.fi' , Iz hise v svet Zivljenje suhorobarskih in zdomarskihdruzin v 'Ribniski dolini v 20. stoletju HJ Iz hise v svet Zivljenje suhorobarskih in zdomarskih druzin v Ribniski dolini v 20. stoletju И: Uvod Polona Rigler Grm, kustodinja Projekt Zivljenje suhorobarskih in zdomarskih druzin v Ribniski dolini v 20. stoletju zdruzuje raziskavo, razstavo, druzabne igre, delavnice, digitalizacijo in katalog. S tem smo Zeleli dati predvsem povdarek druZbeni kulturi, ki je bila v preteklosti pogosto zapostavljena. V mu-zeju smo leta 2004 povabili k sodelovanju raziskovalko etnologinjo dr. Ireno RoZman, da je opravila raziskavo, ki je osnovna vsebinska podlaga projekta. Katalog Iz hise v svet predstavlja ribniskega kmeckega, delavskega, suhorobarskega in zdomarskega Cloveka ter njegovo druZino. Tako razstava kot katalog predstavljta druzbeno kulturo ribniske domace obrti suhe robe. Izpostavljen je posameznik kot nosilec te Zive dedi-sCine. Osnovno vsebino predstavlja druZina, ki temelji na reproduk-ciji, socialni slojevitosti, preZivetju in gospodarstvu ter medsebojni pomoCi. Celotno zgodbo dopolnjujejo preZivetvene strategije druzin s fotografijami, razglednicami in arhivskim gradivom. Vsebini dajejo Zlahtnost izseki zgodb pripovedovalcevvnarecju. Razstavo so spremljali zvoCni zapisi v nareCju, ki so bili posneti med raziskavo, delavnica o nareCju ter druZabne igre. Celotna vsebina pri-pomore k vrednotenju kulturne dedisCine. Od junija 2006 do oktobra 2009 je bila razstava na ogled v ribniskem gradu. Leta 2008 smo razstavo, zvoCne zapise in igro spomin digita-lizirali. Ta sklop multimedijskih vsebin je postavljen na spletni strani muzeja (www.miklovahisa.si/muzej). Katalog kot zadnja faza projekta odseva druZinsko Zivljenje ter kul-turo in naCin Zivljenja RibniCanov v20. stoletju. Brez plemenitega sodelovanje stroke, knjiZnice in muzeja, priCeval-cev zgodb, darovalcev predmetov in fotografij bi bila hisa pusta, prazna, ne bi imela zgodbe. Sok vsakega posameznika je rodil sad, ki bo hranil duso ribniskega Cloveka in postavil njegovo podobo v svet. Strokovni predgovor dr. Irena Rozman, etnologinja Dobro se spominjam, kako sem 17. oktobra 2005 zapustila svoj dom v Novem mestu in se za osem mesecev preselila v Ribdnco. Tam sem v okoliskih vaseh pri domacinih zbirala podatke o nacinih prezivetja suhorobarskih in zdomarskih druZin. Ko sem kasneje prepisovala po-snetke teh pogovorov, sem nenadoma preseneCeno spoznala, da je terensko delo etnologov v marsikaterih znaCilnostih mogoCe enaCiti z delom zdomarjev. Iz hise v svet odhajamo revni, domov se vraCamo bogatejsi - z novimi znanji in znanstvi, izkusnjami in doZivetji in, kruota1, Ce je sreCa mila, z nekoliko ibarZnaga cvenka. Etnolog in zdomar sta uspesna, Ce imata, prviC jazdk (dobro namazan jezik), drugiC, oprostite izrazu, svinjskd Zeluoddc, da lahko vse pojesta, kar dobita al po gostilnah al pdr kmietd in tretjiC, pasje nogie, da gresta ko pes k vsaki hisi, Ceprav je bdl od ruok. V Ribnisko dolino sem kot raziskovalka prisla zdomat na povabilo direktorice muzeja Miklova hisa Vesne HorZen in kustosinje Polo-ne Rigler Grm2. Ze na prvem pogovoru smo ugotovile, da ni dovolj znanega o druZbenem ozadju vsakdanjega Zivljenja suhorobarjev in krosnjarjev oziroma zdomarjev. Doslej so raziskovalci sistematiCno preuCevali le doloCena podroCja snovnega in duhovnega bivanjskega sveta ribniskega Cloveka. OdliCno so dokumentirani predvsem suha roba (tehniCni postopki izdelovanja suhe robe, izdelki suhe robe, zemljepisna razprostranjenost suhorobarstva), ljudska pesem (Zma-ga Kumer, Ljudska glasba med resetarji in loncarji v Ribniski dolini. Maribor: Obzorja, 1968; Zmaga Kumer, Drago Kunej, Mirko Ramovs, Od Ribnice do Rakitnice [ZvoCni posnetek]: Ljudska pesem in glasba v Ribniski dolini. Ljubljana: Glasbenonarodopisni institut Znanstveno-raziskovalnega centra SAZU, HrovaCa: SkrabCeva hisa, Ribnica: Miklova hisa, 2003) in celo pripovednistvo (Fran MiliCinski, ur., in Hinko Smrekar, ilust., Süha roba. Ljubljana: ZaloZba umetniske propagande, 1919). O vsakdanjem Zivljenju, zlasti o razliCnih naCinih prezivetja druZin in posameznika v Ribniski dolini pa vendarle se ni bilo vse povedano. Izjema je znanstvenoraziskovalno delo dr. Polone Sega, ki se je si- 1 Njega dni je bila krouta (krota) vsaka druga beseda, ki si jo lahko slisal v Ribnici. 2 Raziskavo je denarno podprla obCina Ribnica, naroCnik je bil Muzej Miklova hisa. stematicno in poglobljeno posvetila preucevanju nacina zivljenja ribniskih kostanjarjev in krosnjarjev oziroma zdomarjev {Sl^-venski kostanjarji na Dunaju: prebivalci nekdanjega velikolaskega okraja kot kostanjarji v cesarskem mestu. Novo mesto, Dolenjska zaloZba, 1997; Nacin zivljenja krosnjarjev iz Ribniske doline v 19. in 20. stoletju: doktor-ska naloga. Ljubljana, 1999). V etnoloskem kontekstu pojma nacina Zivljenja {preZivetja in misljenja) lahko beremo se Zivljenjske zgodbe posameznikov, pripadnikov razliCnih generacij, socialnih skupin in poklicev {Majda Slabe, ur. - zbiratelj, Mojca Ramsak, avtor dodatnega besedila, in Vesna HorZen, ur., Zivljenjske pripovedi iz Ribniske doline. Ribnica: ObCina, 2003). Ce povzamem: navedena dela obravnavajo bodisi posamezne kulturne sestavine {suha roba, ljudsko pesnistvo itn.) bodisi nacin Zivljenja kostanjarjev in krosnjarjev, tj. nosilcev po-klicnih skupin, ki so doma in v svetu oznacevalci kulturne identitete Ribniske doline. Moja naloga je bila, da opravim raziskavo o »druZbeni kulturi«, ki bi osvetlila Zivljenje suhorobarjev in zdomarjev, kajti podatkov o tem, kaksne izdelke so izdelovali, kako in iz cesa so jih izdelovali, kako in kje so jih prodajali, kaksenje bil nacin Zivljenja zdomarjev, je bilo Ze dovolj. Odlocila sem se, da v okviru objektivnih moZnosti v zgodo-vinskem loku raziscem celotni nacin Zivljenja suhorobarskih in zdo-marskih druZin, tj. vpovezavi z druZbenimi spremembami. »DruZbena kultura« je kompleksen pojem, s katerim v etnologiji oz-nacujemo razlicne sestavine vsakdanjega Zivljenja; po etnoloski si-stematiki k »druZbeni kulturi« uvrscamo sosedske odnose, druZinsko Zivljenje, sege in navade, medsebojno pomoc in se bi lahko nasteva-la. Naloga, ki mi je bila naloZena, torej ni bila lahka, saj sem morala predmet raziskave tako opredeliti, da bi lahko skozi izbrani pojav preucila vse tiste vidike vsakdanjega Zivljenja, ki jih opredeljujemo s pojmom »druZbena kultura«. Po premisleku in opravljenem son-daZnem intervjuju z gospodom Lovsinom iz Hrovace, izdelovalcem grabelj, sem se odlocila - o druZbenem ozadju vsakdanjega Zivljenja bom najbolj povedne podatke dobila, ce ga bom preucevala skozi optiko druZinskega gospodarstva, kar sta suhorobarstvo in zdomar-stvo nenazadnje tudi bila. To je narekovalo metodolosko opredelitev raziskave; ta je bila naravnana k obravnavi kulturnih oblik in kul-turnih sestavin v povezavi z preZivetvenimi strategijami suhorobar-skih in krosnjarskih - zdomarskih druZin. Povedano s primerom: ni me zanimalo preucevanje nose same po sebi, ampak v povezavi z druZinskimi prihodki in stroski; niso me zanimali prazniki kot taki, ampak v luci socialnih razlik, ki so se kazale v praznicni prehrani, obleki in tako naprej. Taksno raziskovaino izhodisce, ki so ga nare-kovale predvsem potrebe muzeja Miklove hise, ki v prihodnosti na-Crtuje postavitev nove stalne razstave, je torej pomenilo odmik od preuCevanja kulturnih prvin (denimo tehnik izdelovanja suhe robe) in premik k povezovanju le-teh z njihovimi nosilci (na primer: od Cesa je bila odvisna delitev dela med druzinskimi Clani). OdloCitev je bila sprejeta in v zaCetku novembra 2005 je bila raziskava konCno krsCena na ime Druzinsko gospodarstvo suhorobarskih in zdomarskih druzin v Ribniski dolini v20. stoletju. Ko sem na podlagi literature zaCela preuCevati druzinsko ekonomijo suhorobarskih in zdomarskih druzin, se je pred mano kot vir moZnih informacij razprostrl na eni strani teren, na drugi strani pa razliCni arhivi. Na koncu sem se vendarle odloCila samo za teren, med drugim tudi zato, ker je bilo moje delo zamejeno s Casom in seveda denarjem. Vsekakor ni bilo izvedljivo, da bi lahko enakomerno obdelala tako arhivsko kot ustno gradivo. Hkrati pa je treba vendarle omeniti, da je arhivsko gradivo (status animarum, matiCne knjige, katastri, popisi prebivalcev in gospodinjski kartoni) tisto, ki bi pomembno dopolnilo zbrano ustno gradivo, se posebej vprimeru, Ce bi se odloCili za pisanje znanstvene monografije, kar je tudi srednjeroCni cilj. Terensko delo se je zaCelo Ze v oktobru 2005. Pri delu sta mi aktivno pomagali tudi izredni studentki etnologije Vasja Pavlin, domaCinka, in Sandra Jazbec. Najprej sem intervjuje opravila s sogovorniki in so-govornicami, katerih naslove so mi posredovali v Miklovi hisi, kma-lu pa se je po principu snezne kepe ta seznam zaCel siriti. Pogovarja-la sem se s sedemnajstimi informatorji, moskimi in Zenskami; opra-vila sem stiriindvajset intervjujev in posnetih je bilo enaintrideset sestdesetminutnih kaset. Na terenu sem pridobila tudi fotografsko gradivo, s kustosinjo Polono Rigler Grm pa sva za razstavo zbrali tudi precej predmetov in dokumentov kot so Zenitovanjsko pismo, do-voljenje za krosnjarjenje, posestne liste, Zenitovanjska, otroska in delovna oblaCila, poljedelsko orodje, spominske predmete, ki so jih zdomarji prinasali domov, in drugo. Vsi zbrani predmeti, veliko tega je se na terenu, so odliCno gradivo, ki ga delno predstavljamo v kata-logu kot slikovno dopolnilo k nastajajoCi monografiji o druZinskem Zivljenju suhorobarskih in zdomarskih druzin. Temeljni izsledki raziskave so povezani z razliCnimi vidiki druZinske ekonomije, gospodarjenjem, kot so se izrazili sogovorniki. Suhoro-barstvo in zdomarstvo sta bili predvsem dopolnilni gospodarski de-javnosti, temelj druZinske ekonomije pa je bilo kmetijstvo, predvsem zivinoreja in gozdarstvo. V kmetijstvo, zlasti v nakup zemlje in kme-tijskih strojev, so vlagali ves dohodek od suhe robe in zdomarstva, s cimer so si nekatere druZine znatno izboljsale Zivljenjsko raven in dvignile na druZbeni lestvici. Ribnisko gospodarstvo je bilo mesa-no, saj je bilo Cistih suhorobarjev, zdomarjev ali kmetov le pesCica. Donosnost vseh dejavnosti je bilo odvisna od globalnih gospodarskih trendov, ki so jih narekovale vsakokratne druZbene razmere. Zato so bile v razlicnih zgodovinskih obdobjih omenjene gospodarske de-javnosti, med katere uvrsCam tudi izseljevanje v tujino (Ameriko, NemCijo), razliCno donosne. Naj ponazorim s primerom. Po drugi sve-tovni vojni, ko so se tudi v Ribniski dolini zaCeli ustanavljati tovar-niski obrati, so postopoma zaceli opuscati suhorobarstvo in zdomar-stvo in se zlasti v zlati dobi socializma (70. letih 20. stoletja) zaCeli mnoZiCno zaposlovati v obratih lokalne industrije, zasluzek pa vlagali v takrat donosno Zivinorejo. Z osamosvojitvijo pa je veliko de-lavcev - kmetov izgubilo zaposlitev, izgubljal se je pomen Zivinoreje, ki so jo poslediCno zaCeli opusCati. Ponovno je vzcvetel pomen trgo-vine in to na svetovni ravni. To niso so nekatere druZine s pridom iz-koristile; vrnile so se k tradicionalnemu poklicu - suhi robi in zdo-marstvu, ki jim danes zagotavlja preZivetje. Temeljne izsledke, ki smo jih v zelo posploseni obliki predstavili na razstavi Iz hisevsvet, strnjeno navajam po toCkah: - Ze v 19. stoletju je bilo »Cistih« kmetov le se pesCica - preZi-vetvene strategije so se razlikovale glede na socialno pri-padnost. - PreZivetje so si poleg kmetovanja tradicionalno zagotavljali z opravljanjem drugih trZno zanimivih dejavnosti: suha ro-ba, zdomarstvo, nabiralnistvo, prodaja viskov prekupCeval-kam, sezonska dela, npr. gozdna dela. - V Ribniski dolini so pri vseh socialnih plasteh soobstajale razliCne kombinacije naCinov preZivetja: kmetijstvo, domaCa obrt, krosnjarstvo, izseljenistvo, po drugi svetovni vojni pa tudi delo v industrijskih obratih, kot je razvidno iz grafiCnega prikaza na strani 10. - Gospodarski naCini so se skozi Cas spreminjali, prilagajali so se drZavnim in globalnim gospodarskim in ideoloskim spre-membam. Na primer: po 2. svetovni vojni se je zaradi socia-listiCne ideologije, ki je poveliCevala delavstvo in omejevala moznosti razvoja obrtnikom, povecalo zaposlovanje v raz-vijajoci lokalni industriji. Vse manj je bilo »Cistih« izdelo-valcev suhe robe, izdelovali so jo le se po sihtu, prav tako se je opusCalo krosnjarstvo. Oboje pa je ponovno zacvetelo po osamosvojitvi Slovenije. Naravne danosti so narekovale tudi oblike gospodarstva -omejene moznosti za poljedelstvo in dobri pogoji za Zivi-norejo in gozdarstvo. Kljub drugim oblikam preZivetja je bila osnovna dejavnost kmetijstvo, v katerega so tudi vlagali zasluzek od suhe robe in zdomarstva. Suha roba in zlasti zdomarstvo je ribniskim ljudem v pri-merjavi z drugimi dolenjskimi kraji, npr. vasmi Suhe krajine, Podgorja pri Novem mestu, bistveno dvignila Zivljenjsko raven. Zdomarske druZine so zaradi stika s tujimi svetovi prej kot drugi RibniCani uvajale razne novosti, ki so izboljsale go-spodarstvo in dvignile bivanjsko raven, zaradi tega je bilo njihovo Zivljenje praviloma boljse od Zivljenja kmetov - iz-delovalcev suhe robe. Pomembna oblika preZivetja sta bili sistem poroCanja (ustna priCevanja govorijo v prid socialni in teritorialni endogamiji) in medsebojna pomoC. NaCini gospodarstva v dolini so se predvsem zaradi naravnih danosti razlikovali od tistih v Slemenih. V dolini je bilo bolj razsirjeno zdomarstvo, v Slemenih pa predvsem obodarstvo in Zivinoreja. Tudi se po 2. svetovni vojni »cveti« izseljenistvo kot oblika preZivetja. Za razliko od 19. stoletja, ko so se ljudje izselje-vali predvsem v Ameriko, so se po 2. svetovni vojni izselje-valivNemCijo. Nova oblika preZivetja je tudi zaposlovanje Zensk, kar vpliva na druZinske odnose, na delitev dela med spoloma,... Na terenu sem zabeleZila tudi se neobdelane oblike Zenskega kros-njarjenja. To so bile Zenske, ki so od gospodinj odkupovale viske in jih prodajale na trZnicah v slovenskih mestih, ki so bila od kraja bivanja razlicno oddaljena (Kocevje, Ljubljana itn.) Izrocilo pa govori tudi o pravi krosnjarki s suho robo, doma iz Kota, kar je pravzaprav izjema, saj je bilo to izrazito mosko delo. SpriCo povedanega zakljuCujem, da je druzinsko gospodarstvo suhorobarjev in zdomarjev odvisno od spleta moZnosti, ki jih opredeljuje povezanost med drZavnim in lo-kalnim okoljem. Povedano s primerom: predmet etnoloskega preu-Cevanja druZine na obmoCju obCine Ribnica so bili »naCini Zivljenja druZin«, ki so nastali kot posledica gospodarskih in socialnih razlik v povezavi s sirsim druZbenozgodovinskim kontekstom. Namen raziskave in razstave je torej bil, da prikaZemo predvsem vire in strategije preZivetja suhorobarskih in zdomarskih druZin. Osvetlili nismo samo gospodarskih nacinov, kot so kmetijstvo, suhorobarstvo, krosnjarstvo ter delo v domaci in tuji industriji, ampak tudi tiste strategije zagotavljanja preZivetja, ki so sledile iz pogojev mesanega gospodarstva: Zenitni odnosi, dedni obiCaji in pravila razliCnih vrst in oblik medsebojne pomoCi. Zlasti je veliko pozornost pritegnila sorod-stvena medsebojna pomoc, ki je bila zelo izraZena zlasti pri gradnji hise, kriznih trenutkih druZine in drugih teZkih situacijah (bolezen, smrt, izguba premoZenja, nakup zemlje idr.). Vse te strategije so jas-no zgodovinsko spremenljive, deloma dolocene od oblasti, deloma kolektivno regulirane z dogovori ljudi, ki so se ukvarjali s kmetij-stvom, suho robo in zdomarstvom. Vsebine smo razdelili na zakljuC-ne celote - panoje, ki se med seboj prepletajo in druga drugo tudi pogojujejo. To soDruzina, Spoznavanje inporoka, Socialna slojevitost in status druZine, PreZivetje in gospodarstvo druZine in Medsebojna pomoc. Za konec bi rada izpostavila, da sem bila izjemno zadovoljna s sode-lovanjem z delavkami Muzeja Miklove hise, kar mi je takrat povrnilo naCeto zaupanje v dobre delovne odnose. Zahvaljujem se vsem de-lavcem Muzeja Miklove hise, zlasti kolegici Poloni Rigler Grm, di-rektorici Vesni HorZen in knjiZniCarkam; vse ste mi pri mojem delu zelo pomagale in pokazale veliko razumevanja za vsakrsne teZave. Hvala vam za izkazano zaupanje. Prav tako se zahvaljujem ribniskim ljudem, ki so me zelo prijazno sprejeli, obdarovali, Ceprav me je pri nekaterih prezeblo do kosti. S tem se je potrdilo, da Ribdncan ne more iz svoje koZe in spara pa naj stane kar hoCe. Hvala vsem. Zivljenje suhorobarskih in zdomarskih druzin v Ribniski dolini v 20. stoletju Druzina je temeljna druzbena skupnost, ki zadovoljuje bioloske, socialne, gospodarske in psiholoske potrebe njenih clanov. V Ribniski dolini je bila v 20. stoletju se vedno zastopana razsirjena druzina, ki je poleg starih starsev, otrok, tet, stricev in sirot, vkljucevala se hlapce in dekle. Vsi skupaj so tvorili druzinsko - kmecko gospodarstvo zdomarskih in suhorobarskih druzin. Njihovo prezivetje ne bi bilo mozno, ce si sorodniki, sosedje, znanci in prijatelji ne bi pomagali. PREZIVE1]E IN GOSPODARSTVO denar ävd — delo \ Ijudje suho-robarstvo kmetijstvo Spoznavanje Mladi so se v preteklosti spoznavali na zegnanjih, romanjih, na poti v cerkev in domov, na sejmih in plesih, na vasi, na vaskih veselicah in seveda pri skupnih kmeckih delih (na primer Zetvi, mlatvi in lickanju koruze). Telesni stiki mladih so bili tedaj povsem legalni in legitimni; skupaj so se veselili, peli, plesali, spogledovali in otipavali. DruZba je taksno vedenje mladih dopuscala, vse dokler se je odvijalo po starih segah, ki so varovale cast dekleta. Skoraj v vsaki vasi je bila sredi vasi lipa. Fantje so hodili skupaj z vaskimi dekleti pod to lipo. Zbrali so se skupaj, kaksno rekli in se zabavali. Pod vasko lipo Fantje pa punce so hodild ne srajdd vasi, pot lipo so se zbrald, pa so kasno rjakl9. Hecald so se, ne. Pri dekletih Al pa recimo u nedajlo popoudne, pa so psr hisd ble take kluopce zunaj, pa so hodile punce polej ne tisto kluopco sajst. Fantje so pa polej zdravdn prsld. Pri hisah so bile zunaj klopi. Ob nedeljah popoldne so hodila dekleta posedat na tiste klopi, fantje pa so potem prisli v njihovo blizino. Na plesu v gostilni Ne Stiefan dan smo zecield pliesat; je bla gostilna, pa smo se fantje pa punce zbrald. Pa sma ucasdh se taku tjakle, smo rjakle: »Skuoda je usake msnute zemeddt, pajmo hitru! Na stefanovo smo zaCeli plesati. V gostilni smo se zbrali fantje in dekleta. Vedno smo tekle tja in si govorile: »Skoda je vsake minute zamudit, pohitimo!« Pri metvi Se bdl smo se pa spoznavald, ku so majld prosuo. Smo tut fantje pomagald; vecina je bla pa nevada, de so fantje pa puncam nagajald. Saj tu je punca usaka rada vidla, ne. Se bolj smo se spoznavali, ko se je melo proso. Tudi fantje smo pomagali. VeCinoma pa je bila navada, da smo fantje dekletom nagajali. Dekletom je bilo to zelo vseC. Spoznavanje Na veselicah in proslavah Po vojud smo hodild ne tie razlicne proslave, polej ne veselice, u gostilno ne pliese. Po vojni smo hodili na razliCne proslave, veselice in v gostilno na plese. Radi so hodili v LasCe v gostilno k LenCku. NekoC so sli gledat eno igro. Po predstavi so sli v gostilno, peli so in se lepo imeli. Moja mama je takrat stregla in se zagledala v mojega oCeta. Pri igrah So hodild u Lasce h Lajnckd u gostilno, polej so imajld pa eno igro. Po t9 igrd so sld u gostilno, so pajld, pa ldpu se imajld. Savajde, mama je pa strajgla in savajde ocieta gliedala -mujga ata, ne. Poroka Vpetost posameznika v kmecko samooskrbno gospodarstvo, ki se je nenehno obnavljalo s prenosom posesti iz roda v rod, je narekovala razumno poroko naslednika kmetije, ki je morala zadovoljiti gospodarske in druzinske potrebe druzin mladoporocencev. Sele v drugi polovici 19. stoletja so gospodarske in druZbene spremembe ustvarile bolj liberalno kulturno ozadje, ki je zlasti »odpravljenim« otrokom kmetov omogocilo, da so sklenili zakon iz ljubezni, tako imenovano poroko na roko. Vseeno je treba vedeti, da se mladi niso porocali zgolj iz ljubezenskih nagibov, nasprotno: z vzgojo so jim vcepili miselnost, ki so jo utrjevali z rekom »gliha skup striha«. ■Ј"» it '»-r. r^xiijviu r m, 11. itn'ipi «TU • tinbll ^ IJIt, l.*, t,f. tsqiT l.P. r^lrmt itwll.i 1П t 1191 1 ; I ^ ] r . 1- ■ blfl", Ln^A^SlLt , tjrtlj«! - tt rl»? lita.l^k* , bkilri 4 itrsli hla tfl. f^Hihbtar t IlhlLl. tf>1>>J'iJ>4llUlu rwu ^IjUT putlnl»^ HI . I^^TII Iitnhi ■»'tu.thtaji ■ M;.!, Ffrti pHiWki , IwlMi Ittiiltx l, ■UMIi ---. .. ________ --llillH iiliuit I, jtillij T^isril lU JntHi krn «rtld» » nMtia n^larlHtTilil lilin Krtlli rrrli^l MllL Ii»:,!. Ij,ii 111,^ htrtiAia ^JMIIII Ipj llHd tnib tu iTt Ii tiijHtT Zenitovanjsko pismo Dogovorjena poroka »Fant, u sobuoto se malu postimaj, malu se preoblajcd, pa obrij se,« pravd, »buoma sla najkam uprasat. Midva griema u Zagorico. Tam je gostilna, tam jefina punca -bo velika duota - in tam se bos ti oZjanu! Ce tdje prou, ce ne bo pa JuoZe doma!« Pol se je pa pismu dajlalu, poruocla sta se, oce mdje izruocu kmetijo. Oce je rekel: »Fant, v soboto se malo uredi, malo se preobleci, pa obrij se, bova sla v Zagorico. Tam je gostilna, imajo hcerko, ki bo imela veliko doto. In tam se bos ti oZenil. Ce ti je prav, sicer bo pa JoZe doma.« Potem se je naredilo Zenitovanjsko pismo, porocila sta se in oce mu je izrocil kmetijo. IK: Socialna slojevitost in status druzine Kmetijo je praviloma dedoval le eden izmed otrok, zato se je v novem veku vecal sloj majhnih kmetov, kajzarjev in gostacev. Istocasno se je tudi znotraj kmetstva izoblikoval sloj srednjih in malih kmetov, ki so se po nacinu gospodarjenja, velikosti in strukturi kmeCkega gospodarstva in Zivljenjskem slogu razlikovali od redkih velikih kmetov. Ome-njene socialne plasti podeZelskega prebivalstva so hkrati sestavljale svoje Zenitne kroge. Dedujoci kmeCki otroci so se porocali med seboj, odpravljeni dedici so zdrsnili med kajZarje, redkeje pa so uspeli ohraniti ali izboljsati z rojstvom doloceni socialni status. Iz teh po-rocnih strategij izvirajo sorodstvene zveze med razlicnimi socialnimi plastmi, ki so poleg kmetijstva, suhorobarstva in krosnjarstva pomagale preZiveti ribniskim druZinam. Druzina kajzarja in suhorobarja Na roke sta se vzela. Nie nista imela. Vsak je dobil nekaj od doma. Skupaj z zeno je prisel se njen brat, ki ni bil poroeen. Ko so gradili hiso, so spali pri sosedovih. Imela sta pet otrok: Janeza, JoZeta, Lojza, mojega oeeta, pa se heerko Marijo. Oba brata, Janez in Joze sta sla v Ameriko in tam ostala. Moj oee je tudi bil v Ameriki, vendar je prisel leta 1923 domov. Leta 1924 se je poroeil, leta 1925 se mu je rodil sin in potem tako naprej. Sestava druzine Ne rucke sta se vziela. Ndc najsta imajla. Najkaj ot duma je usak dubu, ne. Z zenuo je pdrsu se en brat, kd naj biu ndcporocen. Ku so gradild, so pdr sosajddh spald. Pol sta imajla piet otruk: Janes, JuoZe, Luojs, muj oca, pa ena sjastra, Marija. Dva brata: JuoZe in Janes sta u Amerikd ostala; muj oca je u Amerikd biu in polej je pdrsu triindvajsetga lajta damu. Stdrindvajsetga lajta se je poruocu, petindvajsetga se je sin rodiu in pol pa taku nepraj. Iii Л -• ™ - p i - fc i i i A Rodoslovno drevo razvoja druzine kajzarja in suhorobarja od 1872 - 1968. tem M - - - tl l i dD du Druzina kmeta in zdomarja Atov brat JoZe, ki je ostal pri hisi in je doma umrl, je tudi zdomal. Pri hisi so bili se: stara mama, stari oCe, oCe, mama in se dve sestri. PoroCila sem se na PraproCe, ena sestra je sla na Vinice, druga pa v Ljubljano. Doma smo imeli vedno deklo. Ena je bila iz Loskega Potoka, druga iz Jurjevice, pa z Retij, pa se ena iz Malega Loga. Sestava druzine Atou brat JuoZe naj su ndkamsr, je biu dama - je umsru dama - je tut zdumou. Polej smo pa pdr hisd bld se: stara mat9, star oca, oca, mama, pa dvaj sestrie. Jds sdm se porocila ne Praproce, ena je sla ne Vince, ena je sla pa u dlbljano. Smo pa imajld zmieraj dajklo - z Loskdga Potuoka, pol je bla ena z Jurjeuce, pa z Rajtij, pa z Malga luoga. Г) - nTtanelmmll« рцитатпша • ▲ I "" I - Р®*п i - ki4(piVo4KUm I ili l l l FrapnA «jite [Jubtojia Rodoslovno drevo razvoja razsirjene druzine kmeta in zdomarja v 50-ih letih 20. stoletja. DruZina kajZarja in suhorobarja □ hisa □ svinjak □ gnojiäde □ skedenj □ kozolec Tloris parcele gospodarskega poslopja druZine kajZarja in suhorobarja okoli 1950. Gospodarstvo Ja, zemluo je kupu; pa usak ruot je mau pdrkupu zemlie, ne. Tut stric, mamsn brat, kd je z nuo pdrsu, je najlajpsd kuos kupu. Otruk naj imu, porocen naj biu, pa obudce je dajlou. Imajld smo en hektar niu, kosenice, pa najkaj guozda. Pdrdajlald smo petnajst, sestnajst mierndku usnice; jecmiena endh desiet mierndku; prosa pa ene tri. Predalu se je sosajdd mlajku, pa jurcke - ona pa nepraj u dlbljano. Obude smo dajlald, je bla slaba placa, pa otrocd so bld. Zemlie naj blu tulku psr nas - je blu ze hrano. Pol smo zecield mlajku odajat, prasica smo enga ne lajtu prodaldpa tut kasno telico, de se je preZdvajlu. OCe je kupil zemljo, pa vsak rod je dokupil se malo zemlje. Stric, mamin brat, ki je z njo prisel k hisi, je kupil najlepsi kos. Otrok ni imel, poroCen ni bil, delal je obodi. Pri hisi smo imeli en hektar njiv, travnike in nekaj gozda. Pridelali smo petnajst, sestnajst mernikov psenice, priblizno deset mernikov jeCmena in po tri prosa. Sosedi smo prodajali mleko in jurCke, ona pa je prodajala naprej v Ljubljani. Delali smo obodi, ker je bila plaCa slaba, pa otroci so bili. Zemlje pri nas ni bilo toliko, da bi od nje Ziveli, samo hrano smo doma pridelali. Potem smo zaCeli prodajati mleko, vsako leto smo prodali enega prasiCa, pa tudi kaksno telico, da smo lahko preZiveli. Druzina kmeta in zdomarja Tloris parcele gospodarskega poslopja kmeta in zdomarja okoli 1950. □ hisa □ drvamica П gnojisce □ svinjok □ Mev □ listnicQ □ shromba □ skEdenj □ kozolec Gospodarstvo Use skdp je blu dvanajst hektarju z guozdam uret; srajdna kmetija ze nas, takrat. Smo imajld: krave, kasdnga bika; pardajlald smo jecmiena po desiet mierndku, usnice dvanajst, koruze petdeset mierndku, kdmpirja pa razlicnu pa pajse zmieraj po deviet aru; smo imajld stird prasice. Smo imajld krasdn sadounak; devetinpesetga lajta smo prodald siest tauzdnt jabuk pdrve klase, druge klase pa stird tuone u internat, kdje biu takat u Ribdncd. Ata je hodu pa se resieta prodajat u Austrijo. Ce njabd blu tdga, bd blu bdl skromnu, samu ot kmetije, kdje premajhna - tu je biu glavnd vir dnarja. Pridnd so mogld bdt. Skupaj z gozdom je bilo dvanajst hektarov. To je bila takrat srednje velika kmetija. Imeli smo krave in kaksnega bika, pridelali smo po deset mernikov jeCmena, dvanajst psenice, petdeset koruze, krompirja pa razliCno. Pese smo imeli po devet arov, saj smo imeli stiri prasiCe. Imeli smo krasen sadovnjak. Leta 1959 smo prodali sest ton jabolk prve klase, pa se stiri tone druge klase. NajveC smo prodajali v internat, ki je bil takrat v Ribnici. Ata je hodil pa se reseta prodajat v Avstrijo. To je bil glavni vir denarja. Samo od kmetije, ki je bila premajhna, bi bilo zelo skromno. Pridni smo morali biti. f f Ч Prezivetje in gospodarstvo druzine V 20. stoletju je bilo v Ribniski dolini »cistih« kmeckih druzin le pescica. V vecini primerov je bilo kmetijstvo osnovna gospodarska dejavnost, ki je zagotavljalo osnovne vire prezivetja. Suhorobarstvo in zdomarstvo pa sta predstavljala dopolnilni denarni in blagovni vir zasluzka. Majhni kmetje, kajzarji in gostaci so si prezivetje zagotavljali tudi z nabiral-nistvom, prekupcevanjem, po 2. svetovni vojni pa tudi z zaposlovanjem v domaci indu-strijiterzacasnim ali stalnim delom vtujini (izseljevanje vAmeriko). Prodaja lesa -gozdarstvo Ddrgacd je oca hodu tokulelej pozimd huoje sajkat ze luon. Dokler najsmo imajld kojna, je sam sajkou, polej, kd sdje pa kojna kupu, ne, je pa tutfurou. ObiCajno je hodil oCe pozimi za plaCilo sekat hoje. Dokler nismo imeli konja, je samo sekal, kasneje, ko si je kupil konja, je pa se prevaZal. Ko sem hodila v solo, to je bilo Ze po vojni, so tukaj naredili oficirske bloke, kamor so se naselili oficirji. Z bratom sva v te bloke nosila mleko. Vsak po stiri kangle. Nosila sva po dve kangli v vsaki roki. Prodali smo tudi nekaj krompirja, jabolk in fiZola. S tem so nas starsi obuli in oblekli za solo, pa se ostalo je kaj. Ce je bila letina dobra, se je dobro zasluZilo, Ce ne, je bilo pa skromno. Prodaja pridelkov Kd s9m jds u sulo hodila -tu je blu Zie po vojnd - so pa tle neriedld ofcierske bloke in so se neselild ti ofcierjd in sma mlajku nosila z bratam. Vsak po stier kangle: dvaj kangle u eno rokuo, dvaj kangle u drugo, pa sma sla. Kdmpirja so mau prodald, jabuka, fdrZuola. In so nas ze sulo obuldpa oblajkld, pa Zdvajld smo. Ce je blu dobru lajtu, se je dalu dostd dobdt, ce ne je blu skromnu. Prezivetje in gospodarstvo druzine Birmanski boter, ki je prihajal sem gor, je imel konja. Peljal sem se s konjem in kolesljem. Si lahko mislis, kaj je konj takrat pomenil? Pomen konja v kmec^cem gospodarstvu Biermanskd buotdr je sdm gor hodu, pa kojne je imu. Pa sd suparjam sdm se pjalou, s kojnam, pa vajs, kaj je tu takat blu, kojn, ne?! Kojn se je u smrajko zedu z uzdama in se je noga do kraja zlomila. übst smo ga moglein glih otava je bla. In ku so ga peljald msmu duma, je toku rezgetou, kd je vajdu, de je tle dama. Mi smo pa vsdjokald. Konj se je v gozdu z uzdo zapletel okrog smreke in si zlomil nogo, tako da smo ga morali ubiti. Bilo je v Casu susenja otave. Ko so ga peljali mimo doma, je moCno rezgetal, kot bi vedel, da je tu doma. Vsi smo jokali. Nabirali smo jurCke, eno leto pa tudi Zelod. Jeseni, ko smo orali, smo pobirali tudi gabez. Tega smo potem oprali, zakurili v peCi in ga na lesi posusili. Gabez smo prodajali v zadrugo, kjer je bil organiziran odkup zdravilnih zelisC. Nabiralnistvo Smo jurcke nebrald, enu lajtu smo Zelot nebirald. Pa kd se je jesend oralu, se je pa tut gabes pobiralu in smo ga oprald, pa piec zekurild in ne lajsd posusld. Pa smo gabes prodajald u zadrugo - tle je biu prou otkup tdh zdravilndh zelisc. Delo doma in v tujini Sdm sla u Nemcijo, de sdm najkaj zesldzila; najsdm sla, de bd sddajla po gostilnah - najsdm sla ndkuld - najsdm imajla drobiZa, tut kruha najsdm kdpila. Sdm sla pa jds u sluZbo konc maja, petinsesetga lajta, u Riko. V NemCijo sem sla, da bi nekaj zasluZila, ne pa da bi posedala po gostilnah. Tja nisem sla nikoli. Niti drobiZa nisem imela, da bi si kupila kruh. V sluZbo na Riko sem sla konec maja leta 1965. Suha roba Jesiend, od male mase pa do oktobra, smo muogld nesajkat palce ze grable. Med tdm cajtam smo se zmieraj kmetovald: usnico smo vsjald; pa tretje smo kosild; gnuj se je mogu razpjalat; koruza se je Ziela; rajpa se je ribala ^ tu je moglu bdt use nerjanu. Dnievd so se drZald ku rak, ampdk usak dan je blu dajlu resporejanu. Jeseni, od male mase pa do oktobra, smo morali nasekati palice za grablje. V tem Casu je bilo se veliko kmeCkega dela. Posejali smo psenico, kosili smo tretjo kosnjo, razpeljali gnoj, koruzo smo poZeli, ribali smo repo ^ vse to je moralo biti narejeno. Dnevi so se drZali kot rak, ampak delo je bilo razporejeno za vsak dan. Adolf, ki je odkupoval obodi, je hodil naokrog ob nedeljah. Prisel je z vozovi in konji, da je vse odpeljal. Ko je prisel, si je ogledoval robo in vprasal: »Kdo je pa tole delal?« OCe je pokazal name. Gledal me je in rekel: »No, se malo se bos moral popraviti, pa bo v redu.« In mi je podaril pet dinarjev. Je prsu Adolf- ta, kdje otkdpavou - je ob nedajlah hodu okuld. Je pdrsu pa z vozmi, s kojnd, de je obude otpjalou. Pa je pdrsu, pa je gledou. »Kdu pa tu dajla,« je rieku. »Pa talej,« me je oce pokazou. Pa me je gliedou. »No,« je rieku, »se malu se muorss popravdt, pa bo u riedd«. Pa mdje pet dinarju sienkou. Prezivetje in gospodarstvo druzine Zdomarstvo Ce ce Ribdncan dobru predat, muore imdt: prvdc jazdk, svinjskd Zeluoddc, de muore use pojejst kar dobi, pa pasje nogie, de muore it ku pds. Ce hoce Ribnican dobro prodati, mora imeti: najprej namazan jezik, svinjski Zelodec, da lahko vse poje, kar dobi, in pasje noge, da gre lahko od hise do hise. Medsebojna pomoc Medsebojna pomoc med sorodniki in sosedi je bila vitalnega pomena za prezivetje druzin. Nepogresljiva je bila pri velikih kmeckih opravilih, pri nakupu kmetijskih strojev in avtomobilov, pri gradnji his in gospodarskih poslopij, ter pri premagovanju druzinskih stisk. Slednje so bile posledica bolezni ali smrti bodisi gospodarja bodisi gospodinje, nesoglasij med druzinskimi clani, alkoholizma, naravnih nesrec, vojne itn. Nenazadnje pa so od pomoci sorodnikov bile odvisne zivljenjske poti otrok, ki so odsli od doma. Na tej poti sojim pomagali denarno in moralno. ti - J Moj oee, njegov brat, svak in tast so bili tako sloZni, da so robo skupaj kupovali in tudi denar so dali skupaj in ga razdelili na enake dele, ne glede na to, koliko prometa je kdo ustvaril. Bili so prijatelji in sorodniki obenem. Pomoc med zdomarji Oce je biu z bratam skdp, pa se svogdr, pa tast. So bld trije, pdrjatld, pa Zlahta obendm. Oni so bld toku sloZnd, de so ruobo skdp kdpvald in dnar skdp dald in rezdajld ne enake dele ne glede, kulku je kier prometa ustvaru. Pomoc pri gradnji hise Mjand so mujd bratje zelu dostd pomagald, smo bld aden do druzga. Samu z dajlam, ndcz dnarjem. Moji bratje so meni zelo veliko pomagali z delom, ne finaneno. Med seboj smo si veliko pomagali. Pomoc pri vzgoji in skrbi za otroka Muozeva necakinja -stdrinstdrsetga lajta je rojana - je bla eist skuzd tukaj, pdr nas; se pol, kdje u dlubljand stddirala. Pri nas je ves Cas Zivela moZeva neCakinja, ki je bila rojena leta 1944, tudi potem, ko je Ze studirala v Ljubljani. i- jami v ljl'iüjani Bilo je leta 1948. Pri nas je bila hisa delno obnovljena, samo deske so bile poloZene. Takrat je prisel iz Ljubljane duhovnik Kragel vprasat, Ce bi ga vzeli pod streho. Mama je rekla: »Jezus, kaj Ce bi ga res vzeli in mu dali eno sobo, Zinka bi imela pa stanovanje v Ljubljani.« Pomoc pri studiju Je blu lajtu uosdminstdrde-set. Per nas je blu delnu obnouljanu - so ble samu dile polozjane. Pride duhovndk Kragdl z 9lbjlane in uprasa, ce bd ga uzield pot strajho. »Jdzds,« je rjakla mama, »kaj pa, ce bd ga rajs uziela? Pa bd ga dald u eno sobo, Zinka bd imajla pa stanovajne tam u dlbjland.« Pomoc pri velikih kmee^cih opravilih Smo hodild snope rezvezavat, pa u masino podajat. Pa tistd gepl so krave vdrtile - je blu trajba krave gondt. Pa smo hodild pomagat sosajdam, ankrat addn, ankrat addn. Hodili smo pomagat sosedom. Razvezovali smo snope in jih podajali v mlatilnico. Pa krave smo gonili, ko so vrtile »gepl«. Pomagali smo si vsi, enkrat eden, drugic drugi. J A, tu smo sd pa met seboj pomagald, pdr kosnd, pa tut op Zietvd, pa op plajtv9, pa op mlatvd - takat smo sd pa met seboj sosajdje pomagald. Smo se zmajnild: ddnds mi, jutdr I buoste vi in toku nepraj. Med sabo smo si sosedje pomagali pri kosnji, pri Zetvi, pri pletvi pa tudi pri mlatvi. Zmenili smo se, da bomo danes delali mi nas, jutri pri vas in tako naprej. V NemCiji sem varCevala. Sestrin moZ je rekel, naj dam za »fiCota«. Pa sem res nakazala marke, to je bilo osem tisoC mark. Kupila sem ga za sestro, ki je bila srCni bolnik. Pomoc pri nakupu avtomobila Sdm sparala u Nemcijd. Pa je rieku od sestrie muoZ: »Daj zdfickota!« Jds sdm marke nekazala - tu je blu uosem tauZant mark. Ze sestruo sdm ga kdpila, kdje bla srcnd bounik. 4v ■ Prezivetvene strategije Materialni, socialni in duhovni obstoj posameznika in druzbe so omogocili spoznavanje, poroke, delo na kmetiji, izdelava in prodaja suhe robe ter zaposlovanje doma in v tujini. Ribniskega cloveka sta oblikovala ljubezen do zemlje in narave, ki se izrazata tudi v se-gah in navadah. Podjetnost in delavnost sta ljudi s tople kmecke peci popeljala na delo v Ameriko, na zdomsko delo v Nemcijo ter v domaca podjetja. Izreki in fotografije petih te-meljnih prezivetvenih strategij govore o kulturi in nacinu zivljenja ribniskega kmeckega, suhorobarskega, zdomarskega in delavskega cloveka. Spoznavanie Smo se zacield pogovarjat o poruokd, punce sploh poznou najsm. O poroki smo se dogovorili, dekleta pa sploh nisem poznal. Druzba deklet iz ribniskega trga med njimi tudi Karolina Kovacic, ki je v mladosti uzivala v lepotah narave in bila rada v druzbi zeljnih znanja. Nafotografijije Marica iz Kota. Njen oce je bil po poklicu oroznik, zato so se velikokrat selili. Rano mladost je preZivela v Kotu. Njena stara mama je krosnjarila s suho robo. Med ljudmi je bila poznana kot »ta stara Grajna«. Fotografirano okrog leta 1950. Samo malo dobre volje je bilo potrebno in Ze se je igralo, pelo in plesalo. Kar na domacem dvoriscu v Loskem Potoku sta kdaj pa kdaj zaplesala Nada in Ivan Mohar. Fotografirano okrog leta 1959. Praproske punce na nedeljskem izletu. Foto: zupnik Novak. Fotografirano v 50-ih letih 20. stoletja. Odprava clanov kulturnega drustva Susje s kolesi na ogled igre Veriga v Velike Lasce. Drustvo je pred tem to igro uprizorilo tudi samo. Fotografirano okrog leta 1950. Izlet s konjem in suparjem na Novo Stifto ob obisku sorodnikov druzine Silc iz Amerike. Fotografirano leta 1962. Fotografiranje igralcev kulturnega drustva Susje ob igri Matija Matajev. ReZiser je bil ucitelj in ravnatelj sole v Susju JoZe Grebenc. Fotografirano okrog leta 1950. Razvitje gasilskega prapora v Zlebicu. Prvi na konju Nande Silc, za njim Ludvik Peterlin iz Zlebica, po domace Kramarcen. Fotografirano leta 1960. Parada gasilske veselice v Zlebicu leta 1960, zastavonosa Nande Silc. Na levi Ludvik Peterlin. Ohcet pri Indukovih na Hribu, ki je bila kar v domaci hisi. Godec je bil Stefanov France iz Dolenje vasi. Praznovanje 60-letnice Janeza Riglerja, Matevzevega iz Praproc. Praznovanje obletnic, ohceti, birm in drugih vecjih slovesnosti je bilo ponavadi kar v hisi. Fotografirano leta1952. Porocna slika Toneta in Ancke Petek med srango pri Cenetu. Na Tonetovi desni je njegova prica Janezev Andrej. Fotograßrano leta 1959. Razglednica iz porodnisnice, ki jo je pisala mati mozu in domacim. Poslana je bila leta 1959. Praj se je use obdajlalu, samu snozietd smo kosild. VCasih je bila vsa zemlja obdelana, kosilo se je samo senoZeti. Del gospodarskega poslopja grabljarja Franca Lovsina v Otavicah. Na fotografiji je Franc s sinom. V kosu nosi nastilj prasicem. Na fotografiji so hisa, gnojisce, dvorisce, hlev, svinjak in kurja lestev za v kokosnjak. Fotografirano leta 1966. Grabljice iz Susij. Prva z leve Ivana, rojena AmbroiiC. Grabljice so imele pomembno mesto pri velikih kmeCkih opravilih. Itmu primerna je bila tudi njihova obleka. Foto: Divjak. Oranje njive s kravo in plugom. Pred uvedbo mehanizacije do zacetka 6o-ih let 20. stoletja se je zemljo veCinoma obdelovalo rocno. Sestra Micka in mama Antona Petka zanjeta jeCmen na Novem Brezju. Fotografiral ju je brat }oie Petek okrog leta 393S. Obracanje sena s traktorjem in obracalnikom. Seno obraca Ludvik AmbroZic iz Dan, ki je zdomar in je bil tudi zdomec v Nemciji. VRibniski dolini se je zaradi zasluZka v Nemciji velikokrat izboljsala kmetijska mehanizacija. Kmetijski stroji so bili zato vecinoma nemske blagovne znamke. Fotografirano okoli leta 1975. Rocno presanje hrusk pri Martinovih v Hrovaci. Po vaseh je bila vcasih skupna presa za presanje sadja, ker si je vsak ni mogel kupiti. Fotografijo je pred 2. svetovno vojno posnel JoZe Petek. Hievska knjiga Vzpostavitev rodovniske knjige na kmetijah, ki so jo vzpostavila Zivinorejska drustva. Zvajstu ku lastovka pride Nace usako pomlat. Zvesto kot lastovka pride Nace vsako pomlad. Пгјлпг Naff. Oll Sv, LcDUin f sior. ^of, tu» pw-jl jeU: lUo ^ Л« рвзтв. lu^^^ N'qfvl« Jx Ribnifc, Ko vj| knlkcm iIiiTi eäteln^w» Ur hodi v idA« krtje, пшј txidil I роттЕЈслц Tricinu r(dc«tl#lcu oelt«] mUc, lüulsrl ^Јн г ToJ"' l^l* Owln njfg« t« dre JcU ilinjU bnt /Ulli »U pdiLi I ojielan li^iutcin v Slevm-J Sorkvo bUo.l fi -Sinei luidlAiiJ», Tim jp uj^flov iMjljublt Jjlw. nun icdf od jylfa dd vctttA. bödai Icpo лГ! »iitbo ■ Tom JelD Ttrtu, itLpi jlb prodij I*- 1ЈЧ11 « reted-J varja I lJuiliDi «c uaejl, dn « Hvqtse 1д irtqX fin«b^ lu L^oll »lüjf^ (Hcbr in ir dalrf po trgu in udnrE ri^O 11Л vJli> IcxlnJldi. kj jr BunUl^ * KToJc fpbh tn mhai killjt " du Jo bei pfr} (нЛв)*!, Pii4lFn je ae* I itati dtiia, moi ftarc komtbf, n^jw^Jl« Итжг l ^«eU ba IfdaJ TikliiM. кЈЛ^ Ji D*. N«». hodt ■eKi. (HiüiEi HtnT. twj* pf in hnmi tia LüIx okjlef^l I liMC&ln; пј w tut illjt bl] Л N»ef/ ^ ni ■ > t / - 1 r Л 9 -- I i ij r ^^ ^ _ i -■ - 4 1 I -Jl Resetar Nace iz Dolenje vasi je s kolesom prodajal v Borovljah. Fotografirano okoli leta 1950. Krosnjar Alojz Lusin v Crensovcih, kjer je stanoval pri druZini Znidarsic, po domace Svagula. Alojza so klicali Lojz. Fotografirano leta 1946. Zdomar France Mihelic je z vozom in konjem pred 2. svetovno vojno resetaril po Sremu, Backi in Banatu, po drugi svetovni vojni pa po italijanskem ozemlju takratne cone A, ki je segala vse do Unca. S sinom Francetom sta hodila na Gorenjsko na »majno« (menjava sit in reset za Zito in koruzo). Zdomal je do leta 1983. Fotografirano pred gostilno na Uncu okrog leta 1965. Prodaja suhe robe na trZnici v Mariboru. Prodajala je Pavla Arko. V Mariboru je imel Pavlin brat Stane trgovinico s suho robo. Suho robo je pogosto prodajal tudi na stojnici mariborske trZnice, pri tem mu je pomagala tudi sestra Pavla. Gospa v ozadju je Pavla Arko. '■ ' — » — i- — Krosnjarska dovolilnica za zdomanje v Avstriji. Alojz Marn iz Jurjevice, rojen leta 1885, je zdomal do 2. svetovne vojna na Dunaju v Avstriji. SUHOROBARS Kdur se u stdrZinah rodi u stdrZinah umre. Kdor se v ostruZkih rodi, v ostruZkih umre. SUHf i£iiiu№> - ■lüniu'' robt urtitt _ I' Portret strugarja Antona Govzeta, fotografirano okrog leta 1979. Foto: Drago Mohar. suH* noai Till - • I .j'.^- Iii II Suhorobarji so imeli po drugi svetovni vojni v Sodrazici zadrugo, ki se je imenovala Suha roba. Izdelovalci so preko zadruge lahko kupovali les za izdelovanje suhe robe in tja konCni izdelek tudi rodali. Obodarji, ki so delali na Koroskem, v Spittalu, kamor so bezali po vojni. Tam so delali tri leta. S Koroske so sli potem v Kanado. Iz leve: Meznar z Sv. Kriza na Jurjevici, Joze Silc, Franckov iz Poljan, Ivan Cvar, Pintarjev iz Slatnika. ZAPOSLOVANJE DOMA IN V TUJINI Pdr nas je bla nevada, de je samu addn ostou dama, drugd so sldpo svajtd. Pri nas je bila navada, da je samo eden ostal doma, drugi so sli po svetu. Tudi zenske so se zacele osamosvajati, sluziti kruh za celo druzino. Ena izmed njih je bila tudi Iva Gornik, ki se je zaposlila na Riku. Fotografirano leta 1969. Foto: Drago Mohar. Centralno skladisce na Inlesu. Vilicarist France Jaklic. Fotografirano v zacetku 80-ih let 20. stoletja. Foto: Franc Mihelic iz Kota. Na vlaku je Joze Arko iz Jurjevice, ki se poslavlja od brata Franceta Arka. Joze je delal v Nemciji kot zdomec. Fotografirano v 60-ih letih 20. stol. Slavka Sega na bratovem motorju, ki mu ga je iz Nemcije prinesel oce. Fotografirano pred shrambo v Ravnem dolu okrog leta 1965. Andoljsek Marija s sorodniki ob 60-letnici. Ficko je last sina Pavla, ki je delal v Nemciji. Fotografirano leta 1965. Avtomobil Volkswagen, ki ga je pripeljal Joze Arko iz Nemcije. Fotografirano doma na dvoriscu na Jurjevici. Na fotografiji je Zena Pavla z otroki. Fotografirano v 60-ih letih 20. stoletja. Z A P O S L O V ■ 4S ^^ Г Ti 5 3 Razglednica iz Karlsrüha, kjer je France Lovsin delal kot zdomec. Pisal je Zeni. Razglednica je bila poslana leta 1962. > K Ш m'thf-Öit ximu fen APOTHEKE Delavci v Nemciji. Fotografirano pred lekarno. Iz leve: Starc iz Hrovace, Rus iz Nemske vasi, Andoljsek iz Hrovace, Tanko iz Hrovace, Janez Petek iz Hrovace in Merhar iz Prigorice. Fotografirano okrog leta 1969. I N Pred 2. svetovno vojno je bilo iz Ribniske doline veliko ekonomskih izseljencev. Med njimi je bil tudi Stanko Mihelic iz Ribnice. V Ameriko je odsel leta 1930. Od zacetka je delal v razlicnih sluzbah, ena vidnejsih pa je bila v rudniku v Kanadi. Po 2. svetovni vojni se je vrnil domov, po ocetu prevzel posestvo, se porocil in uspesno vodil domaco gostilno. Fotografirano v 30-ih letih 20. stoletja. Hui^iirt^Biflfea Ltnijl Unlf .«MJ'kt ■MLiltr Шг parrUcat InШШкШГлШ J« HOM»^£TEC KlUlillllimiu wiiHB. Pomorske in zelezniske posredniske druzbe so za sklepanje poslov pri mnozicnem izseljevanju v Ameriko vlagale veliko propagande in pri tem sklenile enega najvecjih poslov. rneSSP/OtlETMffifltJfl Stike z domacimi so izseljenci vzdrzevali z dopisovanjem. Vsako leto so obvezno prihajala voscila za bozic in novo leto. Tako si je dopisovala tudi druzina Jaklic iz Sajevca. / Razstava Vsebina je predstavljena v obliki hiske. Tako kot so za hiso potrebni stirje temelji, so tudi za obstoj druzine potrebni temeljni vsebinski sklopi in sicer reprodukcija, socialna slojevitost in status, gospodarstvo i^-prezivetjrter medsebojna pomoc.ozadje hise zapolnjujejo fo-tografije in dokumenti-petih preZivetvenih strategij. Zlahtno zgodbo Zivljenja pa na svoj nacinp.ripovedujejo tudipredmetir : ^ 7 " Z-^-:?. - : M ^т^ jlaB- AI - - i?" j El ' Delavnice in druZabne igre ob razstavi Ob razstavi so nastale delavnice o spoznavanju razlicnih zit in vrstah fizola ter igre Spo-min, Spana in Clovek ne jezi se. V sodelovanju s KnjiZnico in Muzejem Miklova hisa pa delavnice o narecjih. Izhodisce delavnic je etnoloska terenska raziskava. Pripovedi infor-matorjev so v narecju in citati njihovih zgodb temelj delavnic. V Ribniski dolini se je rodil tudi jezikoslovec pater Stanislav Skrabec, ki je utemeljil slovensko zborno izreko. Tako so dana izhodisca, da obiskovalcem muzeja ponudimo tovrstne vsebine preko delavnic. Za-vedanje o samem sebi, o nasi identiteti je tesno povezano tudi z nasim govorom, ki se od kraja do kraja zelo razlikuje. Ob delavnicah in igrah obiskovalec spoznava Zivljenje Ribni-canov, ki se z nekaterimi posebnostmi in splosnim nacinom Zivljenja navezuje na sirso narodovo bit. DELAVNICE IN DRUZABNE IGRE Delavnice so pripravljene za najstarejse vrtCevske otroke ter za vsako triado devetletke posebej. Za vrtCevske otroke in otroke prvih dveh triad so delavnice primerne tudi kot tehniCni dnevi, ki se navezujejo na spoznavanje kmetijskih pridelkov, predvsem Zit in fiZola. Z Ziti otroci oblepijo mernik, jerbas ali reseto in na ta naCin spoznajo predmete iz razstave. Kaj je to na mizi? Cemu to zito? Oves je dobra krma za konje, izpsenice pecemo kruh, iz koruze delamo koruzne Zgance, skodelica jecmenove kave se zelo prileZe. jT j" t Ljudje na kmetih so lahko preZiveli, ce so pridelali okrog 15 mernikovpsenice. Korenine me dolocajo, kdo sem. Delavnice vkljucujejo tudi sprostitvene igre Spomin z muzejskimi predmeti, Spano in Clovek ne jezi se. Spano soigralca igrata s sortama fizola ribniean in koksar, igra Clovek ne jezi se pa vkljueuje se sorti tesnjevec in sorto fizola za pasulj. Zelo enostavno in zabavno, hkrati pa poueno. ' % И » V Preko narecja do smeha, • VI • • razmisljanja, • • • • • o moji in tvoji Izpostavljenih je kar nekaj elementov, ki posameznika umesCajo v prostor. Za vsakega Cloveka je pripadnost kraju se kako potrebna in pomembna. Tako kot so hisi potrebni temeljni kamni, so potrebni tudi druZini in posamezniku. identiteti. Igra spomin Igra se navezuje na predmete iz razstave. Sestavlja jo 26 parov predmetov. Omogoca di-namicen nacin povezovanja, sprostitve, pomnenja in druzenja. Predmeti govorijo o moz-nostih in nacinu prezivetja v 20. stoletju. Igralcu predmeti zlezejo pod kozo na zabaven in nevsiljivnacin. Spomin r w k i I m Л I Ш i i Л w I % niraoq2 1 Mernik je votla mera za merjenje zita (25 kg). Kmetije so se »merile« tudi po tem, koliko mernikov Zita so pridelale. Bil je simbol premoZenja. Zdomar s kanonom Naein tovorniske trgovine na hrbtu. Ribniski zdomarji so si naloZili svojo »robo« v krosnjo ali kanon in hodili prodajat izdelke od kraja do kraja. Prodajali so v Avstriji, Italiji, Nemeiji, na Poljskem, celo v Romuniji, po drugi svetovni vojni se je trg zozil predvsem na republike bivse Jugoslavije. Zdomarja s krosnjo Najpogostejsa oblika ribniskega zdomanja je potujoea trgovina s krosnjo. Krosnja simbolizira drevo. Izdelki suhe robe so izdelani iz razlienih vrst lesa, speti v krosnjo pa dopolnjujejo soZitje narave in kulture. Razglednica iz zdomarskih dezel Ljudje so si pred dobo elektronskih post in mobilnih telefonov dopisovali drugaee. Kratka sporoeila z lepimi pozdravi so posiljali na razglednicah po klasieni posti. Razglednica je bila poslana iz Grimmensteina v Avstriji. Zdomarji so pred 2. svetovno vojno mnoZieno prodajali po avstrijskih dezelah. Izdelovanje lesene mreZe »podna« V deZeli suhe robe je zelo razsirjen grm leska. Poleg lesnikov je nekdaj Ribnieanom dajala boljsi kos kruha. Iz nje izdelujajo pletarji kosare, zobotrebearji zobotrebce, posodarji lesene obroee, grabljarji roeaje za grablje, podnarji pa vitre za lesena dna »podna« k resetu ali situ. Zdomsko delo v Nemeiji V 60-ih letih 20. stoletja je veliko Ribnieanov odslo na zaeasno delo v Nemeijo. Te delavce imenujemo zdomci. Navzven so bili najveekrat prepoznavni po avtomobilu znamke Volkswagen, imenovan hrose, oznaeen z nalepko D, kar pomeni Deutschland ali Nemeija. Kopanje in pobiranje krompirja Fotografija prikazuje roCno pobiranje krompirja, gre namreC za motiCno poljedelstvo, ki smo ga imeli pri nas do uvedbe mnoZiCne mehanizacije sredi 80-ih let 20. stoletja. Krstno oblacilo »pindeksl« Krst pomeni sprejem v krsCansko vero. Kristjani so ta zakrament zelo spostovali. Zaradi velikega stevila smrti novorojenCkov in velike vernosti so najveCkrat novorojenCke krstili Ze tretji dan po rojstvu. Otroka so povijali kot struco s povojem (nemsko die Binde - povoj), ga pokrili z odejico (nemsko die Decke - odeja) in skupaj se je oblaCilce imenovalo »pindekal«. Moral je biti vedno bel, saj bela barva simbolizira nedolZnost. PoroCna obleka V Ribniski dolini je bila v 20-ih in 30-ih letih 20. stoletja navada, da so se Zenske poroCale v Crni obleki z belim ovratnikom. V tej obleki so Zensko potem tudi pokopali. Obleko je ponavadi sesila sivilija, ki je prisla pred poroko na dom sivat tudi ostale stvari za balo. Bala je premoZenje, ki ga je nevesta prinesla k hisi. Model za maslo V Ribniski dolini so nekdaj pridelali veliko mleka, iz katerega so izdelovali kislo mleko, domaCo skuto, sir in maslo. Maslo so nosili prodajat na ljubljansko trZnico in tudi drugam. Model za maslo je sluZil estetskemu videzu, ki v vseh Casih pomeni veliko trZno potezo. Maslo iz modela pa je nakazovalo skrbnost in natanCnost gospodinje, saj je bilo taksno maslo ne samo dobro, ampak tudi lepega videza. w Golida Posoda v katero so molzli mleko. Golide so bile lesene, pozneje tudi emajlirane. Pinja Lesena posoda, ki so jo uporabljali za izdelavo masla. Vanjo so dali mleko in ga toliko Casa stepali, da se je iz njega izloCilo maslo. % Kangla za mleko NekoC so mleko prodajali po domovih. Posoda, s katero so prenasali mleko, se je imenovala kangla. Jarem za vprego krav Majhne kmetije niso imele pri hisi konja, ker so bile prerevne. Imeli so samo kaksno kravo. Kravo so vpregli, da so sli z njo iskat seno ali pa so z njo orali. Kravji jarem simbolizira majhne kmetije - kajZe. o Okrasni stenski prticek V kmeCkih kuhinjah je bilo v 19. in v 20. stoletju stensko okrasje zelo preprosto. Navadno je eno izmed sten krasil prtiCek s kaksnim hudomusnim verzom, ki ga je izvezla gospodinja. Verz na prtiCku se glasi: »Ne delaj si preveC skrbi, ker Bog vse najboljse preskrbi.« Ogrlica iz NemCije Nakit je bil vedno simbol poloZaja Zenske. Ogrlice iz biserov ni imela vsaka Zenska. Modne dodatke so v Ribnici pogosteje nosile Zenske, ki so imele fante ali moZe na zaCasnem delu v NemCiji. Spominski kroznik iz Amerike Veliko ljudi iz Ribniske doline se je v zaCetku 20. stoletja zaradi revsCine ali pa Zelje po hitrem zasluZku, izselilo Cez luZo. Domov so posiljali in prinasali razne spominke, med njimi tudi ta kroZnik. Kozarca Nekdaj je bilo v navadi, da se je dalo mladoporoCencema za dar stvari, ki sta jih potrebovala v novem domu. Lepo oblikovana kozarca kaZeta boljsi standard tako obdarovanca kot tudi obdarjenega. Spominski kroznik iz Avstrije Obdarovanje s predmeti, ki niso bili namenjeni za vsakdanjo rabo, je predstavljalo boljsi status posameznikov. Pridni, vztrajni zdomarji so ta status zagotovo imeli. DomaCe so spominjali na njih predvsem v Casu, ko so bili z doma. Velika veCina zdomarjev je odsla zdomat zgodaj spomladi, domov pa so se vraCali sredi jeseni. Omacnica Predstavlja del jedilnega servisa, ki ga je zdomar prinesel iz Avstrije hCerki za balo. OCe je bil zdomar v Salzburgu. Zepna ura Ura je nekdaj simbolizirala boljse preZivetje posameznika. Zepne ure so bile zelo moderne se v prvi polovici 20. stoletja. V Ribniski dolini so jih nosili predvsem zdomarji, tisti, ki so bili v Ameriki in premoZnejsi trZani. Л Zdomarska denarnica Velika veCina kmeCkega prebivalstva nikoli ni imela veliko denarja in najveCkrat denarnic ni potrebovala. Zdomarji pa so denarnico potrebovali, saj so s svojo trgovino obrnili kar nekaj denarja. Reseto Reseto je najbolj poneslo ime Ribnice v svet. Po njem se zdomar imenuje tudi resetar. Resetar je tudi tisti, ki izdeluje reseta in sita. Vsak zdomar je znal vCasih sam izdelati in popraviti reseto. Do uvedbe mnoZiCne mehanizacije se je vse Zito, koruza, fiZol, seneni drob, oCistilo ali preresetalo z resetom. Cepec Mlatenje Zita in fiZola s cepci, s Cimer so vCasih loCevali zrnje od plev, je lahko potekalo z enim, dvema ali stirimi mlatiCi. Ob tla so udarjali ubrano, eden za drugim. Udarci cepcev so dajali svojstveno melodijo. Glas cepcev so z napredovanjem mehanizacije zamenjale mlatilnice in kombajni. -J Srp Srp je bil nekoc osnovno orodje Zanjic Zita in stelje. Veliko ribniskih druZin se je se v drugi polovici 20. stoletja preZivljalo s kmetijstvom. Na vsaki kmetiji so sejali Zito in sadili fiZol. Zanjice, ki so hodile naokrog v dnino, so za preZivetje zasluZile malico in kosilo. Jerbas Simbolizira kmeCko prebivalstvo, premoZenje druZin, prehrambene navade in suhorobarsko panogo pletarsvo. V njem so Zenske na glavi nosile hrano koscem, grabljicam, Zanjicam, sekaCem, skratka mnoZici delavcev. Nosenje jedi na glavi v jerbasu je naCin transporta, ki je bil najveCkrat uporabljen se v 60-ih letih 20. stoletja. V jerbasu se je nosilo tudi jedi k velikonoCnemu blagoslovu. Viri literatura Franciskejski kataster za Hrib - Ribnica, Travnik, Kot, Jurjevica, GoriCa vas, Vinice, hrani Geodetska uprava KoCevje Hudales, JoZe: Od zibeli do groba. Velenje:Drustvo za preuCevanje zgodovine, literature in antropologije: Kulturni center Ivana Napotnika, 1997 JakliC, Ursula: Sezonsko delo v NemCiji po drugi svetovni vojni. Raziskovalna naloga. Ribnica: Miklova hisa, 2006 Kante, Viktorija: »V Ameriko!«. Izseljevanje iz ribniskega podroCja do druge svetovne vojne. Diplomsko delo. Ljubljana: Filozofska fakulteta, 2002 Kumer, Zmaga: Ljudska glasba med resetarji in lonCarji v Ribniski dolini. Maribor: ZaloZba Obzorja, 1968 LeCek, Suzana: SeljaCka obitelj u sjeverozapadnoj Hrvatskoj 1918-1941. Zagreb:Hrvatski institut za povijest-PodruZnica za povijest Slavonije, Srijema i Baranje, 2003 MakaroviC, Marija: Medsebojna pomoC na vasi. Ljubljana: Muta: Gorenje, 1979 Novak, Vilko: Slovenska ljudska kultura. Ljubljana: DrZavna zaloZba, 1960 Ravnik, Mojca: DruZine v istrskem zaledju in selitve Istranov v Trst in druge kraje. Koper: (s.n.), 1993 Ravnik, Mojca: Novosti v raziskovanju druZine. Ljubljana: Slovenska akademija znanosti in umetnosti, 1998 Ravnik, Mojca: Pretrgan kulturni razvoj in teZave z identiteto. V: Traditiones: zbornik Instituta za slovensko narodopisje. Ljubljana: Slovenska akademija znanosti in umetnosti, 1972 Rigler, Polona: Partnerske zveze in poroke v Slemenih. Seminarska naloga. Ljubljana: Filozofska fakulteta, 1999 RoZman, Irena: DruZinsko gospodarstvo suhorobarskih in zdomarskih druZin v Ribniski dolini v 20. stoletju. PoroCilo o terenski raziskavi. Ribnica, 2006 Slabe, Majda, Ramsak, Mojca: Zivljenjske pripovedi iz Ribniske doline. Ribnica: ObCina, 2003 Svete, Mojca: Brez pomoCi ne bi preZiveli. V: Dolenjski list, st. 27, 6. 7. 2006, str. 18 Sega, Polona: Dolenjski krosnjarji na Dunaju. Magistrsko delo. Ljubljana: Filozofska fakulteta,1998 Sega, Polona: Slovenski kostanjarji na Dunaju: prebivalci velikolaskega okraja kot kostanjarji v cesarskem mestu. Novo mesto: Tiskarna Novo mesto, Dolenjska zaloZba, 1997 Verginella, Marta: DruZina v Dolini pri Trstu. Ljubljana: Zveza zgodovinskih drustev Slovenije, 1990 Ustni viri - narecje: Anton GovZe - Zapotok 26a Alojz Marn, starejsi - Jurjevica 9 Alojz Rigler - Trubarjeva 49, Velike LasCe France JakliC - Sajevec 16 FranCiska Rigler - PraproCe 9 Iva Gornik - HrovaCa 12 JoZe Levstek - Hudi Konec 10 JoZe MiheliC - Kot 28 Ludvik AmbroZiC - Dane 16 Ludvik Silc - Levstikova 4, Ribnica Marija Lovsin - HrovaCa 56 Marija Pucelj - Dane 22 NeZa Levstek - Hudi Konec 10 Zinka BenuliC - Jurjevica 14 K A Z A L O Kazalo Uvod............................................. ............ 3 Strokovni predgovor ............................ ........... 4 Druzina ........................................... ............ 10 Spoznavanje ................................... ............ 11 Pod vasko lipo Pri dekletih Na plesu v gostilni Pri metvi Na veselicah in proslavah Pri igrah Poroka ......................................... ............ 15 Dogovorjena poroka Socialna slojevitost in status druzine ........... ........... 17 Druzina kajzarja in suhorobarja Sestava druzine Gospodarstvo Druzina kmeta in zdomarja Sestava druzine Gospodarstvo PreZivetje in gospodarstvo druzine................ ............ 23 Prodaja lesa gozdarstvo Prodaja pridelkov Pomen konja v kmeckem gospodarstvu Nabiralnistvo Delo doma in v tujini Zdomarstvo Suha roba Medsebojna pomoc.............................. ............ 29 Pomoc med zdomarji Pomoc pri gradnji hise Pomoc pri vzgoji in skrbi za otroka Pomoc pri studiju Pomoc pri velikih kmeckih opravilih Pomoc pri nakupu avtomobila Prezivetvene strategije ............................ ............ 35 Spoznavanje in poroka Kmetijstvo Zdomarstvo Suhorobarstvo Zaposlovanje doma in v tujini Razstava.......................................... ............ 53 Delavnice in druZabne igre....................... ............ 57 Viri in literatura ................................... ............ 70 Kazalo ............................................. ............ 71 -71- Iz hise v svet Zivljenje suhorobarskih in zdomarskih druzin v Ribnis^ci dolini v drugi polovici 20. stoletja Izdal in zalozil Zanj Besedila Fotografije in viri Jezikovni pregled Pregled in prevod narecij Oblikovanje in prelom Tisk Naklada Muzej Miklova hisa Vesna Horzen Polona Rigler Grm, dr. Irena Rozman arhiv Muzeja Miklova hisa; Tamino Petelinsek, Marko Burger, zasebna last; Ludvik Ambrozic, Zinka Benulic, Iva Gornik, Anton Govze, Ludvik Silc, Franc Jaklic, Marija in France Lovsin, Joze in Neza Levstek, Marta Adamic, druzina Petek Ribnica, Marija Kos, Alojz Lusin, Cesarek Pavlina, Nada Klun, Nande Silc, Valentin Lusin Anica Mohar Anica Mohar, Metka Kljun, Tadeja Topolnik, Mateja Gorsic Mateja Gorsic Littera picta, d.o.o. 800 Ribnica, 2010 Izid kataloga sta omogocila: Ministrstvo za ^kulturo Republike Slovenije in Obcina Ribnica 0 k«ufI■t%u/r•a • • • / ^ * ^ 9 ^ republikaslovenija Obcina Ribnica CIP - Katalozni zapis o publikaciji Narodna in univerzitetna knjiZnica, Ljubljana 316.356.2(497.434)"19"(083.824) 392.3(497.434)"19"(083.824) 308(497.434)"19"(083.824) RIGLER Grm, Polona Iz hise v svet : Zivljenje suhorobarskih in zdomarskih druZin v Ribniski dolini v drugi polovici 20. stoletja / [besedila Polona Rigler Grm, Irena RoZman ; fotografije in viri arhiv Muzeja Miklova hisa ... [et al.] ; prevod Gordana Klun, Mateja Zuraj]. -Ribnica : Muzej Miklova hisa, 2010 ISBN 978-961-92757-1-9 1. Gl. stv. nasl. 2. RoZman, Irena, 1965253024256 ISBN 978-961-92757-2-6 9789619275726