proletarec je delavski list za mislece C it atelje PROLETAREC Glasilo Jugoslovanske Socialistične Zveze in Prosvetne Matice official organ of j. s. f. and its educational bureau ŠT.—NO. 1989. __ D*, t. imr, at Um pm»» «Mk» umU ib« Act ol Cm«»m ml M»nck 1. 117» »t ChK4«t. 11». CHICAGO 23, ILL., 31. OKTOBRA (Octobcr 31), 1945. Publfched W««*|y »t 2H01 8 Lawndal* A LETO—VOL. XLi PATRIOTIZEM, kakršnega je v Franciji zastopal Pierre Laval. so volilci dne 21. oktobra zavrgli in tako je tisto, kar je zastopal Laval, bilo dvojno obsojeno v smrt. Na gornji sliki j« Laval, v času zadnje obravnave proti njemu, na kateri je bil obsojen v smrt in ustreljen. Francija mandat dobila uvesti socialistični red BURŽVAZNE STRANKE V VOLITVAH ZATONILE. -PROBLEM KOOPERACIJE. - KAKŠNA BO NOVA USTAVA? - OBRAČUN S POLITIKI, KI SO VODILI FRANCIJO PRED VOJNO, POPOLEN Tri države v Evropi so po voj- lahko postale obe stranki eno. ni že izvedle državnozborske vo- A , . , ... . , ... , . »e vedno mnogo strank litve, ostale pa jih bodo v no-1 vembru in v januarju. Ena največjih hib francoske vTngiiji* /^zmagala delav- demokracije in njenega parla- , * u t xr _ mentarizma je bila množica ska stranka, enako na Norve-: . . ei . J . . . ... .. ,, . .strank. Skozi mnogo let je bilo zkem. V volitvah v panament ? * tt. i't j oo t* u nemogoče sestaviti solidno vla- v Franciji dne 22. oktobra pa , *. , . . .. « . . .... . , ur do. Padale so v parlamentarnih so izšli kot najjačja stranka ko-; . , , r , ^ nezaupnicah druga za drugo po- munisti, socialistična je takoj za njimi in le par mandatov manj kot omenjeni dve je dobilo "ljudsko republikansko giba- ..... , . . ' . . . r . u ® , ene tista svojat, ki je bna naj- ki je nekakšna imes de J. , . . J J , ^ vprečno dvakrat na leto. Ampak vzlic temu spreminjanju vlad je ostala vseskozi na krmilu Fran- nje Gaullovih naprednjakov in "krščanskih (klerikalnih! republikancev." Mnogo presenečenj Največje presenečenje v izidu francoskih volitev je bilo veliko število glasov, ki so jih dobili več kriva njenega propada. Par oseb izmed nje je bilo sedaj obsojenih na smrt, a iztrebljena iz francoskega javnega življenja še ni. REAKCIJA V ITALIJI GRADI NOVO FASISTICNO GIBANJE v Italiji se razviia novo fašistično gibanje, ki operira z geslom borbe proti komunizmu. Voditelj tega pokreta je pisatelj Ganninni, demagog Cough-linovega tipa. Njegova organizacija se imenuje stranka "navadnega človeka". Njegov list "Navadni človek" izhaja že v 700,000 izvodih. Poročevalec Columbia Broadcasting kompanije je opisal po radiu iz Rima to novo fašistično gibanje za samopo-stavljeni branik Italije pred komunizmom. Tolpe teh "navadnih ljudi" so začele v iužni Italiii uporabljati proti komunistom in socialistom silo. Prvim so raz-beli nekaj uradov in tiskarn, uničile njihne knijinice in demonstrirale po ulicah s klici, "Uvela Amerika, živela Anglija, živela Italija, doli s komunizmomI" In pa "doli z Rusiio!" Isti poročevalec pravi, da ima to gibanje veliko denarja. Dobiva qa od "navadnih" ljudi in pa od bogatašev. Torej iz istih krogov, kot so podprli Mussolini jevo gibanje. Gannini trdi, da sta za Italijo samo dve možnosti: ali krščanska "ljudska" vlada s kraljem na čelu, ali pa "komunistična republika". On je proti republiki, kajti če se io ustanovi, ne bo to kaka buržva-zna, kapitalistična republika, kot so Zed. države in n. pr. Francija, temveč komunistična, proticerkvena država. Proti temu gibanju, in ob enem proti komunistični in socialistični stranki bi rad grof Sforza novo stranko, ki bi bila za buržvazni red, toda vendar dovolj liberalna, da bi harmonizirala z novo dobo, ki nastaja oo svetu. V ta namen bi on in njegovi somišljeniki radi razkol v socialistični stranki — namreč, da se bi od nje ločili desničarii ter se pridružili levičarjem takozvanih krščanskih demokratičnih skupin. Voditelj socialistične stranke Pietro Nenni trdi, da s to igro ne bodo uspeli. Vendar pa je Italija res v veliki negotovosti. Odvisna je sedaj največ od ameriške podpore in pa angleške diplomacije. Ako ne bi bilo nad Italiio zavezniško (angieško-ameri-ko) vojno poveljstvo, bi imela že republikansko vlado in socialni preobrat. Kajti po zrušen ju Mussoli-nijevega režima ie masa hotela obračunati t dvorom, s privilegiranimi sloji, pred vsem z izkoriščevalci pa tudi s hierarhijo. Toda pod zavezniško oboroženo zaščito so ti krogi prišli polagoma k sebi, se prilagodili "demokraciji" in se organizirali ter svoj buržvazni sistem znova utrdili. Revolucionarno delavsko qibanie bi radi zatrli še predno zavezniška armada odide iz Italije. Boj je torej med onimi, ki bi radi nadaljevali z izkoriščanjem mase ter tistimi, ki hočejo Italiio spremeniti v državo, ki bi služila ljudstvu namesto privilegijem. Konec kapitalizma na Čehoslovaškem in drugod v Evropi KOMENTARJI j veselja cen jem v Franciji, na An-#l«'škt-m in drugje že zapravil, pa Ki želi nazaj v Tirano. Tam je nekak prestol, kar zanj ni važno. Zanimajo ga dohodki. In smatra, da ker so zapadne države za demokracijo, in s tem tudi za kralje, čemu ne bi mu po- SEZNAM VOJNIH BEGVN CEV, ki jih objavlja Amerška domovina, prihaja iz Vatikana. Čehoslovaška še ni imela vo t Ttm jim pišejo beležke ubegli iitev v parlament, ki naj bi od-1 »lovenski duhovniki in lajiki. ločil obliko njene bodoče social-j Edino, kar pozabljajo, je navade uredbe, vilic temu je tako- Uti poleg imen tudi vzroke, če-tvana posvetovalna skupščina j rnu so zbežali. .-»klcnila, da se naj industrijo, POSLANICA JUGOSLO- magale na tisti tron? rudnike, banke in tudi pivovar- VANSKIH ŠKOFOV, napisana, | ALBANIJA je sedaj—čudno, ne takoi podržavi. oziroma izdana dne 20. sept. v Njen sklep je predsednik Ed- zagrebu, priča, da je Tito tudi vard Beneš podpisal 24. okto- nad cerkvijo prilično zmagal, bra in s tem je kapitalizma na Prayi da ni proti bogoslužju, Čehoslovaškem konec. ampak je na vsak način proti Ce si predstavimo, da je Če- temu da bj jugoslovanska hier-ška ena najmodernejših indu- j ^rhija službovala Rimu v škodo strialnih dežel v Evropi, potem svojih narodov. In škofje—bog-si ob enem tudi lahko predoči- ve kako ^ se počutili, in kak-mo, kako so se ob tem pojavu šna navodila so dobili iz Rima, počutili kapitalisti in vsake sor- so položaj preudarili ter sklenite drugi troti v deželah, v kate-j h da jim ni prav kar ^ v jugo-rih ie princip izkoriščanja za slavijj pod Titom dogaja, am- privatni profit še zmirom naj svetejši zakon. Nacionalizacija na Češkem kajne, "pod jugoslovansko sfero vpliva". Ko se je Zogu zazdelo, da je zanj boljše, če se okre-ne k Mussoliniju namesto k Aleksandru, je res "zaslužil" milijon, a zapasel Albanijo. Bil bi čudež, če bi mu Anglija in Zed. države spet pomagale h koritu. TRIJE KRALJI, ki na vsak način hočejo nazaj na trone, so jugoslovanski Peter, grški George in albanski ničprida Zog. Poleg teh pa še Petrov bratranec Mihael v Bukarešti, njegov oče Kari, ki menda sedaj veseljači v Južni Ameriki, pa tudi v Bolgariji se "demokrati" še potegu- pak, da se bodo z njim že kako sprijaznili in pomagali... Škofom ni kazalo nič drugega kot pomeni prvo važno industrialno ponuditi to oljkino vejico. Am- _ državo na kontinentu, ki je po- pak njim jn posebno še Rimu Jejo'za ustanovitev "demokrati-leg Rusije odpravila privatno pa je bilo ob tej neSvečani sve- ene" monarhije. lastništvo. Razlika med njo in danosti iako hudo a om a t t^ mi D .. . . . , , . ' , ca nosil jaKo nuao. RADO STAUT ni sicer človek Rusijo ie, da je slednja nacio- ATOMSKA BOMBA je sedaj nalizirala vse, dočim Cehoslova y prerekanju med znanstveniki, ška Ivelike indus*rialne, rud- vojnimi veščaki in raznimi ko- "velikega razuma", ima pa dolg jezik. Kar napiše, ni pametno, in kar zastopa, je reakcionarno. " bT""h' u^vln.'Ionci kakor "frtalka" V tem To počne zaradi svojega oportu-V 7la Hbr'- 7'" K "" položaju ne bo eksplodirala A nizma. Ker se tega greha zave-in kmetije pa so osUle pmatna bj, boljie ako bi našj držav. druge češ glejte r?est To ,e v >„«..* ju , niW wndirle svojo nalogo ne.. jj ^ ^en^plalce e- llsticn.m programom, k. je le ko,jko razumeh iL^T. ... „ za podružabljenje temeljnih ob- eno, ako KSKJ Stauta dobi za eiu „i,.in.. i KRALJICA MARIJA, vdova, svojega bodočega urednika, kdo ratov. S ličen preobra* v ekono- ju , , .. .. .... , . i .i o i » pritožuje, aa ji sin reter ne, ve ^ mu ne bodo olavarii oci-miji izvajajo Jugoslavija, ttoi- „qL.mii4o 7 nnn na mf»- j_ ■ _ i.____.___:_ K i i ha in nakazuJe nJenih $17,000 na me-u^ da je ]e oportunist in pa j sec ki jih je do avgusta preje. brez kršpanske primesi. Ko i« češka vlada vprašala mala ^ ^ za. fV°ja t™™ I NAVDUSEVANJE. ZA.. DE- ! Andreja in Tomislava. Peter, MOKRACIJO ni slaba stvar, če njen prvi sin, si bržkone misli, | je navduševanje ukreno. Ampak ^arija, Poljska. Madžarska. Zed. države za posojilo, da si t njim nakupi strojev, je ameri- dft je mati lahko z dosedanji- ^^^min koliko^a"^ ski poslanik v Pragi sporočil v ^^^ H^oli nrihrunil« in Kje' pn KOm in KOUKO ga JC . , « .. mi prejemki dovolj prihranila in Washington, da naj scJi ga ne dg . scdaj njegova ietev Tito da, dokler ne bomo videli, kako |f| Rardelj K smehljata. pa ni daleč nameravajo v Pragi s so- ay RaJti morda w yleklo ako cializacijo. To se je dogodilo w dyorni družini dajatye kar že pred nekaj tedni. Ampak Cehi sedaj ^^^ ustavila, ne- so se odločili izvesti svoj pro- gJede na monarhistične simpa- gram, pa če posojilo dobe ali ne. In tako so svojo deželo spremenili v toke socialistične ekono- tije v londonski in washington ski vladi. . .. KRALJ ZOG se ne da ugnati, mije, ne oziraje se na J«voljo Mussolinija je ogoljufal za nad "" ----- — WaII m,;lijon dolarjev, ki pa jih je z v VVashingtonu Streetu. in na FASIST FRANCO je tudi za demokracijo. Izdal je ukaz, da se mora Španija v njegovem smislu odredb za demokratizira-nje države razvijati v "mejah obstoječega zakona'*. Torej tako, kot on hoče. ČUDNO JE, kako so naši državniki za demokracijo na Balkanu, ne pa istočasno enako og-(Konec na 5. strani.) Ki.rik.iiMm „ JUGOSLAVIJA IMA TEŽAVE DOBITI v t™ n«ij.k« »top«!)... VOJNE ZLOČINCE V SVOJO PEST je v Franciji zelo ojačal klerika- komumsti. V splosnem se je do- 0 J . ;1 D . . , . . hzem. Pomagala sta mu Petain mnevalo, da bodo kvečjemu na . T . . ® , . , J 1 in Laval in seveda vsi francoski tjetjem mestu. A so izšli iz borbe kot najjačja stranka. Tega , . i - l. Francije so se klerikalci odločili uspeha niti sami niso pneako-, J . .... ... y j za novo stranko, kajti njihna va lm prejšnja politika je bila toliko Socialistična stranka je dobi- kolaboratorska z naciji, da je ne la par mandatov manj kot ko- bi smelj obnoviti. Ta element je munisti, a obe skupaj imata ve* ^ šteyilu poslancev sedaj na čino v zbornici. Francoski poli- tretjem mestu Ima podooro tiki so prerokovali, da bo iz vo-; ameriškega in angleškega kapi-lilne borbe izšla socialistična talizma ler Vatikana, stranka kot najjačja skupina in komunisti pa da bodo daleč v ozadju. Dogodilo se je, da sta obe skoro enako močni. Da-li bo med njima možno ustvariti tudi vzajemnost in enotnost v graditvi nove Francije, je še vprašanje. Mnogi socialisti so mnenja, da ker se komunisti po vsem svetu ravnajo po nagibih vnanje politike sovjetske unije, ni verjetno, da bo v Franciji drugače. Ce pa se bi postavili (komunisti) na svoje noge, bi M. V. Fodor poroča čikaške-mu listu Sun" dne 27. okt. iz škofje. Po izgonu Nemcev iz, Dunaja 0 razočaranju jugoslovanske vlade, ker ji Američani Vzlic velikemu uspehu socialistov in komunistov torej v Franciji buržvazija ni še toliko in Angleži ne izroče vojnih zločincev in kvizlingov, ki so pri-bežali pod njihno varstvo. Nahajajo se večinoma v Ri- pa so vodilne zločince, mu. eni pod varstvom papeža, Dunajski komunistični list drugi pod protekcijo ameriške- "Volksstimme" je objavil o tem ga in angleškega vojnega povelj- vprašanju intervju z jugoslo- stva. Precej jih je pod varstvom vanskim polkovnikom Andrijo ameriških in angleških čet v lViiličem, ki je dejal, da je na Avstriji, v Angliji, v Franciji in varnem v Avstriji (pod zaščito Značilno je, da se je skoro vsem glavnim tolovajem posrečilo pobegniti in mahnili so jo naravnost v ameriške in angleške vojne tabore. Slovenske "domobrance" so Angleži s Ko-!jim "ustaškim" štabom v kempi roškega sicer vrnili, a pridržali] St. Geraut na Koroškem in da tam obdržuje politične konference za razdejanje nove Jugo- LISTNICA UREDNIŠTVA Nekaj dopjsov je moralo vsled pomanjkanja prostora izostati. j Priobčeni bodo v prihodnji številki. _ » — t gih jugoslovanskih kriminalcev. Tam je menda tudi slovenski kvizling general Rupnik, če ni že še bolj na varnem v Rimu, pa škof Rožman in večina tistih višjih uradnikov, ki so v času okupacije, in nekateri tudi že prej, služili Mussoliniju in Hitlerju. Polkovnik Milič je dejal, da ima dokaze, da je Pavelič s svo-j v Egiptu. Tudi v Nemčiji v ame- omagala, da je bi bilo konec ri$ki in angleški zoni jih je ne (Konec na 5. strani.) kaj. ameriških in angleških čet) kvizling Ante Pavelič, srbski kviz- slavije. "Niti enega jugoslovanskega vojnega zločinca nim niso Američani in Angleži še izročili." j* ugotovil Milič in menda tudi ne upa. da jih kdaj bodo. Kajti po tolmačenju lista jih rabijo za intrige proti Titovi Jugo- ling Milan Nedič in mnogo dru- slaviji in proti Sovjetski uniji "Svoboda tiska in govora" last bogataških skupin Zadnje vojno posojilo Dne 29. oktobra se je pričela kampanja za vojno posojilo. Vrši se pod imenom "VICTORY LOAN DRIVE" Kdor hoče v tej deželi med ako je nc bi že v drugič rešil v ščanjc za privatni profit ter u- *krbe, da je pretežni del propa- Ijudstvo, mora v radio in pa v vojni ameriški kapitalizem ... vedla socializacijo kot še nikdar gande v področju njihovih lju časopise ter revije, ki izhajajo To je važno omeniti zato, ker nobena dežela tako drastično in di. N. pr., lani je osemintrideset v milijone izvodih. je Kenncdy upoštevan ameriški v tolikšni meri. ameriških korporacij potrošilo Oboje kontrolirajo niultimili- diplomat, renkcionar in klerika- za propagando v radiu enoinse- jonarji. lec. Njegova ugotovitev, da smo V državah jih je čezda dcmdrset milijonov dolarjev! Enako je pod njihnim vpli- šli v boj za ohranitev angleške- [Je ho*°J°' »c » tmko in nckaj sio dr„Kih korporacij vom zvezna poslanska zbornica ga kapitalizma in imperializma. I Rl,s,i<» čimprej obračuna. Ima-|ter po!iamCinih bogatašev na- ter senat in vse legislature v po- ima vsekakor precej podlage. J"? v ko"Krcsu nadaljevanje da|jne milijone! Ni čudno, ako sameznih državah. Na to dejstvo jc opozoril ne- ! D,rjiOVrK» odbora za raziskova- jc amcr|ško ljudstvo politično Naš bivši poslanik pri angle- davno tudi predsednik Sovjet- n™m"iških aktivnosti in (ako zavrdeno! Le kdaj se bo ški vladi, milijonar Kennedy, je ske uniie Kalinin, češ, imejmo knnK™sn\W Rankin, star bigot, spametovalo? Ne prej, dokler ne v nedavnem govoru pred neko v uvidu, da smo mi (USSR) i»o- ,e »*po*loval akcijo proti kakim bo gpoina|o. da sta ti*k, radio zato, ker imamo sociali- ?c,im ljudem, ki izvajajo svo- |n f||||| ^ propagandna Namen je zbrati ENAJST Ml- trgovsko komoro dejal, da pred- lirani _ _________ _______________ _ LIJARD DOLARJEV. To bo sednik odbora angleške delavske zem namesto kapitalizem. Mno- 'c n»™re PJ radiu po njegovem zadnjič, ko vlada iftčc posojilo stranke Harold \**k\ roma po gi kritiki sicer Rusije ne sma- mnrn)u preveč radikalno. n tako kampanjo. In kot v prej- j deželi s pridigo, da je kapitali- trajo za socialistično državo, a Resnica |e, da je ameriški rs-šnjih, je prepričana, da bo dele- zem bankrotiral, a mu jc zaiti- oh enem le priznajo, da je zavr- dio h svojimi komentatorji po- sa brezposelnost zna enakega odziva. I čil, kje pa bi ti bil, in Anglija,: gU privatno svojino in izkori-|sest bogataških interesov, ki i vojno. sredstva posest tistih, ki so krivi, da imamo vsakega toliko ča- bankrote in ALI JE "PROLETARCA" MOGOČE RAZŠIRITI TUDI BREZ KAMPANJE? Iz izkaza poslanih naročnin v tej številki je razvidno, da smo jih v minulih itirih tednih prejeli 136 več kot pa v prejšnjih štirih. Vsega skupaj so jih agitatorji poslali 304r v prejšnjih štirih tednih pa 168. Poleg tega so mnogi obnovili naročnino in upravnik ugotavlja, da v štirih tednih še nobenkrat toliko kakor sedaj. Vendar pa, kakorkoli je ta rezultat zadovoljiv, smo od cilja za tisoč novih naročnikov v tem letu še jako daleč. In do novega leta sta samo še dva meseca! Rekli smo, da bi mu bilo toliko novih naročnikov lahko dobiti, če bi se vsakdo, ki mu je kaj za ta list, oziroma za program, ki ga zastopa, potrudil dobiti saj enega novega naročnika. Recimo, da je med nami tisoč takih naročnikov, ki žele, da bi Proletarca bralo več ljudi kakor sedaj. Ti bi mu lahko pridobili skupno ne samo tisoč ampak dva tisoč novih naročnikov. In to brez vsake organizirane kampanje. Letos je jubilejno leto ''Proletarca". Lahko bi imeli agitacijske priredbe zanj marsikje, z dobrim sporedom. N. pr. v Clevedandu, v zapadni Pennsyl-vaniji, v Milwaukeeju, Pueblu, Waukeganu itd. A imeli smo jo samo v Chicagu. Na eno veliko prdsla-vitev štiridesetletnice listovega obstoja pa se~ pripravljamo. Ako torej priredb ni, pa vendarle vsakdo izmed nas stori eno, in to je, da do božiča dobimo vsakdo saj enega novega naročnika. In tako bo izkaz dobljenih naročnin beležil ne tristo, ampak šest sto in več naročnin. V tem izkazu je zastopanih 33 naročnikov, ki so se potrudili poslati 304 naročnine v teku štirih tednov. Kaj, če nas bo v prihodnjem saj sto, ki se bi enako potrudili? Torej vsakdo saj enega novega naročnika do božičal S tem bo "Proletarec" dobil ob svoji 40-let-nici zasluženo priznanje brez posebne kampanje. PROLETAREC LIST ZA INTERESE D~«~AVSKEGA LJUDSTVA. IZHAJA VSAKO SREDO. ls«Uja Jnrtil«v«R»ka D«Uv«ka Ti«ko**a Drvik«. Cki««t«. III. GLASILO JUGOSLOVANSKE SOCIALISTIČNE ZVEZE .NAROČNINA v Zedinjenih drlavan s« celo leto *3.0u; s* pol leU $1.7»; i« četrt let« $1.00. Inozemstvo: r« celo teto $3.50; t« pol let« $2.00. Vsi rokopisi in ogl*ai morajo biti v naSem uradu najposnej« do pondeljks popoldne z* prioWitev v številki tekočega tedna. 1» ROLETA R EC Published every Wednesvlay by the Jugoslav Workmen's Publishing Co. ine. EsUhlished 1906. Editor_____________________________-—. Business Manager..—.....—------ ___________Frank Zaiti _____Charles Pogorelec SUBSCRIPTION RATES: Jnited States: One Year $3.00; Six Months $1.76; Three Months $1.00 Foreign Countries. One Year S3.50; Six Months $2.00. PROLETAREC ^301 S. Lawndale Avenue CHICAGO 23, ILL. Telephone: ROCKWELL 2864 Upor v nizozemski Vzhodni Indiji dela zapadni demokraciji veliko preglavic___ Šestdeset milijonov ljudi v nizozemskih kolonijah na Pacifiku se je po kapitulaciji Japonske uprlo—ne proti Japonski, ampak zoper povrnitev pod nizozemsko nadvlado. Sicer niso vsi prebivalci v uporu, ampak vendarle jih je toliko, da prizadevajo predvsem nizozemski vladi, pa angleški in tudi ameriški veliko glavobola. Uporniki na Javi so oklicali svojo deželo za republiko, sklicujejo se na atlantski čarter in na obetane štiri svobodščine in se zoperstavili angleški in nizozemski oboroženi sili. Enako tudi Japoncem, ki so na ukaz zaveznikov sedaj morali nastopiti v imenu reda in mira proti domačinorp. Nizozemska, kot je bilo tu že poudarjano, teh kolonij sama s svojo močjo ne bi mogla dobiti nazaj. Kako naj mala dežela, ki šteje le nekaj milijonov, vlada kolonije, v katerih je prebivalcev ^desetkrat več kot pa jih ima ona? In vrh tega so |e ljudstva v kolonijah v drugi in tudi že v prvi svetovni vojni naučila, da belopoltna imperialistična ljudstva niso nikakršni nadljudje, kadar se je treba boriti. To je med domačinskimi rodovi zatonilo ugled belega človeka. Nizozemska bi Jave torej ne dobila nazaj, če ji ne bi prišli po japonski kapitulaciji na pomoč Angleži in pa ameriški "lend-lease." In tudi naše "lend-lease'' ladje in še marsikaj. V parlamentu se je angleški premier Clement Attlee skliceval na moralno obveznost do Nizozemske, kar bi pomenilo, da je med vlado v Haagu in Londonu bil sklenjen še pod Churchillom tajen dogovor, da Nizozemska dobi nazaj Javo in vse druge svoje kolonije na Pacifiku. Kajti v njih je tudi veliko angleškega, ne samo nizozemskega kapitala. In pa ameriškega. Vendar pa imajo borci za osvoboditev tistega otočja izpod tujega imperializma in kapitalizma po svetu dovolj prijateljev, ki so opozorili, da zapadna demokracija ne izpolnjuje obljub, ki jih je sipala med vojno. Tako so nastale ostre kritike tudi proti ameriški vladi, češ, da tira svet v stare toke kolonijalnega izkoriščanja. Ameriške ladje so vozile na Javo nizozemske čete :n njim posojen naš "lend-lease" vojni materijal. Revolucionarji na Javi so se zgražali, češ, zapomnili si vas bomo! Predsednik Truman in njegov državni tajnik Byrnes sta končno odredila, da naj nizozemske in angleške čete na Javi odstranijo z naših "lend-leasnih" dajatev imena ameriških firm, in enako njihne znamke z orožja, razstreliv in drugega vojnega materijala, ki smo ga jim "posodili". To postopanje je državni oddelek utemeljil z razlogi, da mi nočemo biti umešani v kolonijalni spor, in pa da smo zahtevali odstranitev imen ameriških firm tudi v slučaju, ko je Anglija intervenirala v Grčiji s silo in se pri tem poslužila največ našega orožja. Ampak odstraniti le imena ameriških tvrdk — kaj naj to pomaga k Rooseveltovemu programu štirih svobodščin? Ime ameriške firme lahko izpiliš s topa, toda top je še vedno namerjen na upornike in strelja nanje! Ako bi ameriška vlada res hotela nekoliko več "demokracije" na Javi in tam okrog, bi enostavno rekla, da se ameriškega orožja proti gibanju za republiko ne sme uporabljati. Ampak se ga še prav tako kot doslej, le da na zabojih in na kovinah ni več imen ameriških kom-panij, ker je besedilo s kovin zbrušeno in na zabojih pomazano, da je nečitljivo. Ko je bila Nizozemska napadena in v hipu poplavljena z nacijsko armado, je dob'la nizozemska kraljica Wilhelmina zavetje v VVashingtonu in v Kanadi. V beli hiši se je počutila kakor doma. Morda ji je bilo tajno tudi tukaj obljubljeno isto kakor v Londonu. Kajti Java — kdo se bi poslovil od tako bogate dežele! Nizozemski social-dcmokrati so nedavno o tem razpravljati poslali so deputacijo k angleški delavski vladi, in oboji so se ze-dinili, da se naj upornemu ljudstvu ponudi sporazum. Avtonomijo naj dobi, šole naj se mu zgradi, življenski nivo naj se , mu dvigne, a v protiuslugo pa naj ostane še i v nadalje pod Nizozemsko. Bržkone se bo zgodilo tako, ker je orožje zapadne demokracije jačje kot pa orožje upornikov na Javi, v Indoki-tajski, na Burmi in v drugih kolonijah. Ampak s tem vred ob enem ostanejo tudi vzroki, radi katerih so vojne nastajale doslej in bodo, dokler se imperializma in kapitalizma ne nadomesti s socialistično urejeno mednarodno ekonomijo. Čemu treba obvezne vojne službe v dobi atomskih bomb ? Predsednik Truman je bil pred skupno sejo senatne in poslanske zbornice in jo urgiral sprejeti zakon za uvedno obvezne vojaške službe tudi v mirnem času. Dokazoval je, da je v obrambo dežele potrebna, ker le na ta način nam bo mogoče zgraditi rezervo, ki jo bi potrebovali v slučaju, da se spet zapletemo v vojno. A če poslušaš profesorje, ki so delali na iznajdbi atomske bombe, pa prideš do sklepa, da v obrambo dežele ne rabimo močne stalne armade, ampak tehnične vojne oddelke, s par sto tisoč možni regularne afmade, kot smo jo običajno imeli doslej. JO&KO OVEN: RAZGOVORI Čeprav so topovi potihnili, je Nemogoče je misliti, da bo šlo (e vedno dovolj novic. Volitve , ljudstvo prostovoljno nazaj v ti- v Franciji, revolucija v Vene sto močvirje korupcije, iz kats- eueli, predlog predsednika Tru- rega je vzrastel fašizem. Naj se mana za splošno vojaško službo govori o dveh svetovih, naj se itd. Kogar pa zanimajo bolj do- govori in grozi z atomskimi nače in pa lokalne novice, jih bombami, solidarnost evropej- lajde cele kupe v dnevnem ča- skega in svetovnega delavstva ;opisju. Ni ga dneva, da ne naj- in malih ljudi bo preprečila mo- ieš kakšnega večjega odlomka rijo, katero želijo znova zane- iz važnega govora generala ali titi gotovi ljudje. visoki ga diplomata (teh imamo SM nfl $ sedaj cele skladnicel, ki se tiče- ...... ... jo ali Rusije, ali pa atomske V Južni Ameriki se precej jcmbe. Da ti ljudje ne itedijo KlblJe Novice iz Argentine niso besed in že sedaj pridno agitira- ve<* novosti Romaj bacnejo Pe- jo za tretjo svetovno vojno, je ™a » .kab,neta v JC ! treba samo pogledati v Hearsto-.*"1 v ječi-), je ze zopet na pro-vo in pa McCormickovo časopi- stem. ln t0 Se močnejši kot J" pa -.je. Komaj so potihnili topovi, bU prej. In da izgleda stvar se oa so že na delu isti ljudje, ko- bolJ zapletena, je bila naznanje-teri so omogočili početek druge na vel,ka demonstracija unij- »vetovne vojne. skega delavstva, katero jc pro- ll<>< I M OSTATI Piti TEBI," jr dejal triletni \Valtei Mi/.uiski v < hicagu, ko ga je mati prinesla na policijsko postajo in njenemu načelniku ugotovila, da otroka sama ne more preživljati in delati ob enem "Fant nima na tak način ncliene prave nege." A ko je deček uvidrl. kaj se dogaja, je planil v jok in vpil. da noče nikomar od matere. Tako se je se ona sjokala. S Učnih prisorov je mnogo po deseli in ie več jih bo. Glede atomske sile so ti lju- U,asll° sPlosno stavko v prid dje zato, da tajnost ostane last Pero"a; Peron» katen J® nav'" Zed držav. Zastonj pojasnujejo han falot- se Je zadnJe ,et0 zel° KATKA ZUPANČIČ: on. in vnesel vanja vse svoje priliznil delavcem, češ, da je njih prijatelj in da se bori proti kapitalističnim izkoriščevalcem. Nov kabinet, v katerem je vodilna oseba zopet Peron, je sku- IVERI janstvo škim? Preventivnih na isti stopnji z mo- Naš hromi napredek Moški svet. ženski svet dva ločena tabora .. . Kako zmotna Preventivnih sredstev v br je bila taka razdelitev, in kako niso Poznali in tak° J® usodne so njene posledice' n-ecoaosto materinstvo usibilo V vsaki mali ali veliki politični ali drugačni skupini se sčasoma razvijejo desničarji in levičarji, desno krilo in levo krilo. In pri vsaki teh skupinah imamo tudi takozvano ekstre- P^epngosto njeno moč. Napol divjaka sta bila še oba in njen druže ji je že davno nehal nositi sladkih koreninic, pač pa je nemara vse bolj godrnjal, čim več ust je bilo treba mašiti. O. saj je imel svoje mladiče rad. ampak čemu miste, eksponente teh kril. Ima-,.. . . . , ^ .... . . j. , . . . .. ... . • ji je bilo treba roditi se enega mo pa tudi odstotek tistih, ki i J , , ______ . ,_____ nagibajo k temu ali onemu kri- lu ter jih zategadelj ne moremo prištevati ne k desnici, ne k levici. Tvorijo tako rekoč središče. Le po tem vzorcu si lahko še najtočneje ponazorimo celotno ogromno skupino, ki ji pravimo človeštvo. Tudi tu imamo dve krili: moško krilo in žensko krilo. Ne manjka ni ekstremistov — skrajnestnih, ali stoodstotnih tipov moškega, kakor i ženskega spola. Nismo ni brez odstotka tistih, ki jih obe krili smatrata za vsega zaničevanja vredne, ker so spolno neopredeljivi, kar na ni niih krivda Priroda si ie i • pač zamislila človeštvo kot celoto, in ti nesrečniki tvorijo nekakšno osrednjo ali prehodno točko. Ali človek si je našel za človeštvo drugačno razlago. Razdelil si ga je na dve popolnoma ločeni polovici, in moč pesti je postavila merilo za pravice in dolžnosti. V pesti pa ni možganov, ne srca. Morda je bila prvotno med obema spoloma le neznatna razlika v telesni moči. Zakaj se jc ženska pustila obvladati in ugnati v kozji rog? Zakaj,se ni od vsega početka zoperstavila ter si ohranila svoje človeško dosto- in potem še enega in še enega? Morda jo je oslabljeno, kakor je bila. še nabunkal, pa ji zapretil, da bo zmetal iz brloga njo in njene mlade, če ne bo konca. Morda ji je namignil, da ga mika neka druga, ki jo je zasledil v goščavi.,. Uboga reva si ni mogla pomagati drugače, kot da je potrpela že zavoljo dece. Čuteč se krivo preobilnega blagoslova božjega se mu je nemara še do-brikala ter hvaležno prestrezala udarce, kajti bil je potem "boljši", ko si je ohladil jezo... Za mladiče je bila pripravljena tudi poginiti. Brloško živlienie ie bilo spojeno z mnogimi in velikimi težavami in če dandanašnji novorojeni človečec potrebuje dva, da ga spravita na noge, so i mladi brložniki potrebovali najmanj dva, ki sta jim dona-šala hrano, jih čedila in čuvala noč in dan. Človek se je sicer že davno izvil iz brloške primitivnosti, ne pa docela iz brloških navad in predsodkov. Najteže se mu je odreči oblasti, ki si jo je bil prilastil nad človekom ženskega spola. 2ena se mu je prisiljena podredila in podrejena je ostala do današnjega veka. Kajti pisal je sveta in razna nesveta pisma dite svojim gospodarjem pokor ni." In taisti Pavel se je izrekel takole: "NI moški ustvarjen zaradi ženske, marveč ženska zaradi moškega . . . Žena se mora moža bati!" V neki židovski molitvi so tele besede: "Hvala ti, da me nisi ustvaril sko.. Mohamed je imel ženske rad. sicer se ne bi bil izrekel za mno-goženstvo. Toda po njegovi verski postavi žena v mošejo ne sme In v turških nebesih se bo vsak pravoverni Turčin veselil v družbi odalisk — ločeno od žen. • znanstveniki, kateri so stvarite-11 j i te strašne iznajdbe, da je nemogoče ohraniti to skrivnost. Zatrjujejo, da ne bo dolgo, ko bodo druge države, katere pose-. . . . . dujejo potrebna industrijalna P,na vojaških oficirjev in nekaj muhe ter si na njih zgradil šta-1 sredstva, prišla na to, ali mogo- civilistov. Da smrdi po fašizmu, tute, ki so ustrezali le njegovi ee še presegla učinek bombe, ka- 0 tem ni g°vora polovici človeštva. tera je razbila Hirošimo in Nan- V Venezueli je bila ustaja. "Pred Bogom smo si vsi ena- gasaki. Da vse to ne olajšava že Revolucionarna junta, katera je ki," je učil sv. Pavel. Ali taisti tako napetih razmer med nami danes v oblasti dežele, je na-Pavel je tudi učil: "Sužnji, bo- in sovjeti, je jasno vsakemu, znanila, da bodo postavljeni Človek se nehote vpraša: Kaj pred sodišče vsi tisti državni pa hočejo t^ ljudje0 — Ali mi- funkcionarji, kateri so pod raz-slijo, da je sedaj prišel čas, na nimi predsedniki in diktatorji katerega Komaj Čakajo gotove izkoriščali deželo v zadnjih pet-klike v Evropi in tukaj v Ameriki, da se napove boj Rusiji? Ce bi bili ti ljudje prepriča-o gospod, ni, mislimo tudi naše državnike. kot žen- da ima Rusija že atomsko bom- vratom v Salvadorju in Guate-bo, bi zahtevali takoj, kot je že mali. omenil nek znanstvenik, da se to nevarno stvar internaciona-lizira. Ker pa mislijo, da smo mi edini, kateri zmoremo tako luksurijoznost za eksterminaci-jo človeštva — pa ne damo te skrivnosti nobenemu — tudi odboru združenih narodov ne. To je potrdil s svojo poslanico zveznemu kongresu tudi desetih letih. Ce bo to resnica, jih bo precej pred sodiščem. Kot izgleda, je bil ta prevrat radikalnega značaja, sličen pre- V Libertyvillu smo si v dru ibi mlade Srbkinje og>«lov«li j p^^^ frumam V "svojem pravoslavno cerkev. Priiedsi do, ^ je iznal da mir sloni neke stranske kapele - ali kar mo na si„ ,n nfl tem kdo je ze bila - me je dekle opozo- bo udarU . Torej vse tigte rilo, da smejo skoti pregrado le , bescde 0 braUtvu in uniče-moski, ženske pa ne Zdela se ji nju fa^izma M bile samo ^^ je ta prepoved tako sama po se Kot i leda sedaj saj kot se b. umevna da me je prav zacu- razvjdcva iz govorov naSih dr-deno pogledala, ko sem se po- žavnikov ^ svet razdeIjen v norčevala, ceš. jeli ženska nogal^ ^ ,r 7(v1 dr. manj sveta od moSke, Pa sem žave bodo na če!u enl polovici. popazala na učno vezeni oltarni Obvezni vojaški službi nasprotuje večina ameriške javnosti — unije, cerkve, liberalci — sploh vsi tisti, ki vedo, da je ta dežela postala velesila brez militarizma evropskega in azijskega vzorca. Na milijone fantov in mož se je izselilo sem ne samo za kruhom, ampak tudi vsled bega pred obvezno vojaško službo. Kadar torej govorimo o varnosti svoje dežele, je dobro pre-udariti, čemu zahteve po obvezni vojaški službi? Mar nismo spet zmagali v vojni za demokracijo in trajen mir? In še vselej, kadar smo bili potegnjeni v konflikt, ali pa se vanj sami umešali, ali nismo bili vzlic naši prostovoljni vojaški službi na boljšem kot pa katerakoli do zob oborožena, v kasarno spremenjena mi-litaristična država na svetu? Predsednik Truman je govoril za prekinjenje te stare naše tradicije in za uvedbo militarizma, ki ga je sicer odel v bela oblačila, a namont s tem ni mogel zakriti. Ako potrebujemo milijonsko armado, dobt^, imejmo jo! Toda ob enem priznajmo, da so bili vsi proglasi v minuli kot v prejšnji vojni za trajen mir, demokracijo in take reči le slepilo, kajti kar hočemo je oborožen mir, mir za ščitenje sistema, v kakršnega verujejo Zed. države in za oboroževanje proti onemu, ki ga gradi Sovjetska unija, To resnico je dne 25. oktobra precej dobro poudaril bivši epublikanski predsedniški kandidat Alf Landon iz Kansasa. Češ, ako Rusija noče sprejeti naše roke v spravo in za mir, potem vemo, kaj nas čaka. Sovjetski predsednik M. I. Kalinln pa je istega dne dejal, da je Sov. unija edina socialistična država na svetu in kot taka zato tudi popolnoma osamljena. Gre se torej še vedno med njo radi ♦ega, ker je zaplenila privatno svojino in jo podržavila, ter med tistimi, ki hočejo, da naj bodo bogastva privatna posest privi* legijev. Ker je temu tako, se z oboroževanjem nadaljuje. V tej lekmi sc gre za lastninske in izkoriščevalne koncesije VELIKO BOLJ kot pa za demokracijo, s kakršno slepomišijo kapitalistični državniki na eni strani in njihni tekmeci z leve na drugi. prt in nedolžno se smehljajoč sem se divila finemu ročnemu delu. rekoč: "Kdo bi si mislil, da so moške roke tako spretne . . "Bože mili," je vzkliknila, in si z dlanjo zaprla usta. da se ni glasno nasmejala, "saj vendar ne mislite resno? Moške roke— pa tako delo! Me, me ženske smo vezle in ..." Se par sem jih imela pripravljenih na jeziku, pa jih ni bilo treba. Dekle se je kar sredi besede prekinilo in se zamislilo. Šele čez čas se je zopet oglasila, priznala, da sc tega zapostavljanja žensk v njihovi cerkvi doslej ni nikoli zavedala. "Ampak naše delo jim je pa kaj dobrodošlo! Kako smo me ženske glu-pe •. •" To je le par drobcev, par moderno precepljenih poganjkov, čijih korenine segaj nazaj v zgoraj omenjene razmere starih br-ložnikov, ki so nevedni in nerazviti začeli kopati jarek med moškim in ženskim svetom, med moškimi in ženskimi pravicami in dolžnostmi, med moškim in ženskim delom. In se je ta jarek skozi dolga razdobja — ne zožil, kamoli izginil — ampak še razširil. Ni V Evropi Naj bo našim državnikom prav ali ne, francoske splošne volitve, katere so odločilne, kakšno ustavo bo dobila nova tako-zvana četrta republika, so dokazale, kakšno je mišljenje ljudi v Evropi. Velikanska zmaga socialistov ni presenetila nikogar. Pričakovalo se je, da bodo dobili še več sedežev. Ali ogromno Pri nas Možje, kateri delajo postave v senatu in kongresu, se še niso točno zedinili v koliko bo znižanje davkov v prihodnjem letu. Trgovska zbornica zahteva znižanje na ne manj kot osem milijard dolarjev. V večini bi bilo to znižanje za bogate kor-poracije in pa za tiste, kateri imajo že dovolj denarja. Tudi preteče stavke vznemirjajo kongres. Vedoč, da življenske potrebščine že daleč presegajo navadne delavske plače, se prepirajo v državnih zbornicah, kako ustavno preprečiti stavke. Težko je razumeti gotovim ljudem, da dolar nima več tiste nakupovalne sile kot jo je imel v letu 1939. Samim sebi so si povišali plače radi draginje, ali delavec, kateri povprečno zasluži $30 do $35 tedensko, ter mora s tem preživljati družino, je pa zločinec, če zahteva malo povišanja! Ali koliko jih je, kateri prejemajo to plačo?! Newyorški operatorji električnih dvigal (elevatorsi so zaslužili povprečno $28 tedensko. Tu pri nas v Chicagu so zadnji teden zastavkali slični , . , socialistična misel poražena. LU<™ pogleda v " Francijo, kjer so ženske prvič v število sedežev, katere so pri-1 operatorji v hotelu' "Palmer dobili komunisti — 152, je pa House". Njih mesečna plača je precej pretreslo ze tako rahlo bila $108. Trgovska zbornica pa politično ozadje Evrope. Sploh je protestirala proti zvišanju je zmagala levica na celi črti. minimalne plače od 40 centov Rezultat je sledeč: Komunisti) 152. socialisti 142. Mouvement 'Nadaljevanje na 3. strani.) republican Populaire 141. Des- - niča 67. Radikalni socialisti 25. J QIQ HI/ DG OT6 Druge stranke 18. I Mouvement Republican Populaire. katera je dobila 141 sedežev. je popolnoma nova stranka. katera izvira iz partizanskega gibanja. Stranka je levičarska z radikalnim programom ter ima precejšnje število liberalnih katolikov. Francoske volitve bodo imele sličen vpliv, kot so ga imele angleške volitve* za splošen svetovni če že ne evropski položaj. Nemogoče je danes, trditi, da je v glavo ? iz ravnovesja. Tehnično smo zrastli v orjaka, srčna kultura nam je pa komaj od tal. Z eno roko klatimo do malega zvezde, druga roka nam je pa hroma, ker smo jo skozi vse veke držali zvezano in privezano na ognjišče. Ta roka ni smela na razgovor "pod lipo", ne nikamor, ni smela na volišče, se ni smela dvigniti v protest, ko se je sklepalo proti nji, ni smela ni vedeti, kakSno usodo ji pečatijo. Edini prapor, ki je veljal zanjo, je bila otroška plenica. Tako je bilo skozi tisočletja polovici človeikih možganov, polovici človeške energije za-branjeno, da bi se neovirano raz- zgodovini te države volile in vo lile v ogromni večini za levico, proč od tiste korupcije, katera je pognala Francijo v jarem fašizma in narodnega bankrota. To, kar se je zgodilo v Franciji zadnji teden, se bo zgodilo prihodnji mesec v Jugoslaviji in tudi v drugih deželah Evrope — Kako to, da so razni McCor-micki, Hearsti, Lindherghi in drugi "America firsterji", ki so vijala ter od svoje strani poma- (ako nasprotovali, da hi šli v gala k vsestranskemu napredku vojno proti Hitlerju, seda) kar in popolnejši sreči. navdušeni, Ha hi s Rusijo opra- Morda bi se bilo dobro včasih vili s vojno silo? C® so Kili ta- domisllti, da celo ura, ki stoji, pogodi pravi .čas dvakrat na dan. krat proti vojni, čemu so sedaj kar naenkrat sanjo, to mi nikakor ne gre v glavo! GABRIJELA PREISSOVA: (■ospod Jurij Iz zbirke "Korotanske povesti Gospod Jurij je sedaj poiskal Zvonarjevega Frana. Najpreje (Nadaljevanje.) 2efi so se oči iskrile od hva- ležnosti! Končno ji je vendar ga je hotel prositi, da bi mu po- nekdo pohvalil i Severinčka! Pri klisal sestro Uršo, potem pa bi Kabonu so hvalili žrebc in tele, nalašč še nekaj ž njim se pome- ko je prišlo na svet; hvalili so nil vpričo drugih ljudi, petelina, solato na vrtu — za "Danes ste bil, Zvonar, dober ubogega Severinčka pa ni imel gostitelj", je ogovoril mladega nihče dobre besede. kmeta, ki je sedel za mizo pri "Pošljem ti kako knjigo, da drugih, kadil in se ni brigal za boš čitala, ker ne moreš delati,1 nikogar; pa tudi noben občan ni ji je obljubil kaplan. "Življenje izpregovoril ž njim nič. Fran se vseh svetnikov, mislim, imate je zasmejal, ker so se vsi sme-—" je premišljal — "čakaj, po- jaiit ln delal, kakor da je že šljem ti Andersenove pravljice davno pozabil, kaj se je zgodilo Všeč ti bodo." ž njim. "Hočete li malo iti z me- 2efa je udano poljubila roko, noj?" ga je vprašal duhovnik, ki jo je podal častiti gospod v -Seveda," je dejal naglo Fran slovo. "2e odhajate? To je ško- in vstal; smodko je 2agnal, ker da —" je zasepetala vsa hvale- [ je vedel da gospod jurij ne mara tobakovega dima, in Fran se je znal lepo vesti. "Lepo se je zjasnilo, lepo," je pričel sam razgovor, ko sta prišla v drevored, da ne bi gospod mislil, da je mutast. Toda zrak je preveč miren in soparen —" je odvrnil kaplan. "Ko se bom dre vi vračal domov, zna Po tem posetu se je Žefi oživil pogled; čisto se je utešila. Saj je to življenje vendarle lepo — vse se ga veseli... Ce ji Bog da zdravje, — vedno bo pridna, poslušna in dobro vzgoji svojega Severinčka. 2upanu Kobanu se je omračil me bo gotovo še močilo." obraz, ko ga je gospod Jurij o- "Ostanite pri nas," se je na- pominjal, prijazno, pa resno, da smehnil Fran. "Jaz sem pa da- naj pošlje brez obotavljanja nes stregel le zaradi vas pri obe- hčeri,po zdravnika. Precej časa du —" je pristavil odkritosrč ni odgovoril, naposled se je ven- n0. "Mislili smo, da nas popol dar premagal in dejal spoštlji- dne počaste i gospod župnik in vo: "Ali danes je praznik." oba učitelja." "Bolnikom streči je krščanska "Imajo pogreb." dolžnost vsakega človeka po "Skoda, da hočejo ljudje na dnevi in ponoči", je govoril du- naš praznik pod zemljo—" se je hovnik. "Zdravnik sploh nima pošalil Fran. počitka noben praznik." Bila sta v orehovem drevore- "Toda hlapec ne napreže rad du. "Jaz bi bil rad govoril z Ur na tak praznik." je dejal trdovratno Koban. "In jaz — odpustite častiti gospod — nerad o nji govorim ... Saj veste —" "Ne morem verjeti," je rekel duhovnik z malo tresočim se glasom, "da bi mož, kateri je bil zaradi svojega razuma izvoljen za župana — da bi ta dobri človek ne imel srca za svojo lastno kri." "Baš zato, ker sem župan, me to grize" — je povedal tiho Koban. "Ko bi bil kajžar ali dninar, bi bilo kaj drugega." "Tc SC p2 mHi, žunnn." je rekel kaplan žalostno; "od vas nisem pričakoval tega. Pred Bogom smo vsi enaki. Sicer pa vam nisem hotel ponavljati va- (je dejal kaplan mirno, še nevolje, ki je upravičena, — usmiljenja je vredna. šo," je dejal gospod Jurij in gledal tja proti odprtemu okencu županove Čumnate, — "pa morebiti bi ji vi to povedali na me sto mene. ker se mi je treba pripraviti za popoldanski blagoslov." "Jaz ji povem, kar si želite," je obljubil Fran, "ko je duhovnik utihnil. "Nič težkega ni," je menil kaplan. "Urša ima dobro srce; prosil bi jo. da bi se časih spomnila bivše tovarišice in jo obiskala . 2efo mislim .. Franov obraz se je čisto iz-premenil, ko je zaslišal zeljo gospoda Jurija. Molčal je dolgo. "2efa si je izpahnila nogo," vsega drugo. Ona — samo ona je naredila, da sem sedaj ničvred- než!" "Ne obsojajte se tako ostro, Fran," ga je miril gospod Jurij, — "tega ni treba. Trdno se odločite in lahko postanete vzoren mož. Vaše nepremišljenosti je vzročil mladostni ogenj, sedaj pa bo drugače. S čim pa vas je razžalila 2efa?" "Najpreje se je norčevala z menoj, — potem pa — tistega dne, ko sem se razjezil nad onim mestnim stražnikom — sem zvedel na vse zgodaj, kam je zaga-zila. Eh — kaj bi mislil na to! ... Kadar sem storil kaj nespametnega, je bilo zaradi njt Franu se je glas tako tresel, da si je duhovnik zadnje njegove besede le mislil. In nakrat je bilo gospodu vse jasno: brez vzroka ni opravičeval v svojih mislih Frana. Ljubezen je bila, ki se je igrala z življenjem mla deniča. Kdo bi ga preklinjal zaradi tega? Spomnil se je 2efe, kako je bila otožna, ko je prišel k nji, kako je gledala za zaveso, ne da bi se ganila, ko je imela na prsih ono škatljico... In v tem trenotku mu je prišla misel, na videz neizvriljiva; duhovnik pa je le bil vesel, kakor se veseli bolnik dobrega zdravja v nevarni bolezni... "Ko si toliko prebil zaradi 2e-fe," je izpregovoril znova gospod Jurij, "tedaj si jo imel zelo rad." "Da — prav neumno — smešno," je odvrnil Fran z bridkim nasmehljajem. "Kaj ne, da priznate, da more prava ljubezen tudi odpuščati?" Fran se je zamislil, potem pa kar dejal: "To se lepo sliši, — če se pove komu drugemu." "Kako mislite to, Fran?" je vprašal kaplan PLEMENSKE RAZPRTIJE se v povojnih tednih dogajajo posebno v šolah. V Garvju. Ind., so pred par tedni sastavkali helopoltni dijaki x zahtevo, da sc mora dijake črne polti namestiti v posebne sobe, ker beli ne bodo aedeli s njimi. Gornja slika pa je is Harltma v New Yorku, kjer je prišlo do večjih spopadov med belimi in črnimi dijaki pred višjo šolo Benjamin Franklin. Vroče duhove je pomirila šele polieija i k repe I jel. Nekaj drobiža nad vse zanimiv. Vsebuje nam-1 reč razpravo, oziroma zasliša-j nje na podlagi resolucije o na- Chicag0f nl< _ Pazno zasle-kupu zemljišča poleg jednohne- du, obravnavo proti nacij_ ga poslopja. Od srca sem se sme- skim yojnim zločinccm v Nue_ jal, ko sem zopet cital to raz- renb in se vprašujem, ko-pravo in obtožnico ali resoluci- ukQ ^ zalegla Ratka Zupančic. jo, v kateri se povdarja n mi nedavno v svoji koloni zapi-očita, da sem se nMMravid 0ko- ^ da je y minuU ^ le ^ ristiti na račun SNPJ. Mogoče ma,o manjkalo da ljudje niso sem pa vendar imel Koristi oaj^^ kanibah A na ti obravnavi je bilo dokazano, da se je to ,v resnici dogodilo, če ne drugje, pa v nacijskem jetniškem taborišču Oswiecen in v Belse- , , , . , nu. Na smrt izstradani sužnji so osebne mrznje do takratnega gl. ^^ meso že iz lrohnedih tru- tajnika in mene, in so po raz . -n d { u ^ ravnokar pravi ki je stala jednoto okrog umrUh t inov v nadi, da se $3,000 vse skupaj vrgli v kos. ^ ^ ^ enkrat nasitiU Nekateri od teh so se ze preselili v "večna lovišča", ostali so se pa v poznejših letih vendarle "Yes. v nadi. da se bodo saj Jednote, se mi nehote poraja vprašanje! Toda delegati so vendar takoj uvideli 'kje tiči zajec" in imeli toliko razsodnosti, da vsa zadeva izvira edino le iz da so vestni in vešči in da ni boljših, kot so oni. O, ta naš slavni zmagovalni general! Namesto, da bi pomel z naciji, jih protektira. Kaj bo to pomenilo za bodočo generacijo v tej deželi? Kdo ve? In za bodočnost sploh? Morda bodo ljudje čez nekaj let — recimo leta 1965, spet prelivali kri in solze v novi vojni za odpravo vojne in za etabliranje slamnatih generalov? Ko sem to pisal, sem čital, da je general Eisenhower Pattona odstavil in ga zatonil. Toda Pat-ton ni hotel v pozabljenost, pač pa se hvali, da svojo nalogo pravilno izvršuje. On se še danes ne zaveda, da je pogodba med Stalinom in Hitlerjem rešila Evropo. Kokodajskal je nepre-sprijaznili z idejo, "da končno ^ enkrat nasitili!" To je bila nehoma, kot so to počeli izkori-vendar le nisem tako slab člo- posledica umirajočega kapitali- ščevalni petelini in kot vpijejo vek" kot so me smatrali v ta- zma ki je subvenciral fašiste, sedaj, da Zed. države lahko kon-kratnih letih. Postali smo zopet da bi sebe obdržal pri življenju Demokracijo se seveda kar v naprej oglaša. V raznih "šport" klubih o tem govore, a premalo pa delajo. # Konferenca zavezniških vnanjih ministrov v Londonu je prezrla Skleniti saj eno mirovno pogodbo, n. pr. z Italijo. In če se bi požurila skleniti mir tudi z Madžarsko in Rumunijo, bi saj vedeli, kaj mislijo o tem v Londonu. Tudi jaz verujem v demokratični vladni sistem. Kot sem v tej koloni svoječasno že omenil, pa se mi smatramo v marsičem za izjemo. N. pr., da je ni dežele, ki bi imela boljšo demokracijo kakor jo imamo mi. Ampak vzlic temu smo na londonski konferenci zahtevali, da naj glasujejo o mirovnih problemih na Balkanu tudi Francozi in Kitajci, čeprav Kitajska že dolgo nima demokracije, Francija pa jo je morda z minulimi državnozborskimi volitvami šele dobila. Byrnes se je v te stvari veliko umešaval, a zdi se, da je stvar bolj poslabšal kot ji koristil, katti izkazalo se je, da on ni diplomat. — John Chamazar. prijatelji, meni je pa ostal prijeten spomin na VVaukegansko Vatikan mu še danes stoji zvesto ob strani. Oba ta sistema se trolirajo ves svet General Patton se še danes ne Evropi treba pomagati Zavezniška pomožna ustanova UNRRA, ki je v Zed. državah sicer zelo kritizirana, je že veliko pomagala. Predsednik Truman je 8. oktobra priporočil kongresu, da naj ji dovoli na-daijnih $550,000.000, ker pomoč obubožanim evropskim deželam je nujna in da je tudi v interesu te dežele, ako ji jo damo čimveč. Help Wanted M EC H ANIC A L DRAFTSMAN Must be experienced — South Shore STANDARD RAILWAY E^t lPMENT MFG. CO. 4527 Columbia Ave Hammond, Ind. — Sag. 8672 "Tako — da vi sodite le po konvencijo leta 1925, katere nc prokleto dobro zavedata, da sta zaveda, da to ni bitka med pete- sebi, častiti gospod." * bom nikdar pozabil. Malo odme- eno — da sta si kakor slovita lini iz osemnajstega stoletja, "Malo prej mi je pravfla 2efa va je bilo še štiri leta pozneje. siamska dvojčka. Drug brez dru- med novo Jugoslavijo na eni sama, da vi niste tako zloben, toda tov je bila le zadnja poje- gega ne bi mogla eksistirati. To- strani in s stališča dogovorov kakor pravijo "Hm" — je zamrmral Fran malomarno in bacnil s čevljem kamen s poti. kakor bi hotel reči, da pri njem ne veljajo nič take besede. (Dalje prihodnjič.) toda vi ostanete vzlic temu še vedno njen oče. In kot takemu vam jc treba pomisliti, da 2efa lahko ostane šepava, če boste odlašali z zdravnikovo pomoč- jo." Koban je prebledel. "Kaj'je tako?" je izpregovoril zopet in temno gledal v zemljo. "2enske mi niso nič povedale." "Najbrže se boje omenjati kaj o tem." "Ali vidite, da je vendar nisem spodil od doma —" je zaše-petal Koban, kakor bi se sramoval tega priznanja. Potem pa je sam hitel klicat hlapca, da naj gre v mesto z vozom po zdravnika. — Fran še ni odgovoril. . "Mogoče pa, da bi se mlada, neizkušena in doslej še nedolžna deklica, kakor je Urša, za-ničljivo obrnila od 2eife. Tu pa velja Kristova beseda: "Kdor jc brez greha, naj prvi vrže kamen nanjo! Kaj ne, Fran?" "Urša ni taka. da bi zaničevala 2efo," je odgovoril Fran tiho. "Kriv sem pa jaz, da nc zahaja moja sestra več k nji. Vse sem ji povedal. .." "Kaj ste ji povedal, Fran? Sme li to vedeti i vaš dušni prijatelj?" "Zaradi 2efe sem bil zaprt" — je bruhnil naglo iz sebe — "in zaradi nje sem storil vse Vabilo na slavnostno otvoritev LEO IN ALMA GRATCHNER VABITA NA OBILNO UDELE2BO SLAVNOSTNE OTVORITVE LAVVNDALE TAP PREJ BERGERS PLAČE ROOM V SOBOTO 10. NOVEMBRA 1945 na 2653 So. Lawndale Ave., CHICAGO DOBRA GODBA - SCHLITZ PIVO NA ČEPU IZVRSTEN PRIGRIZEK w k: majoca iskra, ki je nagloma rej glavni krivec vseh zla v "umrla dvajsetem stoletju je današnji Skozi vso to dolgo vrsto let kapitalistični sistem. Lc ta je sem imel vsakovrstne potežkoče kriv, da so se ljudje spet poni-in neprilike, ki pa niso bile ne- žali do stopnje kanibalstva. Am- Iteeeteesteeeseaeaeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeoeeeee STARI SE MORAJO UMAKNITI MLADIM... Chicago, III. — Tak je neizprosen zakon narave ... Staro drevo se posuši in strohni, ako ga prej vihar ne podre. Nadomestiti ga je treba z mladim drevescem, ako hočemo ohraniti gozd, ali senco pred hišo. Tudi ljudje se moramo pokoriti temu zakonu ... Tudi midva nisva nobena izjema, umakniti se morava po devetnajstletncm trudapolnem delu v "pokoj" in prepustiti najin prostor mladi moči, ki naj nadaljuje, kjer sva midva prenehala. V tej dolgi dobi. v dolgih u-trudljivih poznih urah marsikatere noči sva okusila domalega vso grenkobo tega "puklastega sveta". Ljudje, katerim nisva nikdar v najinem življenju storila nič žalega in katere sva sma-rala takorekoč za prijatelje, so nama prizadjali marsikatero grenko uro; nalivali so v kupo življenja vse mogoče strupe, in ob vsaki mogoči priliki metali polena pod noge. Toda prezrla sva vse, in nadaljevala po najini začrtani poti, ker svesta sva si bila, da je najino delo pošteno; vztrajala sva, ker sva vedela, da le z vztrajnostjo je uspeh mogoč. Najino načelo je bilo, nuditi gostom najboljšo mogočo postrežbo, neoziraje se, kdo so gosti; pripraviti dobro hrano, imeti na razpolago čiste in udobne sobe; cene zmerne. Da sva se teh smernic držala, lahko pritrdijo vsi oni, ki so kdaj bili pri nas. Zavedala sva se dobro, da sva odvisna od delavcev, ker delavci smo vsi brez ozira kakšen posel kdo opravlja. Bogatašev ali kapitalistov nisva pričakovala, in odkritosrčno rečeno, niti ne želela. Sedaj, ko pospravljava, najdem marsikatere zanimive zapiske, časnike in razno drugo literaturo. Med drugim mi je prišel v roke tudi zapisnik VVauke-ganske konvencije SNPJ, ki je premostljive. Na drugi Itrani sem pa užival marsikatere prijetne ure in večere v družbi pravih. iskrenih prijateljev; marsikatera zabava mi bo ostala v prijetnem spominu in najbrže ACIVi 1A/III V SpCunTiU u!« UUUU biti zopet na enakih zabavah. Iskreno se zahvaljujeva vsem tem znancem in prijateljem, v katerih družbi sva prebila brezštevilne v resnici krasne ure in večere; najiskren^jša zahvala društvom in klubom, v prvi vrsti pevskemu zboru "France Prešeren", ki so naju vsa ta dolga leta podpirali in takorekoč naju bodrili k vztrajnosti in nama nudili vsakovrstno pomoč v boju za skromni obstanek. Upava in iskreno želiva, da bo najin naslednik, najina "mlada dva", Leo in Alma Gratchner, poskušala po njih najboljši moči nadaljevati po istih smernicah, po istih načelih, kot sva midva, zadovoljiti goste kolikor bo pač mogoče v danih razmerah. Predstavila se bosta ob slavnostni otvoritvi njih podjetja, ki bo, kot je razvidno iz ogla? za na drugem mestu, 10., novembra 1945, in ob isti priliki se midva umakneva iz "javnega življenja". Iskrena hvala vsem, ki so nama stali ob strani in tako tudi onim, ki so na njih lasten način naju bodrili k še večji vztrajnosti. Paul in Pauline Berger. Ce^ne morem priti v nebesa drugače kot s politično skupino, potem sploh nočem tja. — Jef-ferson. Churchilla na drugi, ampak da si mora ta narod sedaj utrditi svoj standard. Vmes plane kdo z letaki in pamfleti, ki čisto lahko zmešajo pamet tistim, ki pak povzročitelji tega gorja ka-ivedo. da so vse pridobili in ni-žejo le na Rusijo, češ. njenega česar izgubili, komunizma se bojimo, le ta po-! £ vzroča, da ne moremo v "normalnost". O našem stavnem go&čralu Georgu S. Pattonu se še vedno veliko piše. kot se je med vojno. Postal je notoričen vsled zato-žbe. da mu je čisto lahko prilo- Zgodovina dokazuje, kako se vojne razvijajo. Vse do zadnje so bile povzročene na podlagi lranit»listionpoa reda. In v vsaki vojni nekaj držav propade, druge pa pridejo toliko jačje na površje. V prejšnji vojni so izmed žiti klofuto vojaku, če se mu le zmagovitih dežel triumfirale po-malo zameri. Potem je postal sebno Zed. države, in na drugi notoričen vsled svoje vojaške strani pa Sovjetska unija, vlade na Bavarskem Vladal jo Ali se vam ne zdi čudno, ka-je kot da je njen kralj in oblast- ko naj ob enem zmaga Wall nike za svoj režim pa si je iskal Street, in na drugi strani pa Mo-med klerikalnimi toriji in naciji. skva. oziroma Kremlin, skupno Tako je ohranil v bavarskem političnem aparatu nad polovico nacijev, druge je nadomestil z reakcionarnimi klerikalci. Ko so ga kritizirali, češ, da ne ve, če- z Wall Streetom? A namesto sloge vidimo nove "bloke". Rooseveltova administracija sc jc zmerom zavedala, da bi bi- mu smo bili v vojni, pa je dejal, la pokolja med civilnim prebi-da med naciji in drugimi stran- j valstvom katastrofa* za člove-kami v Nemčiji ni druge razlike j štva kot da napadajo drug drugega, torej, kot je dejal Patton, ravnt* tako kot se dogaja v volilnih kampanjah v Zed. državah med republikanci in demokrati. S tem je hotel poudariti, da ni potrebe trebiti nacijev iz političnih uradov na Bavarskem, češ, . # Ako bi gradili "bloke" le proti Sovjetski uniji, bi morda ne bilo toliko napetosti. A ker iz Moskve z živčno vojno vračajo, bo še veliko meteža, predno bo sploh kaka mirovna pogodba ratificirana. BUILDING LABORERS Union FEEVOL -SMEDBERG & CO. 901 S. Kilpatrick Ave. or 5807 W. Chicago Ave. G-I-R-L GENERAL OFFICE WORK Knowledge of Bookkeeping and Shorthand Excellent opportunity CALL MR. STRACHAN Lafavette 2627 YOUNG GIRLS for Bakery Clerks — Hours: 5:30 A. M. to 2 P. M. WOLCZYZ BAKERV 950" N. HONORE STREET Hum. lbSZ UTILITV & CLEAN-UP MAN for estabtished Photo Engrav-in* Co. — Steady uork—Good pay — Call STATE 5367 CHINA DECORATORS Liners & Stampers Experience. not necessary — Good working conditions — Apply — K O II L M KG. C O. 5831 So. Green Street ♦♦UMmniiiiMHHmH PRVA SLOVENSKA PRALNICA Parkview Laundry Co. 1727-1731 W. 21 st Street CHICAGO 8, ILL Fina postrežba — Cene zmerne — Delo jamčeno TELEFONI« CANAL 7172—7173 Dr. John J. Zavertnik PHYSICIAN and SURGEON 3724 VVest 26th btreet Tol. Crowford 22 U OrPICJE HOURS: I<30 In 4 P. M. (£xcept Wed. and Sun.) 8:*0 lo 8:30 P. M. (Escept Wed.t Sat and Sun.) Re.. 221» So. Rldf«w«, A to. Tal. Craorford «440 If ao aotoroe — CmM Aottlo 8700 % t M >) i .................................................... ZA LIČNE TISKOVINE VSEH VRST PO ZMERNIH CENAH SE VEDNO OBRNITE NA UNIJSKO TISKARNO I ADRIA PRINTING CO. j Tol. MOHAWK 4707 : 1838 N HALSTED ST. CHICAGO 14, ILL PROLETAREC SE TISKA PRI NAS ................................................. BARETINCIC & SON i POGREBNI ZAVOD Tel. 20-361 424 Broad Street JOHNSTOWN, PA. poslušajte vsako nedeljo prvo in najstarejšo jugoslovansko radio uro v Chicagu od 9. do 10. ure dopoldne, postaja Vodi io Georqe Marchan. V/GES. 1360 kilocyc!es. ; SLOVENSKI ; PODPORNI PRISTOPAJTE K NARODNI « JEDNOTI ! NAROČITE SI DNEVNIK | | "PROSVETA" i • Slooo bo colo loto 88.00, pol loto 83.00 Ustanavljajte nova druitva. < De*«t članov (ic) je treba sa ] novo druitvo. Naslov sa list ia 4 za tajništvo je: 26S7 S. Lawnda!e A v*. CHICAGO 23, ILL. •»♦♦»•»♦♦♦»♦♦•♦♦»♦♦♦»♦MM John Artach umrl Ko sem prišel prvič v VVau- j kegan, IU., in se seznanjal, sem segel med drugimi v roko dobrodušnemu rojaku, ki je imel obi-1 čaj, du je v svojem smehljaju vsakega novodošleca premeril in presodil. To je bil John Artach. društveni k, delaven posebno v SNPJ. Od najinega prvega sni-1 denja sva se potem še čestokrat videla, še tudi potem, ko mu je začelo zdravje toliko pešati, da je moral delo v tovarni pustiti. Pri tajniškem delu v društvu št. 14 SNPJ ga je potem nasledila njegova soproga in pa hči A lice je pomagala. Z njo sta se starša preselila med vojno v Iovvo. blizu Ročk Islanda, kjer je bil upo-sljen Aiičen soprog Joseph Dra-sler. potem pu ko je bil Joseph pozvan v armado, pa so se vsi skupaj preselili v Denver, Colo. Vzlic najboljši negi in zdravniški oskrbi pa se je zdravje Johna Artača slabšalo in dne 23. oktobra je preminul. Pokopan je bil po civilnem obredu 29. oktobra. Pokojnik je bil rojen 28. dec. leta 1881 v Borovnici pri Vrhniki nad Ljubljano. Ob času smrti je bil član društva št. 218 SNPJ v Denverju. prej pa, kot že omenjeno, društva št. 14 SNPJ v Waukeganu. Pokojnik zapušča soprogo Frances, hči Alice (omožena Drasler), ki je znana v Chicagu in okolici posebno vsled njenih mnogih nastopov v igrah dramskega odseka kluba št. 1 JSZ ter povskega zbora Sava. Tu je bila uposlena v gl. uradu SNPJ do izselitve v Iovvo. Dalje zapušča hči Frances, omožena Oblak, nastanjena v Pearl Harborju na Havajih, in pa sina Johna. Zet Joseph Drasler, bivši pomožni urednik in upravnik Proletarca, je v ameriški armadi v Nemčiji. ; Pokojni John Artach je bil zvest naročnik Proletarca in rad ga je bral. Bil je naprednega prepričanja, zaveden delavec in v tovarni je bil radi tega tudi šikaniran, posebno ko mu je začelo odpovedovati zdravje. Ohranili ga bomo v častnem spominu. Družini naše sožalje —Z. IZ URADA BIG TONYJA , Oakland, Calif. — Pred le toni dni me je bolezen položila na posteljo in ko sem ležal v nji, sem premišljeval, če se z nje še kdaj skobacam zdrav, ker mi je "karburetor" isrce) res tako razbijal kot stara lokomotiva. Različne misli so mi rojile po glavi. Dva naša sinova sta bila preko morja na bojni fronti, jaz sem bil pa tudi v ofenzivi in nisem vedel, ali bom zmagal ali ne. Zmagali smo vsi. Jaz seci premagal sovražnika na domači fronti, sinova pa sta po svoj? nekoliko pripomogla, da srna premagali sovražnika tudi v tujini. In če takole premišljujem, kako je bilo pred letom dni, si predstavim, da se je v enem letu veliko spremenilo, bodisi pri nas kot v Evropi in drugje. Človek res ne sme nikoli "scagat," čeprav mu včasi trda prede. Fanta sta nam sporočila, da se bosta v oktobru vrnila nazaj v USA in predno bo ta dopis pri-občen, bosta bržkone že dom;i. To je bila vesela novica za na;. Simpatiziramo pa s tistimi starši, ki še ne bodo dobili kmalu takega veselega poročila oa svojih sinov v Evropi in v Aziji. Ob prejemu te radostne vesti j sem predlagal, mama pa podpirala, da se peljemo k našim pri , jateljem v FoiiUmo, Calif. Predno sem se podal na pot. sem šel k zdravniku. Poslušal je, kako moj karburator funkcionira, in se je izrazil, da se je zelo po boljšal To sem mu pritrdil, češ, to jaz najbolj vem! Dal mi je navodila, da ne težko delati, nc piti alkoholnih pijač (da bi ga koklja brcnila!), kajti da zame je najboljša zdravilo počitek. "Ako se boš ravnal po teh navodilih," je rekel, 'boš še dolgo živel." Drugi dan sem naprosil starejšega sina — on je zdravnik za mehanizme, da naj pregleda, kako karburetor funkcionira na naši "lizi", da se mi mrhu ne ustavi kje na poti. Res je vse pregledal in ugotovil, da je vse OK Odločili smo se odpotovati 30. avgusta. Naša mama je telefonirala prijateljici Mrs Marv Sommers, ki je učiteljica v ljudski šoli v Berkelvju, da odpotujeva v Fontano. Mary ima tam strica Vprašala je, če imamo prostor tudi zanjo. Seveda, čim večja družba, bolj je priletno! To novico je Mary nato ta ko j sporočila svoji svakinji Vidi Rozanc, pa se je še ona predlagala ha pot, ako je prostor. Seveda lahko' prisede, smo ji rekli. Vida in Mary prihajata iz Clevelandu. možička pa imata v službi pri najbogatejšemu stricu na svetu. In ta je naš Uncle Sam. Odpeljali smo se omenjenega dne ob 5. zjutraj po cesti 50, potem pa krenili po cesti 99. ki drži v Los Angeles. Tja smo prišli po osmih in pol ure vož- nje. Oglasili snto se najprvo pri našem velikem prijatelju Blažu Mezoriju. «Po kratkem pomen-ku snu) krenili proti Fontani, do katero je 65 milj. Toplomer v kari se je dvignil na 100 stopinj, a kljub hudi vročini ie bila naša družba dobro razigrana. Ce- j lo šofer se je dobro počutil. Saj; ni čudno, ko je imel kar tri dekleta s seboj. , Pred štirimi leU, ko sem šo firal iz Californije v Cleveland in nazaj, sem si med potoma privoščil tu pa tam steklenico piva. Nu tej vožnji pa sem pil mleko ali 7-up. Moja dekletu so bila zelo vesela, ko je Big Tony pil mleko namesto piva. Bilo je 5 pop., ko smo dospeli na cilj in sem našo "lizi" zapeljal pod oranžno drevo na vrtu družine John Girgol v Fontani. | Vsi smo se rudovali, ker smo se pripeljali brez nezgode do cilja. < Vida in Mary sta ostali pri stricu Johnu Girgolu, mama in jaz pa sva se odpeljala k Blažiče-vim. Kadar potujeva tja. se oglasiva vselej pri njih. Vselej nam dajo stanovanje in tako je bilo tudi sedaj. Doma imumo vsak svojo posteljo in svojo sobo, pri Blažičevih pa so nam od-kazali samo eno sobo in eno posteljo. Doma. predno smo. šli h počitku, sem ji naročal, da če jo bo ponoči strah, naj zažvižga, pa ji pridem kratek cas delat. Ti ravno tako napravi, mi je odgovarjala. Sedaj, ko sva bila v skupni sobi in postelji, pa nama ni bilo treba več žvižgat. Ha-ha. Drugi dan smo obiskali družino Louis Parkel. s katerim se poznamo še iz države solnčnih rož. L. 1910 se je oženil in jaz sem igral na njegovi svatbi. Ne spominjam se. če sva se od te- daj še kdaj videla, ker se je kmalu potem izselil v Illinois. Po tako dolgih letih sva si v prijazni slovenski naselbini Fontani spet segla v roke. Razume se. da smo bili tega snidenja vsi veseli. Dva stara prijatelja — naravno, da sva si krepko stisnila desnici! Pravil mi je, da je kopal premog 45 let Pred tremi leti se je preselil v Fontano in si kupil pet akrov zemlje od Antona Bla-žiea, s katerim se tudi poznata že več let. Vseh pet akrov je zasajenih z oranžnimi in grape-fruit drevesi. Nekoliko se peča tudi s kokošjerejO. Pravi, da ima dovolj dela doma in je zelo zadovoljen. Izruval je štiri velika grapefruit drevesa in na tistem mestu si gradi novo hišo. Naj- j brž je dosedaj že vse gotovo. Iz nje bo lahko obiral oranže kar skozi okno. Pri njemu je sedaj tudi mati njegove žene, Mrs. Kernc. Kljub njeni visoki starosti — ima že 82 let, je jako zadovoljna in še vedno korajžna. Nekoč je bila naša soseda v Dun-kirku v Kansasu, zato je bila tudi ona vesela našega obiska. Louis je naročnik Proletarca in Prosvete in stara mati Mrs. Kernc z veseljem čita oba lista, Seznanili smo se tudi z Johnom Gospodarichom in njegovo soprogo. Ona je doma od tam kot naša mama, namreč iz lepega Skocjana na Dolenjskem. Videli se nista že izza šolskih let. Tudi to je bilo veselo snidenje. Zaradi najinega obiska je bilo par petelinčkov ob življenje Hvala obema za gostoljuben sprejem. Seznanili smo se dalje z Johnom Rodmanom in njegovo soprogo. Tudi on je zapravil nekaj svojih mladostnih let v državi solnčnih rož, zadnjih "luštno". Ali ni zares prijetno, 35 let pa v Chicagu. V lawndal-|če smo prijatelji.... skem-okrožju in v slovenski na- selbini v Chicagu v splošnem sta dobro znana. Sta gostoljubna in dobra družabnika ter podpornika "Proletarca". Med drugim sem se ob tej priliki seznanil tudi z Novakovo družino. Oba sta iz Barbertona, Vsi smo proti vojni. Z vese ljem smo sprejemali novice o zmagah naše armade in pa končno poročilo, da je konec klanja A ko človek to premišljuje, si misli: "Komaj peščica Slovencev nas je v tej deželi, pa se lasamo med zelo vljudna in družabna Bilo'-gabo za prazpn ni£, namesto je še drugih obiskov, namreč k da w uporabljaU narodu v do-Antonu Rihtarju in k Antonu brQ zdraVQ met » Hočevarju. Rihtar mi je postre- _ el s 7-up, Mrs. Hočevar mi je pa . ^ ^ ge z ^ mam() prinesla rakije, kii sem jo seve- j y ^ ^ ^ obisk da vsled strogih zdravniških na-1 P ^ prijateljem v prvi vr. vodil odklonil. j sU k Johnu Pavliču Dekleti sva V nedeljo Z sept. pa sva bila pustila v Fontani. povabljena na kosilo k Mrs. t Pri Pavličevih so bili zelo pre-Louise Parkel. Bilo je prijetno senečeni, ker nas niso pričako in postrežba seveda izborna. I vali. Oba sta že priletna in jako gostoljubna. On je tudi naroc* V Fontani je istega dne pri- nik Proletarca, Pri njih sva redilo nekaj družin piknik, ki Q8taia čez noč. Predno smo šli k se je vršil v okrog 15 milj odda- počitku, smo se peljali k Joe ljenem kraju. Povabilo nanj sva pariciju jn njegovi soprogi. Oba radevolje sprejela Mimogrede sU doj^ podpornika "Proletar-na piknik sem šel po moja de- ca«. ^ njih sya ^ vrnna spet kleta, da smo se tja skupno od- v fontano. peljali. Z nami se je peljal tudi Louis. Ko smo dospeli tja. je bila družba že razigrana in v petju. Dan je bil precej vroč. Pili Pri Blatnikovih smo se tudi ustavili. Bila sva prisrčno sprejeta Na stara leta sta ostala sama, kot midva. Imata štiri sino- so žlahtno hladno pivo in ga tu- ve in ha ki so vsi z doma. Dva di meni ponujali. A spomnil sU menda ^ v armadi, hči je sem se zdravnikovega svarila, poročena, dva sina pa sta upo- gledal na kozarec penečega piva slena __ kje že to ^ pozabil, in nato pa pograbil kir.certino pripravila sta nama okusen ter zaigral: "Beer Barrel' polko. obed in kurnik je raditega izgu- Na istem pikniku smo se do- bil Par glav-govorili, da se snidemo nas led -; Tudi Anton Vidergar me je nji dan v dvorani društva SNPJ. j Potretal po svoji stari navadi. torej na delavski praznik in ga Pred odhodom iz Fontane mi je lahko skupaj praznujemo/ De- namreč podaril zaboj sladkih jal sem, da za nameček bom ti- pomaranč. stim, ki radi plešejo, kaj za-1 Z Johnom Pečnikom sva bila igral. Tako se je to tudi zgodilo. I večkrat skupaj. On gradf hišo Na pikniku in v dvorani je bilo j iKonec na 5. strani.) HELP HAi\TEII CROWN CAN CO. HAS URGENT NEED FOR MEN - EX-SERVICEMEN - VVOMEN BODY MAKER MECHANICS FLANGER SEAMER and TESTER MECHANICS MAINTENANCE MACHINISTS and General Laborers ALSO W O M E N FOR PACKING AND OPERATING CAN MAKING MACHINES EXCELLENT POST WAR FUTURE FOR PEOPLE OF PROVEN ABILITY BEST VVORKING CONDITIONS E L V \VA\T Eli 3501 WEST 31 st ST. BISHOP 3225 MAIDS! MAIDS! MAIDS! NEEDED AT ONCE See MRS. COWAN CONGRES HOTEL 500 SOUTH MICHIGAN AVENUE (Steady Employment) Spice and Flour Mixer Operators • No Experience Required 48 Hour Week 80c Per Hour Permanent Work See Mr. JOIIANSEN , GRIFFITH LABORATORIES 1415 W. 37|)i Street G-l-R-L-S % \J ter Bench VVorkers EASY WORK — DAY And NIGHTSHIFTS llnurl) Rates Plus Bonu s vvith opportunitv to make 85c an Hour OR MORE 10% Bonus for night work Steadv vvork — Pleasant st-mosphere — Clood Transportation Paid Vaeation — Caft-te rta — A real honest to good ness plsee to vvork for Gaylord Products Incorporated 1918 Prairie Avenue VVOMEN!! General Office Clerks Tvpists and Ediphone Operators MEN!! Order Pickers. Packers Receiving and Shipping Clerks janitors Good Starting Salary Permanent Jobs Excellcnt Future MANY EMPLOYEE BENEFITS Apply A t Once GAMBLE STORES, INC. 275.1 \VEST 251 h STRI I I American Colortype Co. — Permanent Positions —j Good Wages VVOMEN BINDERY GIRLS TABEL WORKERS Apply 1151 W. Roscoe 1257 Fullerton MILLWRIGHTS ELECTRICIANS PUMP REPAIRMEN Permanent Positions for Faetory Maintenance VVork DARLING & COMPANY 4201 S, ASHLAND A V K. Second Floor GIRL—For Covering and Lin-ing Instrument Cases. — Ex* perienced preferred but not necessary — Good vvorking conditions. — Apply today m. "i>west molding and 3410 S. LA SALLE ST. Co t 31» N. H hipple Street worker. Good opportunitv for right person. — Apply at 253R N. CLARK street Tel. I)iv. 7374 L. D. CAULK CO. 25 E. VVashington Room 1010 BENCH VVORKERS VVanted— mack & rhodes vvood products 1344 W. IIARRISON STREET VVomen VVanted for shipping department — Also to operate machines Pleasant vvorking conditons 5-day vveek Steady work LA TOURAINE COPFEE CO. i« N. MILHAUKEE AVE. Near Lake and Canal SANDI.RS and ASSEMItLF.RS 4» 4 hour a week No. experience necttsary GLOBE CARINET ( O . Inc 1464 W. VVcbster Avenue COMBINATION MAN for BODV and FENDER SHOP Highe«t pay, Much overtime P. J. FOX Ali TO & FENDFR WORKS «^20 Stonv Island riasa S999 General Housevvork Also cook VVANTFI) ing and laundry Own rm and bekf and Por k ittTf iiiu pleasant surroundlngs In coun- i Steadv WorkZToood o?v try home. Permanent poaltion App?Y piy for depi-ndable woman MID L. AT KERBRR PACKING CO. South State StM E^in, |||. Austin 4644 for deprndable wom«r CONTINENT FOOD PRODUCTS, 110 N Franklin Tel Cen. 3570 — Mr, O Dell. riolciMirc Iz SANSovega urada 3935 W. 26th St, Chicago 23, ILL S seje združenega odbora Ljubljani. Občinstvo je oba sprejeto z ovacijami. Nova pošiljka po- V soboto 20. oktobra se je i • . i •• vršila v Clevelandu letr.a seja treOSCin V JUgOSlaVI/O Združenega odbora južnoslovan- Vojni relifni fond Amerikan-skih Amerikancev. Kot je zna- cev južnoslovanskega porekla no, sestoji Združeni odbor, ali je pred dobrim tednom zopet od-kot ga nekateri v skrajšam ob- poslal v Jugoslavijo večjo koli-liki nazivamo ZOJSA, iz zastop-čino obleke, obuvala, hrane in nikov Slovenskega ameriškega drugega materiala. Naloženo je narodnega sveta, Narodnega vi- na parniku "George Chaffey", ječa hrvatskih Amerikancev,' ki bo pristal bodisi v Trstu ali Srbskega vidovdanskega kon- v Splitu. Skupna teža poslanih gresa ter Macedonske ljudske potrebščin znaša 491,421 funtov lige in Bolgarske prosvetne zve- ali 246 ton in so vredne $390,-ze. Vsaka teh organizacij ima v 670.82. tem odboru po sedem zastopni- Seznam poslanih potrebščin kov. Poleg rednih delegatov so je sledeč: bili navzoči tudi zastopniki ne- katerih krajevnih Združenih odborov kot n. pr. Cleveland. Detroit, Chicago, Milwaukee. Kan-sai City, St.- Louis, Canton ter zastopnica Hrvatsko-Ameriških 306,517 funtov obleke; 33.121 pa-; rov čevljev; 315 funt. odej; 61,082 funtov hrar>e( mlečni praSek, kon-1 serve za otroke, suho sadje, prašek za juho, riž, moka, JeSprenj, olje in podobno; 28,914 funtov zdravil! 2ena. Naš SANS so zastopali (sulfa, vitamini, digitalis, hormoni Louis Adamič, častni predsednik ZOJSA, Etbin Kristan, podpredsednik ZOJSA, Mirko Kuhel, tajnik slovenske sekcije, Janko N. Rogelj, F. A. Vider, Albina Novak in Frank Zaitz. Navzočih -t rum proti prisadu, antitoksin proti inrtvičncmu krču in davici. adrenalin; kirurške potrebščine,, obveze, obliži, suture, toplomeri, hipo-dermične Sivanke, gumijske cevke in krvne plazme); 45 Šivalnih strojev; 2 sesal k e (tipa Sterling); 2.972 KOMENtARJl (Nadaljevanje s 1. strani.) j ijevito v Braziliji, v Španiji, na Portugalskem ita. V ANGLIJI bo treba izdelati *e trideset in četrt milijona ma-dali j, ali več kot še kdaj v njeni egodovmi. Toda ali bodo ta odlikovanja sploh rešila kak problem, ki jih ima Anglija v izobi-ju, to je drugo vprašanje. NEVESTE AMERIŠKIH VO Francija dobila mandat uvesti socialistični red (Nadaljevanje s 1. strani.) Tudi sodniki za višje plač« Kongresni odsek za sodne zadeve je predlagal zvišanje plače vsem federalnim sodnikom pet tisoč dolarjev na leto. Dosedaj | so prejemali člani vhrovnega so-Ima doma še veliko zaslombe in dišča $20,000 na leto in zvezni pa med kapitalističnim slojem distriktni sodniki $10,000. Ime- vsepovsod. ne novam so v službo za življenjsko dobo in po določeni starosti r prejemajo toliko penzije kakor prej plače. AGITATORJI belij Vm naročnine, ki jih poiljajo aa-»topniki in drugi agitatorji Prolatar-ca, »o »lata na kasi pollatnik »«r«|. nin. Namreč agitator, ki poilja an« celoletna, ja sabeleien w tam »e k na- je bilo tudi precej zunanjih in funtov semena (pšenica, proso, bu-j lokalnih goltov, med njimi svet- ec. crah, paradižniki, fižol in ječ 531 Kapitalistična gesla vet vlečejo Kakšen je politični veter v I IAKOV so v tej vojni bržkone Evropi, se je posebno izkazalo I opravile še slabše kakor tiste, pri padcu meščanskih strank, ti so sc z našimi vojaki poroči- Pred vojno je bila najjačja v drle v prvi svetovni vojni. Tisoče žavi Herriotova radikalna socia-ih je, ki so se omožile z ameri- listiena stranka, ki sicer ni ne kimi vojaki v Angliji, pa v Av- radikalna in ne socialistična. Do-traliji, v Novi Zelandiji itd. Se- bila je le okrog 20 poslancev. V laj pa je ta zadeva problem, pričetku minule vojne je bila a v Avstraliji. Ampak "mla- proti Hitlerju, on ni pristaš so- Chas Pogorelec, Chicago, 111. lost je norost." Posebno v voj- cializma, ampak je le za me-ii. ščansko (kapitalistično) demo- ŠKOF J. P. HURLY, ki je pa- kracijo. Rajše hi v zvezo z Zed ;el duše v svoji škofiji v Floridi, i državami in Anglijo kot pa z ie bil imenovan za papeževega Rusijo. Njegova ambicija je u- Louis Barborich, MUwaukeej nuncija v Beogradu. To pomeni, st variti zapadni blok v protiutež VVisconsin Ja je papež Pij XII. še vedno le Sovjetski uniji, a hoče ga pod Joseph Oblak, Chicago, 111. vojak u.i i i am c« akkftt ie nrišel domov ravno ob času. da l»Pl°mat in da je zgolj raditega svojo, ne pod angleško kontrolo. Joseph Snoy, Bridgeport, O. VOJAK. WILLIAM GARRETTJe prišel domov ra% ^ Beograd človeka, ki mu Okrog de Gaullea so se zbrale Anton Udovich, La Salle, 111. je irl na rakve, v katerih je bil njegov occ, mati In st st oratov ter se- » e> - i Naše gibanje kaitl dela ima veliko. Jesen je tukaj in zima ni Več KDO BO NASLEDNIK0 To "Delavec" Št. 8 SNPJ. — Veselica v soboto 3. novembra zvečer v Hrvaškem domu v South nost, pa magari sami občutimo, Naša proc _ VpriZOritev veseloigre angleški kartonisti ugibajo. & movim *te prošeni, da se sejeUHiša gospoda Harringtona" v se gre—v slučaju Stalinovega g°tovo udeležite. Naš blagajnik t treh dejanjih v nedeljo 9. de-odhoda. med Molotovom in ima pnlično vsoto na roki. Po- ^ cembra ob 3 pop v dvorani 2ukovom. Morda. A še bolj tr€,bno Je' da ,VS1' ki ste prispe- SN p j Vstopnice v predprodaji verjetno je. da Stalin še ne bo vali, tudi določite kako bodo va-1 ^ 65c —t- —-1" " ^ Federacija SNPJ. — Božični- ji moči pomagajo v tej kampanji za nabiranje blaga za Jugoslavijo. Naše podružnice so dobile še posebna navodila za kolektivno soudeležbo z drugimi jugoslovanskimi organizacijami ter, seveda, z lokalno postojanko Ameriškega odbora za jugoslovanski relif. Vsaka obnošena obleka, perilo, plašči, odeje, nogavice, površniki, brezrokavniki, svitri, čevlji, škornji, spodnja obleka in podobno, vse kar je še uporabno, je dobrodošlo. Seveda, s hvaležnostjo sprejemamo tudi novo blago, kakor tudi konzervirano hrano, medi- dajoč se svoje krivde, pobegnili tega prekratka. Kako je potem "doštukal", mi ni znano. Morda jo je raztegnil, če je tako močan, kakor Tarzan. On je naročnik Proletarca in tudi zastop nik, da o prostem času kaj po- besedo, kajti zmaga tam je bi-agitira za list. Njegova soproga ia ameriška veliko bolj kot za-Frida je zelo prijazna. vezniška. Vprašanje, kar se Ru- Teden dni sva bila v Fontani j sije tiče je le, kaj sedaj name-Ti dnevi so zbežali mimo kot ravamo z Japansko? nič. Vročina v senci nama je ja-j POLJAKI v Italiji, v Franci-ko teknila, ker oba sva rahlega zdravja. A rečem, da sva se počutila mnogo boljše v Fontani kot v Oaklandu. ca za člane mladinskega oddelka SNPJ v nedeljo 16. decembra v dvorani Sokol Havliček nedaleč od dvorane SNPJ, Družabni klub SC. — Silve- tako kmalu izginil. In pa da ga ** Popevki narodu v stari dobo nadomestil kdo, ki v svetov- naJve* zale8]|-ni javnosti ni še nič kaj znan j Pisma od tam ponatisnjena MOSKVA se je sprijaznila z v naših novinah pričajo, da so idejo, da bo na Japonskem lc naši ljudje, dokler si ne bodo Washington imel prvo besedo, mogli sami pomoči, potrebni torej Mac Arthur. Bilo je veli- vsega za človeški obstanek, po- strova zabava Družabnega klu- ko prerekanja, in ga še bo, a sebno obleke, obutve, orodja itd. ba SJovenski Center v ponde- vendar. Zed. države si lahko la- Prinesite s seboj na sejo vsaj en ljek 31. dec. zvečer v klubovih ste na Japonskem odločujočo komad moške, ženske ali otro-1 prostorih. ške obleke, par čevljev že noše- «... nih, če so še dobri, nekaterih ži- Priredbe v letu 1946. vil, ki se na prevozu ne pokva- ^oneer št. 559 SNPJ. - Pik- rijo in raznega ročnega orodja. nik,v S0o^0 3- avgusta v Pilsen ki vam nerabljen leži na pod- Parku- 26th »n ,Albany Ave. strešju. v kleti ali garaži. Vse . <0~ac.je k. žela imeti svo- 7 \ . t * i u- li Priredbe označene v tem sezna-je dooro, koi zage, seKirc. Kia mu, naj nam sporoče podatke, ena- diva, svedri, pralicc (crowbars), ko ludi popravke v slučaju pomoU dleta, obliči iti. | , . Vec o tem se bomo gogovorili ji, v Nemčiji, na Angleškem itd. so v precepu. Njihovi častniki in vojni kaplani jih urgirajo, ne se povrniti. A drugi pa, da naj Prišel je čas odhoda. "Hvala gredo domov. Zavezniški oficir- na seji. — Jože Menton, fajnik pod varstvo reakcije v inozem- j vsem, ki ste nas tako lepo spre- ji pri tem ribarijo v kalnem,-- stvu, koliko pomoči so šele po- jeli in postregli", sva rekla. Po- menda vsled neprijateljstva 0|jnj vrelci trebni reveži doma, katere so v sebno Blažičevim, kjer sva sta- do Rusije )n pa ker je sedaj ta- .rtknili to strašno nesrečo spravili ba*|novala. — Anton Tomšič. 1----™ v Je ne Doao usannm oni izrodki slovenskega naroda, j - ■ ' . . ki so se povezali s sovražnikom, da pomagajo uničiti ne samo Jugoslavijo, temveč tudi Slovenijo in vse njene slovanske prijatelje. Uverjeni ste lahko, da nc Anion Zornik NAS ZASTOPNIK ZA ZAPADNO PENNO RELIFNI PAKVsTI V JUGOSLAVIJO PoSiljamo razne pakete od 5 do 11 funtov po ccni. vključivli poštnino od $2.85 do $10.00 Our $5 00 Package Contalns: 1 Can Armour Star Treet U lb. Cevlon Orangc Pckoe Tea V zveznem senatu študira po- 1 lb. Ilighest Grade Colombia-Bo- ota Roastod Coffee oxc« Dehydratcd Solo Rice Soup lb. Box Hershev^s or Baker s ka moda. Toda Poljaki, ki so v tej igri le žoga. bi storili pametno. če se bi določno izrekli: 1 sebna komisija an^riške izvire 2 KJ "Hočemo v Zed države." Ali olja, ki ima nalogo dognati, da-li \.\A pa, da so pripravljeni iti domov ga bo šc mnogo let v izobilju za Coc°a--l Chocolatc Bar A še bolje, če se bi razpustili in naše naraščajoče potrebe, ali pa J Black in Machine Thread 2 Spools Strong Button Thread ■Jrhitc Si Black soproga drja Zoreta. ki je med kali je in druge potrebne in upo okupacijo ves čas prebivala vlrabno re$i, ki jih danes v Jugo-jsede raznih Siren, ki vas hočejo HHHHHNB^H^H^^H^^^^^H^^HGe naj bi moštvo kamor bo treba iskati umetne vire bo'dolgo, ko boste z velikim po- v kratkem obišče Barberton, O. že bi mu bila dana prilika Am nova pogonska sredstva ^ ^ ^ ^^ nosom gledali nazaj na tiste dni, in okolico, Salem, O., in okolico, pak ker sc stvari nikjer ideal-1 Med drugimi je bil pred to ko- t parkago Enalish Needles. Assort. ko ste pomagali pionirjem bor- Girard in okolico. Sharon in no ne razvijajo, bi bilo nesmi- misijo zaslišan dr. Robert E. 8 Piirs llessemer, Pa te; razne našel-! selno. če bi med Poljaki kaj bolj Wilson, predsednik Standard PlXPa%nuVo1CNT OF .'.MftOrf ftS Of PUtSJufiCH «n #21 fo* flouapiRAcvib u>wee wca, THf Ca#T VGCVfOlHATUf eftoRT t> fifSTt>*f THf OtX> CA%*ATuCAt IfVfct* WAS »H IMf iNTKRfSTof THf fOflUC, AND THtKtFCei NOTCff *NAt. ^HfF r*C#OKT\CM GF W0MfN CDSf FflOM iN IP40 Tb 5531» iN 1944. ROTTEN FRUIT OF CAPITALISM Children of Depression Unfit for War // I Senator Robertson Tells a "VVhopper Organized labor has been lied about so much by the nevvspapers and propagandists for svveatshoppers that it no longer expects or hopes for the truth from those quarters. But it is shocking vvhen a member of Congress. vvho is presumed to approach questions vvith an open mind, resorsts to falsehood and half- fnrmplovmrnt during the de- truths in an effort to bring discredit upon the labor movement. prrssion is a reason vvhy 300,000 The other day Senator Edvvard V. Robertson of Wyommg, vvhile men vvere dlseharged from 'the! regaling his colleagues vvith an anti-labor tirade declared that the army for n>ental and nervous labor unions today command the largest single block of uncontrolled troubles, and thousands more were money in the vvorld. CAM BF 6o«5 rooa HAT iS ONiON-MADF »F IT 6EAAS THiS LAB€L. IT WON'T WORK! That an overvvhelming majorit)' of thc American people and their Representatives in Congress are opposed to a tax on the right to vote is granted. Dissension as to the proper method of abolishing the poli tax re-mains the only real point of conflict, and successfully plays the game of the small clique stili rabidly opposed to restoring free suffrage in the South. It seems obvious that the simplest, fastest way to abolish the poli tax as a condition of voting is to pass H. R 7: conversely, it seems un-fortunate that Senator O Mahoney, a sincere believer in full free suf-irago, should confuse the issue by introduction of a constitutional r.mendment. The arguments can be disposed of swiftly by facing the facts: (1) Constitutional povvers of the Congress are more than ample to deal vvith the poli tax vvithout an amendment. (2) It is just as easy for the Senate to filibuster against a proposed amendment, and the tvvo-thirds vote requirement is an invitation to a battle in the Houae. (3) Analysis of aetion by State Legislatures on the child labor amendment shovvs that, even if an amendment could be vjpted out of the Senate by cloture, a filibuster by State Legislatures. against vvhich no cloture can be invoked vvould effectively prevent ratification by the required 36 States. — The Brewery Workcr. Iv TMf aocrTHCA«Tr«Ni pTAlf€ THff*f ARF tfoč- CfiCFVEGS, WHOC£ WO*K iS t »M i TI D To riCCtUŠ CHofPlNC? AND NON -MIC MAN »CA L PARTS OF "THf HAftvVCrtNG. WlCCW3 AND cniup^f N of SHAae-CAoepfftS «OMfT>MTS BfcoMt He supported that silly statement vvith a list of 12 labor organiza tions vvhich, he said, had accumulated funds aggregating $160,762,000 _____ _ _ _ _ Among the unions cited vvas the Brotherhood of Locomotive Firemcn W. C. Menninter. chlef ot the'army I and Enginemen, vvith $32,000,600 in its treasury. That vvas a half-truth. Had Robertson sought to be fair, he vvould have explained that 90 per cent of these funds are insurance reserves, backing proteetion vvhich thc. Brotherhood provides its members because they are unable to obtain it from private insurance companies except at prohibitive rates. Robertson told a "vvhopper" vvhen he declared the use of these funds is "unhampered by any restraint of lavv applicable to other I>ersons." The truth is that the Brotherhood'* insurance funds are surrounded by rigd safeguards by the lavvs of 48 states, in the same manner as the reserves of private insurance companies. In his zeal to "smear" labor, Senator Robertson conviniently dis-regarded that important fact.—Labor. found unfit for army service. That shocking statement vvas made to a senate committee by Col. ps.vehiatric division. He said mental and nervous vveaknesses accounted for 43 per cent of the soldiers diseharged and 39 per cent of those found unfit for the army. "These are children of depres-sion," Menninger declared. "The effeet of unemployment ln their families in their youth is beyond cah ulation." SUBSIDIES BECOME TAX INCREASES Election Theft Common in Virginia From time to time, as the situation seemed to vvarrant, LABOR has commented on the high-handed manner in vvhich the Byrd maehine runs politics in Virginia. Recently it vvas reported in these columns that a Virgma judge had throvvn out ali the ballots čast in one county in last springs pnmary election, contending that frauds vvere so flagrant and numerous that it vvas inpossible to cleanse the ballot boxcs. s. A tJyra nenciiiium vvho had been thc bcr.cfici^T tras disqua!!try arc government. t ^ .„ 4 m \ unable to vvork on account of Ul- And vvhat nevv that subsidies are to bc discontinued? vvill taxes go dovvn? Not so that the little man vvho lives from vvages can notice it. What vvill happen is that prices vvill go up. So vve must prepare to pay to the grocer and buteher AND to the tax collector. So it is that suosiciies, w»iic»» wera - izxy vrzj o? nriees at the beginning. are about to beeome an cqually snide way of inereas- ing taxes at the end. We'll pay more vvithout getting more. To the harassed householder vvho feels like shouting protests against prices novv, vve can merely repeat that what is about to happen lo him is exactly vvhat must happen under the capitalist private-profit rystem. And so. before vve are too free vvith our sympathy, vve vvant to knovv hov he has been voting. Because most vvorkers voted for a system under vvhich ovvners are permitted to take much from the general public in time of peace and much more in time of vvar, vve have a national debt vvhose manage- ment requircs a lot of money. If, before the vvar started, vve had established a Socialist cconomy of produetion for use. probably the vvar itself could have been averted. But if we'd have had to fight vvc could have peid as vve vvent and novv wc'd be ready to enjoy aH the benefits of peace instead of pay the debts of vvar, We have told this story, vvith variations, many times. But the vvorkers vvho are novv complaining wouldn't accept the Socialist way. Thcy vvere afraid they'd lose their freedom of enterprise if they'd The Future of Coal nes—but no Canadian Government is allovved to introduce health insurance.—The Trades and Labor Congress Journal, Canada. No man's opinion is entlrely vvorthless. Even a vvateh that won't run is right tvvice a day. Sinister possibilities are seen in the great fuel shortage novv taking shape. Darker even than the cellar spcakeasy vvould be a black market in coal —H. V. Wade in Detroit Nevvs, Those vvho are fond of setting things to rights have no grcat ob-jeetion to seeing %thom vvrong. — Hazlitt. The Japanese have announced they vvill "punish" their vvar eri-minals themselves. Punishment vvill probably consist of making Recent research carried on to shorten the tragic vvorld vvar has led to diseoveries vvhich many fear vvill destroy coal. Sueh conclusinos are naiculous. Coal's future is as safe as the future of air and vvater. Coal is cheap. and even vvith decent vvages paid to coal miners of the future, no other fuel can compare with coal either as to cost or abundance. No other product offers sueh diversity of uses as coal—for from this gift of God comes medicnes, and fuels for motor vehicles, plastics, and substitutes for countless items novv being made from basic produets vvhich may eventually disappear. There is an abundance of coal throughout the vvorld vvhich chal-lenges the imagination of scientists to find stili further uses. But the future of coal lies not in its byproducts entirely, so much ls its utilty as fuel for the produetion of electric povver, and the use of electric povver is stili in its infancy. Don'jt be concemed about the future of coal—its future is safe. — The Progressive Miner. thcm repeat the vvord "hara-kiri" inauguratc a planned economy based upon produetion for use. Thcy 100 times.—John Paine, preferred to subsietize private business And novv. as always, thcy're! Men fight for freedom: then ibout to get vvhat they voted for.—Reading Labor Advocate. CO-OPS MUST ADVERTISE One thing is certain. If our large corporations vvere organized along cooporntive lines and vvere able to painters splashing broad brushes aeross mighty billboards. Cooperators generally are shy, bashful, almost helplcss in their return their surplus funds to those public relations. Thcy could do bet-vvho patronizc them, as the co-opf ter. They could spend about onc-do, they vvould advertise the idea fourth of vvhat is spent anuually to over the radio, and vvith full page kecp the nation informed about the nevvspaper advertisements, so that merits of Coca-Cola — THE CO-, WARTIME FROFITS the vvhole country vvould knovv OPERATIVE CONSUMER. about it in a couplc of vveeks. 1 __'_ thcy begin to accumulate lavvs to take it away from themselves. The Senate Finance Committee has killed the bili to pay jobless vets $25 weekly. The solons evi-dently do not vvanrt to make idleness so attractive that the unem-ployed might think of running for Congress.—Walter Winchell in The N Y. Daily Mirror. Why Not Try Friendship? To employers everywhere, the vvords of William Penn uttered some fevv centuries ago ought to be an all-important facter in their labor relations. Penn. founder of Pennsylvania, believed in friendship as the most povverful influence among men. His religon vvas that of friendship, and his vvords of vvisdom so many years ago are as alive today as they vvere in his day. "Tliere can be no friendship vvhen there is no freedom," Penn said. "Friendship loves a free air, and vvill not be fenced up in straight and narrovv enclosures." Is it not high time that an attitudc of friendship be indicated by industrv tovvard labor? Is it not high time to recognize that unless friendship exists betvveen management and labor there can be no freedom for either side? Penns vvords ougtii to W c»».l>Uzoncd over the ever v exc- cutive wh9 deals vvith labor, and over the desk of every union executive vvho deals vvith management. Force has failed—let friendship be the guiding špirit in the future —and this nation vvill regain its rightful plače in the vvorld as the nation of freedom of speech and of aetion. — The Progressive Miner. YEARBOOK SHOVVS 1 Oongregational Christian Church- es 1,075,401. CHURCHES GROWTH Total 53,767,348. Church membership in thc Unit- Tbe number 13 years of age and ed States has reached an all-timc over is estimated to be 59,717,107, high of 72.492.669 persons. more aiso (hc highest figure ever re-than 52 percent of the population. j ported. according to thc 1945 edition of thc Yearbook of American Churches, Twcnty-threc Baptist denomina- ^B^H^PIB , ^ have a total of 14.208.193 compilcd by the Federal Council. mrmberSt lwenty Methodist deno- Dr Benson Y. Landis, editor of minalions have 9,924,842 members; the Yearlx>ok. points out that theilwrnty Luthcran denominations total membership figure, as offici- have 5,129,147 members. The 256 ally reported by 256 religous bo dies in the contincntal United States represents an inerease of 3.991.483 over that compilcd for the previous issue tvvo ycars ago. Total church membership, as vvell as the proportion of church mem- rcligous bodics report 253,762 local churches. The Yearbook of American Churches is published by the Sovv-ers Printing Company. Lebanon, Penna., at $3.00. But the consumer co-ops, thc re- ....... ....... gional vvholesales and other co- GOOD VVAGfcb /VtfcAN* operatively organized farm organi- pROSPEROUS FARMERS zations, tho they novv have the SVVINDLE! Montgomery Ward & Co., the big anti-union mailorder concern, has been swiQdling the public on radio receiving sets. the Federal Trade Commission charges. According to an F. T. C. "com-plaint," Mortgomery Ward has been falscly advertising that Its radio sets have up to 12 "fully funetioning tubes, and are cquip-ped for tclevisioii.M Some of thc tubes are dummies vvhich |H»rfortn no funetion, and the sets cannot roeeive television programs, the commission said. necessarv financial resources, stili ; go along contentedly in thc belief that somehovv or other, the public vvill find out vvhat they are doing, learn about the democratic manner in vvhich they conduct their organizations, about their abillty to put more buying povver into thc hands of their members. Secretary of Agriculture .Clinton P. Anderson recently reminded farmers of some common-sense facts on vvages. "Thc farmer knovvs from past experience," Anderson said, that lovv farm vvages come vvith hard times. They mean there are not enough city Jobs, and that thc Typical of the narrovv, restrieted farmer vvill not have a good market thought going on among coopera- 1 ln whlch to seli his produce. toni is an article in a recent Issue "Thc *»rmcr ought to pray for of the Roehdale Cooperator, an ar- kind ot situation that demand« tlele vvhich timldly suggests that i «° reveals »