čas! Ob jutranjem svitu in o večernem mraku se spuščajo divje race najraje v mlake.11 '
„Ali jaz, gospod oskrbnik, nisem lovec; mene lov ne zanima ...“
„Pridite, pridite z mano! Družbo mi boste delali! Izprehodite se malo! Prijetno je zvečer o mraku... No, le pridite! Kaj bi se zapirali v kamrico, saj ni zime! Do Ledave greva, do tistih mlak za Fazanskim gajem. Par streljajev je do tja ... No, klobuk vzemite in — tobaka!11
Branil sem se in se obotavljal, a on ni hotel odnehati. Nazadnje sem se naveličal odgovarjati, vzel klobuk in sem odšel z oskrbnikom čez travnike proti gajn.
Ko sva prišla do tistih mlak za gajem, sva sedla v ločje med grmičevjem, prižgala sva si cigareto in sva molče kadila. Gaji so temneli, polagoma se je mračilo.
Tako sva sedela nekaj minut. Naenkrat je oskrbnik izpustil! cigareto izmed prstov, pograbil je za puško in se pripravil na strel. Od gaja sem sta leteli dve raci. Dvakrat, trikrat sta neslišno obkrožili mlake, nato sta se spu-
tudi nočejo biti poslednji. So že prej mnogo I preuravnali, je pa lani stari Janež kakor kak pogumen mlad lev si naredil nov skedenj in nov hlev. Bog ga živi in ohrani še mnogo let!
—	In na Dravi? Povsod tudi nemalo novega. Več let je že od tega, da je velika Klamfarjeva : hiša tudi nova in da je Mlinarič, naš dravski Krištof, ki prevaža po zimi in po leti, na svetek ! in petek, lahko ali težko, ljudi vselej varno od severa na jug in od juga na sever, prizidal mal ! ličen domek kakor tudi Smojč svojega. Župnišču smo pa dali novo streho., Kovač je pa bežal pred kovačičem in si naredil in skoval lastno fužino. Pa tudi pri Križniku reformirajo in so dali sv. Florijanu na cestnem trikotu in njegovim soupodobljencem novo obiležje in novo suknjo. Zato so pa smatrali pripravno tudi nje- ; govi vitezi, da se s svojim požarnim domom pomaknejo na sredo vasi. Tam zdaj stoji on upanje mnogih ljudi! In lice mu je še belo in prazno še visoko čelo. Čaka na domače ime. i Vitezi, dajte mu ga že! ■— Na Jurjevo smo imeli letos sneg in mraz, kar je bolj redko za ta čas. j
Celovec. (Razno.) Socijaldemokratska . stranka je imela 20. in 21. aprila v Celovcu | svoje letno zborovanje. Falle je govoril o vladni krizi in pojasnil, da so soc. dem. pripravlje- j ni z žrtvami pripomogati do rešitve krize, ven- i dar ne morejo izdati življenskih interesov delavstva. Lukas je grajal postopanje lokalnih organizacij, ki so sklenile pri zadnjih občinskih volitvah volilne kompromise z meščanskimi Strankami. — Prošnje za; sprejem, v Marijanišče ! je vložiti preko pristojnih župnih uradov do 10. junija. Navodila daje ravnateljstvo Marijanišča.
—	Zavarovalnica proti tatvini koles „Greif“ i ne obstoja več. Istotako zavarovalnica »Pfeil11 ! nima več pravice zavarovanja koles. — 11. in | 12. maja priredi Schulverein Stidmark v Ce- j lovcu svoio vsakoletno zbirko. Na Koroškem je treba odbiti naskoke po Ljubljani nahujskanih Slovencev, kjer vedno silovitejše zahteva ; majhna slovenska manjšina, ki jo nepretrgoma podpihuje Ljubljana, pravice, ki se ji ne morejo dovoliti, ne da bi bil ogrožen nemški zna- ; čaj dežele. Nabrani denar se porablja za potujčevanje slovenske dece na Koroškem in za gojitev renegatstva v drugih državah. — Mizarski pomočnik Henrik Pr essi, v Bekšlauiu ie zabodel svojol ljubico Uršulo BlekuŠ, ker nij ma- i rala zanj, z žepnim nožem v levo prsno stran in ji prizadjal nevarno poškodbo. — 171etni j pomožni delavec Ivan Oraše, posestnikov sin
v Kočuhi pri Borovljah, si je poslal 23. aprila kroglo v glavo. V bolnišnici je na poškodbah umrl. — 21. aprila je nekdo ukradel župniku na Brnci iz nočne omarice srebrno uro z niklasto : verižico dragocene znamke. — Sprejemni izpiti za prvi razred samostanske gimnazije v Št. Pavlu se vršijo 27. junija. Starost najmanj 10 let. Potrebne listine je izročiti pred izpitom 1 ravnateljstvu. — V Beljaku je avto povozil po- ! sestnika Jos. Gailerja iz Kopanj nri Ledincah. ; Gailer je bil težko poškodovan oddan v belja-ško bolnico. — V tednu pred 20. aprilom je padlo število podpiranih brezposelnih za 1228 j
stili na vodo. Ločje se je zazibalo, na vodi so ; se delali kolobarji.
Pomeril je, sprožil. Počilo je; voda je , brizgnila v zrak in ločje je zašumelo. Zafrfo-talo je, kriknilo. Ena raca je z glasnim Motom in divjim, prestrašenim krikom buknila iznad vode v zrak ter odletela proti gaju; druga je ; zafrfotala nekolikokrat sredi mlake in je skušala odleteti, a ni mogla: zadeta jé bila v desno perot. Ko je spoznala, da ne more odleteti, je obstala mirno sredi vode.
„Ta ne odleti več!“ je dejal oskrbnik veselo. „Poginila bo in bo obstala vrhu vode! Pačakajva malo!11
Čakala sva, ali raca ni poginila. Mirno je čepela sredi vode in naju je gledala s krotkimi očmi, kakor da bi bila ukročena.
Oskrbnik se je jezil:
„Ako oddam še en strel, se žival predno pogine, gotovo potopi in zarije med ločje pod vodo. Tam se potem zaduši. Kdo jo najde potem?! Najbolje bo, če jo prepodiva k bregu. Tam se skrije v ločie in zlahka jo ujameva živo. Samo paziti morava, da je ne izgubiva izpred oči!11
Stopil je čisto k vodi in je začel poditi raco proti bregu.
„Pazite, kam pojde!11 je klical.
(Dalje sledi.)
«
na 7028 oseb. — Sejmi na Koroškem v maju: v Celovcu vsak četrtek, v Velikovcu vsako sredo, 2. majnika v Železni Kapli, 13. v Gre-pinju, 21. v Šmohorju in Dobrli vasi, 26. v Pod-kloštru, 27. v Šmiheli pri Pliberku in Celovcu. —- Proces Schumy—„Kamtner Tagespost“ se bliža svojemu koncu. Izgubil je mnogo na zanimivosti, ker se je tudi tokrat izločila zadeva Vici, ki se bavi s prodajo lesa. Poročila o poteku porotne obravnave, ki traja že odi 11. aprila, prinesemo prihodnjič v celoti, da bo slika jasnejša. — Užitkarica Neža Ravnik v Tučah Pri Radišah je hotela kupiti v Celovcu mlade Prašičke. Pri Lipici je • videla sedeti na štoru mladega človeka, ki ga je videla že v Celovcu Pri Kronwirtu. Sledil ji je % ure skozi gozd in n iztrgal brez besede iz rok torbico, v kateri le bilo 105 S. Za roparjem se poizveduje.
Sele. Poročil se je v pondeljek 29. aprila v cerkvici sv. Jožefa v Dolih pri Borovljah naš nadučitelj g. Sebastijan Jerolitsch z g. učiteljico Marijo Schaschl-Outscharjevo. Bilo srečno!
Vognje polje. (Smrtna kosa.) Še ni dve leti minulo, odkar je na tako grozno pretresljiv in zločinsk način končal svoje mlado življenje Leitnerjev Hanzej v Vognjem polju, in spet je zamahnila neusmiljenka s smrtno koso in položila še tako mladega, zdravega in čilega fanta, starega komaj šele 28 let, na mrtvaški oder terv Potem v hladni grob. Hanzej Valušnik ni vcc med Konjčevimi in ni ga več med vaškimi mladeniči. Za njim žalujejo stariši, en brat in Sest sester. Le 8 dni je bil bolan. Previden s Sv; zakramenti za umirajoče, je povsem udan ^ božjo voljo dne 13. aprila t. 1. mimo zaspal. Človek je pač kakor kaplja na veji, kakor meg-r*a nebu, kakor sneg na solncu. Je, in,ga ni! pogreba njegovega se je udeležilo nešteto Iju-iz dravske ter ziljske fare, posebno mlade-mčev, njegovih prijateljev. Godba mu je pri prevodu ter ob grobu zasvirala nekaj ganlji-ym žalostink. Soprovizor je pa bral žalujočim 12 novega pogrebnega obrednika molilni nagovor ter navzočim spregovoril par obgrobnih besed v tolažilo, pouk in posnemanje, cerkveni Pevci pa so mu končno zapeli miloglasno po-slovilno nagrobnico. Zadnji pozdrav v grob in njegovo tišino! In Janez, Ti pa mirno spij na mestu tem zdaj dragim vsem! Zidal hiše si natn tu, tam v domu božjem bivaj pri Bogu!
Kotmara vas. (Smrtna kosa.) Dne 5. aprila smo ob veliki udeležbi spremili k zadnjemu P°citku Motajdlnovo mater Marijo Pavlič, ki Je poj kratki bolezni za vedno zapustila! ta bedni -SVet. Rajnica je bila vzorna mati svojih otrok {P zvesta veri njenih očetov in narodu. — ^maln nato pa še v najlepši dobi življenja mla-rT marljivo gospodinjo Johano Tribnik, p. d. mbnarčico na kraj miru, ki je zapustila potrtega moža z nedoraslim otrokom. Vsem ža-rnjočim izrekamo naše sožalje, rajni pa naj po-civajo v miru!
r
DRUŠTVENI VESTNIK
Dekliški dan v Dobrli vasi. Odmevi boroveljske prireditve segajo čisto do Podjune in j0 vznemirile tudi nas podjunska dekleta. Ker naši pevci menda še oklevajo, jih hočemo Prehiteti me in zato priredimo naš dekliški dan : Dobrli vasi. Na binkoštni pondeljek se zbe-emo v Dobrli vasi, dnevu damo ime „dekle v maju“ in vsaj en sam popoldan hočemo biti j mo dekleta. En sam dan se hočemo iztrgati svojih' družin in svoje domače vasi1 in v druž-];i ?stalih tovarišic biti enkrat dekleta v rno-. tvh v pesmi, v poučni besedi in pa prosti za-»fvi. Morda nam bo v družbi tovarišic naša {PPhtev iskrenejša, pesem bolj vesela, beseda zaupna, in končno zabava prisrčnejša. uorda bomo znale potem še bolj ljubiti zemljo n besedo in delo svoje domačije, če bomo v Pakih vrstah, enakih src in enakega hrepe-enja. Morda bo lepši naš svet, če si bomo med abo vse samo prijateljice. Zato, dekleta, na Vldenje na binkoštni pondeljek!
Sele. Občni zbor izobraževalnega društva 6 vrši v nedeljo 5. maja po maši pri Mežnarju. v v Podravlje. Občni zbor „Sloge“, ki se je 2jsb Pri Vosperniku v Podravljah v nedeljo c aprila, je bil prav dobro obiskan. Običajna - .pana jc bila docela zasedena. Zbor so otvo-j ‘ tamburaši, ki so tudi med odmori večkrat fa** liali trdim strunam mehke glasove. Pet sni .: Črnijev Nacej, Kočnikov Tomej, Vo-^crnikov Urbej, Rutarjev Jokej in Košejev nzej so ponovili igro „Vse naše“ ter želi za
svoje spretno igranje in nastopanje občno pohvalo. Šaloigra ima tudi jedro resnega nauka: Ne nasedaj lepim besedam in sladkim govoricam in zmotnim naukom o enakosti in prostosti, v resnici in dejanju se le dostikrat pretvorijo v golo sebičnost in razuzdanost. Kdor pa verjame takim „kozjim veram“, kàkor je rekel v govoru g. Poljanec, na koncu celo plača — sam. G. Pristranik iz Rožeka je imel nato nav-duševalen nagovor na zbrane zborovalce popolnoma v smislu katoliške vere in morale. Milka Francova-Jesenikova pa nas je potem razveselila z gladko tekočo deklamacijo pesmi goriškega slavca Gregorčiča, »Kmetski hiši“. Bučen smeh in veselo pritrjevanje pa je nato povzročil več ko enourni govor sedanjega predsednika S. K. Zveze, ki je na resno-šaljiv način teoretično-praktično zborovalcem pojasnjeval veliko pred letom dni svetu razodeto misel in idejo sv. očeta papeža Pija XI. o katoliški akciji. Lajik podpiraj duhovnika pri delu za krščanstvo! Društva naj pa nam vzgajajo takih mož in žena. Prav posebno je tudi še o-menil skrb za duhovniški naraščaj. Vmes je pa vpletel in kar tako sipal iz rokavov cel trop raznih spodbudnih vzgledov in poučnih smeš-nic, da je pozornost poslušalcev ne samo vzdržal do konca, ampak vedno bolj dvigal. Radosten smeh in splošen plosk mu je bil plačilo. Končno je podal g. Reichmann noročilo o zadnjem delovanju izobr. društva, o številu članov ter o finančnem stanju njegovem. Pomnil je njegovih slavnih dni pred 20 leti. Kako daleč smo danes od onih časov! Pa kaj bomo tarnali! Stari Rimljani so učili svoje potomce: »Časi se spreminjajo in mi se spreminjamo v njih.“ Mi pa raje recimo s sv. Avguštinom: »Vedno pravite: Slabi časi, slabi časi! Živite dobro in prav in izpremenili boste čase!“ Zato fantje-možje, žene-dekleta, mladina in starina
Sleckenpferd-Lilienmilch :
Toaletna voda lepih žen ; njega lepotilna primes daje koži svežost in mladinsko napetost. (Se dobi v vseh barvah polti.)	55
zgani se in živi in uči živeti po besedah govornikovih in sedaj megleni časi znajo kedaj postati spet solčni, kakor so bili pred četrtstolet-jem in bi bili morda tudi še danes, če bi bil šel razvoj po' naših potih! Odbor je bil nato izvoljen stari, obstoječ iz samih delavnih in zaslužnih društvenih veteranov. Vse je trajalo tri ure.
Št. Lipš. (Sestanek in igra.) Najprvo moramo pohvaliti »Zamorčka11. Le redkokje najdeš še toliko prisrčnosti kot v naših malih igralcih. Tako resni so bili angelčki, kot da bi bili prišli naravnost iz nebes, zamorčka pa oba, kot da bi bila oba še včeraj nekje v Afriki. Deklamaciji in petje domačega našega zbora je sestanek izpopolnilo, tako da je bil to del iz našega domačega življenja, lep popoldan soflnčne nedelje,
Kazaze. (Sestanek.) Preteklo nedeljo smo se sestali v naši društveni sobi. Kar prijetno je bilo, ko smo zopet čuli naš novooživljeni pevski zbor in tedaj smo si priznali, da so naši pevci resni konkurenti zboru iz Skocijana in da nas bodo častno zastopali na naši pevski tekmi v Podjuni. Poleg petja smo čuli tudi par deklamacij in pa navduševalne besede g. župnika, ki je posegel v zgodovino našega društva. Upamo, da bo g. župnik kaj kmalu nadaljeval svoje predavanje, ki je ja povest o našem gibanju v Kazazah, ter da bb končno lahko omenil, da so se vsa dekleta udeležila dekliškega dneva v Dobrli vasi, ki je že pred durmi.____________________________________
| PRAVNI VESTNIK '	1
NaSim naročnikom in članom »Političnega in gospodarskega društva za Slovence na Koroškem" dajemo neobvezno brezplačne pravne nasvete. Odgovorimo tli v listu pod sporočeno šifro ali pa pismeno, če vprašalec priloži znamko za odgovor.
Pogodba med Avstrijo in Jugoslavijo.
Med našo državo in kraljevino SHS. je stopila dne 19. marca t. 1. v veljavo pogodba o medsebojnem pravnem občevanju in medsebojnih pravnih odnošajih.
Kot temeljno načelo velja, da vživajo o-bojestranski državljani pri sodiščih obeh za-
veznih držav enake pravice s tuzemci. Velja torej načelo enakopravnosti glede zaščite osebe in imetja.
Od avstrijskih državljanov, ki nastopajo pri jugoslovanskih sodiščih kot tožitelji, in o-bratno od Jugoslovanov, ki tožijo pri avstrijskih sodiščih, se radi tega, ker nimajo v tu-zemstvu stalnega bivališča,. oziroma ker niso tuzemski državljani, ne sme zahtevati nikaka kavcija za stroške pravde. V polnem obsegu je tudi pripoznana ubožna pravica obojestranskih državljanov pri sodiščih obeh držav.
Avstrijski državljani za slučaj smrti lahko svobodno razpolagajo potom testamenta, ko-dicila itd. s svojim premoženjem, ki ga imajo v Jugoslaviji. Isto velja glede premoženja, ki ga imajo Jugoslovani v Avstriji. Obojestranski državljani tudi lahko podedujejo na ozemlju obeh držav pod istimi pogoji kot domačini.
Ako naš državljan zapusti v Jugoslaviji premično premoženje, so jugoslovanske oblasti obvezane poskrbeti, da se to premoženje ohrani nekrajšano in izroči pristojni oblasti, to je' avstrijskemu zapuščinskemu sodišču. Isto velja v obratnem slučaju, ako namreč Jugoslovan zapusti v naši državi se nahajajoče premično premoženje. Če je naš državljan umrl v Jugoslaviji, so jugoslovanske oblasti obvezane, o tem nemudoma obvestiti najbližji avstrijski konzulat. Ako je bil umrli samo na potovanju skozi Jugoslavijo in svojega bivališča ni imel tam, izročijo jugoslovanske oblasti tudi vse premoženje, kar ga je imel s seboj, to je njegovo prtljago, kratkim potom najbližjemu avstrijskemu konzulatu.
Glede nepremičnega premoženja pa veljajo izključno zakoni one države, v kateri premoženje leži in v slučaju smrti lastnikove so izključno le oblasti te države pristojne, da vodijo zapuščinsko obravnavo.
Obe državi smeta le nad lastnimi državljani proglasiti skrbništvo in kuratelo. Ako se izkaže potreba, odrediti kuratelo nad članom druge zavezniške države, naj oblasti ukrenejo le najnujnejše odredbe in o tem takoj obvestijo pristojno domovinsko oblast, da ta ukrene vse nadaljno. Ako domovinska oblast zahteva, se mora kuratela takoj ukiniti.
Javne listine, ki so izstavljene v Avstriji, oziroma v Jugoslaviji od pristojne javne oblasti, ali pa od javnega notarja ter nosijo uradni žig, vživajo na ozemlju obeh držav enakopravno veljavnost s tuzemskimi listinami, ne da bi jih bilo treba potrditi, oziroma overoviti pri poslaništvu, oziroma konzulatu.
Tudi zasebne listine, ki so izstavljene v eni obeh držav in so overovljene od pristojne domače oblasti, oziroma od javnega notarja, veljajo tudi v drugi državi enako kakor tuzemske zasebne listine. Ni jim treba potrdila od poslaništva, ozir. konzulata. Pogodba vsebuje nadalje še obilo določb za sodišča glede medsebojnega pravnega občevanja. Te odredbe pa zanimajo bolj le strokovne kroge, radi česar jih nočemoi navajati. Omenimo naj še, da so — z gotovimi izjemami — sodbe in drugi eksekucijski naslovi, ki so izšli v eni obeh držav, izvršljivi tudi v drugi zavezniški državi. V slučaju konkurza spada v konkurzno maso tudi vsa še prosta (tč se pravi, še ne zasežena) premičnina, ki se nahaja na ozemlju druge zavezniške države. Pristojno sodišče to premičnino ugotovi in nato izroči konkurznemu sodišču.
Tudi v kazenskih stvareh si nudita obe državi pomoč ih se obvezujeta, da si v rednih obrokih izmenjavata izvlečke iz kazenskih registrov.
Pogodba je sklenjena za negotovo dobo. Lahkd se v celoti ali pa samo glede gotovih, delov vsak čas odpove. Odpoved pa stopi šele po poteku 6 mesecev v veljavo. Mi koroški Slovenci posebno pozdravljamo, da je bil s sklepom te pogodbe storjen zopet korak k zbli-žanju nemškega in jugoslovanskega naroda.
II GOSPODARSKI VESTNIKI
Seja deželnega kulturnega sveta dne 20. marca 1929.
Prenizki eksistenčni minimum.
Dr. S t o 11 e r:	V dobi pred vojno je znašal
eksistenčni minimum 1600 zlatih kron (ta dohodek je bil davka prost in se ni smel rubiti). Ti vrednosti od-govorja zdaj znesek 2300 S. In če se vpošteva, da se je vse, kar kmet potrebuje in kupuje, podražilo, odgovarja kupna cena zneska 3000 S kupni ceni 1400
zlatih kron. Davka prosti minimum pa se je znižal na 1400 S in tako mora zdaj veliko več posestnikov plačevati dohodninski davek kakor pred vojno. Potem je bilo pred vojno stopnjevanje davkov vse milejše kakor zdaj: prva stopnja je plačevala 0.89% dohodka kot davek, zdaj plačuje že 1.1%.
Pogajanja s finančno oblastjo.
Po paragrafu 202. postave je vsak posestnik dolžen, da do 31. marca napove svoje dohodke, a večina kmetov te zahteve ne more izpolniti, ker nima knjigovodstva; zato si mora finančna oblast iskati drugo pot, po kateri odmeri davek. Za podlago jemlje poročila o žetvi. Proti temu je kulturni svet naglašal, da žetev sama še ni odločilna, marveč je treba primernih cen žita in živine.
Kako se je do zdaj kmečki dohodek cenil?
Kot dohodek se je vzel: 1. Pri navadnih posestvih 44.000kratni čisti donesek zeniljiške pole in 88 S za vsako odrastlo govedo (= 2 telet, == 10 ovec, = svinj). 2. Za mesta oskrbujoče občine 53.000-kratni čisti donesek in 88 S za govedo. 3. Za posestva v gorah 34.000kratni čisti dgnesek in 68 S za govedo. 4. Za večja posestva 35.200kratni donesek in 88 S za govedo (večje posestva se začnejo v Beljaku s čistim doneskem 400 K, v Celovcu 600 K, v Labudski dolini 800 K). 5. Minimalni davek plačujejo posestniki s čistim doneskem 131 —140 K, ako imajo v dolini 11 ali v gorah 14 goved — 19.14 S; posestniki, ki imajo 141 —150 K čistega doneska in 12 oz. 16 goved — 20.24 S. Posebej se je računalo, kar je kmet izkupil za gozd, sadje, mošt, žganje ali kar je zaslužil z vožnjo. Po §§ 173 in 174 postave se mora davkarija ozirati na nezgode in številno dru-žino.	(Dalje sledi.)
Ljubljanski velesejem. Železniške olajšave so dovoljene udeležencem IX. Ljubljanskega mednarodnega vzorčnega velesejma, ki se vrši od 30. maja do 9. junija t. 1. Jugoslavija je dovolila 50% popust, Avstrija pa 25%. Za prevoz razstavnega blaga velja razven v Nemčiji, 50% popust. — Poljedelski stroji bodo v veliki izbiri postavljeni na ogled. Večina strojev bo obratovala, da se vidi njih delovanje. Med stroji ho več novih izumov, ki bodo tu prvič razstavljeni.
Celovški trg. Živina: voli 1,10—1,20, plemenske krave 1,20—1,40, pitane krave 0,70 do 0,90, pitani prašiči 2,10—2,40, plemenski prašiči 2,60—2,80 S za kg žive teže. — Žito: pšenica 35, rž 34, ječmen 36, oves 35, ajda 30, koruza 32, grah 140, leča 160, zelen fižol 70—80, krompir 25—30 g za kg. — Slama 14, sladko seno 22, kislo seno 12 S za meterski stot. — Zelje 60—70, repa 20—30 g, goveja mast 6,80, čajno maslo 6, maslo za kuho 6, prekajena slanina 4,50, sirova slanina 3, zaseka 3,20, skuta 1,20—1,40 S za kg. Jajce 14—15 g komad.
RADIO-PROGRAM fl|
Od 6. maja 1929 do 8. maja 1929.
Petek (4. maja). 12.30: Reproducirana glasba. 13: Časovna napoved, reproducirana glasba. 13.30: Borzna poročila. 17: Koncert Radio-orkestra. 18: O primerjajočem veroslovju. 18.30: Gospodinjska ura. 19: Francoščina. 19.30: Iz glasbenega sveta. 20: Prenos koncerta pevsk. dr „Maribor“ iz Maribora. 22: Poročila in časovna napoved.
Sobota (4. maja). 12.30:	Reproducirana
glasba. 13: Časovna napoved, reproducirana glasba. 13.30: Borzna poročila. 17: Koncert Radio-orkestra. 18: O SK Iliriji. 18.30: Nemščina. 19: Zgornji Jadran, propagandno predavanje v nemškem, slovenskem in češkem jeziku. 19.30: Delavska ura. 20: Pojoča žaga prof. I. Noča. — Radio-orkester. 22: Poročila in časovna napoved. 22.15: Prenos inozemskih postaj.
Nedelja (5. maja). O sadjarstvu. 11: Promenadni koncert. 15: Lahka glasba. 15.30: Dela na domačem vrtu s posebnim ozirom na zelenjavo. 16: Humoristično čtivo. 16.30: Koncert. 20: Koncert Radio-orkestra. 21 : Pevski večer Št. Peterskega cerk. zbora. 22: Poročila in časovna napoved.
Ponedeljek (6. maja). 12.30: Reproducirana glasba. 13: Časovna napoved, reproducirana glasba. 13.30: Borzna poročila. 17: Koncert Radio-orkestra. 18.30: Češčina. 19: Francoščina. 19.30: Kako zdravimo raka. 20: .Dvorakov večer Radio-kvarteta. 22: Poročila in časovna napoved.
Torek (7 maja). 12.30: Reproducirana glasba. 13: Časovna napoved, reproducirana glasba. 13.30: Borzna poročila. 17: Koncert Radio-orkestra. 18: Zgodovina Slovencev. 18.30: Lepota trpljenja. 19: Nemščina. 19.30: Naše sosednje države. 20: Drama. — Koncert Radio-orkestra. 22: Poročila in časovna napoved. 22.15: Prenos inozemskih postaj.
Sreda (8. maja). 12.30: Reproducirana glasba. 13: Časovna napoved, reproducirana glasba. 13.30:. Borzna poročila. 17: Koncert Radio-orkestra. 18: Otroški kotiček. 18.30: Iz rastlinstva. 19: Srbohrvaščina. 19.30: Prenos opere. 22: Poročila in časovna napoved.
RAZNE VESTI
Drobne vesti. Narodna banka je zvišala obrestno mero od 6 in pol na 7 in pol odstotkov. — Geza Ledovsiky je 76 ur neprenehoma igral na glasovir in tako potolkel svetovni rekord za 47 minut. — Graški nacijonalni gospodarski blok (vsenemci, Landbund in narodni socijalisti) je izdal pred občinskimi volitvami v Gradcu letak s sledečo zanimivo vsebino: „4000 Tschechen leben beute in Graz, ein tschechisches Vereinshaus ist in Graz im Ent-stehen, 10.000 Windische haben sich in Graz angesiedelet...“, a kljub temu ni imel uspeha, čeravno je sklikal vraga na steno. — Dunajski češki listi poživljajo k ustanovitvi manjšinskega muzeja, ki bi bil nastanjen v hotelu „Pošta“. — Narodna banka potegne iz prometa bankovce po 20 in 100 S z datumom od 2. januarja 1925. V prometu ostanejo še do 30. junija 1929. Po tem roku jih bo zamenjavala še Narodna banka do 30. junija 1932. — Jugoslavija: V Catini na Dolenjskem je iskra iz lokomotive zanetila ogenj, ki je uničil 3 hiše in 20 različnih gospodarskih poslopij. Pri gašenju je pomagalo 12 gasilskih društev. Škoda znaša 1 milijon Din. — Ljubljanska univerza se bo odslej ime-
Vabilo
na
redni letni občni zbor
posojilnice v Globasnici, ki se vrši
v nedeljo, dne 12. maja 1929. ob 3. uri popoldne v posojilniški pisarni.
DNEVNI RED :
1.	Čitanje in odobrenje zapisnika zadnjega občnega zbora.
2.	Poročilo načelstva in nadzorstva.
3.	Odobritev letnega računa in sklepanje glede čistega dobička.
4.	Volitev odbora in nadzorstva.
5.	Slučajnosti.
K obilni udeležbi vabi NAČELSTVO.
64
Ljubiti svoj narod je krščanska dolžnost!
novala: Univerza kralja Aleksandra I. — Beograd je imel letos 5. aprila, na kateri dan se je izvršil popis prebivalstva, 221.474 prebivalcev brez vojaštva in poslaništev. Nemški listi pi-f šejo o nezaslišanem porastu prebivalstva Beograda. — Na Japonskem je divjal pretekli teden strašanski vihar, ki je v Nigati ubil 8 oseb in 76 težko ranil. Vihar je razdejal približno 100 hiš, okoli 1000 pa deloma poškodoval. Na morju se je potopilo mnogo obalnih ladij. Razbil je tudi 2 pomorski letali, prič čemer so bili ubiti 4 potniki. — Japonski parnik se je dne 22. aprila potopil. Sodi se, da je utonilo preko 100 ljudi. — Ostale države: Nad San Diegom v Ameriki je trčilo vojaško letalo v potniško letalo. Obe letali sta treščili iz višine 1000 metrov na zemljo. Izpod razvalin so potegnili b napol zogljenih trupel. — V Lošencu pri Bratislavi se je v največjem zagonu odlomila os vrtiljaka in vrtiljak se je podrl na ljudi. Ena izmed gondol je ubila mater z dojenčkomi in zmečkala 6 učencev ljudske šole. — V Varšavi Poljskem so se tepli študenti s sabljami in samokresi: 36 ranjenih, od teh 17 težko. — Madžarska narodna banka je zvišala obrestno mero od 7 na odstotkov. Sledila je tudi Nemčija. Iz-gleda, da povsod manjka suhega denarja.
Pri volitvah v grški senat 21. aprila so dobili venizelisti 72, rojalisti (kraljevski pristaši) H in samostojni opozicijonalci 9 mandatov. — "V Dunkirchenu na Francoskem je nastal v znameniti knjižnici, ki obsega 90.000 dragocenih knjig, rokopisov in dokumentov, požar, ki ie uničil 9000 različnih znamenitih listin. Uspeh preiskave je zaprepastil vse francoske in belgijske znanstvene kroge, ker je izguba teh dokumentov nenadomestljiva. — Pri eksploziji v tovarni svinčnikov v Niimbergu na Nemškem je našlo smrt 7 delavk, 11 pa je bilo težko ranjenih. Nesreča se je zgodila v tretjem nadstropju-kjer vse vprek ležijo človeški telesni deli, deli strojev itd.
Vabilo
Izobraževalno in pevsko druitvo „Zv»sd«" v Hodišah obhaja dne 12. maja t. I*
25. letnico
svojega obstoja. Zato poziva odbor našo javnost, da se te slavnosti polnošt«' vilno udeleži!
Začetek ob dveh popoldne.
Spored:
Pozdravni govor, tamburaši, petje, dekla' macije, izročitev diplom, slavnostni govof in igra
Zvestoba
Dolina med Turjem in Vrbskim jezerom je krasnejša od Roža! Poznate jo?
K obilni udeležbi vabi	odbor-
Jgodna avto-zveza! Predprodaja vstopnic pri Zvezi v Celovcu in g. Ludoviku Zwanderju v Hodišah

g NAZNANILO!
Otvoril sem med pošto in kolodvorom
v Smel vasi novo trgovino z mešanim blagom.
Cenj. odjemalcem in kupovalcem se za obilen obisk priporočam
FRANC MORY.
S
■
Pri župni cerkvi v Rožeku je s 1. rnajnikom
prosta služba
mežnarja in organista-
Prošnje je treba vložiti na župni urad vRožek11 (Rosegg) do 20. majnika.
Lastnik: Pol. in gosp. društvo
za Slovence na Koroškem v Celovcu. — Založnik, izdatelj in odgovorni urednik: Zinko v. M Josip, typograf, Dunaj, X.. Ettenreicbga.se Lidovš tiskarna Ant Machat in družba (za tisk odgovoren Jos. Zinkovsky). Dunaj. V.. Margaretenplatz 7.
9.
Tiska