l>olcii,j«lte Novice ixliajajo vsak driif;Í ako je ta ilan prazuîk, (ian poprej. Ceiui jiiii je za celii leto 11 K, za pol leta 7 K. Naročnina xa Nemčijo, Bobiio in dnige evropske drfave zuaša Hi"— K. za Ameriko IS"— K, List in »Klasi se {»lafMiJejo na|M-fij. Šolske knjige in vse Šolske potrebščine se dobijo in se bodo dobile v Novem mestu pri J. Krajec nasi, na Ljubljanski cesti - in pri Urb. Horvatu na Glavnem trgu. O razvoju in zoritvi grozdja. PiĚG R Skalický. (Konec.) Pojtiinaiije kisline in naraščanje slad-koija se vi'Ši vso (lôl)t), dokler grozd popolnoma ne dozori, to je, dokler pecelj grozda iie olesetii in dokler se ii.it ne zbarva, pi'i belih in rdečih vrstah ali na j'tiineiio, pi'i ÍSrniji na nideíe. Takrat je torej šele grozd popolnoma zrel in od tega časa naprej ne tiiore od tite niíí veČ pridobivati. V boljše razumevanje, kako se od Začetka rašČe do polne zoritve itinožina ''1 kakovost grozdja .spreminja, slede podatki ktiietijske Šole v Šmilielu na jnžneiii Tirolđkem. — Tisoč grozdnih tam È'azsir-jene vrste „negrara" je telitalo in vsebovalo raztopiiih snovi: to h-i to 00 ta I—' I-' i— toooccK-o^tooiOi 0 C ™ g: s: ^ ^ 1 f f S 5 i s- s a (jq oq ^ I. S I m" tt p _ u ST CO E- ^ g" tO ro ro tO bo h-* I—i tOOi — — OtDt-^lUi OD^I-JCXOiOïtOcCjo c»Oojtfi.goa;oacoj W OO W lO to t-' 00 00 ^ GO Oi H-i CMiotooi-JOdh^^ro OOOOÔOIOK-'ÎO ® g rt" o ta tW 'JI fr B. w o tu rrg t: CĐ t« TJ iT (S w tr c ç o " to as <3; gp O ti U* Ô 6i h.:. -J hf' cč -lil (p ÍD -j cú řfi- ai CO o îu 5" = B ^ 3 ft U CÏQ H oo çç 0Č W CTî CÓ íĎ IO h^ îO -j o en fra ~ t2 f^ It V sto kiibičniii centimetriii (v litra) mošta se je naiiajalo; sliidkorja 6. jnlija 0 85 g J G. jnlija 0-80 g 12. avgusta 196 g 23. avgusta 11-90 g 31. avgusta 13-4U g 9. septbr. 17-10 g 2H,septbr. 18 40 g 12, «kiobra 2r20 g vscii prostili kiiilin íí63g 3-07 g " 3-36 g 1-53 g 106 g 0-85 g (>75 g 0.65 g Iz predstojeći 11 podatkov vidimo, kako močno i'aste, zlasti proti koncu zoritve, ne samo množina sladkorja v grozdju, tetnveč tudi množina pi'ideika sploh. V štirinajstih dneh (od 28, septembra do 12. oktobra) je prirastlo grozdja na teži /.a sladkorja pa za 3%. Ob enem pa je padla kislina za iVoo. Ako računamo srednji vinski pridelek le 25 bektl. mošta na hektar, vidimo, da je v štirinajstih dneb prirastlo na hektar vinograda za 2V-thi mošta več in da je ta mošt pridobil za 75 kg sladkorja več, torej povprek za 5 kg sladkorja na dan. Ako ra-řunamo sladkor po današnji ceni (12 kron za 1 kg), vidimo, da je jirii'astlo na dan za 60 kron zelo dragocenega materijala. Za. toliko o.škoduje vinogradniii tedaj samega sebe vsaki dan, na katerega potrga giozdje prezgodaj. Ker pa ob enem pada ttidi kislina, je vino Čedalje boljše in vsled večje moči stanovitnejše, tako, da je škoda vsled prezgodnje trgatve v resnici še dosti večja. — Vsak zîjj'es na|)reden in pameten vinogradnik naj vstraja torej do zadnjega in ne potrga giozdja pi'cj, dokler ni po-Voinoma zrelo. Prisilne odredbe tu nič ne pomagajo, dokler na poMlagi pouka ne zmaga priprosta ljudska pamet. i'i'i nas je navada, da se gi'ozdje veliko poprej potrga, preiltto je zi'eio. 2ato so naša vina v navadiiili letih piekisla in preslabotna. Tako vino je bolj podvrženo pokvarjenju in ni sposobno za izvoz. Ce se hočemo pripraviti za prej)ntrel)tio prodajo vina preko meje naŠe domovine, moramo v prvi vrsti trgati le zrelo grozdje. Ne prenaglite se torej s trgatvijo, zlasti ne letos, ko je zoritev grozdja jako zaostala. Doba p i'e zo I'i t v e. Ako jinstimo popolnoma zrelo grozdje, Čigar peclji so že leseni in listje ti1. zbarvano, še dalje Tse dopiHn, iiaroťiiino id o;^iiauílH fiprťtjeitia tiskarn» ,1. Krtijee nasi. na trti, potein grozil je pi'ezori. Grozdje tedaj sicer od trte niČ več ne pridobiva, pa postaja nji'gov sok na škodo množini vedno bolj sladek vsled tega, ker se gi'ozdje suši. Ob enem izgineva iz njega tudi kislina, zlasti ako se na grozdju naseli glivica (botrytis), ki kislino razkraja. Tako gr()zdje kaže plemenito ali žlahtno gnilobo. Iz njega se pi'ipravljajo najiluejša, sladka vina, kakor jih najdemo v Tokajii na Ogrskem ali pa ob reki Renu na Nemškem. Pi'i našem, po veČini neugodnem jesenskem vremenu ne kaže puščati grozdja prezoieti. Združenje vseh davkov v enoten davek. {l'o tSlov. Gospodarju».) i. V naši Jugoslaviji naj bi imela iiuančna oblast skrb, odstraniti vse sedaj vpeljane, nei'azumljive davčne postave in vse davčne naredbe ter vpeljati za vsakega di'žavljana razumljive in proste davčne postave. Kaj potrebujemo toliko vrst davkov ! Ali ne gre vse v eden in isti žep. Iz katerega so mora jemati detiar za javna bremena? Proč z našim zemljiškim, hišno-razrednim, najemninskim, občno pridobnin-skim, rentniin in dohoilninskim davkom, l)ioČ s temi uniogtnii, sedaj vpeljaniuii in za prostega človeka nerazumljivimi postavami in zakoni, s teini preobilnimi napovedmi, dekreti s tiskovinatiii, katere celo izobražen človek ne zna izpolnjevati, še manj pa prosto ljudstvo. Vsak mesec je moral ubog dižavljan, obdaČenec, tako tiskovino izpolniti. Koliko nepotrebne pisave je imel taisti i'adi izpolnjevanja teh tiskovin ; koliko sitnosti pa je imel šele oni, ki ni bil zmožen, teh ■ sam izpolniti. Koliko stroškov, potov in Časa se je bilo potiatiio, koliko dela so imele pošte za pošiljanje teh tiskovin in koliko več nepoti'ebnega dela se je naložilo uradnikom in še koliko nepotrebnega denaija se je potiatiio za državne uradnike. Polovico manj davčnega iiradništva bi se rabilo, ako bi ne bilo potreba za laziiČnft davke enega davkoplačevalca deset In še večkrat popisati ter vsake vrste davka posebej odmei iti iti spisovali plačilnih nalogov. Koliko strankarstva in i)rotekeije je bilo pri vseh teh naredbab! Koliko velikašev se pa marsikaieri uradtiik tii npal lotiti, drugi so zopet zaradi o.sebnih alt političnih razmer uživali olajšave. Koliko pa je bilo izgubljenega davčnega denarja za državo vsled zamolčane in neresnične napovedi! In koneČno koliko dragega časa bi se prihranilo zanaprej v dvorani državnega zbora za naredbe novib, za di'žavo ko-ri,stnejših in potiebnejšili postav in zakonov, ako bi ne bilo treba s temi zve-. >stimi davčnimi postavami se pečati. Te nezdrave in neugodne razmere morajo v naši domovini izginiti in na njihovo mesto se morajo vpe^ati postave, katere lahko razniiie vsak di'žavljan, ne samo učen in izobražen Človek, Naj se v prihodnje obdačijo državljani sami po najboljši vesti in pravici. Načrt nove davčne postave. Vse dosedanje vrste davkov bi se naj odstranilo in združilo v samo en davek z imenom direktni davek. Vsa iitietia sedanjih raznih davkov 'naj izginejo. Ob-dačenec naj dobi le samo en plačilni nalog, v katerem je razviden ves znesek celoletnega davka. Vse doUade in razni drugi prispevki, kakor deželne, okrajne in ob-čin.ske doklade naj se združijo v eden znesek Pienai', ki ga rabi dežela, okraj alt občine za svoje potrebe, naj se po odstotkih preračuni iit dodene k skupni svoti, Vseskupni znesek naj se potem obdačencem od delilnih davčnih komisij po razmerah vsakega posameznega piavilno in pravično razdeli, da more obdačenec spoznati iz enega plačilnega naloga, koliko davka ima plačati na leto. i'lačevalcu se torej naznani naenkrat, koliko da itiia v tekočem ^ letu javnega bretnena ali plačila. Davkarija naj dobi za vsakega obdačenca eden tu tisti znesek, v katei'eni so obsežena vsa javna brefiiena. Vse drugo račnnanje in poslovanje pti davkarijah naj izostane. Ti davčni zneski naj se zahtevajo od obdačenca v štirih obrokih in sicer: 1. februarja, 1. tiiajnika, 1. avgusta in 1. novembra vsakpga leta. Pošljite darove za slepe vojake! Jpsenduš, hrucafyhs loudán. ndr hudiča, de se bo prec — — —!" Krohot, krik, kletev^ med I'opotom in hrnščeiii pi'iieti iz veže vaške gostilne skozi hišna vrata na cesto možka postava, z večjo naglico, kakor si jo sama želi, in telehne v vsej svoji dolžini, k nosom naprej, po kainnitili tleh. V višini človeškega podhrbtišča pa se pokaže med vrati še črevelj, vojaškega kroja, doljro imkovan. ki po storjenem delu spet izginu v gostilni; zmagoslavno zaloputnejo vrata. Ko je nevai'Dost mimo, se jtiož na tleh začne sjiet prcgibati; v prvetii hiptj se je bil potuhnil, da prejimti sovražnika. No, udje so ostali celi, nos tnalo poceja, aitipak klobuk je odletěl daleč profi, tega bo težko dobiti spetjia glavo. I»a l)t najprej vstal, pa se potem še i}riklaiijal za pokrivalom, tega sam sebi ne zaupa. Priplazi se tedaj jio vseh štirih do njega in ga kolikoi' mogoče postrani, „na korajžo" povezne na omoteno glavo. Zdaj pa pokonci! Trudi se in muči kakor novorojeno tehs, ko se prvič postavlja na noge: če ima pi'ednji konec od tal, tiiti odreko noge; če pa s})ravi ozadje kvišku, je glava pretežka. Po dolgih trdih bojib se vendar postavi na vihrave noge In odkobali — domov? O, kaj še? V sose prijetno tiiami zadubio vzdušje v .sobi; dim tobaka in petroleja, stiirad potu in razlitega vina se debelo vali po nizki statiici in se meša z gostim prahom, ki ga vzdigujejo plešoči jiai i. Ta ples je posebna uitietnost na.šega ljudstva: na prostoru, ne večjem od dobre mize, se vrti po pet, šest parov in še ne zadevajo in ne pailajo, raznti pe sami hot^ejo; in to mladi svet — pa tudi stari — prav dostikrat in rad hoče. Ob stenah in pri — Če mogoče — zaktnjeni peči, stoje mize, z njih se cedi vino, za njimi pa sede stari in modi'ujejo in se veselé veséte tidadine. Pa pravi ta in otii; „Mladi svet tiioi'a imeti svoje veselje, samo če je po-štetio; vpričo starišev mora biti, sami pa ne, seveda ne!" Pa drugi; ,Še Kristus je rad zahajal v dttižbo in je vitio posvetil." Itt zdravica zaori: „Sestjevičev te vodé, k' je Jezus storil vino ž njé." Iti vse je v redu, vse zadovolji»), v svesti si .svoje dobrote in po.stenosti. Da pa so ga stJiiŠi v telcu večera tuko ttaložili, da že ne znajo veČ prešteti svojili pet oti'ok, ker jih vidijo Že vsaj deset, da že zdavtiaj ne vedo več določiti, če ni ta ali ona bči s teti! ali onim stnoiti drugih slarišev iz-gitiila, — saj ne za dolgo! — tega Bog varuj možu očitati : sovražnik si „dotirega" ljudstva, ne [irivoščiš itni „nedolžnega" veselja in „prm^jiluš, ne posvečuješ nedelje„; prej tako „moralični" ti podivjajo, kolnejo, p-stijejo, tepejo, da se zavzet vjirašaš, če so to isti ljudje, ki so ravnokar govorili kakor gospod z lece. In v tej drnščitii je zbrano vse; oba, ne vsi Irije spidi. Zakaj na rokah prinese mati svojega dojenčka, satno da more ili {tit; ob oknih se guetojo otioci jii se uče gostilniške govorice in plesa, Zatiiizami se deri'); „vinea-ca, vitica-ca, vinca ruiiiettga", hartuonike razglašeno vri'ščć sok(dskf) koiačnico in obrabljeti gratnoťon lirešči hripavo pesetri iz dolaiske pi'iiicesinje. Pa kje je vendar tako? Oh, kje? Kaj vfttii, kje ni tako! Naše dobro ljudstvo se je izgubilo in za tako popivanje ne potrebuje nobene posebne prilike; da l)a sedttj-ie o sv, birmi bolri in stariši niso prav nič poslušali sveta, nabitega na cerkvenih vi atili, to ve vsak, ki pozna t azmere. Vse, vse se mora združiti, da zatare to zlo, itt tisti časi morajo biti mimo, ko so politične stranke imele pijanost za svojega najboljšega agitatorja. Fraujo Neubauer: Dekle svojemu fantu. Oj pojdi spat Dii filiitii moj, da boš nii zlat kot soliiCni soj, ki šele zjntraj pride v vas, pozdravit mojih rožic kras. Poiióči pa ^a góio skrit ne hodi r6s nebeških pit, ne v Trt dekličji cvetk budit. Ne žge, ne peÈe žar iijegov ne trav ne bilk in ne cvetdv, ki iôs škropi jih blagoslov. Ne moti rož, ki sanjajo, nedolžni cvet ohranjajo, skoz okno se ^ ne sklanjajo, da jim ne škodi nočni lilad, da vedna jim cveté pomladi Oj ^jub mi bo? in drag tn mil, če vstaneš zdrav, ki'epak in čil, če jasen kakor solnćni soj, gorák in čist pogled bo tvoj. Zato mi pojdi v mirni stan, kjer oče apava ti skiban! Kako te jaz ljubila bi, če mati sólze lila bi, ker sin ji jemlje mir noči in željam njenim se smeji?! O j pojdi spavat mi nocoj in jati'i mi pozdi av zapoj ! Glej, ptič molči, ko vlada noč, a zjutraj dvigne se pojoč in k solncn plava žvrgoleČ, tako mi ti ?iapoj ljubeč! Zavriskaj do višav nebil, da mi srce in vest spozna, da moja sladka si posest, povsod mi vdan in vedno zvest! Kflho trgamo ncBnahomerno zoreče grozdje. Pri nas je ponajveč navada, da se vse grozdje hkrati potrga. To je pa le tedaj na Jiiest», ako grozdje enakomerno zori, kar se dogaja le v najtjotjSih letih in le tam, kjer imamo po vinogradih zasajene vrste (aorte), ki ob tem časn zorijo. V naših mešanili nasadih pa najdemo v vinogradih najrazličnejše grozdne vi'ste, pozne in zgodnje, črne in bele pomešane. Da te vrste ne zore vse ob istem času, je nmljivo; potrgati pa nezrelo grozdje z zrelim vred, je jako nespametno, kajti nezrelo grozdje kvaliteto dobrega neverjetno poslabša in da manj priiielka kot zrelo. Zato je piavilno, da ne potigamo vsega grozdja ob istem času, ampak^da ga poti'gamo v istem redu, kakoi' zori. To bo posebno na mestu letos, ko se je vsied pomladne pozebe in vsied nepi'iklad-iiega vrem(.'na v cvetju in tekom poletja grozdje jako neenakomeino razvijalo in bo Htdi, kai- že sedaj lahko opazujemo, zelo neenakomerno zoielo. V takem slučaju je najbolj prav, da se vi'ši ti'gatev v treh dùbah, in sicei' izvršimo najprvo predti'gatev (|iodbiranje), potem glavno trgatev in koneino še naknadno ti'gatev. Predtrgatev izvršimo tedaj, ko vidimo, da so rane (zgodne) vrste giozdja v vino-giadu že dozorele. Setii spada v naših krajih zlasti poitiigalka, potem Črni burgundac in zgodnje rudeči vcltiinec. Te vrste grozdja potrgamo; če pa najdemo tudi pri teh tu pa tam še kak nezrel grozd, ga pustimo za poxnejšo glavno trgatev. Ob enetn z ranim oberemo tudi vse gtiilo giozdje, vsaj najbolj zielo grozdje navadno itak naji-aje gnije. Samo ob sebi umevno je, da ločimo beio grozdje od črnega in pa zilravo od gnilega. Gnilo grozdje je treba takoj izprešati, mošt zažveplati, čez eden ali dva dni pie-točiti, prezračiti in nni je dodati čistih drož ali vsaj nekaj (1 liter do dva litra na 100 liti'ov) mošta iz zdravega grozdja, da hitreje in čisteje pokipi. Glavna trgatev se vrši tedaj, ko velika večina gi'ozdja popolnoma dozori. Pri njej obei'emo vse zrelo grozilje in zopet ločimo zdi'avo od gnilega. Z gtiilitii postopamo enako kot pri predtrgatvi. Vse nezrelo grozdje pustimo pa še dozoreli in ga potrgamo Šele pri naknadni trgatvi. Ako trgamo na ta način, dobimo več pridelka, ker je znano, da je zrelo grozdje bolj sočno in bolj moščevito kot premalo zrelo. Poleg tega pa dobiiim pridelek veliko boljše-kakovosti. Marsikomu se bo ta način ti'gatve zdel preveč zamuden. y V resnici pa ni tako, ker gre trgatev ' hitro od rok in kei' imamo vsaj dosti več časa pri vsaki atni trgatvi grozdje dobro in pravilno pospraviti. Seveda je treba pi'i tem načinu tigatve vajenih in zanesljivih delavcev, ki vedo, kaj delajo. V mnogih krajih na Dolenjskem je itak že navada, da se tiga na trikrat. V prvič se poti'ga portugalka in se podbere gnilo grozdje, potem pride glavna trgatev, pri kateri puščajo takrat še nezrelo zele-niko (kržatno) in črno kavščino (žame-tovko), katero potem pobei'ejo pri poznejši naktiadni trgatvi. Želeti je, da bi se ta način trgatve pri nas letos splošno vpeljal. B. Skalický. Naznanilo o zéîM šaisliega leta 1919120 na Trgouslii M\ u hm mestu. šolsko leto 1919/20 se prične v sredo, dne 1. oktobra s slovesno sveto mašo, ki se bo služila ob osmih zjutraj v kapiteljski cerkvi. Učenci in učenke se naj zbero nekaj pred osmo nr« v kapiteljski cerkvi. Redni šolski pouk se prične 2. oktobra ob osmih zjutraj v poslopju kr. državne realne gimnazije v pritličju. Vhod p'ri stranskih vratih. Šolnina znaša 30 kron na mesec in se mora plačati 2. oktobra za dva tueseca (oktober in november). 2. decembra za tli niesecc (december, januar in februar) in 1. marca za pet mesecev (marec, april, maj, junij in julij). V pripravljalnem razredu se hoilo podiičevali sledeči obvezni piedmeti: vei'o-uk po 2 «ri na teden, slovenski kot iični jezik po 5 ur, nemški jezik po u ur, trgovsko računstvo po 5 ur, geometrijsko oblikoslovje po 2 uii, zemljepi.sje po 3 nre, jtiiiodopisje po 3 lire, prirodoslovje po 5 nr, lepopisje po 2 ui'i, skupaj 32 ur na teden. V I. letniku pa so sledeči obvezni predmeti; verouk po 1 ui'o na teden, slo-"venski kot učni jezik po 4 ure, srbohrvaški jezik in dopisje po 3 ure, nemški jezik po 3 ure, tigovsko računstvo v I. sem. po 5 ur, v II. sem. po 3 ure, trgovsko dopisje in kontoma dela v I. tečaju po 2 liri, v II. tečaju po 4 ure, knjigovodstvo v L sem. po 2 uri, v II. sem. po 4 ure, nauk o trgovini in menicah v I. tečaju po 3 ure, v II. tečaju po I ui'o, zemlje-pisje )io 3 ure, blagoznanstvo |)o 2 uii, twsnopisje po 2 nri in lepopisje po 2 uri, skupaj 32 ur na teden. liazven teh predmetov se bo kot neobvezni predmet podučeval italijanski jezik in dopisje, eventualno tudi telovadba in petje. V Novem mestu, dne 22. septembra 1919. / Ravnateljstvo. Gospodarstvo. Lesno oglje in naša industrija. Vsa industrijska in obi'tna podjetja, ki rabijo lesno oglje, naj takoj javijo svojo polletno potrebo Centralni upiavi za trgovački promet sa inostranstvom, podružnica, Ljubljana. Podpore za dijake višjih in srednjih ktnetijskih šol. Iz študijskega fonda za kmetijsko šolstvo je oddati več poilpor slušateljem višjih in si'ednjih kmetijskih Šol v domovini in v inozemstvu (Dunaj, Piaga, Klosterneuburg), ki jili žele v avrho svojih študij. Podpore bodo poileljene v taki višini, da omogočijo Študij tudi v inozemstvu. Nekolkováním prošnjam je priložiti študijska spričevala, krstni in domovinski list ter uradno potrjen izkaz o premoženjskih razmerah, v katerem je posebej navesti, ali prosilec uživa že kako ustanovo. Na tozadevno že vložene prošnje se bo istotako oziralo. Prošnje je vložiti do 30, septembra t. 1. in jih nasloviti na Slovensko kmetijsko družbo v Ljubljani. Raznotero. Praznoverje na Srbskem. Belgrajska „Politika" piše v podlistku „Belgrajske ve-(ieževalke" o neverjetnem razmahu pi'azno-verja med vsemi sloji srbske družbe, posebno pa med ženstvom. Vse se vdaja magiji, spiritizmu, vedeževaiijn, proroko-vanju in podobnim zablodam. V Belgradu ima malone vsaka večja uîica svojo „vračaro" — vedeževalko, ki ugiba ljudem preteklost, sedanjost in bodočnost iz, kart, z dlani, iz skodele popite črne kave, iz fižola itd.. Vsem tem vi'ačaram se izvrstno godi, ker jim nikoli ne zmanjka hvaležnih obiskovalcev. Najbolj na glasu pa je neka „Femka", ki se je nedavno poročila z orožniškim poduarednikom. Le-ta je zelo ljubosumen In Femka sme sprejemati poslej samo ženske obiskovalce. To je ženska srednjih let, ne grda, ne lepa, na vsak način pa inteligentna. Ona vedežuje iz skodelice. Pred njenimi vrati se zbirajo ženske od 3. ure zjutiaj do kasno v noč. Tu vidiš odlične dame — kolikor mogoče priprosto oblečene, da ne vzbude pozornosti — kuharice in perice ter kmetice iz vseh krajev kraljevine. Marsikatera mora čakati 10 do 20 dni, da pride na vrsto. Med njimi so matere, ki bi rade zvedele za svoje sinove, zapuščene žene, maščevanja Željne ljubimke, dekleta, ki ne morejo dobiti moža... Vsem „ugane", vsem prorokuje in svetuje Femka in njeno ki'a-Ijestvo se kljub številni konkurenci vsak dan širi. Morda bi le kazalo, da se tudi te vrste neumnost zakonito zavaruje pred nesramnim izkoriščevarijem ? Konec sveta. Kakor se piijioveduje, je prišel pred biizu 100 leti iz Severne Amerike George'Ticnor, zastopnik tedanje še mlade ameriške liteiatiire, na Francosko, da bi se seznanil s tamošnjim literarnim svetom. Pisateljica de Stae.1 ga je pozvala k sebi in tu se je sešel s Chateaubriandom. Ta jo tekom pogovora zaklical: „Noli«ne vere nimam v evropsko diuž-bo! — Ćez petdeset let ne bo nobenega legtiiiuiega samodržca v Kïropi. Od Ruske pa doli do Sicilije bodo same militaristične monarhije! A Čez 100 leť? Cez 100 let bo nebo jako zatemnelo in megla bo tako gosta, da je človeške oči ne bodo prodile. Velika beda bo. Priča bomo morda ne samo konca Kvrope, ampak morda tudi celega .sveta." — Pred nedavnim časom sem bil dva dni pred smu.jo nekega sta-lega gospoda na obisku in ta mi je med drugimi zanimivimi stvarmi, ki se tičejo svetovne politike, tudi omenil, da je on mnenja, da se nahajamo v zadnjem stoletju bivanja na zemlji, da kažejo vsa prc-rokovanjska zimmeitja že na to dejstvo. Zdravstvena pravila pri Japoncih, ki pa tudi za nas veljajo, če hočemo živeti saj sto let, so: L Giblji se kar največ mogoče v zdravem zraku! 2. Hodi zgodaj spat in v.stajaj zgodaj! 3. Spi najmanj 6 ur. a ne več, ko sedem in pol v temni sobi pri odpitih oknih! 4. Uživaj /jnerno kavo in čaj, alkoholu in tobaku se odločno oil-povej ! .5. Meso jej samo enki'at na dan ! 6. Vsako jutro se kopiji v gorki vodi ! 7. Svilena kiila vi'zi v ogenj, oblači se samo v volneno obleko! 8. Enkiat na teden si privošči počitek, ta dan piisii tudi pisanje in branje! 9. Ne delaj prevelikih naporov. Čuvaj se preobilega duševnega dela! 10. Č)e .si še samec, oženi ae, česi vdovec, poišči si nemudojna dingo ženko! 11. Ne bivaj v preveč zakurjeni sobi! Pridna hči in zlobna mati. Na grozen način se spolnijo včasih preklinjevanja zlobnih starišev nad svojimi otroci. Tako je zadela strašna nesreča mlado, pridno dekle v nekem kraju na Ogrskem, katero nesrečo ji je želela lastna hudobna mati v jezi. Dekleje služilo Že več let v bližnji graščini pii mlatihiem stroju in živelo a tem sebe in svojo staro, zelo sitno in ne-potrpežljivo mater. Nekega jutra je mati zopet zmei'jala hčer radi neke malenkosti prav hudo in je na koncu zavpila: „Naj ti stroj polomi in zmečka roko!" In res kmalu se je spolnila materina kletev na hčeri. Ker ni dovolj pazila, zagrabil jo je sti'oj za desno roko in jo odrezal prav pri rami. Ntizavestiio in vso krvavo so prinesli domov. Biezsi'čna mati se je takoj spomnila svoje kletvine in se obnašala kakor bi zdivjala, ker jo je vest pekla in ji očitala, da je ona sama kriva te nesieČe. Pridna hči je lepo tolažila svojo mater: „Saj imam še levo roko in tudi samo s to se vas upam preživeti." Fremovonje honj v St. kneju. Dne 1 L septembra t. 1. se je vršilo v Št. Jerneju premovanje konj, prirejeno od konjerejskega odseka Slov. kmetijske družbe v Ljubljani. Da na lastne oči vidim, kakšen plemenski materijal se nahaja v krški dolini, sem se poda! tja. Ob B. uri zjutraj so se začf^li zbirati posamezni konjereje! s svojimi živalimi. Veselje je bilo gledati nekatere krasne eksemplarje. Premovanja se je vdeležilo: 50 kobil z, žrebeti ; 26 kobil tri- do štii'iletnih. Dobile so kakih 36 daril. 30 žrebet dveletnih ; dobila so kakih 23 daril. 17 Žrebet enoletnih; dobila so kakih 14 dai'il. Posebno zanimanje so vzbujala dveletna žrebeta, med katerimi sta bila dva polnokrvna, angleška. Ako se spominjam »a ceno takih Žrebet pred vi)jno, bi bilo tako polnokrvno angleško Žrebe za športnika vredno 15 do 20.000 kron. Koliko pa danesV Iz tega je razvidno, da tudi umni kmetovalec, zasledujoč trezno svoj cilj, doseže v konjereji mnogo uspehov in tudi doliodkov. Povrh tega pa zaslovi po celi deželi. Ža-libog, da sem imeni obeh konjei'ejcev pozabil. Edina napaka, kateio sem opazil, je ta, v Ljuliljaiiî, kjer imajo piHiko. se i/.ućili v (Jiavilneni kovanj« konj. Naši knieLovaiet sami morajo zahtevati, lia kovali vzamejo veé roga od Spi'edaj kopita, ne pa od zadaj. Druga važita stvai' pri konjereji je, da pustimo žiebeta dosti dolgo sesati, ker le s tem je popolni lazvoj mladiča zajamčen. Mladim žrebetom moi'amo v prvi vrsti privoščiti zadosti ovsa, katerega naj vsak konjerejec pi'idela kar mogoče najveć. S pieobiliiti krrnljenjetii siibe ki'tiie postanejo konji vampasti in kažejo malo živahnosti. — Tndi pašništvo je za konjerejo velike važtiosti. Ako nimamo pašnikov, preskrbimo za Žrebeta primerna tekališfia, katera se lahko nadotnesti s tem, da ži-valice ob delu tekajo poleg kobil. Nnjna je za konjerejo pravilna ureditev hlevov, da so zračni, svetli in suhi. Tudi ledna dnevna oskrba in nastiljanje tiioťíno upliva na svetlost dlake in razvoj telesa. Kakor sem izvedel, se namerava vpeljati za Št. Jernejski okraj rodovtiik (plemenska knjiga). To je velike važtiosti za tamošnjo konjerejo. Foillaga sloveÈili žrebcev je že tukaj; nadalji zarod se vpiše v tak rodovnik, da se vspehi kvalificiranîJi starišev še v poznem rodu opazujejo. Take živali, vpisane v rodovniku, se višje pla-ćajo in brez skrbi kupijo. Kar se konjereje in prašičjereje tiťíe, je lepa ki-ska dolina v Sloveniji na prvem niestn. Tudi govedoreja je dobro zastopana, treba le še kravjerejo nekoliko povzdiginti. Torej le tako lepo naprej, da pride naš kiaj lia vrhunec in služi tinli drugim krajem za ^vzgled. Fran Malasek. DomaČe in tuje novice. Imenovanje. Njega VisoCanstvo regent prestolonaslednik je z ukazom z dne 3. septeiiibia 1919 iiiienovat g. vinarskega nadzornika B. Skalickega, z veljavnostjo od 1. aprila 1919 dalje, višjim vinar.^kim nadzornikom v VII. éinovnem redu, jtustivsi ga na sedatgem službenem mestu v Novem mestu. Poroci! se je v Novem mestu dne 11. septembi'a t. 1. v kapiteljski cerkvi s sv. mašo g. Ivan Rutar, železn, pristav v Ljubljani, z ugledno gospodično Mileno Negodti, Obilo sreče in božjega blagoslova! Poročila se je v Ljubljani v cerkvi sv. Jakoba g. Mara Koncilija iz Novega mesta z g. Slavkom Oernetom iz Goiice. Obilo trajne si'eče! Umrl je v Ljubljani slovenski najstarejši in najboljši gledališki umetnik g. Ignacij Borštnik. Bodi im ohranjen itied Slovenci ćasLen spomin! Umrl je na Uncu pri Rakeku iioštar, Župan itd. g. Avgust Belle po dolgotrajni bolezni dne 20. septembi'a. Zapiistil je štiri nedoi'asle otroke. Svojias je služboval na novomeški pošti tei' je bil sploh po Dolenjskem dobro znan gospod. Zaostali í-a-I'ljoW rodbini Belle-Jagodic naše sočutje! Duši blagega pokojnika bodi odprt večni raj ! Umrl jtí v Rodingersdorfu jiri Dunaju g. inžener Anton Koss, svetnik di'ž. železnic, dne 14. septembra — dobro znan izza bivanja v Novem mestu. Naj počiva v miru I Predavanje. V nedeljo, 28, septembra ima ženska organizacija „Krekove pro-svete" ob ťn četrt na 5, mo popoldne v Rokodelskem domu zanimivo predavanje. Dva pvornika se pripeljeta iz Ljubljane. Vse članice organizacije pridite gotovo! Vabljene ste pa mdi diuge dobromisleče novomeščanke in okoliCanke k obilni vde-ležbi. Poslovilni večer novotneških akademikov. Pred svojim odhodom na vseučilišča prirede novomeški akademiki in abiturijenti v soboto, dne 4. oktobra t, 1. v vseh [irostoi'ih Nai'odnega doma zabaven večej' z izbranim programom: solo-petje, violina solo, izvajanja salonskega orkestra, burka v enetn dejanju in ples, ki pri tijem igia poseben orkester. 1/. prijaznosti sodelujejo novojiieške narodne dame. Ker je čisti dobiO,ek namenjen poii|K)re poti'ebnim visokošoleem, se nadejamo polne udeležite. Natančnejši program bo objavljen. Zahvala, ['ovodom prijaznega sodelovanja salonskega orkesti'a visokošolcev v kavarni „Smola'' tn „Spliclial" v Novem mestu se odbor novomeškega Sokola tem potom najiskreneje zahvaljuje. Zdravo! Predstavo priiedi dramatični odsek Sloven, katol. izobi'aževalnega društva v Št. Jerneju v nedeljo, dne 28. septembra v društveni dvorani s sledečim vsporedom : 1. Deklamacija; 2. Junaške Blejke, igra v štirih dejanjih; 3, Vse naše — burka.' Začetek ob polu 4. uri popoldne. Vstopnina: sedeži L vrste 3 K, IL vrste 2 K, stojišče 1 K. Čisti dobiček je nameiqen za napravo kulis na odru. Predproilaja vstopnic v konsumnem društvu. K udeležbi vabi odbor. Občni zbor živinorejske zadruge za novomeško okolico se je vršil 9. septembra t. I. v prostorih kmetijske šole na Grmu ob pičli vdcležbi članov. — Na sporedu je bilo: L) Poročilo načelstva o delovanju živinorejske zadruge med vojno; '2.) razgovor o živinoreji in živinorejski zavarovalnici; 3.) razgovor o prireditvi živinorejske razstave; 4.) volitev načelstva in novega odbora; 5.) nasveti. — Ker je bil načelnik, g. Franc Grašič, posestnik iz Gotne vasi, osebno vsled nujnih opi'avil zadržan, je otvoril občni zbor ob 9Va uri dopoldne v imenu načelstva strokovni učitelj g. Fi'anc Malasek. — Ad L) Delovanje zadruge med vojno je itiielo namen, omiliti naredbe avstrijske vlade v izvi'ševanju kvizicij, posredovati pri nakupu močnih krmil in vzpodbujati člane k vstrajnosti pri živinoreji. — Denarno stanje je sledeče: A'loga v kandijski hranilnici 1380.42 K Dnevni blagajni prejemki 178,43 K Izdatki...... 32.98 K Ostanek v ročni blagajni 145.45 K Ad 2.) Strokovni učitelj g. Fi', Malasek je imel predavanje o umni živinoreji, zlasti da se polagoma opusti reja volov in se posestniki intenzivneje bavijo s kravjerejo. Kravjereja nam daje poleg uprege Še do 1500 litrov n)leka in enega teleta, kar predstavlja danes 2000 kron letnega dobička napi'am volom. Da se Ščiti živinoreja, se je poročalo o ustanovitvi živinorejske zavarovalnice, katera začne poslovati z novitii letom, in se je pripoi'očala ustatio-vitev .krajevnega odbora te zavarovalnice s prihodnjim letom. — Ad 3.) Dá se povzdigne naša Živinoreja, sklene se prirediti živinsko razstavo, katera se ima vršiti 10. oktobra na kandijskem sejmišču. Posestniki, kateri bodo nameravali svojo plemensko govejo živino razstaviti, se že danes na to opozaijajo. Ker pa zadruga nima v ta fiaîiien zadostnih sredstev, se napiosi razne javne korporacije za primerno podporo. — Ad 4.) V načelstvo se izvolijo: g, Josip Zurc, župan v Kandiji, kot načelnik; g. Fr. Malasek, strokovni učitelj na Grmu, kot blagajnik; g. Anton Lapajne, upravitelj na-Grmu, kot tajnik. — Odbor ostane v celoti kakor preje. Odstopi: g. Fr. Grašič, posestnik iz Gotne vasi, kot načelnik. — Ad 5.) Živinorejska zadi'uga mora prevzeti promet z živino, da tako izključi razne prekupčevalce, kateri kmeta samo odirajo. Načelstvo. Trgovska šota, ki se je ustanovila v Novetii mestu in bo imela letos pi'i-piavljahii I tečaj in J. letnik, bo gotovo velike važnosti za vso Dolenjsko. Poverjo-ništvo za uk in bogočastje je s posebnim zadovoljstvom dovolilo Trgovsko šob laviio za Novo mesto. Dobrote Tj'govske štdo se naj zavedajo trgovci in obilniki in posebno stariši, ki bodo poslali svoje otroke v te šole. Zai-aditega je želeti, da se vdeležii slovesne sv. maše, ki bo v siedo 1. oktobra ob 8, uri zjutraj v kapiteljski ceikvi, stariši in gospodai'ji, tigovei in obrtniki ter vsi prijatelji napredka, da ptuUdi Vsemogočni svoj blagoslov novootvorjeneuui zavodu, Sprememba imen poštnih uradov. Spremenila so se imena sledečih poštnih uradov; Bela cerkev v Bela coi'kev na Dolenjskem; Miklavčevo se naziva odslej Žitara ves; Sv. AndiaŽ v Leskovcu odslej Sv. Andraž v Haloiiab; Šeiit Tij odslej Šent Ilj v Slovenskih goricali; Šmartno pri Goinjem gradu odslej Šmartno ob Dreti; Zagradec-Fužine pa se bo na-zival odslej Zagradec na Dolenjskem, Požar v Cegelnict. Že v zadnjem listu smo vkratkeni p(tročali, da so dne 10. t. m. otroci zažgali Pavličev kozolec. V hipu je bil v plamenu tudi hlev iu Knknianov skedenj. Z bližnjega kolodvora so takoj prihiteli Železničarji, ki so se z znano pridnostjo lotili gašenja. Kmalu nato je došlo tudi gasilno društvo iz Prečine, Brizgalna je dobivala vodo iz železniške lokomotive, ki je bila nalašč v ta namen pripravljena na tiru. To je bilo kaj ugodno, saj bi brizgalna ne mogla črpati vode naravnost iz oddaljene Krke radi pomanjkanja cevi in prevelikega strmeča. Ko so došli Še novooieški gasilci pod poveljstvom g. Prežlja, so ti postavili brizgalno ob Krki in od tam polnili z vodo prečinsko brizgalno, kajti lokomotiva se je morala umakniti vlaku, ki je odhajal v Stražo., Ko smo imeli zvezo s ICi'ko, je Šlo delo urno izpod rok, in zvečei' jo bil ogenj zadušen. — Velika nevarnost je pretila ta dan Oegel-nici, kajti vnemale so se že sosedne slamnate strehe, a marljivi vaščani so vsak plamen sproti vdušili. Toda če bi bil potegnil močan veter, bi bila danes Cegelnica le še kup oglja in pepela. — Na kraj nesreče je piîhitel tudi novomeški g, okrajtii glavar dr. Vončiiia. Prepovedani živinski sejmi. Radi razširjajoče se kužne bolezni slinarke in parkljarke pri govedi in raznesenja po sejmai'ski živini, so do pieklica v novomeškem okrajnein glavarstvu prepovedani vsi sejnn" za govejo živino, ovce in koze. Prašičji sejmi so dovoljeni; prašiči se smejo le voziti s konji. Če pišeš v Nemčijo ali Avstrijo, moraš prilepiti na doj)isnice znamko za 30 vin., na pismo znamko za 75 vinaijev. Pisma se morajo po novejši odredbi opremiti z znamko 30 vin., dopisnice pa s 1 T) vin. Na kupljene dopisnice je torej treba prilepiti še znamko za 5 vin., ker ima dopisnica le znamko za 10 vin. Na to ojjozarjamo občinstvo, da ne bo treba naslovnikom dvojne znamke piačati. Koncentracijo! Vsi odposlanci, ki sose vrnili iz Pariza, zastopajo odločno mnenje, da se mora na vsak način sestaviti koncentracijski kabinet. Prihodnost bo dokazala, katera stranka je iiuela tozadevno prav. Cela posijatev tobaka ukradena. Cela pošiljatev tobaka za Metliko je bila med vožnjo na progi Novo mesto — Črnomelj pokradena. Tatovi sedaj s tem tobakom verižijo po Belikrajini in sosednjem HrvaŠkem, — Hudomušne ženske, ki se jezijo pred novomeškimi jn'odajalnami zai'adi sladkorja, katerega baje premalo dobijo, tuili govoré, da so je večji del našega sladkorja peljal mimo Novega mesta v hrvaške toplice v čiščenje. — Morda bi se kaj izsledilo, če bi se veiiženju bolj ostro stopalo za pelami. Dobrodelna efektna loterija. Diuštvo „Dobioilelnost" v Ljubljani si je stavilo vzvišeno nalogo, da pomaga celiti rane, ki jih je našenui ljudstvu zailala svetovna vojska. Že fioslej društvo laîiko kaže na lepe ns|H:'he svojega dtdovanja; da bo pa v bodoče itmglo še uspešnej.ie delovati, je sklenilo prirediti dobi'odeljH» efektno loterijo v korist sirotam, slepcetu, invalidom itd. Poverjeiiištvo za finatice je loterijo dnvo-lilo. končane so tudi že vse pripiave iii se bodo srečke začetkom tega tedna začele prodajati. KtVktna loteiija obsega 1317 do-l)itkov v skupni vrednosti 80.000 kron, in sicer glavni dobitek 20.000 kron (par lepili ,konj z oiiremo), I dobitek 5000 K (sobna oprava ali krava mlekarica). 1 dobitek 3000 kron (1 zlata daiitska verižica in en par lepih bisernili .ulianov ali ena mlatilnica na gepeljui pogon za dve konjski sili s siti in tresali), 1 dobitek 1500 K (slamoi^ezuica. s stopalom in izsniivačem ali en pitan prašič), nadalje 13 dobitkov v vrednosti po 500 kron; 40 dobitkov v vrednosti po 200 kron; (JO dobitkov v vietlnosti po 100 kron in 1200 dobitkov v vredrmsti po 25 kron. Žrebanje se vrsi 18. decembra leta 1919. Srečke so po 2 kroni in se naročajo v pi.sartii društva „Dobrodelnosti" v Ljubljani, Poljanska cesta 4/I(Aiojzijevišče). Si'eČke se bodo prodajale tudi pri trgovcih in po tralikah. Z ozirom ita blagi namen te efektne loterije prosimo vse dobrosrčne Slovence in Slovenke, da pridno segajo po srečkah. Saj bodo s tem poleg možnosti, da zadenejo lepe dobitke, pomagali tistim, ki so podpore najbolj potrebni. — Posebno prosimo naše Orle in Orlice, Maj'ijine družbe in izobraževalna društva, da nam s svojim odličnim sodelovanjem pomagajo pri našem delu. Prva dobrodelna efektna loterija v svobodni domovini mora dosoči časten uspeh. Vsi na delo za dobro stvar! ~ V Ljubljani, dne 17, septembra 1919.— Za loterijski odbor društva „Dobrodelnosti": Ivanka Jegličeva, predsednica; stolni kanonik Al. Stroj, podpredsednik, „VodiŠka Johanca" je umrla v deželni bolnišnici v Ljubljani. Pisala se je Ivanka Jerovšek in je bila doma iz Ropenj, župnije Vodice. Bodi ji Bog milostljiv. Žena zaklana vpričo moža. Pri Divači ob nekem križišču cest stoji gostilna Maborčič. — Dne 3. septembra so prišli zvečer tik pred ' policijsko uro trije itali-lijanski vojaki, od katerih je Mahorčičeva žena enega poznala in mu je to tudi povedala. Ko so že odhajali, se dva obrneta nazaj, namerita puško proti Mahorčiču in mu zapoveata, da se ne gane. Tretji pa 80 je z nožem zagnal na Ženo in jo zabodel v vrat. Ko jo žona ležala v krvi, je moral moŽ izročiti roparjem blagajno z 8000 lirami, nakar so vojaki zbežali. Ženo so hoteli umoriti, ker je enega poznala. Rana je težka, toda upati je, da bo žetia okrevala. Roparjev še niso izsledili. Ustavljeno kazensko postopanje. Kot smo svoječasno poročali, sta zakonska Ana in Anton FerenČak osumljena umora na svoji soroilnici Mariji Fatur. Ker sodnija ni našla dosedaj nikakih dokazov, ki bi potrjevali to sutiuijo, se je kazensko postopanje ustavilo in sta bila obadva imenovana izpuščena iz preiskovalnega zapora, v katerem je Ana FerenČak medtem tudi porodila. — Enkrat pride tudi ta skrivnost odkrita na dan. Pozabila se je v nedeljo v vlaku v Stražo železniška legitimacija in notes s petnajstimi kronami. Deček, kateri je bil v vozu in je mogoče spravil, je od neke osebe dobro poznan — naj prinese legitimacijo na postajo v Stražo ali pa v Novo mesto na postajo. Doneski k vremenoslovju Bele Krajine. J. ŠaSelj. VI. Kakšno vreme smo imeli v Beli Krajini, zlasti v adleški župniji, v zadnjih tO letih v posameznih mesecih. Meseca aprila smo imeli prav ne-ttgodno vreme, izvzeuiši nekoliko dni, po-sebtio zaiinjili treli dni. Bilo je večinoma oblačno, |)rav mokro, ker je obilo deževalo, pa tudi prav hladno, ker je dižala večinoma burja, da nas je večkrat kai-zeblo. Posebno jo bila grda dmga polovica, in mrzleja, kakor prva. Vsled tega nenavadno grdega vremena tudi ni moglo skoraj niČ rasti, tako. da ni bilo o svetom Juriju skoraj Se niČ zelenega, razun bukev, ki so bile ozelenele, toda tudi še ne popolnoma. A cvetelo pa o sv, Juriju razun breskev iu nekaterili črešenj ni še prav nič. Ker so bili pa zadnji trije dnevi v" luesecu i>rav gorki, je v l.eli diieli potetii precej ozeleneio. Zelene so bile breze in nekoliko tudi gabri. Začeli so zeleneti tudi nekateri hrasti, a drugi pa so bili še popolnoma suhi, kakot tudi kostanji. □□naannannoanDDDDDDaaao□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□ D □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ O □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ Hranilnica in posojilnica ^^^ za Kandijo in okolico ^^^ registr«vaiia zadmga k iiftoriiejtiin» zavezo V lastnem domu ir Kandiji sprejema hranilne vloge od vsacega, če je njen ud ali ne, ter obrestuje O po čistih 2' o Posojila se dovoljujejo na osebni kredit in na vknjižba po 4° O □ □ □ □ □ □ o □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ D □□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□D□□□□□DDODnDnnnnanDDDaoanDnD Cvetciltí pa so ob koiicn iiiesoca ža vse črcšiije, kakor tudi' nekatei'e bélice (slive) ill dbore, pa t tuli kuka rana liniška. Drugo sadno drevje pa je bilo še neiazvito in ni ne zelenelo, ne cvetelo, kai' pa ni bilo ëudiio, vsaj smo imeli še 20, aprila zjntraj ob 6. nri še — 10 zime. Sploh je bila vegetacija tega leta za dober mesec za vegetacijo prejšnjega leta. Vsled tako ne-ngodnega vremena so mogli ljudje l/malo delati po polju in vinogi'ailib. Le malo jib je v tem mesecu posadilo kiompir, ker je bila zemlja nekatere dnt kar imiznjeiia. Ljudje niso pomnili, da bi bilo meseca aprila kdaj pri nas tako nengodno in mrzlo vreme. Topline oziroma kíiiic smo imeli v tetn mesecu zjnti'aj od 6. od IC do 10, popoldne ob 3. pa «d fj do 19 C. Na Goijancih je zapal v tem mesec», zlasti v drugi polovici, tudi večkrat sneg in celo precej globoko proti vznožju. Meseca maju smo imeli pa prav lepo in ugodno vreme z malimi izjematni, pa tudi vsled budě vroCine že prer,ej suše, ker se ni do 26. nobenkrat zadosti namočilo, držala je iiami'eč skoraj ves mesec burja, zato ni bilo dežja. IC sreči pa so bile noči mrzle in je bilo tudi po juti'iii liladno, padale so pa tní,ii moSnc rose, kar je držalo letino, da se ni posušila vsled luide vročine in suše. 21. je vlekla huda bni ja, ki je pregnala zvečer deževne oblake, držala je potem še vso noč in 22, smo imeli zjutraj samo 8-5 C topline in 'ž'A, pa celo samo 5 0. Po dragah je bil miaz, ki je posmodil ližol in buče, drugodi pa tudi steljo ali pi'aprot, ki je bila močno poparjena. V Črnomlju pa so imeli celo samo 2 C. Mraz je naredil tam še več škode, kakor pri nas. Vsled bude suše tudi letiria ni mogla rasti. Koi'enje, ki je bilo večinoma redko, je komaj iz zemlje priklilo, ravno tako tudi pesa in koleraba. Tudi mnogo krompirja Še ni bilo iz zemlje. Ker ni mogla ti'ava rasti, tudi ni bilo paše za Živino in zemlja je bila po nekodi kar razpokana. Šele 26. in 27., oba bitikoštna pi'aznika, se je dosti na ti i oči i o, da so inogii ljudje oi'ati in pi'oso sejati, Česar preje ni bilo mogoče. Žal jia, da je binkoštne pi az-nike, to je od sobote do pondeijka po nie-kateriii krajih v Beli Ki'ajini tudi toča naredila pi'ecej škode, kakor v podzemeljski, Črnomaljski in preloški župniji, onostran Gorjancev pa biiikoštno soboto v župnijah Trebnje, Mirna in Št. Peter pii Novem mestn, kjer je naredila ogrotiiiio škodo. Ker smo imeli zadnje 3 dni ajii'ila in tudi v začetku maja prav lepe, solnčtie in goike dni, je sadno drevje naenkrat vse ozele-nelo in začelo cvesti. Tudi trta, ki ni koncem , api ila se skoraj nič odganjala, je začela v.sled iîîi'edne topline bujno odganjati in je kazala obilo zai oda. Povprečne topline smo imeli maja zjutraj ob 6- od 5 do 1,5 C, pOJ), ob 3. pa 11 ičiti, pi'edno žganje pije. V gostilni. Gost: „Zakaj sem moral tako dolgo čakati na kisle kumare?„ — Natakarica: „Oprostite, niso bile še zadosti kisle!" Dobce toplice. Tujec: „Ali so vase toplice res zdravilne?" — Domačin: „Pa še kako! Eden je bil tukaj, ki so ga morali v kopeli nositi — pa čez štirnajst dni je pobegnil bi'ez tuje pomoči in še ves dolg seboj odnesel!" Smrt. Go.spa: „Gospod doktor, umreti mora biti pa res nekaj težkega." —Doktor: „Kaj še ! Človek se na v.se navadi, tudi na to, da ga ni več na sveti!'' Dober začetek. Tujec: „Gospod svetnik, ali je vaš siti tudi zdravnik? — Doktor: „Tudi. Pa bo kmalu ali beraČ ali pa milijonar — on vsacega bolnika v treh dneh ozdravi!" V gozdu. Tujec: „Zakaj jokaš, dečko?" — Deček:^ „Iščem mater, ki išče očeta, ki išče gob." V lekarni. Tujec: „Jaz sem rabil vaše sredstvo zoper izpadanje las in sedaj setii čisto ob nje." — Lekarnar: „Kaj ne, da je pomagalo! Seiiaj vam ne bodo več izpadali." Pred sodiščem. Sodnik; „VI ste tožniku rekli ,tepec' — to je žalitev. — Zatoženec: „Oprostite, jaz sciii mislil, da je res!" - HIŠA - na prodaj na lepem prostoru. Več pove upravništvo Dol. Novic. Prodilialnišliii oprava se proda po ceni. Obstoji iz po ic s predali, navadnimi policami in prod^alniško mizo. Dobi se tudi tehtnico z uteži in tri steklenice po 50 litrov. — Vpraša se pri Matildi KASTEDC, Karlovška cesta št. 83. Novo mesto. Tvrdka E. GUŠTlN v Metliki - dobavlja poljedelske stroje vseli vrst. — Zahtoviijte cenik! Vr XII 86G/19-12 V imenu Njegovega ifeličanstva kralja! ])ežcliio soiliSie v Ljuliljani jo razsodilo tako: Oi)toieiilta Ana FiiolLova roj, Horusova, rojena 15. julija ISGi v Gor. Globodolu, pristojna v Mimo peč, r. k., vdova, posestnica in kupCevalka vl Ivanjevaai St. 18, Že kaïjiovana je kriva da je, ř.e enkrat radi draisnja obsojona, dno 12. aprila lillS) v Ljubljani, ÍKťabljaje po vojnem stanju povzročene izredne ranuiere, ïahtevHla 7.« eno kokoâ íiO K, jorej /a potrebščino očitno iozinerno ceno; zakrivila jo s Ifm pregrešek po g 2 O i 2a cyearske nart;db« z dne 2Í. marca 1917, 131, drž, zak, in ' se ohsojii po Ř t. 2, cit. narfdbf vporabo ^ SfiOb k. z. na 1 (en) mesec strogega zapora, poostrenega z enim IrJim iežiSCeni vsalii teden 1er v plačilo denarne globe v znesku ;i(K) (tristo) kron, eventuelno v sluCaju neizterljivosti v nadaljtiih 30 (trideset) dni zapora in v smislu g 389 k, p. r. v povračilo stroákov kazenskega postopanja i/.vršitve kazni; po S W Št. 1 ciL naredbe se objavi v in v «liolenjskiU Novieab» in z nabitjom na obCinski deski v Ljubljani in v Mirni poči. V Ljubljani, dne 12. avgusta 1919. y Zenitev! PoMen mladenii!, krojaf, 25 let star, z 10.000 kron {gotovine) premoženja, se želi v svrho ženltve seznaniti z lU do 2t> let staro deklico; vdove brez ali z enim otrokom niso izključene — ki bi imela saj nekoliko posestva. Resne ponudbe s sliko, ki se tudi vrne. Tajnost zajamčena. — Ponudbe na upravništvo Dol. Novk pod šifro „krojač". Smrekove gozdove v bližini železniških postaj kupi po najvišji c^i Franc JAKŠE v Novem mestu. Popravila starih klobukov iz filca, za moške in za dame, se sprejema v najflnejSo izvrSilev pri FrančiSki Kleindiensf, Kandija St. 93. Oglas« Kupi se parna ali vozna ža^a. Vsaka množina bukovih, hrastovih in mehkih drv. Obvezne ponudbe poslati na družbo : „Impex" v Ljubljani. Lekarna J. BERGMANN v NOVEM MESTU kupuje po najvišji ceni: kiniel, janež, bezgovo cvetje, lipovo cvetje, kamilice, žavbelj, ajbiš, tavžentrože, lisičjega repa seme (štupa) ženof in druga zdravilna zelišča sveža ali suha Stanovanje se takoj odda - obstoječe iz ene sobe, kiihinje,^^îshranibe, kleti, svinjakov in na željo se** dobi tudi nekoliko njive. Izve se pri ivan|KOCJAN, Dol. Straža._