NEW-AGE Vlado Nartnik in Francka Premk Zemeljska leta Jezusa Kristusa Slovenski pesnik France Prešeren je v šesti sonet Sonetov ljubezni zanimivo ujel tudi dve vsakdanji netočnosti iz zemeljskih let Jezusa Kristusa. Jezus namreč ni bil rojen šele leta 1 po Kr. in ni umrl šele leta 33 po Kr.,1 kakor namiguje kvartetni del Prešernovega soneta, ki se glasi takole: Je od veselga časa teklo leto, Kar v Betlehemu angelcov hosana Je oznanila, da je noč končana, Dvakrat devetsto triintrideseto. Bil velki teden je: v soboto sveto, Ko vabi molit božji grob kristjana, Po cerkvah tvojih hodil sem, Ljubljana, V Ternovo, tja sem uro šel deseto. Primerjava podatkov, kolikor jih je mogoče razbrati iz Svetega pisma nove zaveze, z zvezdoslovnimi in zgodovinopisnimi podatki kaže rajši na leto 7 pr. Kr. kot leto Jezusovega rojstva v Betlehemu ter na leto 30 po Kr. kot leto Jezusove smrti v Jeruzalemu.2 Jezusovo rojstvo kot rojstvo luči sredi najdaljše noči leta3 se v Prešernovem sonetu pač navezuje tudi na začetek drugega poglavja Matejevega evangelija, ki se glasi takole: Ko je bil Jezus rojen v Betlehemu v Judeji, ob času kralja Heroda, glej, pridejo modri z Vzhoda in pravijo: »Kje je novorojeni judovski kralj? Videli smo namreč vziti njegovo zvezdo in smo se mu prišli poklonit.« 1 I. A. Klimišin: Kalendar' i xronologija, Moskva 1985, 243 in 246. 2 G. Kroll: Auf den Spuren Jesu, Leipzig 1983, 88 in 464. 3 F. Rozman: Boiič po Lukovem evangeliju, Ljubljana 1989, 69 in 71. Vzitje zvezde novorojenega judovskega kralja je pomenilo v tem primeru trikratno - enkratno pomladno in dvakratno jesensko - sosta-vo Jupitra kot kralja planetov s Saturnom kot planetom Judov v ozvezdju Rib leta 7 pr. Kr.,4 vežoč Jezusovo rojstvo nekako z začetkom zime. Saturn je veljal pri tem za planet Judov zato, ker je bila sobota kot siceršnji Saturnov dan5 pri njih posebno spoštovana. Prva sobota v letu pa je bila velikonočna sobota, kije sledila prvemu pomladnemu ščipu.6 In pred veliko nočjo leta 28 po Kr., ko je Jezus komaj začel javno delovati, je napovedal svoj novi tempelj po drugem poglavju Janezovega evangelija takole: Bližala se je judovska velika noč in Jezus je šel v Jeruzalem. V templju je našel prodajalce volov in ovac in golobov ter menjalce, ki so tam sedeli. Iz vrvi je spletel bič in vse izgnal iz templja z ovcami in voli vred. Menjalcem je raztresel denar in prevrnil stojnice, prodajalcem golobov pa je rekel: »Spravite proč vse to in ne delajte tržnice iz hiše mojega Očeta!« In spomnili so se njegovi učenci besede v pismu: »Gorečnost za tvojo hišo me razjeda.« Tedaj so se oglasili Judje in mu rekli: »Kakšno znamenje nam pokažeš, da smeš tako delati?« Jezus jim je odvrnil: »Poderite ta tempelj in v treh dneh ga bom postavil.« Judje so tedaj rekli: »Šestinštirideset let se je zidal ta tempelj in ti ga boš v treh dneh postavil?« On pa je govoril o templju svojega telesa. Ko je vstal od mrtvih, so se njegovi učenci spomnili, da je govoril o tem, in verovali so pismu in besedi, ki jo je Jezus povedal. Na velikonočno soboto tretjega leta javnega delovanja, se pravi leta 30 po Kr., je Jezus že počival v grobu dan nato, ko je v petek umrl na križu, in dan poprej, preden je v nedeljo vstal od mrtvih. Leta Jezusovega življenja na zemlji pa tedaj ne štejejo 33 oziroma 3x11 let, ampak 36 oziroma 4x9 let, izraženo v skladu s podobnim množenjem let dvakrat devetsto, kakor mimogrede namigujočim tudi na Prešernovo rojstno leto 1800 v kvartetnem delu navedenega soneta.7 Podano nihanje med vsakdanjo netočnostjo zmnožka 33 let in stvarno točnostjo zmnožka 36 let pa ravno pomaga razvrstiti leta Jezusovega življenja v pomenljiva štiri devetletja, izhajajoča iz prav tako pomenljivih sedmih devetletij takole: 22 23 24 25 26 27 28 29 30 13 14 15 16 17 18 19 20 21 4 5 6 7 8 9 10 11 12 -6 -5 -4 -3 -2 -1 1 2 3 5 v- Messori: Kdo je Jezus, Ljubljana 1982, 90 in 91. a E. From m: Zapomniany jezyk, Warszawa 1977, 233. J. Držečnik: Leto Kristusovega trpljenja in vstajenja, v: Mohorjev koledar 1989, Celje >, 54. V. Nartnik: Smisel napisa v prvem sonetu po Sonetnem vencu, Dialogi XXV (1989) (-15 -14 -13 -12 -11 -10 -9 -8 -7) (-24 -23 -22 -21 -20 -19 -18 -17 -16) (-33 -32 -31 -30 -29 -28 -27 -26 -25) Vseh sedem devetletij spominja na sedem dni stvaijenja podobno, kakor spominjcgo štiri devetletja nad oklepaji na štiri evangelije, in iz sedmih devetletij izhajčgoča štiri devetletja tako ponazarjajo tudi rast nove zaveze iz stare zaveze.8 Na sredi prekotnice, ki veže začetno leto 33 pr. Kr. s prelomnim letom 7 pr. Kr., je namreč triletje 21-19 pr. Kr., triletje9 začetka zidanja Herodovega templja10 pa tudi rojstva device Marije, saj je bila stara vs^j 13 let, ko je kot Jožefova zaročenka postala Jezusova mati:11 (-7) (-21 -20 -19) (-33) In teh 13 let, prištetih 36 letom Jezusovega življenja, da potem pomenljivih 49 oziroma 7 x 7 let za čas, ko se je ob Jezusovi smrti na križu odrešenja pretrgalo zagrinjalo v templju na dvoje.12 Rojstvu device Marije okrog leta 20 pr. Kr. pa vrh tega presenetljivo predhsya usmrtitev Herodove žene Marjame leta 29 pr. Kr. tako,13 da jo somerno oklepa Oktavijanova zmaga nad Antonijem leta 31 pr. Kr. na eni strani ter Oktavijanovo povišanje v Avgusta leta 27 pr. Kr. na drugi strani.14 Prvo devetletje pomeni skratka utrditev Herodovega kraljestva v Avgusto-vem cesarstvu na zemlji. Herodovi dnevi pa se izštejejo leta 4 pr. Kr., kar je spet somerno letu 1 po Kr.ls kot očitnemu znamenju začetka nebeškega kraljestva v osrednjem, četrtem devetletju: -4 -3 -2 (-11) -1 1 (-21 -20 -19) (-31 -30 -29 -28 -27) Izštevanje Herodovih dni sicer nakazuje tudi že nadaljnja usmrtitev Marjaminih sinov Aleksandra in Aristobula leta 7 pr. Kr., se pravi ravno 8 R.Bratož: Krščanstvo v Ogleju in na vzhodnem vplivnem območju oglejske Cerkve od začetkov do nastopa verske svobode. Acta Ecclesiastica Sloveniae 8, Ljubljana 1986, 299 in 312. • M. BorSnik: Mrtva srca, Jezik in slovstvo XIX (1973/74), 10. 10 A. George in P. Grelot s sodelavci: Uvod v sveto pismo nove zaveze, Celje 1982, 67 in 68. 11 F. Rozman: Marija v Svetem pismu, Bogoslovni vestnik 48 (1988), 254. " G. Strachan: Christ and the Cosmos, Dunbar 1985, 30. 13 J. SaSel: Kralj Herod v Ogleju, v: Mohorjev koledar 1988, 115. 14 G. S. Trankvill: Žizn' dvenadcati cezarej, Moskva 1988, 466. 18 Gl«y op. 1, 248 in 251. v letu Jezusovega rojstva.16 Ali je tedaj še naključno zaporedje dogodkov, ki sledijo prihodu cesarjevega namestnika Poncija Pilata v Judejo leta 26 po Kr.,17 se pravi sredi zadnjega, sedmega devetletja: nastop Janeza Krstnika leta 27, Jezusov krst v Jordanu leta 28, usmrtitev Janeza Krstnika leta 29 in Jezusova smrt ter vstajenje leta 30? Dogodkovno preveč opazna so namreč osnovna tri devetletja - prvo, četrto in sedmo - da ne bi skoz vezno leto 7 pr. Kr. očitno risala skrivnostne osmice18 kot celote takole: 22 23 24 25 26 27 28 29 30 13 4 -6 -5 -4 -3 -2 -1 1 -15 -24 21 12 2 3 -7 -16 -33 -32 -31 -30 -29 -28 -27 -26 -25 Skrivnostna velika osmica, začeta z letom 33 pr. Kr. tudi kot svojim pralikom, pomeni pokončno protistavo zgornje, nebeške neskončnosti spodnji, zemeljski končnosti in je presenetljivo blizu starozaveznemu Pojmu selah - sela, ki se rabi na posebno izpostavljenih mestih predvsem v psalmih.19 Sela se preliva skoz pravo bogastvo pomenov takole:20 " Glej op. 2, 85. 11 Weltgeschichte. Humboldt-Taschenbuch 291, Munchen 1981, 28. 8 N. Davidson: Astronomy and the Imagination, London and New York 1987,57 in 58. 8 F. Premk: Nerazumljiva tujka sela v Trubarjevem in Dalmatinovem prevodu Davidovega Psaltra, Dialogi XXIII (1987) /1, 76. 20 K. Premk: Problematični hebraizem sela pri slovenskih protestantskih piscih, v: Leksikografija i leksikologija. Zbornik radova (ANUBiH), Sanyevo 1988, 120 in 122. Podani grafem ponazarja paradoksno se dopolnjujoče pomenske vrednosti besede selah, odsevajoče pomensko-etimološka izhodišča samega korenskega jedra besede z osnovnimi, stranskimi in izpeljanimi ter znotrajbesedilnimi pomeni v okviru celotne psalmske oziroma psal-move specifike. Somernost zgornje in spodnje polovice grafema podaja načelo »tako zgoraj kakor spodaj«,21 iz navpične v vodoravno os preve-šena osmica pa ponazarja neskončnost. Vzdolž celotnega obrobja grafema se spušča in dviga eliptično zavita Jakobova lestev,22 ki kroži okrog središča oziroma skoz stičišče. Tako se plastično ponazarja notranja dinamika neskončno-večnih resnic. Za ponazoritev je mimogrede zanimivo, kako se z besedo sela ter njenimi smisli zbližuje tudi Prešernova pesem Prosto serce, ki se glasi takole: Sem dolgo upal in se bal, Slovo sem upu, strahu dal; Serce je prazno, srečno ni, Nazaj si up in strah želi. Glasovje besede se-la odmeva zlasti v prvi vrstici, ki se kot vrstica dvig^jočega upa hkrati protistavlja drugi vrstici kot vrstici brezupa,23 spuščajočega vse do dna. Tretja vrstica kot vrstica nesrečne praznote pomeni spet dviganje proti sečišču četrte vrstice kot vrstice želje po vrnitvi upa,24 v četrti oziroma zadnji vrstici pri tem spet opazno odmeva glasovje s-el-a - podobno kakor v prvi vrstici. Nadaljnje šiijenje pomenov pojma sela pa izhaja iz podobe križa,25 kije vanj vpeto letu 20 pr. Kr. vzporedno ter grafemu pojma sela podobno leto 8 po Kr. med leti 7 po Kr. in 9 po Kr. ter 2 pr. Kr. in 17 po Kr. takole: 17 7 8 9 -2 (-11) (-21 -20 -19) (-29) 21 G. Meyring: Golem, Ljubljana 1977, 114. 22 P.Andreas: Das Verheimlichte Wissen, Munchen 1984, 145. 23 B.Paternu: France Prešeren in njegovo pesniško delo 2, Ljubljana 1977, 67. 24 Glej op. 20, 119 in 121. 25 V. Nartnik: Ivan Cankar med Solovjovom in Orwellom, Dialogi XXV (1989) / 3-4, 81. Zmnožek zmnožkov ob številu in številki 8 naštetih štirih števil (2 x 7) x (9 x 17) namreč ni nepomenljiv z vidika ulova 153 rib,26 opisanega v Dodatku k Janezovemu evangeliju takole: Potem se je Jezus zopet prikazal učencem ob Tiberijskem morju. Prikazal pa seje tako: Bili so skupaj Simon Peter in Tomaž, ki se imenuje Dvojček, in Natanael iz Kane galilejske in Zebedejeva sinova ter dva druga izmed njegovih učencev. Simon Peter jim reče: »Ribe grem lovit.« Rečejo mu: »Gremo še mi s teboj.« Šli so torej in stopili v čoln, toda tisto noč niso nič ujeli. Ko pa seje že danilo, je stal Jezus na bregu, učenci pa niso vedeli, da je Jezus. Jezus jim reče: »Otročiči, ali imate kaj prigrizniti?« Odgovorijo mu: »Ne.« Tedaj jim veli: »Vrzite mrežo na desno stran čolna in boste našli.« Vrgli sojo, pa je zaradi obilice rib niso mogli ved izvleči. Oni učenec, ki gaje Jezus ljubil, reče tedaj Petru: »Gospod je.« Ko je Simon Peter slišal, da je Gospod, sije opasal haljo, bil jo je namreč slekel, in se je vrgel v morje. Medtem so drugi učenci pripluli s čolnom in privlekli mrežo z ribami; niso bili namreč daleč od brega, le kakih dvesto komolcev. Ko stopijo na suho, zagledajo žerjavico na tleh in ribo na njej ter kruh. Jezus jim reče: »Prinesite rib, ki ste jih pravkar ujeli!« Simon Peter je tedaj stopil na breg in potegnil na suho mrežo, polno velikih rib; bilo jih je sto triinpetdeset. In čeprav jih je bilo toliko, se mreža ni strgala. Jezus jim veli: »Pridite jest!« Toda nobeden izmed učencev si ga ni upal vprašati: »Kdo si?« Vedeli so namreč, da je Gospod. Jezus torej gre, vzame kruh ter jim ga da; prav tako tudi ribo. To je bilo že v tretje, da seje Jezus prikazal učencem, odkar je vstal od mrtvih. Po jedi reče Jezus Simonu Petru: »Simon, sin Janezov, ali me ljubiš bolj ko tile?« Odgovori mu: "Da, Gospod, ti veš, da te ljubim.« Reče mu: »Pasi mojajagnjeta!« Spet v drugo mu reče: »Simon, sin Janezov, ali me ljubiš?« Odgovori mu: "Da, Gospod, ti veš, da te ljubim.« Reče mu: »Pasi moje ovce!« V tretje mu reče: »Simon, sin Janezov, ali me ljubiš?« Peter se užalosti, ker mu je v tretje rekel: »Ali me ljubiš?« Reče mu: »Gospod, ti vse veš, ti veš, da te ljubim .« Reče mu: »Pasi moje ovce! Resnično resnično povem ti: Ko si bil mlajši, si se opasoval sam in si hodil, kamor si hotel. Ko pa se postaraš, boš raztegnil roke in drug te bo opasal in te odvedel, kamor nočeš.« To pa je rekel, ker je hotel naznaniti, s kakšno smrtjo bo poveli-čal Boga. In ko mu je to povedal, mu je rekel: »Hodi za menoj!« Peter seje obrnil in je videl, da gre za njima učenec, ki gaje Jezus ljubil in ki se mu je bil pri večerji naslonil na prsi ter vprašal: »Gospod, kdo je tisti, ki te bo izdal?« Ko je torej Peter tega videl, je rekel Janezu: »Gospod, kaj pa ta?« Jezus mu je odgovoril: »Če hočem, da ostane, dokler ne pridem, kuj je tebi za to? Ti hodi za menoj!« Zavoljo tega seje med brati razširila govorica, da oni učenec ne bo umrl. Toda Jezus mu ni rekel, da ne bo umrl, ampak: »Če hočem, da ostane, dokler ne pri- 20 E.Bindel: Die geistigen Grundlagen der Zahlen, Frankfurt am Main 1985,178 in 179. dem, kaj je tebi za to?« To je učenec, ki o tem pričuje in je to napisal, in vemo, da je njegovo pričevanje resnično. Jezus je storil še veliko drugega. Če bi popisali drugo za drugim, mislim, da bi ves svet ne obsegel knjig, ki bi jih bilo treba napisati. Ulov 153 rib se veže z zmnožkom 9x17 podobno, kakor se tudi svitanje o ml^ju veže z zmnožkom 2x7. Zmnožek obeh zmnožkov pa da 2142 enot, ki jih je prištetih letu 12 po Kr. kot sredi Jezusovega življenja pač nato mogoče vezati z 2160 leti dobe Rib. Saj je bil tudi sam Jezus rojen ob tretji sostavi Jupitra s Saturnom v ozvezdju Rib leta 7 pr. Kr.:27 -10*