287. dK-viiita.
Ljubljana, v soboto 17. decembra.
XX. leto, 1887.
Uhaja vtak dan iic«er, izim&i nedelj« in praznike, ter velja po po6ti prejeman za a vatri j sko-o gerske dežele za vse leto 16 gld., za pol leta 8 gld., za Četrt leta 4 gld., za |»den mesec 1 gld. 40 kr. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vse leto 13 gld., za Četrt leta 8 gld. 80 kr., za jeden mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanja na dom raćnna se po
10 kr. sa mesec, po 80 kr. za Četrt leta. — Za tuje dežele toliko več, kakor poštnina znaša. Za oznanila plačuje se od ćetiristopne petit-VTste po 6 kr., ce se oznanilo jedenkrat tiska, po 5 kr., fte ae dvakrat, in po 4 kr. ce se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvole frankirati. — Rokopisi se ne vračajo.   DredniStvo in upravnifevo je v Rudolfa Kirbila hili, „Gledaliftka stolba". UpravniJtvu naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari.
Občni zbor „Narodne Tiskarne" zboruje v nedeljo dne 18. decembra ob 11. uri dopoludne v prostorih »Dramatičnega društva" v Ljubljani.
0 novem občinskem zakonu.
(Iz okolice Ljubljanske.
Novi občinski zakon, katerega ima letošnji deželni zbor vsprejeti, mej občani našega okraja mnogo razgovora prizadeva, a ni slišati ni jednega, kateri bi novo osnovo občin odobraval, le nekateri po časti nad županske] hlepeči se skrivajo molče v kote, iz katerih bi jih moral po njih mnenji plebiscit poklicati na svetlo. Novi načrt občinskega zakona se pri utemeljenji nagibov posebno na to opira, da so mnoge za blagor ljudstva in za povzdigo kmetijstva izdane deželne postave, kakor o obrambi poljščine, cestni policijski red, postava o zatiranji predenice, o ravnanji z junci za pleme i. t. d. le odredbe na papirji, kajti one se ne zvršujejo, ker se župani za nje ne zmenijo. Načrtnik novega zakona trdi, da je temu le sedanja postava kriva, ter oprošča župane popolnoma te krivde.
Vprašajmo, bode li novi zakon župane k spol-novanju dolžnostij bolj spodbujal nego stari, je li jedino pretesno okrožje sedanjih občin krivo, da ne pride na krmilo občine razsvetljen mož.
Da na ta vprašanja odgovorimo, poglejmo nekoliko po naši deželi. Tu so tudi jako velike občine, no tod bi vender moralo vse v najlepšem redu biti. Se li briga Vrhniški župan kateremu, dasi je voljen nov župan, bode menda, ako se ne zgodi kak čudež, županovanje poteklo še le na sodni dan popoludne — za zakone, za napredek kmetijstva izdane? Se li mari Dobrunjski župan za deželne naredbe za blagor ljudstva na svetlo dane, bolj unema, nego mali županček drugod? Ne veliki župpn kot mali župan sta si večinoma jednaka akopram so naši zakonodajalci v novejšem času ostre kazni nemarnim županom in njih svetovalcem zažugali, ako se branijo svoje dolžnosti izpolnjevati.
Od kod to? do tod, ker v to poklicana obla-stva županov strogo v očesu nemajo, da bi jih k izpolnjevanju zakonskih naredb z odločnostjo silila.
Marsikateri župan se je navadil, da je malo
maven, da bremena občanom naklada, katera neso ne po zakonu osnovana, ne pravično razdeljeua, letni račun kakor tudi proračun je večinoma neznana stvar. Takse se samovoljno pobirajo i. t. d. Ali menite, da se za take nedostatke občinska glava kara ? Ne, nasprotno večinoma se ovadnik po prstih okrca, ker se predrzne Županovo samovoljstvo in njega nemarnost obelodaniti. Saj si tu ne moremo misliti, da bi se na ovadbo zategadel ne oziralo, ker izvira od poročevalcu nepriljubljenega moža.
Stari zakon je dober, a ne spoštuje ga niti župan velike občine niti male občine, tudi v največji občini naše dežele ni boljše, kar se tiče izvrševanja naredb za povzdigo kmetijstva.
Ako se dalje razvitek novega zakona zasleduje, vidi se pri sestavi občinskega odbora na jedni strani velik liberalizem na drugi pa Še večji kon-versatizem. Podobčine volijo po velikosti davka, zastopnika v glavno občino, a število zastopnikov za glavno občino odrejeno je po številu duš, vender pa 100 gld. davka na prvo roko pooblašča vsacega, da sme stopiti kot odbornik v glavni odbor. V pod-občinah bo prišel na 1000 gld. — jeden odbornik izvoljen, a posameznik bode imel isto pravico s 100 gl. direktnega davka.
Tak zakon ne more nobenega nauduševati toliko manj, ker noben paragraf ne jamči, da bode po novem zakonu izvoljena občinska glava za blaginjo kmetijskega napredka bolj uneta, nego je bila do
sedaj.
Novi zakon Bi prizadeva tudi iroške za vzdr žavanje občin zdatno znižati, a zaman. Kdo bo verjel, da bi se mogla bremena v tej zadevi zmanjšati, če pomislimo, da ostanejo večjidel sedanje občine. Le-te vzdrževale so se večinoma le iz zakupa za lov, torej troškov za uradovanje nikdo posebno občutil ni.
Drugače pa bode, ko novi občinski zakon veljavo dobi. Glavni župan preseliti se bo moral daleč od svojega domovja v kraj odkazani mu od deželnega odbora in od si. c. kr. deželne vlade. Za gospodarstvo njegovega doma treba bo zastopnika iskati, pridnega in zanesljivega. Sam nadžupan pa tudi na novem mestu od božje milosti živeti ne bo mogel. Koliko pa bo troškov za izprašanega občinskega tajnika, oziroma njega namestnika in tudi pisarja, dalje za slugo, za najemščino pripravnega
poslopja, za ustanovljenje urada, pokojnino za onemoglega tajnika i. t. d.? Kdo bo pa reševal prepire o kompetenci, ne bo li treba le samo zato pomožnih poročevalcev pri deželnem odboru ? Oe se povprašamo, kakšen dobiček bodo imeli kmetje iz obstrižene podobčine, in iz nje izrezkov sestavljene glavne občine. — Najmanj 10% novega naklada dolge pote, potrata časa in denarja.
Kmetijstvu bo pa toliko pomagano kakor do-sedaj, kar se upeljave novih kmetijstva se tikajočih naredb tiče.
Nespretna glava v nadžupanstvu bode ravno tako nezmožna v glavni občini dremajoče zbuditi, kakor v mali stari občini, po novi naredbi bo samo obširen prostor za birokratizem, potrato denarja in dražega časa in protekcijo.
Ne bil bi pa nobeden nasproten naredbi, po kateri bi se stare občine s pod 2000 gld. direktnega davka spojile v večje občine z 3000 do 4000 direktnega davka, a to tako, da bi se pri zlaganji posebno na jednakost teženj občanov ozir jemalo.
Preverjeni smo, da za novi občinski zakon noben poslanec glasoval ne bode, kateri pozna potrebe in posebnosti slovenskega ljudstva na Kranjskem, in ako ima Ljubljanska okolica kakega zastopnika v deželnem zboru kranjskem, se bo ta gotovo za koristi in pravice tega okraja poganjal, kajti gotovo je, da ogromna večina okoličanov, če ne vsi, za tak centralizem ne mara, ker jim je poguben. (Na željo nekaterih uplivnih mož iz okolice Ljubljanske natisnili smo ta Članek, da se poznajo mnenja glede* novega občinskega zakona. Želeli bi pa, da bi kdo to velevažno vprašanje temeljiteje vzel v razpravo. Uredn.)
Iz deželnih zborov.
IDežselza.! zbor Isrstzijslsl.
(VI. seja dne 16. decembra   leta 1 887.)
Poslanec Šnklje nadaljujoč svoj govor, katerega smo priobčili v denašnji številki na drugi strani, pravi, da bi se moralo izterjevanje deželne zavarovalnine izročiti politični eksekutivi, kajti privatna društva tožarijo posestnike, katere zavarujejo nadležni agentje, ne| da bi kmetovalci zavarujeje prav razumeli. Potem pride plačilni nalog, nekatere zavarovalnice tožijo že za 2 do 3 gld. Kmetovalec
LISTEK.
Otci in sinovi.
Ikapasja,
Ruski spisal J. S. Turgenev, preložil Ivan Gornik. (DaUe.) IX.
— Vse posestvo tvojega otca sem videl, pričel je zopet Bazarov. — Živina je slaba in konji razbiti. Tudi zidanja so porušena in delavci zde se mi popolni lenuhi; oskrbnik pa je ali norec ali lopov, tega še neseni dobro proučil.
— Danes si strog, Evgenij Vasiljič.
— Tudi dobri mužiki bodo tvojega otca gotovo osleparili. Saj poznaš pregovor: „ruski mužik bi celo Boga mesaril."
— Začel bom s stricem jednako misliti, opomnil je Arkadij, — da si odločno|slabega mnenja o Rusih.
— Prava reč! Rus je le v tem dober, da on sam o sebi preslabo misli. Važno je to, da je dvakrat dve štiri, ostalo so vse neumnosti.
— In priroda je tudi neumnost? vprašal je
Arkadij zamišljeno gledajoč v daljavo na pisana polja krasno in mehko ozarjena po večernem solnci.
— Tudi priroda je neumnost v tem pomenu, kakor ti sedaj misliš. Priroda ni svetišče, temveč delavnica iu človek je delavec v njej.
Počasni glasovi vijolončela prihiteli so ta tre-notek iz hiše do njiju. Nekdo igral je z občutkom, dasi z nevajeno roko, Šubertovo ^Pričakovanje", in kakor med razlivala se je po zraku sladka melodija.
— Kaj je to? dejal je začujeno Bazarov.
— To je otec.
— Tvoj otec igra na vijolončelo?
— Da
— Koliko pa je star tvoj otec?
— Štiriinštirideset let.
Bazarov se je najedenkrat zasmejal.
— Čemu se pač smeješ?
— Tristo! človek štiriinštiridesetih let, pater-familias, v ... m ujezdu — igra na vijolončelo!
Bazarov smejal se je naprej; Arkadij pa se, kakor da bi se bal svojega učitelja, sedaj še nasmehnil ni.
X.
Minola sta meroma dva tedna. Življenje v Marini teklo je po starem tiru : Arkadij je sibarit-stvoval, Bazarov delal. Vsi v hiši navadili so se gt» njega, njegovih brezbrižnih običajev in njegovih osornih in kratkih besed. Posebno se mu je Fenička tolikanj privadila, da ga je dala jedenkrat po noči vzbuditi: Mitja imel je krč; on je prišel in po navadi polu molče polu zevaje presedel pri njej dve uri in pomogel otroku. Pavel Petrovič pa je z vsemi silami svoje duše črtil Bazarova: zmatral ga je za ošabneža, nesramueža, cinika, plebejca ; sumil je, da ga Bazarov ne spoštuje, da jedva da ne prezira njega — njega, Pavla Kirsanova! Nikolaj Petrovič bal se je mladega ^nihilista" ter dvojil, da bi dobro uplival na Arkadija; vender ga jo rad poslušal, rad bival poleg njegovih fizikalnih poskusov. Bazarov pripelial je s saboj mikroskop ter se |po cele ure ukvarjal ž njim. Tudi sluge oljubili so ga, dasi se je iz njih norčeval: čutili so, da je vender njih brat, ne gospod. Dunjaša se je rada šalila ž njim ter ga skrivoma pomenjujoče pogledovala, hiteč mimo njega kakor „prepelica". Peter, človek do skrajnosti samo-
se ne briga za  plačilni   nalog  in  hkratu naraste troškov do 50 gld.
Ako se morebiti reče, da deželni zbor ni kom-petenten, da bi sklenil tako zavarovalnico, trdi govornik, da je in akoravno je kompetentni državni zbor sklepati tako postavo, more vender le deželni zbor na podlagi deželnega reda §. sklepati o novih putrehnili postavah in potom državnega zakona uvede se lahko oblgatnn deželno zavarovanje za nep. i ična posestva. Sicer bi se ludi lahko trdilo, da je nas\etovani sklep v protislovji s čislom 20 kiipi'ijske pogodbe, katero je sklenila Avstrija z Ogersko.
Res se v tem članu naglas .-i, da se ne sme v Avstriji z ogersfeimi zavarovalnimi in drugimi kupci j sk i ni i društvi drugače postopati, nego z avstrijskimi, a deželna obligatni zavarovalnica se proti temu členu ne pregreši, kujti omeja se ravno tako delovauje ogerskih , kakor domačih zavarovalnih društev. Take deželne zavarovalnice obstoje že v Švici v vseh kantonih, eelo tudi za premakljivo blago, imajo jib na Nemškem, na Virtemberškem, Baden-8kem itd. Take ideje prodirajo tudi v Avstrijo, v Bregeuci iu v Pragi , v Šleziji in na Kranjskem stavijo se jednaki predlogi.
Predlagatelj, poslanec Šuklje, nasvetuje, da naj te izroči njegov predlog deželnemu odboru ter istemu naroča, da v tej zadevi stopi v dogovor z deželno vlada in nabera statistično gradivo, Stvarno pa predlaga, da se izroči njegov predlog v pretres in poročanje upravnemu odseku.
Poslanec baron Apfaltrern se protivi temu predlogu ter pravi, da je deželno prisilno zavarovanje postalo že epidemičuu. Veliko deželnih od borov govori o tem, le solnograški in gorenjeavstrij-ski molčita, ker sta si stekla jako žalostne skušnje v tej zadevi in tudi velike izgube.
Upravni odsek pač nema v tem zasedanji časa zato, da bi razglabal ta predlog,  ako ga neće vrnit) nerešenega zopet deželnemu odboru, zapraviti px ut-gnegmnogo časa e tem pre i logom, ne da bi ga konečno rešil, temveč zanemaril bi celo vrsto družin važnih predlogov.   Koliko  je rešiti pri g. Šukljeja predlogu principijaluib vprašanj!  S kakšno pravico more se omejiti prostost razpolagati z imovino svojo? In ko bi tudi državni zbor pritrdil taki prisilui deželni zavarovalnici.   Kaj  pa je s pravico tistih zavarovalnic, katere so v kranjski deželi c. kr. pri-vilegovane?   Ali se  bodo istih pravice vrgle t-iko rekoč kar pod mizo?  To je pač morje vprašanj, nastajajočih  o tej zadevi.  Najbolj   pa se usiljuje vprašanje, ne bode  li birokratično poslovanje, katero se bode gotovo udomačilo  pri nauierovani deželni prisilni zavarovalnici iste poslovanje popolnem zakoščilo (verknocheru),   ne bodo h birokratje drli kmeta zavarovanca bolj, nego sedanje zavarovalnice? Govornik pravi, da mu je vprašanje popolnem znano, da je dosta   o njem  razmišljevul, ker je upravni odbornik Graške vzajemne zavarovalnice. Tej družbi došla je od deželnega odbora vprašanje, bi se li ona hotela preosnovati kot deželna zavarovalnica. In ravno njemu izročilo je vodstvo te zavarovalnice referat, kako bi bilo o tej zadevi postopati. Dolgo je premišljeval  že o tej zadevi,  a nikakor se mu ne zdi vprašanje še količkaj godno,  kajti mnogo pravnih razmer je rešiti, torej je mnenja, naj se ta zadeva izroči deželnemu odboru v pregled in pretres in poroča naj slednji o tej zadevi deželnemu zboru.
ljubeu in neumen, z večno nagubaučenim čelom, človek, čegar vse dostojanstvo je obstajalo v tem, da je dvorljivo gledal, pismenkoval in često s krtačo čistil svojo suknjo, tudi on se je smehljal in žaril, Če se je Bazarov le zmenil zanj. Dvorski otroci letali so za „dohtaijem" kakor psički. Le starec ProkofiČ ga ni ljubil, s kislim obrazom podajal mu je za mizo jedi, imenoval ga „konjedercatt in postopača ter tidil, da je s svojo brado — popolna svinja v goščav:. Prokofič bil ni po svoje nič manji aristokrat kakor Pavel Petrovič.
Nastopiii so lepši dnevi v letu — prvi dnevi julija. Vreme bilo je krasno; res da je iz dalje grozila zopet kolera, ali prebivalci . . . ske guberuije so se že navadili njenih obiskov. Bazarov ustajal je jako zgodaj ter se odpravljal za dve ali tri vrste, ne na sprehod — sprehoda brez namena ni mogel trpeti — temveč zbirati rastlin, žužkov. Nekdaj vzel je s saboj Arkadija. Pri povratku pričel se je mej njima navadno prepir in Arkadij je bil navadno pre magan, dasi je govoril več nego njegov tovariš.
(Dalje prili.)
Ko je poslanec profesor Šuklje  izrazil »e, da po določilih opravilnega reda ne more polenu zovati   s predgovornikom  ter  da  se strinja z nasvetom, da se izroči njegov predlog deželnemu odboru v pretre-i in  poročanje, se predlog vsprejme.
Samostalni predlog dr. Moscheta izroči se po obširnem utemeljenji finančnemu odseku v poročanje.
Dr. Toki u kar poroča potom o nakupu gozda za deželno vinarsko, sadjarsko in poljedeljsko šolo na Grmu in nasvetuje, ker je dotični gozd za šolo jako potreben in že v bližini deželnega posestva, komaj pol ure oddaljen:
a) Deželnemu odboru se naroča, da kupi za šolo na Grmu primeren gozd.
b) V ta namen se dovoli deželnemu odboru kredit v znesku 3000 gld. iz deželnega zaklada. Predlog se vsprejme. Po-danec dr. P o k 1 u k ar poroča v imenu finančnega odseka o proračunu deželne vinarske in sadjerejske šole na Grmu. Potrebščina iznaša: 10918 gld, zaklada pa 7500 gld., torej primanjkuje 3418 gld., kateri se imajo pokriti iz deželnega zaklada.
Poročevalec nasvetuje v imenu finančnega odseka še nadalje: 1. da se imajo v prihodnje predložiti deželnemu zboru svote in zaklade na drobno utemeljene za kmetijsko šolo na Grmu; 2. da se računi šol in gospodarstva izkažejo v posebni bilanci.
Pri glavni razpravi poprime besedo poslanec Pfeifer rekši:
Slavni zbor! V proračun Dolenjske vinarsko šole je za nove nasade postavljena svota 500 gold., ki se bo po mojem mnenji porabila večinoma za razširjenje tamošnje amerikanske trsnice.
Kakor znano visoki zbornici, je uničila trsna uš že več sto oralov krasnih vinogradov v kosta-ujevškem in krškem okraji, storilo pa se je dose-daj od strani države malo ali skoro nič v pri-meii k velikanski nesreči, da se zopet k življenju obude umirajoče gorice.
Jaz vender ne moreni uvideti resne pomoči v tem, če se ponuja iz državne trsnice 1 tisoč amerikanskih trsnih ključev — ne ukoreninjenih trt — po 10 gld. obubožanemu vinorejcu, ki je vsled elementarne nesreče po trtni uši, vsled drugih nezgad in vsled visokih davščin že do kosti oglojen, tako, da mu večkrat primanjkuje potrebne šoli; sedaj naj pa po krajcarji plačuje trsne ključe, kojih potrebuje za 1 oral 6—8000 kosov, katere naj potem po-žlahtnuje, vinograd iz novega prekoplje, potem po-žlahtnjene trte zasaja naposled pa par let čaka na pridelek.
V tej zadevi se dotični poročevalec v poljedelskem ministerstvu od lanskega leta sem še ni dosti poboljšal, treba ga bo v državnem zboru po-dregati, — morebiti bo imel več usmiljenja do vino-graduika in cenejše prodajal amerikanske trte takrat, kedar se tudi uš loti njegove mastne plače.
Tem več zadostenja  in podpore pa najdejo dolenjski vinorejci v naklonjenosti našega deželnega zbora, ki radevolje za ohranitev njih jedinega pre moženja privoljuje sredstva, za kar so Dolenjci hva ležui visokemu zboru.
Glavni kmetijski pridelek na Dolenjskem je vino in sadje, zato ima naša dolenjska kmetijska šola glavno nalogo pospeševati vino in sadjerejo
Će sem dobro poučen, je na Grmski šoli dovolj zasajenega sadnega vrta, trsnic pa premalo; zavod ima dovolj njiv, katere po mojem mnenji ne sodi vse z žitom ali drugim živežem obsejati, ampak tudi porabiti za napravo večjih trsnic.
Da ob/, i ve po trtni uši uničeni vinogradi, po dosedanjih skušnjah ni druzega sredstva, nego na-sejanje že požlahtnjenih amerikanskih trt, kojih bo treba več sto tisoč, tako da bo Grmska šola morala porabiti več oral njiv za napravo takih trsnic, torej predlagam:
Slavni deželni zbor naj sklene: Deželnemu odboru se naroča, da skrbi na Grmski šoli za napravo velike amerikanske trsnice, iz katere bi dobivali domači vinogradniki cepljene amerikanske trte brezplačno ali po kolikor mogoče nizki ceni. (Dalje prih.)
Vse referate deželnega odbora in fiiančncga odseka ima danes deželni odbornik G as ser.
1. Potrdi se podpora 1000 gld., katero je deželni odbor podelil mej letom pogorelcem v Laz« cib na Cirkljanskem.
2. Potrdi $e podpora 250 gld., ki jo je deželni odbor naka/al košarski šoli v Foljanu.
3. Potrdi se načrt postave, s katero se ima mej skladovne ceste uvrstiti cestni kos mej Romanom in Vilešem v Gradiščanskem okraji.
Potrdijo se računi depozitovin tujega denarja potem račun deželno občinskega in gospinskega zaloga za 1. 1886. in proračuni istih zalogov za 1 1888.
(VI. seja dne 15. decembra 18 88.)
Nove tri peticije se izroče dotičnim odsekom. Račun gozdarskega zaloga za 1. 1886. in proračun ist ga zaloga za 1. 1888. se potrdita po predlogih finančnega odseka (poročevalec baron L o-catetti.) Isto tako se odobri tudi račun glavnega zaloga za uboge za 1. 1886., o katerem je prav obširno poročal dr. Gregorčič.
Prošnja cestnega odbora Tolminskega, da bi se most Čez Idrijco pri Tribuši uvrstil mej skladovne ceste — se zavrne po predlogu pravnega odseka (poročevalec Ivančič.) Cestni odbor ni dokazal, da bi bil ta most posebno važen in da bi njegovo vzdrževanje prizadevalo toliko stroškov, kolikor jih občina sama z okrajno pomočjo ne more sama zalagati.
Nekaterim občinam se po predlogu deželnega odbora (poročevalec vitez dr. T on ki i) dovoli pobiranje piiklad in davščina za 1. 1888.
Občini Štanjel davščina 10 kr. od vsacega litra žganja; — občini Mavhinje davščina 1 gld. od vsacega hektolitra piva; — občini Višk 8 kr. od vsacega litra žganja; — občini Gabrije 4 kr. od vBacega litra žganja ; — občini Brestovica piiklad po 100% na užitniuo vina; — občini Romans 1 gld. od vsacega novega bektol. piva in 10 kr. od vsacega litra žganja; — občini Slivno priklad po 90°/0 na užitniuo vina in davščina 1 gld. od vsacega hektolitra piva.
Vse tri zadnje seje so bile čisto kratke, brez najmanjše razprave. Važnejši predmeti pridejo v prihodnjem tednu na vrsto. — Prihodnja seja bo v torek 20 t. m.
(V.
Deželni zloor g-orlšlci
seja dne   14. decembra   188 7. leta.)
Peticija Ajdovske občine v dosego podpore za uravnavo potoka Lokavščeka se izroči pet;cijskemu odseku.
Predsednik prečita 2 telegrama, s katerima se zahvaljujeta spodnjeavstrijska deželna poslanca Dumka in Suess za izraženo jima priznanje.
Deželni zbor istrski.
(IV. seja dne 5 decembra 1887 ) Navzočih je 27 zastopnikov; opravičeni so iz* ostali v«i 3 presv. škofje, dalje gg. Lazzarini in Delbello. Galerija polua. Zapisnik III. seje je bil vsprejet brez ugovora. Na to predlaga gosp. predsednik, da izrazi deželni zbor svojo udanost in srčne čestitke presv. vladarju, cesarju in kralju, povodom ■loletnice Njegovega vladanja. Zastopniki večine so ta predlog z naudušenimi „evvivau, poslanci manjšine z burnimi „živio" klici odobrili.
Gospod predsednik prečita dve prošnji proti gozdnemu zakonu in to občine Buzetske, kojo je predložil poslanec gospod Spinčić, in občine Boijunske, predložene po g. poslanci dr. Laginji. Obe prošnji pretrese poseben odsek, čitajo se zatem 3 interpelacije in sicer: poslanca g. Babuderja glede ceste Koper-Trst, koje poprava je bila že lani c. kr. vladi priporočena; dalje poslauca Volariča na deželno vlado. Predsednik pri tej interpelaciji še posebno opazi „damu se pravi, da je na vlado" in prosi gosp. interpelanta, naj jo izvoli čitati sam, ker on (predsednik) hrvaščine ni zmožen. Gosp. dr. Volarič čita.
Mej čitanjem čuje se mej občinstvom mrmranje, koje vedno bolj in bolj raste, vender pa zopet obmolkne, ko pride g. govornik do 4. točke svoje interpelacije, naperjene proti zastopniku vlade. To točko je Čital g. poslanec z jako krepkim glasom, koji je napravil navidezen utisek toliko na poslance večine, kolikor na galerijo. Tretjo in zadnjo interpelacijo stavi g. dr. Laginja. Tudi njemu jo odda predsednik, naj jo čita g. interpelant sam, izgovarjajoč se zopet, da hrv. jezika nc pozna. Gosp. dr. Laginja opazi italijanski, da je g. predsedniku že poprej povedal vsebino interpelacije, ter jo čita hrvatski.
Mej čitanjem je nastalo na galeriji zopet mrmranje, ali pa je brzo prenehalo brez opomina g. predsednika.
Dalje v prilogi. ~^MI
mioga ^Slovenskemu Narodu'4 frt. 287. 17. decembra 18H7.
Zatem odgovori vladni zastopnik g. vitez Ellu-sckeg na interpelacijo zadnje seje glede kraja sej dež. Šolskega sveta. Odbije interpelacijo z opazko, da ista nikakor ni utemeljena.
Na to se preide ua dnevni red, koji obsega te-le tofke:
1. Šolski obračun za I. 1886.
2. Premembe šolskega zakona.
3. Obračun za leto 1886.
4. Proračun „ezonere" za leto 1888.
Gosp. Lius čita 1. točko. Uneia se je razprava, koje se je udeležil v trikratnem govoru gosp. Zamlič in g. dr. Lius; konečno je spregovoril tudi zastopnik gospod Campitelli. Obračun je večina V8prejela.
Pri 2. točki poroča g. Bubba in tolmači zakonsko osnovo, s kojo se poboljšuje stanje učiteljev, posebno podučiteljev in podučiteljic. Gosp. Spinčić reče v hrvaščini, potem ponovi v italijanščini, da bode glasoval za zakon in da si pridržuje pravico posam. predlogov. Njegovih predlogov večina ni podpirala. Čitajo se po trikrat §§ 23, 25, 28 odnosno 29 in 30 šolskega zakona. Pri vsakem je stavljal gosp. zastopnik Spinčić svoje posebne predloge, tikajoče se osobito sestave dotičnih §§, toda vselej brezuspešno. Samo § 28 moral se je spremeniti v § 29., kakor je to gosp. Spinčić dokazal. Ker pa imajo gg. Članovi popolno zaupanje v deželni odbor, opazil je g. govorniku predsednik, da je to stvar posebne komisije, koja ima zakonsko predlogo pregledati. — Posebno zanimiva je bila razprava o učiteljskem stanovanji, o katerem se zakon jako nejasno izraža. Gosp. zastopnik Campitelli je celo stavil predlog, naj se da učiteljskemu osobju na leto 80 gl. stanarine, ter da si morajo s tem iskati stan. Gosp. zastopnik Spinčić pa je dokaza), da bi bila taka naredba le občinam na škodo, kajti učiteljevega stanovanja ne bi mogle drugače uporabiti. Isto tako se strinja g. dr. Laginja z nazori g. Spinčiča, kajti ako se zakon jasneje sestavi, ne bode v tej zadevi več tolikanj pritožb in dvomljenja. Bili so vsi §§ po trikratnem Čitanji brez spremembe vsprejeti, ker so za spremembe samo narodni poslanci glasovali.
Predsednik izjavlja, da danes ni več Časa seje nadaljevati ter da prideti ostali dve točki na dnevni red v prihodnej seji. Večina poslancev je zahtevala, da bi bila ista že jutri, toda ko je po posebnem predlogu g. dr. Laginje predsednik dal na glasovanje, da ima prihodnja seja biti v torek, italijanski zastopniki niso za predlog glasovali, ampak da se ima vršiti v sredo 7. t. m. Ob l1/* uri je bila seja kou-čana.
Politični razgled.
Notranje <le£el>.
V Ljubljani 16. decembra.
Pomenljivo je, kar se od oficijozne piše z Dunaja madjarskemu listu „Egyetertesu o govoricah, da odadopi minister viiuiijili zadev grof Kal-noky. Povod tem govoricam je dalo to, da sta se grof Kalnoekv in vojni minister že večkrat hudo upirala avstrijskej notranji politiki zlasti pri poslednjih važnih posvetovanjih. Poudarjala sta, da se ne more nadaljevati sedanja prizanesljiva politika proti Čehom, Slovencem in Hrvatom, ko je mogoča vojna z Rusi. Grof Bvlandt je trdil, da bi slovansko mišljenje utegnilo škodovati organizaciji vojske. Položaj Kaloky-jev pa ni nikakor omajan, prej je mogoče, da odstopi Taafle. — Mi seveda no moremo o tej izjavi povedati svojega mnenja, a omenili smo jo, ker pojasnuje nekatere dogodke poslednjih dnij.
Češki deželni odbor je sklenil pr iporočati de želnemu zboru, da sklene v principu osnovati deželno banko ter naroči deželnemu odboru, da izdela pravila, katera se bodo deželnemu zboru v prihodnjem zasedanji predložila.
V nioravskcin deželnem zboru predlagal je škof Bauer, da deželni zbor naroči deželnemu glavarju, da papežu na primeren način čestita k petdesetletnici njegovega svečeništva in izjavi uda-nost moravske dežele, ki je večinoma katoliška. Za ta predlog glasovali so vsi poslanci. — Pri obravnavi o potrebščinah za ljudske šole pritoževal se je Čeh Kaluš, da se premalo stori za ljudsko šolstvo ker se preveč gleda na finančno stališče. V deželnem šolskem svetu se pa preveč bavijo s politiko, ter premalo brigajo za napredek šolstva. Pri pode-Ijenji služeb se kaj pristranski postopa. Marsikak nesposoben učitelj dobi dobro službo, ker ima dobre prijatelje v deželnem šolskem svetu. V češke Šole uriva se nemščina, v nobenej nemški šoli pa češčina ni obligatna. Poslancu dr. Meroresu se tudi zdi, da bi se lahko več storilo za ljudsko šolo Najmanj mu pa ugaja, da se na nemških ljudskih in srednjih šolah nastavljajo tudi Čehi za učitelje, v slovanskih šolah pa ni uobenega nemškega učitelja. Namestnik grof Sclibuborn mu je pa pojasnil, da to prihaja le
od tod, ker mnojji češki učitelji znajo nemški, nemški učitelj pa noben ne zna češčine. Dr. Subotka se je pritoževal, da se jako težko dobi dovoljenje za osnovo novih čeških šol, če tudi so češke šole dobro obiskovane. — Pri volitvah v Brnsko trgo vinsko zbornico zmagali so v vseh volilnih razredih Nemci. Celo v tretjem volilnem razredu obrtne sekcije, kateri je dosedaj imel češke zastopnike, voljeni so Nemci. K zmagi jim je jako mnogo pripomogla volilna komisija, ki je mnogo čeških glasovnic za neveljavne proglasila. Češki član v volilnej komisiji je temu ugovarjal. Ko je pa videl, da vse nič ne pomaga, je pa izstopil iz volilne komisije. Čehi bodo proti volitvi uložili protest.
V finau^im odseku ojrcrnke zbornice poslancev je TiszaV a vprašanje poslanca Langa odgovoril, da vlada skuša državne železne rudnike in fužine dati v najem.  Rudniki bodo v privatnih rokah več donašali, nego sedaj. Pokazalo se je, da država ne more konkurovati s privatnimi podjetniki. Skoro vsi odsekovi člani so bili zato, da se rudniki oddajo v najem, samo v tem niso bili vsi jedne misli, ali I sme vlada sama oddati rudnike v najem, ali pa mora j prositi dovoljenja zbornic.   Tisza misli, da ne treba i dovoljenja   parlamenta.   Rudniki   so  se že dajali j v najem, ne da  M   kdo  zahteval, da mora vlada najemninsko pogodbo predložiti parlamentu. Za pro dajo pač treba zborničnega privoljenja, če se pa daje i državna lastnina v najem, pa  tega dovoljenja ne j treba.   Večina odsekova se je strinjala s Tiszo.
Viianfe <ir*rtve.
Če tudi bolgnrNkcJ vladi manjka denarja, in ga nikjer na posodo dobiti ne more, vender zahteva od sebranje izrednega kivdita za oboroževanje. Vojni minister Je zaukazal častnikom, da se nemajo pečati s politiko. Kdor bi ne slušat tega ukaza, se bode ostro kaznoval. Vse to pač dokazuje, da se bolgarska vlada že boji, da bi jo nenadni dogodki utegnili odstraniti.
Bliski veleposlanik Nelidov priganja Turčijo, da bi zasela Vzhodno Rumelijo in jej zago tavlja, da Nemčija ne bode ničesar storila v bolgarskih zadevah. Ruski veleposlanik je pretil z UStajo v Makedoniji, ako Turčija ne napravi stanja v Vzhodni Rumeliji, kakeršno je bilo pred Plovdiv-skim prevratom. Grško je Rusijo našuntala, da zahteva popravo meje, če ne bode Turčija ničesar storila proti Bolgarom. Turška vlada se pa baje za vse pretenja nič ne briga in hoče mirno čakati daljših dogodkov.
KuoiiiiiMki vladni pristaši sklicujejo tabore, na katerih obsojalo nelojalno postopanje opozicije in zagotavljajo udanost kralju in sedanji vladi. Na vadno se pa ua tacih  taborih  zbirajo  le uradniki in drugi od vlade bolj ali manj zavisni možje, katerim se pridruži še nekoliko radovednežev. Narod pa ne mara za sedanjo vlado , ki tira Rusiji osvo-I boditeljici sovražno politiko. — Predvčeraj vsprejel I je kralj adresni deputaciji obeh zbornic. Proti adresni i deputaciji senata je posebno naglašal slogo, ki vlada mej vlado in narodnim zastopstvom, proti deputaciji zbornice poslancev pa daljni razvoj  svobodščin v okviru ustave.
Francoski radikalci so sklenili, da bodo glasovali za provizorični budget, a bodo v zbornici izjavili, da se to ne sme zmatrati za zaupanje vladi. Vsi radikalni listi hudo napadajo novo vlado. Mej drugim jim tudi ne ugaja, da ministerski predsednik ni član zbornice poslancev, ampak senator. Novemu predsedniku republike pa očitajo, da nema nobene svoje volje, a se ravna le po nasvetih svojega očeta i — Ker s to zbornico ne bode moglo ministerstvo dolgo vladati, jo bode najbrž v kratkem razpustilo. Predsedniku republike že od več strani j prihajajo prošnje, da naj razpusti zbornico, kajti s svojim postopanjem bi še podkopala republiko.
Hali j im i delajo železnico od Massaue proti Abesiniji, da bodo mogli vojake preskrbovati z živežem, ko se začne vojna. Baš grajenje železuic zadržuje, da se še vojna začela ni.
V kcltfijskoj zbornici se sedaj vrši debata o novem vojaškem zakonu. Sedanja vlada visoko čisla narodno jednakopravnost in je zategadel predlagala, da nikdo ne more postati častnik, če ni zmožen obeh deželnih jezikov, francoščine in flaman-ščine. Liberalci se pa temu upirajo. Njih vodja Frere-Orban je trdil, da flamanščiua ni za častnika potrebna. S tem bi se zasejal razpor mej vojsko, kar bi jako škodovalo državi. Vojska mora imeti le jedno orožje in le jeden jezik. V tem zmislu je go voril tudi liberalec Bara. Kakor vidimo, poslužujejo se belgijski liberalci, jednacih zavijač proti jezikovni jednakopravnost! kakor naši Nemci in nemškutarji.
Dopisi.
Izpod Velike <«ore 12. decembra [Izv. dop.] Gospod urednik; Res da ne vem, ste li lovec, ali ne, a toliko vem, da sem ter tja vender tudi streljate ter včasih kaj ustrelite.
Naši oćauci pa so lovci, pravi pravcati lovci in gotovo Vam vsakateri zadene zver, če mu je ne unese.
Zajcev, lisic in druzega divjega drobiža se jim ne manjka in kaj tacega spodpetiti, jim je delav-niški posel.
Bolj imeniten jim je lov na medvedjo mrcino: Veste, gospod urednik, jaz bi vam o tem lovu ne pravil ničesar, ali ker sem po naključji staknil interesantne te čestitelje podgorske Dijane pa tudi nečem zamolčati.
V nedeljo popoludne je bilo — po končani službi božji, ko jo uberem v vas, pod imenitnimi skalnatimi .Svati", ki grejo „nar naprej".
Od daleč že zagledam oboroženo trumo vaških možakov ter na prvi hip mislim, da je to kaka kom« panija črne vojske, ki se že vežba v orožji. — Po pogovorih pa izvlečem na svoja ušesa, da je to „lovcev batalijon", ki namerava udariti jo na kra-dežljivega kosmatinca medveda.
Ta mrcvar dela že davno daleč okrog zlobne hudobije. Njegovi grehi prišli so na dan po nekem samotarskem bajtarji tam iz Zadolja. — Zaradi hudodelstva tatvine, storjene s tem, da mu je mrha kocasta zadavila njegovega psa, jedinega tovariša v j njegovi samiji, obsodilo ga je strelsko predstojništvo • na smrt z ustreljenjem.
Prišel je mož k sodišču, ter ondi uložil ustno j tožbo zoper tega grabeža, a sodišče ni moglo po } svojih postavah ugoditi želji oropanega kotarja.
Obrnil se je  do omenjenega lovskega zapo-j vedništva ter ondi uspešno dognal svojo pravdo. — I Očetje so sklenili. — Počasi se razkrope imenitni lovci po gozdnih zakotjih ter preže na zloglasnega roparja.
Je že tu ! streljaj, streljaj! In zares prišu-masti po grmovji zver; toda bila je rujave barve ter ne veča kakor srednji pes. Menda to ni medved. — Nikar ga streljati! Modri lovec pusti nedolžno žival mirno mimo korakati, — lisico, — katera je šla, kakor je pozneje izvedel, prav na njegove dilje kokoši krast.
Strijc medved se ta dan ni prikazal in očetom je bilo žal, da tudi nad lisicami neso izrekli jednake smrtne sodbe, kakor nad medvedom, ker tudi ta je tatinske rodbine. — Ali modri očetje bodo drugi pot tudi to podvrgli svojemu sklepu Medved pa je že davno obsojen, a kazni še ni prestal.
Da pa ne boste krivo sodili teh očetov, gospod urednik, Vam objavim, da imajo vsi občani tega podgorskega Zadolja lov v zakupu. So modre in poštene glavice.
Ker že o lovu govorim, naj Vam omenim še drugega bolj nenavadnega lova. Vršil se je po uoči ; v potoku. Pa nikar ne mislite, gospod urednik, da j je bil   to ribji lov. — Če bi že somi bili v naši vodi, bi se to lahko zgodilo, ali vodičica je, pa ne glešta tako velikanskih povodnjakov. — Bilo je to tista zver, ki se mu po kristijansko reče človek. Ta se skrega s svojo zakonsko polovico, potem še s svojo pametjo, pa trešči s svojo vrelo butico v vodo. — Nekdaj sem bral, da je mlad človek skočil v vodo, ker je imel hudo mačeho.   Izvlekel ga je bil neki čevljar iz vode; a, ko mu utopljenec pove, da je zaradi  maćehe skočil  v  vodo,  loputne ga nazaj, češ, ako imaš mačeho, ni ga ti več leka na svetu
Tega našega plavalca izvlekel je tudi čevljar iz potoka, a ker ta nema mačehe, ampak prepri-jazno ženico, pustil ga je iti svoj pot; sicer pa si je mislil, da je premrzla voda, utegnil bi se prehladiti.
Dobro, da blaženo srce mora imeti ta čevljar do svojega bližnjega, ki se mu izkisa pamet!!! Torej take love, imamo mi na kmetih! Raznovrstni so in zunimivi!
Kadar še kaj poizvemo o kakem novem „športu" Vam bom z veseljem poročil. Dotlej pa ostajam, kakor sem, bil in bom
udani Vam mežnar
Sv. Trojiški. Izpod Velekien meseca decembra. [ E pur si muove.] Vsaka sila do vremena! Noben predgovor se ni uresničil tako v pravem pomenu besede, kakor ta, uko opazujemo razmere na Kvarnem. Kdo bi si bil nadejal nesrečnega leta 1868, da se bodo začele zdraviti rane, katere je nevednost in trdovratnost renegatstva usekala? Kvarner se tudi prebuja. Narodna zavest se razširja in približuje se glavnemu središtvu renegatstva. — Malemu Lošinju, ki se pri narodu iu v cerkvenem poslovanji še vedno zove Malo Selo. Previdnejši ljudje sprevidijo tudi to —■ a se tudi radujeio, da jeden-krat pride naravni red v veljavo. Tudi mladina se že začeuja vaditi skrivaj hrvatščine, ker dobro ve, da jej koristi v javni službi, posebno pri vojacih. Temu razvoju pomaga svoboda, v katerej se giblje
narod sedaj. Proste volitve pomagajo, da v javne zastope prihajajo mirni, razumni i pošteni možje. Potemtakem prihaja občinska uprava v roke možem, ki gledajo le na to, da se dolgovi poravnavajo in uvaja razumno gospodarstvo. S tem pa pridejo še druge zahteve in vršila na dau. Bližnje Veliko Lošinj (Veliko Selo) že zahteva, da se hrvatščina uvede v ljudske lole. V kratkem ustanovljena kmetijska zadruga v Malem Lošinji predložila je pravila tudi v hrvatskem jeziku, jeziku te dežele, ;u je sklenila, da bode tudi poslovala v hrvatščini. Temu se je še pridružila v kratkem ustanovljena čitalnica, katera si je izbrala najlepše poslopje na trgu Malo Lošin skega mesteca. Vse to se godi brez hrupa in agitacije.
Vsega tega in še hrvatskih naslovov nad vrati neso mogli pretrpeti ž vci kratkovidnih iu trmastih renegatov. (Pravih Italijanov tukaj ui. Vsi so le italijanski izšolani Hrvatje.) Oni mislijo vse to pri dobljeno omajati h kratu, kakor vojaški oddelek skuša podreti celo vrsto brambovcev s splošnim a močnim ustrelom. Začeli so glodati kosti posameznih, posebno pa javno in skrivno ovajati zavisne osobe. Njih namen se razvidi že iz tega, ker se že javno izražajo, da se bodo predstavile napadane osobe kam drugam, ter čitalnico črnijo za politično društvo. Upati je, da merodajni krogi ne bodo tako kratkovidni, da bi šli na limanice izšolanim renegatom. — Še bolj pa njih živce peče, da ni jeden se ne ozira na nje in jim ničesa ne odgovarja, da bi potem imeli še več predmeta za svoje namene. Pa tudi pri narodu zgubljajo vedno bolj zaupanje s takim postopanjem, ker njemu je ostudno takovrstno dopisovanje, in ovajanje spravilo je marsikaterega na pot, katerega si gotovo n so renegatje nadejali.
Narodna zavest se polagoma, mirno in nevidno uriva, ne da bi bila kaka agitacija. Agitacijo v našo korist de a le naš nasprotnik. Kakor padajoča studenčna kapljica urezuje in razširja jamico v trdi skali, da *i napravi pot do bližnjega jezera, ravno tako hote podreti narodno zavest v narod, kateri bode — dolgo časa gotovo ne more trajati — sprevidel in so prepričal, da govoriti hrvatski, tudi po domače, ni nikaka sramota — nikako zlo dejstvo — nego spoštovanje svojih pradedov in najave — in ne nasprotuje patrijotizmu.
Domače stvari.
— (Konfiskacija) Včerajšnjo številko našega lista zaplenilo je državno pravdništvo ^aradi uvodnega članka „Pastirski list naših škofov in pastirski list škofa Josipa Jurija Strosraajerj a" in zaradi 6 vrst obsežne, iz nSoće" posnete notice. Ker smo Strosmajerjev pa Btirski list po drugih nezaplenjenih listih priobčili, uložili bodemo proti tej zaplembi ugovor. Glede konfiskacije .same koustatujemo, da se nam je stavek stoprav danes popoludne ob Va2. uri razpečatil, kar je uzrok, da nesmo več utegnili dodati drugega članka in drugega listka, ker ima današnja številka itak štiri strani priloge, zatorej potrebuje za tisk več časa.
— (VI. seja deželnega zbora kranjskega) dne 16. decembra.  Centralni odbor c. kr. kranjske kmetijske družbe prosi za. povišanje dosedanje podpore. Poročila deželnega odbora, s katerim se predlagajo nasveti o zgradbi bolnice za kužne bolezni, računski zaključek deželnega zaklada za leto  1886 in proračun deželnega zaklada za leto 1888, izroče se finančnemu odseku. Dr. Po kl u k ar stavi nujni predlog, da deželni zbor sklene Nj. svetosti Levu XIII. v imeuu kranjske dežele ob 50 letnici čestitati in da se gospodu deželnemu glavarju naroči, naznaniti ta sklep sv. očetu primernim potoni. Nujnost ves zbor jednog l as u o odobri.   Dr. Poki u k ar potem utemeljujoč svoje  predloge hvali sv. očeta kot velikega pokrovitelja miru, kot vrednega vladarja sv. cerkve, kateremu se že zdaj prideva izraz „Lumen eoeli". Sosebno kranjska dežela kot eminentno  katoliška ima posebno vesel uzrok praznovati petdesetletnico mašništva sv. očeta. Baron A p f a 11 r e r n se v imenu svojih somišljenikov radostno pridruži temu predlogu. Omenja pri tej priliki, da se on in  ujegovi somišljeni vsi pridružijo pastirskemu listu škofov goriške nadškofije in da odločno protestujejo proti neki agitaciji, ki  se je hotela zatrositi v deželo. Predloga se potem jednoglasno   vsprejmeta.   Poslanec Šuklje utemeljuje svoj predlog za ustanovitev  deželne zavarovalnice z obligatnim zavarovanjem poslopij proti požaru. V sk< ro uro trajajočem  govoru z množino statističnih
podatkov dokazuje potrebo deželne zavarovalnice. Pri privatnih zavarovalnicah veljaj -» voditelji, uradniki in akviziterji preveč, pri uVželni zavarovalnici godilo se bode to potom cesarskih uradov. Cenitelji bodo župani, občinski možje. Ko- bi kdo ne bil s cenitvijo zadovoljen, pritoži se- lehl:o pri deželnem odboru, da bode odredil drugo cenitev. Tudi škoda bi se lahko cenila. Č$ bi isti troski v eijali tudi za deželno zavarovalnico, prihranili bi, dasi bi bila vsaka koča na Kranjskem zavarovana, okolu 50 do 60.000 goldinarjev na leto. Pri utemeljevanji svojega samoBtalnega predloga je-dr. M osebe z odločnimi besedami osvetljeval delo- j vanje dopisnikov .Dunajskih listov, k1 grdijo kranjsko dpželo iu nje lojalno prebivalstvo *a nečuven način. Gospodu D e ž m a n u, ki se menda prizadetega čutil izbruhnil je njegov „furor teutonicus" pri razpravi o proračunu za deželno kmetijsko šolo na Grmu I ter je na nečuven surov način napadal vodjo te šole g. Dolenca in šolo sploh. Izvrstno so ga zavrnili poslanci dr. Vošnjak, Šuklje in dr. Po k luk ar dokazali neresnico Dežmanovih trditev, pa ga tudi poučili, da je malo častno za moža, da napade ne- ' navzočnega moža. ki se braniti ne more. Dežman je bil tako ljut, da je mej svojim govorom v jedno i mer okrog sebe mahal in tudi ob mizo udaril, kar se sicer ni dogoddo več, od kar je ranji Kroraer ostavil deželni zbor kranjski. Prihodnja seja jn v torek in se bode včerajšnji dnevni red nadaljeval, ker se je seja ob 2. uri popoludne zaključila, ne da bi se rešil dnevni red.
— (Slovenska predstava) bode jutri v nedeljo dne 18. decembra Dramatično društvo omislilo si je za „Kovarstvo iu ljubezenw do malega vse nove kostume, da prepriča slavno občinstvo o živem gibanji za napredek v vsakem obziru.
— (Pisateljskega društva) zabavni večer bode danes, v soboto 17. t. m. ob navadni uri v steklenem salonu čitalničnem. — Predsedoval bode gosp. prof. Leveč, čital pa gosp. prof. Pire.
— (Vabilo.) V nedeljo dne 18. decembra bodo se ob 11. uri dopoludne delile v dvorani Ljub Ijanske čitalnice popoludne zimske obleke iu obutala 80 ubogim dečkom in deklicam. Damski odbor vabi najuljudneje na to razdelitev vse plemenite dobrotnike in prijatelje šolske mladine.
— (Naš rojak pevec Pogačnik) sode loval je v koncertu, katerega je priredilo vodstvo konservatorija Dunajskega na čast prevzvišeni po-kroviteljce nadvojvodi nje Štefanije. Pel je g. Pogačnik na splošno pohvalo s simpatičnim, lepo donečim glasom, kakor v obče naglašajo Dunajski muzikalni kritiki, arijo Pvladesa iz Gluckove opere „Iphigenia". Čestitamo z veseljem našemu rojaku — umetniku na tem lepem uspehu
— (Trgovinska in obrtna zbornica.) V petek dne 16. decembra t. 1. je bila ob 6. uri zvečer v mestni dvorani redna seja, trgovinske in obrtno zbornice z naslednjim dnevnim redom: 1. Zapisnik zadnje seje ; 2. Poročila o prošnjah za telegrafske postaje v Borovnici, Zgornjem Logatci , Izlakah, Loži in Gradci; 3. Poročilo o vprašanji, ali ima neka tvrdka v Trstu podružnico v Rakeku; 4. Poročilo o vprašanji, ali smejo mizarji svoja dela tudi pleskati?; 5. Poročilo o vprašanji, ali je bri-njeva esenca opojna žgana pijača?; 6. Poročilo o podpori za obrtno nadaljevalno šolo v Postoji ni in Radovljici; 7. Predlog o nanieščeuji preglednikov podružnice avstro-ogerske banke; 8. Poročilo o pritožbi nekega peka zoper razsodbo o plači njegovega pomočnika; 9. Poročilo o maksimalni tarifi za meso v Kostanjevici in v Kamniku ; 10. Posamezni nasveti.
— (Za „Narodni dom".) Upravni odbor društva „Narodni dom" hrani še vedno lepo in raznovrstno zbirko nezahtevanih dobitkov iz časa društvene loterije. — Ker se bližata božič in novo leto in ž njima tudi božična in novoletna darila, opozori odbor na to zbirko slovensko občinstvo, ki mu podaja ugodno priliko po nizki ceni priti do primernega in okusnega darila. Ker je zbirka mnogovrstna, daua je vsakteremu priložnost poiskati si kaj primernega za svoje sorodnike , prijatelje] in znance. V zbirki nahaja se še več zlatnine in srebernine (murčki in drugi uhani, gumbi, purtani, medailoni iu broehe); več stenskih ur, obilo galanterijskega blaga (kasete, torbice, šivalni in potni necesairi, kadilne in jedilne garniture, lišpi, noži in caraffine); porcelan in steklovina (sladkornice. vrči) ; dalje tase zajemalke, žlice itd. Dobitkov je še nad 150 , njih
prvotna vrednost znaša blizu 500 gld.; dobivajo se pa po močno imižani ceni. Na ogled so v pisarni Matice slovenske (Kongresni trg 7) vsak dan dopoludne od 10. do 11. ure. Kdor si ogleda dobitke, ne da bi kaj kupil, plačati mora primerno globo ua korist „Narodnemu domu."
— (Stritarjevih zbranih spisov izšla sta 24. in 25. snopič. V njih se nadaljuje in konča povest »Sodnikovi" ter pričenja povest „Rosana".
— (.Učiteljski To variš. List za šolo in dom") ima v svoji 24. štev. nastopno vsebino: „Učiteljski Tovariš" — „Jezićniku« o njegovi petindvajsetletnimi. (1862 —1887 ) A. Funtek. — Va bilo na naročbo. — Otroška individualnost. Fr. Ga-bršek. — Enakopravnost v šoli — Knjiga slovenska v XIX. veku. — Kaj uči estetika. — Dež in sneg. — Kujiževstvo in umetnost — Dopisi. — Razpisi učiteljskih služeb. — »Učiteljski Tovariš* stoji za vse leto 3 gld., za pol leta 1 gld. 50 kr.
— (Vabilo k b ožičn ici) slovenske deliške dvorazredne šole in otroškega vrta v Gorici, ki se bo vršila dne 22. decembra 1887 v čitalnični dvorani. Začetek točno ob 4. uri popoludne. Spored.
I. dei: 1. Petje: Mlatiči. 2. Deklamacija: Učenci pri jaslicah — deklamuje Jeretič Albin, iz otroškega vrta. 3. Petje: Lastovkam — III. berilo. 4. Dvogovor: Derossi Marija in Ljudmila Eržen — iz otroškega vrta. 5. Petje: Zima. 6. Deklamacija: Najlepši čas — deklamuje Volk Marija, iz I. razreda. 7. Petje: Moj dom — iz Slavčeka,  III. stopinja.
II. del: 8. Igra: „Avgust ni Bog". 9. Deklamacija: Betlehemski otrokomor — deklamuje BoštjauČič Izabela, iz H. razreda. 10. Petje: Cesarska pesen. 11. Razdelitev darov. Vodstvo.
— (Hiralniški oddelek za blazne na Kranjskem.) Blaznica na Studenci in blaznični oddelek v Ljubljanski bolnici sta prenapolnjena. Torej se po nasvetu primanja oddajajo neozdravljivi, a bolj mirni blazni v hiralnico pri sv. Jožefu. Red usmiljenih sestra znižal je oskrbovalnino od 50 na 45 kr. za dan iu bolnika, ako je najmenj 30 takih bolnikov v oskrbi. Deželni odbor vspiejel . je to ponudbo z dostavkom, da se tudi v slučaji, če bi vsled smrti nekaterih oskrbovancev skozi 14 dnij jih bilo le 28 ali 29, oskrbovalnina ne sme povišati na 50 kr. Ker pa bode vsled tega premeščeni a umobolnih oskrbovanje v hiralnici stalo mnogo več nego je proračunjeuo, ukazalo se je vodstvu dež. dobrodelnih zavodov, da skrbi za zmanjšanje troškov v blaznici,
— (Izpuščenje blaznih na Kranjskem.) Deželna vlada je z noto 30. januarja 1887, naznanila dež. odboru, da je ukazala vsem županstvom, da morajo vsako leto vladi predložiti izkaz o blaznih m bebcih, ki se nahajajo v občini. Ob jednem je želela, da vodstvo dež. dobrodelnih zavodov vsakega blaznega, katerega izpusti iz blaznice ne-ozdravljenega, naznani dotičnemu okr. glavarstvu. Deželni odbor ustregel je vladni želji, ter ukazal vodstvu, da se mora v prihodnje vsak neozdravljiv blazni, ki se izpusti brez reverza, naznaniti dotičnemu okrajnemu glavarstvu, oziroma magistratu Ljubljanskemu.
— (Loterijski donesek za razširjenje stavbe blaznice na Kranjskem.) V 11. seji dne 15. januarja 1887 naročil je deželni zbor deželnemu odboru, da naj misli na razširjenje blaznice na Studenci ter prihodnjemu deželnemu zboru predloži potrebne nasvete. Da bi deželni odbor za navedeno dozidanje si pridobil izdatne podpore, obrnil se je dne 12. februarja 1886 z utemeljeno ulogo do deželne vlade s sprošnjo;, da bi za to stavbo izposlovala izdatno podporo iz državne loterije za dobrodelne namene. Z dopisom 11. junija 1887 naznanila je deželna vlada deželnemu odboru ukaz ministerstva notranjih zadev z dne 2. junija 1887, po katerem je Njegovo velečastvo z odločilom dne 23. maja 1887 dovoliti blagovolilo, da se deželna blaznica na Studenci zapomni, da bode dobila podporo iz doneskov državne loterije za dobrodelne namene.
— (Hiralniški troški, v hiralnici v Ljubljani.) Hiralnica pri sv. Jožefu v Ljubljani vsprejema hirajoče osebe za oskrbovalnino po 50 kr. na pan. Ker se morajo vsi neozdravljivi bolniki iz bolnice oddajati občinam, dogaja se Čestokrat, da se taki bolniki, ki so pristojni v kako občino na deželi, izroče Ljubljanskemu mestnemu magistratu, kateri jih mora oskrbovati tako dolgo, dokler jih ne vsprejme domovinska občina. Ljubljanski magistrat oddaja te njemu izročene bolnike v hiralnico pri sv.
Jožefu ter zaračuna vse troške dotični občini. Nekateri župani ne pošiljalo precej po bolnike, dasi jim Ljubljanski magistrat vselej naznanja, da se bolnik oskrbuje v hiralnici ob občinskih troških. Bolniki lež4 v hiralnici po cele mesece, troški pa naraščajo, da jih potem občina, od katere se terjajo, ne more zmagati. Na primer je neka v Bled pristojna ženska od 26. novembra 1885. do 31. decembra 1886. ležala v hiralnici ter bi obema morala plačati 200 gld. 50 kr. Vsled prošnje bledske občine je deželni od bor prevzel tretjino teh troškov na interkalare hi-ralniškega zaklada. Ob jedcem pa je deželni odbor prosil mestni magistrat, naj vselej njemu naznanja, kadar odda kako osobo v hiralnico. Deželni odbor pa potem pozivlje županstvo dotične občine, da prevzame nemudoma bolnike v občinsko oskrbovanje.
— (Most čez Savo pri Dolu.)   V XII. seji dne 18. januvarja 1887 je deželni zbor o prošnji občine Dol in dr., da bi se dovolila podpora za zgradbo  mostu čez Savo pri Dolu,  sklenil to-le: „Prošnja občine Dol in sosednih občin se izroča deželnemu odboru, da vprašanje zgradbe mostu čez Savo preudarja in v prihodnjem zasedanji deželnemu zboru o tem poroča." Deželni odbor naznanil je ta sklep deželnega zbora županstvom občin Dol, Dob in Domžale z dostavkom, da bode to vprašanje vzel v preti'sovanje.   Pri tej  priliki moral je deželni odbor županstvu  občine Dol  tudi omeniti,  da je mnenje  županstva napačno glede tega, da bi bil slavni deželni zbor za zgradbo tega mostu že jeden krat dovolil podporo v znesku 10.000 gld., ker tak sklep ni nikjer zabeležen.  Ob jednem se je ta de-želnozboreki sklep naznanil tudi okrajnim cestnim odborom za okolico Ljubljansko, v Kamniku in Brdu, katerim se je nnročilo, da se izjavijo o potrebi tega mostu, kakor tudi glede tega, koliko podpore bi bilo pričakovati za to zgradbo iz blagajnice cestnega okraja. Na to so od imenovanih treh cestnih odborov sledeči odgovori  došli:  Okrajni cestni odbor Kamniški pravi v svojem poročilu dne 11. aprila 1887, da je zgradba tega mostu zelo potrebna, vender pa ne more v ta namen nobenega doneska dati, ker bi se ta most v Brdskem cestnem okraji gradil. Okrajni cestni odbor za okolico Ljubljansko izjavil se je v svojem odgovoru dne 17. julija 1887 tako, da zgradba napominanega mostu za one, v cestni okraj Ljubljiinske okolice spadajoče, ob dotični cestni progi ležeče vasi ni potrebna, ker se ua cesti proti Savskem brodu, katerega naj bi nadomestil projektirani most, le malo občuje. Tudi bo po mnenji tega cestnega odbora ves drugi promet na tej progi zelo odjenjal, kakor hitro bo dodelana Kamniška železnica.  Cestni odbor, ki bode v kratkem imel veliko stroškov za druga cestna dela, mora torej vsako podporo za zgradbo tega mostu odreči. Okrajni cestni odbor v Brdu povedal je vender jedenkrat tudi svoje mnenje v poročilu dne 1. oktobra 1887, da mora namreč  priznati potrebo tega mostu za lokalni promet in da ne more doneska za zgradbo kar naravnost odreči.   Toda tak donesek bi cestni okraj Brdski hudo zadel, ker bi bilo pri podpisanem davku 30.000 gld. treba zelo visoke priklade. ako se hoče dati le količkaj zdatna podpora za zgradbo tega mostu.   Ta cestni okraj je tudi tega mnenja, da bo Ljubljansko-Kamniška železnica na promet čez Savo pri Dolu zelo neugodno uplivala, ker trgovci in gostilničarji Brdskega okraja, ki dobivajo zdaj  svoje blago od železnične postaje v Lazah po cestni progi čez Dol, bodo pri ugodnih železničnih tarifih odpravljali in dobivali svoje blago po Ljubljansko-Kamniški železnici. Z ozirom na iz* jave interesiranih okrajnih cestnih odborov in z ozirom na to, ker se ne da tajiti, da je zgradba tega mostu  v zvezi z Ljubljansko Kamniško železnico, misli deželni odbor, da mu je v tej zadevi še počakati.
— (Nasmrt obsojen) pred včeraj je bil zatožen pred porotnim sodiščem Ljubljanskim 42letni bajtar Primož Primožič iz Lavtarskega vrha zaradi hudodelstva umora. Dne 10. novembra 1877. bil je zatoženi Primožič zvečer v družbi z Janezom Razložnikom na Bukovem vrhu (okraj Škofjeloški) pred koparsko bajto in pridružil se je tudi Tone Dagarin. Prišli so vsi trije na Bukovi vrh, da so delali kope. Vsi trije so popili mnogo nesrečnega žganja in ko so bili pijani, skregala sta se zatoženi Primožič in Janez Razložnik. Bilo je mej njima namreč staro sovraštvo zaradi malovrednega krila, katero bi bil baje imel dobiti zatoženi Primožič iz neke zapuščine, katere si je pa prisvojil, kakor je zatoženec neopravičeno mislil, Janez Razložnik. Ko
se je kreg pričel, odšel je Tone Dagarin, češ, da mora iti gledat h „kopi". Kmalu potem pa je začul teške  udarce in stokanj*',  videl   pa ni nič, kajti kopa je ravno uelo  plamtela in dim je bil gost. Gre gledat, kaj se je zgodilo in najde Janeza Raz-ložnika že mrtvega iz mnogih ran krvavečega. Ko Dagarin vpraša zatoženca, kaj je storil Razložniku, mu je le-ta odvrnil, da ničesar, kaj mu je to mari, naj ide spat. Dagarin seje takoj odpravil k sodišču v Škofji Loki, da naznani umor.   Mej tem časom pa je bil  tudi  že prišel  tjakaj zatoženi Primož Primožič ovajat se sam,  rekoč da ne ve, kaj je storil, ker je bil pijan.   Sodnijska preiskava je pokazala, da je Primož Primožič res nečloveško ravnal z Janezom Razložnikom. Sekal je zatoženec Razložnika s   sekiro    nasajeno    na   dolgem    toporišči, in mu prizadejal na glavi in obrazu šest groznih ran, da   so  bile kosti  ali  presekane ali  pa počene in zdrobljene, da je sekira pri nekaterih ranah prodrla naravnost v možgane.   Poleg teh prizadejal mu je še štiri telesne poškodbe, tako, da je Janez Razložnik, takoj umrl. Zatoženec ne taji dejanja, a zagovarja se, da je bil popolnem pijan. Porotnikom se stavita dve vprašanji, glaseče se n a umor inje li Primožič doprinesel dejanje v  popolnej pijanosti. Porotniki so  prvo vprašanje zli proti jednemu glasu   potrdili, isto tako pa z  11 proti jednemu glasu vprašanje zaradi pijanosti zanikali. Sodišče, na čelu mu deželne sodnije predsednik gosp. Koče var, obsodilo je zatoženca Primoža Primožiča na smrt, na vislice. Državnega pravdnika zastopnik g. dr. Kavčič izjavil  je, da  bode  v tajnej obravnavi sodišču stavil  posebne  predloge zaradi pomiloščenja zatoženca. Zatoženi zaslišal je smrtno sodbo prav mirno in ni ugovarjal, ko je sodišče sklenilo, da ima plačati udovi umorjenega Razložnika devet goldinarjev za pogreb, več vdova namreč zahtevala ni.
Zdravljenje po»p*»«ii)e. Pri odprtih ranah, oteklinah in nlesih se z Molovi m „F ra n c o s k i m *ga nj e m" odpravi prisad in s tem vidno pospeši zdravljenje. V steklenicah po 80 kr. Po .poštnem povuci ga razpošilja vsak dan A. Moli, lekar, c. kr. dvorni založnik, na Dunaji, Tuch-lanben 9. Po lekarnah in špecerijskih prodaj Anicah na deželi zahtevni izrecno Moll-ov izdelek z njegovo varstveno znamko in podpisom. 1      —9)
>Poslan o.
Neustein-ove posladkorjene kri čisteče pile svete Elizabete,
skuAeno in od znamenitih zdravnikov priporočano sredstvo proti zabasanju. — 1 ftkatljica a 15 pil 15 kr, 1 zavoj — 120 pil 1 gld. a. v. —- Pred poimre|»iijera se |»ko ■vari. — Pristne so samo, če ima vsaki ftkatljica rndeče tiskano našo protokolovano varstveno znamko .»Sveti Leopold" in našo firmo lekarna ««|»rl »T. Leopoldu", DunaU mettto, Geke đer Splegel- u ud PlankengaMe. V LJubljani se dobivajo pri gosp. lekarjl G. Piccoli-JI. (817 — 14)
Poslano.
iTelzog-iTolji-v© I S to benedo začenja se anonsa v današnjej štovilki, katera priporoča novo, po slavnem zdravniku dr. Pinkasn izumljeno sredstvo, Roborantiuui I lase ustvarjajoča tekočina), katero je pri izpadanji las, plešcih, golobradcih In osivelih že neverjetno mnogo koristilo iu doslej v svojih uspehih ni bilo še doseženo. Nočemo na dolgo in Široko razkUdati ter hvalisati to iznajdbo, kakor bi zaslužila, temveč opozarjamo p. n. čitatelje na dotično anonso in priporočamo poskusiti s tem sredstvom. Ako ne bi imelo uspeha, pripravljen je izumitelj denar brez ugovora povrniti.
Telegrami „Slovenskomu Narodu";
Celje 16. decembra. K današnji volitvi prišlo 241 volilnih mož. Vsi dali glas dr. Sernecu. To je zopet jednoglasna volitev v Celji.
Zader 17. decembra. V deželmem zboru utemeljeval Bakotić svoj predlog glede upeljave ruskega jezika, kateri predlog naj se izroči odseku 5 članov. Vsi Hrvatje, Italijani in predsednik Vojnović glasovali so proti predlogu, za katerega je glasovala samo srbska petorica.
San Remo 17. decembra. Makenzie bode danes zopet odpotoval.
Dunaj 16. decembra. Kljubu vsem za-nikavanjem se sme zagotavljati, da se pripravljajo važne osobne premembe, ki se bodo tikale tudi vladne sisteme. Nevarnost spora z Rusijo bila je že velika, a najvišji uplivi posegli so vmes ter odstranili nevarnost. Ob sebi se umeje, da faktorji, ki so svojim sodelovanjem državo postavili pred tako nevarnost, nemajo več zaupanja odločilnih krogov. Vse nasprotne vesti neso verodostojne. Zlasti razmere na Ogerskem in v Galiciji se bodo temeljito popravile.
PeterbUTg 16. decembra. „Journal de St. Petersbourg", govoreč o »Ruskega Invalida" članku, odklanja Rusije odgovornost, da se oboroženi mir vedno podkrepija ter pravi: Namerava li srednjeevropska liga svojimi zvezami, svojim oboroževanjem izključno vzdr/ati mir ter po pogodbah določeni „Status quoa, pridružuje se Rusija, toda le glede4 tega mirovnega jamstva. Če Rusija ob svojih mejah ukrepa potrebne defenzivne korake, da se vzdrži ravnotežje sil, preostaje samo še določba, kako daleč se sme tirati finance in gospodarski položaj vseh dežel teško tlačeča zloraba načela „Si vis pacem, para bellum". Najboljše sredstvo je, da se ohrani mir, ki ga želi vesoljni svet in katerega bodemo vsled dobrih od-nošajev z našimi sosedi dolgo časa ohranili.
Poslano.
Ker se moj izstop iz odbora „Narodne tiskarne" tolmači večinoma krivo, izjavljam , da sem izstopil le vsled izrecne želje glavnega ravnateljstva banke „Slavije".
V Ljubljani, dne 17. decembra 1887.
Ivan Hribar.
Spominjajte se Ljubljanske dijaške in ljudske kuhinje pri igri in stavah, pri slovesnostih, oporokah in nepričakovanih dobitkih. (890—5)
JJUBLJmi OTON"
,.,    Mtoji (192—186)
za vse leto gld. 4.60; za pol leta gld. 2.30; za četrt leta gld. 1.15.
Loterij ne srečke 14. decembra. V Brnu:       88,     16,     50,    24, 77.
TllfCl:
15. decembra: Pri Slona t Bocbin, Pace z Dunaja. — Sehafgotsch iz Inomosta. — Haukam iz Prage. — Zukal iz Opave. — Ruprecht iz Trebnjega. — Sock iz Ljubljane. — Martinek iz Trsta. — Florio iz Trsta. — Pole is Pontebe. — Poldru-govac iz Pazina.
Pri Mallci: Bock, Schlesinger, Lustig z Dunaja. — Mangold iz Budimpešte. — Kautschitsch iz Sevnice. —• Fischl iz Karlovca. — Muk is Kranja. — Uuchvvald iz Domžal. ,•.
Pri iužnein kolodvora* Schuschek iz Budimpešte. — Jelovšek is Litije. — Blaque od sv. Gregorja. — Berlift iz Trst«.
Pri bavarskem dvora: Mun iz Jezera.
Umrli so v U ubija n i t
16. decembra: Marija Klopčič, hišnega posestnika žena, 33 let, Florjanske ulice 24, za jetiko. — Viktor Ježek, mizarjev sin, 4 mesece, Poljanska cesta 37, za bož-jastjo.
i V deželnej bolnici: ,
14. decembra: Marija KrajŠek, gostija, 60 let, bila umirajoča prenesena. — Marija Prošek, gostija, 70 let, za starostjo.
Meteorologijo poročilo.
Jj  Cah opata j zovanja	Stanje barometra v mm.	Temperatura	Vetrovi	Nebo	Mokrimi v mm.
i 8 1. »iutraj •° ; 2. pop. o  9. »večer	733 28 a*. 730-98 mm. 732 27 mm.	4-4" C 6 0JC 6 2 C	si. jz. Sl. BVZ. Si. BVZ.	dež. dež. obl.	19 BOm dežja.
«5  7. zjutruj *    2. pop. as 19. zvečer	735 38 mm. 737-R7«m. 73915an.	3 0° C 6-2« C 3-8« C f	brezv. sl. svz. Bi. BVZ.	megla jas. obl.	UM M)mm.
Srednja temperatura 5-5° in 4*3°, za 66° in 5-7° nad normalom.
ID-uLi^a^slsa, borza dne 17. decembra t. 1.
(Izvirno telegrafično poročilo.)
včeraj — danes
Papirna renta.....gld. 7560 — gld. 75-70
Srebrna renta.....n    7865 — „ 7865
Zlata renta......„  107- 0 - „ 106-80
5°/0 marčna renta ....     „    88'6 i — „ 89'05
Akcije narodne banke   .   .     ,  867-— — „ 860-—
Kreditne akcije.....,  270— — n 270 —
London........■   12650 — „ 12655
Srebro........»    —*~ » ~'7Z
Napol.........                                   n    10 02 — , 10-02
C kr. cekini.......                                 e— - • .J»'°l
Nemško marke......                            6202"/, — » 62-107,
4°/0 državne srečke iz 1. 1854   250 gld. 129 gld. — kr.
Državne Brečke iz I. 1864         100   „ 162 „ — „
Ogerska zlat;t renta 4%...... 9? » — m
Ogerska papirna renta 61 „..... 79 „ 65 m
5°/0 štajerske zemljišč, odvez. obli«?. .   . 105 „ — „
Dunava reg. srečke 5°/0 .   .    100 gld. — , — ,
Zemlj. obč. avstr. 4«/,7o zlati zaBt- li8ti • 125 ■ — »
Prior, oblig. Elizabetine zapad, železnice — „ — „
Prior, oblig. Ferdinandove sev. žolezuice 99 „ — „
Kreditne srečke    .....   100 gld. 178 „ 50 »
Budolfove srečke.....10   „ 19 n 30 ,
Akcije anglo-avatr. bauke .   .   120   , 96 „ — ,
Trammway-društ vel j. 170 gld. a. v.    .   209 „ 50 „
V „NARODNI TISKARNI" v LJUBLJANI
je izšla knjiga:
Pariz v Ameriki.
Roman.   Francoski spisal Reni Lefebvre.  Poslovenil # * m Stat nominia umbro.   Ml. 8", 535 strani j.   Stane 50 kr., po pošti 55 kr.
Javna zahvala.
Podpisani štejem si v prijetno <l »lžnost gospodu dni. Ij. Jenkotu izreči naitoplejšo zahvalo za res izborno in prav uspešno operacijo pri mojem sinu, kateri na jedno oko že 10 let ni videl in drugo imel tudi pokvarjeno ; sedaj pa po trudu gospoda dr. Jenkota hvala Bogu prav dobro vidi. Priporočam torej gospoda doktorja vsem, ki trpe na takih boleznih kot pravega veščaka.
Anton iA.vl>Clit
(887—3) pekovski mojster,
v Ljubljani, na sv. Petra predmestji.
^oslaoTL©.
Pijte
Ubald pl. Trnkoczy jevo
hmeljevo slak kavo.
(Zdravilna kava.)
I. Dosegli in ohranili si boste zdravje. IZ. Redili ali živili boste telo, kakor njemu to najbolj ugaja.
III. Prihranite si v denarji pri gospodinjstvu.
{JBF~~ Važno in neobhodno potrebno za bolehajoče na
želodci, prsih, jetrih, obistih in živcih, za dn- "^SJJ iy jencke, otroke, slabotne, za ženske pred in |>o ~W 0tW otroejej postelji, prebolele, malokrvne i. t. d.
Zametek s V* kilo vsebine velja samo 30 kr.
Dobiva so v (612—11)
LEKARNITRNKOCZY
zraven rotovža v M^j ubijani. ^kW Razpošilja so vsak dan po pošti. H #•#'«»*!#»./<« Ivi na drobso tir* h t* 0mm ten t'a ha t.
V Ljubljani, na cesarja Josipa trgu.
L
Dane« v soboto 17. decembra zvečer oh 7. uri:
Velika parforce-predstava.
Nastop vseh umetnikov in umetnic. V nedeljo 18. decembra
Ivo veliki etstra-preisiavi.
Prva ob 4. uri popoludne, druga ob 7. uri zvečer.
Vse natančneje po listkih. Za mnogobrojni obisk se priporoča udauo
^899) M. Seli legel, ravnatelj.
MC~ Velečastito občinstvo posebno opozarjam, da sem najel od včeraj naprej Dunajsko žensko godbo, obstoječo iz 8 osob.
rSloveiika ali Hrvatica, i
gospodična ali vdova, 24—30 let start, olikana, rosna, ■
iskrena,  iščoč* svojo  srečo v   mirnem  družinskem J
življenji, pošlji do 15. Januarja zaupno svojo po- pj
nudbo vdovcu v najboljih letih, uradniku z 1800 gld. e>
na leto pod   napisom:   ,.JI tonIhv   nobrutae  v Z
Np etu (Spulato). — Potile restante". — Taj- *
nost sveta. (905—1) ♦
Vozni listi za vožnjo po železnici in po morji?
I iJJERIKO
pri c. kr. konc. Anchor Line,
lllliuv}. I., KolnuiiitriiiK I.
j S Kri čistilne froflljice
tt so se vselej sijajno osvcdočilc pri zabuHHii j i «lo-2 veAkega telena. glavobo'u^ navalu krvi, % otrpin-nili u ih. sl.it/« iM-m želodci, po-luaiijknuji mIumM «lo jedi j, jetrnih In obi-ni u ili bol«-ah ili. in presegefo v svojem učinku vsa druga v rek'aumh toliko proslavljana sredstva. Ker to zdravilo izdeluje lekarna sama, velja jedna škatlja sauio 21 kr., jeden zavoj b V. škatljami 1 gld. 5 kr. — Manj kot ieden zavoj se s pošto ne razpošilja. — Prodaja itiOG—10)
„LEKARNA TRNKO CZY"
jsjr zraven rotovža v LJubljani. ■B Razpošilja se vsak dan po pošti. ■■
I P I
i
I I P P I P P
Štajersko vino
lastnega pridelka
dr. Jos.Waldh.err-j a.
Kovačkovrško vino
(Schmitsberger)
1 liter...........»O kr.
Vi litra...........33 „
Vi   s ..........1* h
Za vrnene steklenice se povrne:
Za   1 liter...........8 Itr.
„   ]/a litra...........O „
n    V*     s...........99
rS^i\,1 <>•>-!t, :
v lieethoveiiovih ulicah št. (i, jrri Petru Lattstiik-atToHljni   Kordin-u , Viktorji Schi/fer-ji, Edvardu J/ahr-u, v Nemških ulicah št. (901—1)
\ovo, lepo iu po ceni!
FERD. BILINA & KASCH
v Ljubljani, v Židovskih ulicah, št. 1
imata
veliko izber
najfinejših, elegantnih, nerazlomljivih „IHiRielk'S ki se smejo prati, razne velikosti, umetno opravljenih po naj-novejšej modi.
Tudi ima v zalogi razne cena pmnčjilce in različne igrače.
Velika zaloga neoblećenih punčik, take se tudi oblečejo, kakor kdo želi in naroči. (859—5)
Posebno i*rii*«>i*o«f?ii,vii: našo zalogo najnovejših listnic, patentovanih moš-njic, smotknjakov za smotke in Bmotčice, tobačnic, visitiers in žepnih neeessairs.
Zimske rokovice vsake vrste v največjej izberi po najnižji ceni.
Kravate za gospode in kravatne igle. Najnovejše po 20 kr. in dražje.
Zaloga najfinejših domačih in tujezemakih parfumov, mila, glavnih, zobnih in krtač za obleko.
Hlačniki, trakovi za nogovice, kovčegi, potne torbe in popolne oprave v največjej izberi.
Popolna razprodaja klobučinastih čevljev za gospode, dame in otroke po znatno znižanih cenah.
Nepreirioćljive
plahte sa vozove
v različnih velikostih in raznih bazah,  dobe se vedno po nizkih cenah pri
R. RANZINGKR-JI,
špediterji o. kr. priv. Južne železnice, v LJubljani, Dunajska oesta it. 15. (401—33)
Dober agel^ž^žel
Solidne oaobe iščemo za prodajo zakonito dovoljenih premijskih srečk in dauio visoko provizijo, oziroma stalno plačo. (778—18)
Hauptstadtische VVechselstuben- Gesellschaft. Adler & Co., Budimpešta.
BUDIMSKA
Kot gotovo uplivajoče čistilno sredstvo priporočajo najslavnejši zdravniki pri trebušni li boleznih, zastajnijl krvi, zlatej žili, boleznih na jetrih in ledicab ter škroitiloz-uih boleznih, mrzlici, protinu, spnščajili, zapiranji itd. Prodaja se v vseh špecerijskih in prodajaltiicah mineralnih voda, kakor tudi v lekarnah in droguerijah.
Lastniki: bratje Loser v Budapešti.
Posebna, v tej deželi razširjena bolezen je slabo prebavljenje.
Naša modna kuhinja in modni način življenja sta nzroka te bolezni, ki nas nenadoma napade. Mnogi Ijndje trpe včasih za bolečinami v prsih in bokih, včasih tudi t hrbtu; čutijo se zaspane in trudne, imajo slab okus t ustih, zlasti zjutraj: nek posebni slez se jim nabira na zobeh, slasti nemaj o do jedij , v želodci leži jim neka teža v želodčevi votlini čutijo včasih neko nedoločeno otrpnenje, katerega ne odpravi uživanje jedij. Oči upadejo, roke in noge so mrzle in mastne ; čez nekaj časa začne Se kaSelj, sprva suh, čez nekaj mesecev pa z zelenkastimi izvrfiki. Kogar ta bolezen zadene, se čuti vedno zaspanega, spanje ga ne upokoji; potem postane nervozen, razdražljiv in nejevoljen, hude slutnje ga napadajo, če hitro ustane, se mu v Klavi vrti, kakor bi se mu cela glava sukala; čreva se mu včasih zamaše, koža ran je včasih suha in vroča, kri postane gosta in zaostaja, belina v očeh se porumeni, urina ima malo ter je temne barve; in če se pusti dolgo stati, se nabere na dnu neka gošča; hrana se takemu človeku pogo-stoma vzdiguje, pri čemer čuti včasih sladek, včasih pa kisel okus; kar spremlja močno bitje srca. Vid mu peša pege se kažejo pred očmi, ter ga napada čut teške onemoglosti in zaspanosti. Ti simptomi se pogostem ponavljajo in lehko se reče, da skoro tretjina prebivalstva te dežele boleha za to boleznijo v jednej ali drugej obliki. Sliilker-jev izvleček pa spravi urenje jedij na tako pot, da bolno telo dobiva hrane, ter se prejšnje zdravje zopet povrne. Učinek tega zdravila je zares čudovit. Na milijone in milijone steklenic je že razprodanih, in število spričeval, ki potrjujejo zdravilno moč tega zdravila je izredno veliko. Na stotine boleznij, ki imajo razna imena, je posledica slabega prebav-Ijctija; in če so poslednje zlo odpravi minejo tudi druga, kajti so le simptomi prave bolezni. Zdravilo je Shakerjev izvleček. Spričevala na tisoče osob to dokazujejo brez vsake dvojbe, kajti pohvalno se izrekajo o njega zdravilnih svoj-stvih. To izvrstno zdravilo se dobiva v vseh lekarnah.
Osobe, ki bolehajo za zabasanjem, naj rabijo „Sei-gel-ovc čistilne krogljicea v zvezi s Shilkerjevim izvlečkom. „NelgeLove čistilne krogljtoe«' odpravijo zabasanje, krote mrzlico in prehlajenja, odpravijo glavobol in zatr6 žolčnico. Kdor jih je jedenkrat poskusil, bode jih gotovo še dalje rabil. Uplivajo polagoma in ne napravljajo nobenih bolečin. — Cena 1 steklenici Shakerjevega izvlečka gld. 1.25, 1 škatljici „Seigelovih čistilnih krogljic-4 60 kr. (8r,4.a> Lastnik ,.8hakerjevetca Isvlcekn" iu Neig-elovlli kroicljie Je  -A..  .T.   Wh i to,  Eitmiteil l.oiulou*
35   F»riii»«liiii JU. O.
Glavni* zalogo in eentralno raz|»o4IIJ»lnicu lusa Ivan K«>|i. Harna, lekarna „pri Zlatem levu'4 v Krome-riži (na Moravskem) in se dobiva skoro v vseh lekarnah v Avstriji.
Gozdni čuvaj
vzame se v službo od me&ČMiiMke korporacije v Kitiunlku.
Plač;« na mesec 25 gld.; stanovanje, drva in nekaj njive prosto.
Zahteva se potrebna zmožnost in sposobnost za službovanje v hribih. (904—1)
Dosluženim vojakom se da prednost.
Čas za prošnje do 1. ttvcčaua 1888.
UpravniHtvo  mešč. korporacije  v Kiimnika. Najstarejše domače zdravilo je
„kotic. cvet za ude",
povsod Snan pod imenom
(8-30—ti
Klosterneuburški fluid za protin,
Preiskan v kemičnih labnr itorj h za zdi-avstvenopolicijske prt'iska\e in je neodaja zavarovana z varstveno znamko.
Cena »/, flao- 50 kr-> veliki flao. 1 gld.
Razpošilja lekar A. HOFFMANN, Klosterneuburg.
Za zavijanje in vozni list je plačati pri poštnih pošiljatvah 15 kr. posebe. — l'riatnega ima v Izubijani lekar J. SuoImmIu: v lliitlolfovfin lekar 1-Vr«l. Ntatka.
CACAO
ČOKOLADA
VlCTOR
S
CHMIDT & OOHNE
ki Jta pri prvej  Diinajskej razstavi  kuhinjske umetnosti bili odlikovani z najvišjo odliko, častnim  diplomom, sta pristni samo, če imata našo uradno registrovano varstvene znamko in firmo. (800—ii8)
]j)Ol>iva we pri vseh boljših trgovcih in prodajalcih de-likates, v &.Jiil»l juni pri g. V etru l.ussnik-u. Razpošilja se v provincije pro.i poštnemu povzetju.
VlCTOR SCHMIDi d SOHNE,
c. kr. dež. opr. tovarnarji.   Tovarna in centr. razpošiljalnica
Dunaj, IV., Allegasse Nr. 48 (poleg juž. kolodvora).
W4
v hiši „Matice Slovenske*
V Zvezdi,
v hiši ,:Matice Slovenske-.
M ARIJA DRSNIK.
Predtiskarija. Stroj za izdelovanje nogovio [Strickiiiascliincj. Bogata zaloga ženskih ročnih del, začetih in izvršenih.
Tlakov' zc vence.       Pristno Japonsko blago.
(•29-50)
Južne Pacific-družbe
Sev. Ameriške,
zastopnik RUDOLF FALK v Hamburgu,
8 Deichthor-Strasse,        (87.«»—2i daje brezplačno  pojasnila ter zastonj razpošilja karte in opise
Texas-a in Kalifornije.
PČEVA ESENCA
JekarjaPiCCOli-ja
^}   \r. Ljubljani
Ta esenca, ki Se naVeja po nekem receptu gospoda dr. E. viteza Stiickla, e. kr. vlad i nega svetovalca in deželno-sanitetnega poročevalca za Kranjske, Je takozvana ..Tine! ura Ulici rimi nosita'', katera ozdravlja vse žrlodčeve in trebušne bolezni, odpravlja telesno zaprtje, zlato žilo itd. glej navod, ki je vsakej st, -klenim pridej;'ti).— IzdelovaJelj jo pošilja v znhojčkih po 12 steklenic za 1 gld. Cti kr., poštne stroške trpe p. t. naročniki — Te steklenice prodaja po 15 kr. jedno lekar Riizioli v lliulol toveni in večina lekarn na Štirskem, Koroškem, v Trsta, na Primorskem, v Istri, Dalmaciji iu v T i rolih. ^5-49)
\ i kakili /ohnili bolečin
već,
če se rabi svetovno slavna, in pristna o. kr. dvor. zobozdravnika
not?
ustna voda
Boljša kako~ vsak>i druga zobna voda kot praeser-vativno sredstvo pro.i vsem bolečinam zob in ust. Preskušena voda za grgranje pri kroničnih vratnih boleznih in neobhodno potrebnu pri rabi mineralnih voda. — Velika steklenica po gld. 1.40, srednja po
gld. 1 in mala po 50 kr. Uspeh je zajamčen, če se točno tako rabi, kakor je predpi«no. V zvezi z ustno vodo in
dr. POPP>ti
zobnim praškom in zobno pasto
dobo se
101
(D ti
O
O
vedno zdravi in lepi zobje,
kar je za ohranenje zdravega želodca velike važnosti.
Dr.Poppa zobna plomba
je najboljša, kdor hoče sam zadelavati otle zobe, s čimer se odstrani smrdljiva sapa.
Dr. Popp-a zeljiščno milo
se je z velikim uspehom uvelo proti izpuščajem kože vsake vrste in je tudi
posebno izvrstno za kopeli.
Arom. zobna pasta v ko ih po 35 kr. Anatherin zobna pasta po gld. 1.22. Vegetabilični zobni prašek po 63 kr. Zobna plomba po gld. 1. Zeljiščno milo po 30 kr. Pred kupovanjem ponarejene Anatherin zobne vode se izrecno svari, ker ima v sebi zdravju škodljive primesi, kakor je ana-(842—24) liza poka K, la.
Pismene naročbe izvršujejo se proti poštnemu povzetju.
Giavna zaloga: Dunaj, I., Bognergasse Nr. 2.
Dobiva se v Ljubljani pri lekarjih J. Swoboda, V. Mayr, U. pl. Trnkoczv, E. Biraohitz, G. Piccoli, dalje pri trgovcih C. Karinger, Vaso Petričič, Ed. Mahr, P. Lass-nik, bratje Krisper; v Postojini: Fr. Paccaiich, lekar; na Krškem: F. BOinches, lokar; K. Etitfelsberger, trgovina z galanterijskim blagom; «> Jč.-'iJ: J, vVano, lekar; v f.anji: K. Savnik, lekar; Martin PeUan, trgovec; v Alcofjej Loki: C. Fabiani, lekar; v Koievjl: J. Eraune. lekar; v Ajdovščini: M. Gii"lielino. 'kar; v Litiji: J. Beneš, lekar; v Metliki: t*'c. ^ach" lekar; v liačov'jici: A. Koblek, lekar; t» Novem mes'u: F. Haik.", D. RLzoli, lekarja; A. Gu&Jn, tr^jo\iua z galanterijskim blagom; v Kamniku: J. ft'očni k, lekar; v Trebnjem: J Ruprecht, lekar; v Cmomli'.: J. Bls-žek. lekar; t Vipavi: A. Lebau, lekar.
Koncipijenta,
ki je slovenščine popolnem  zmožen in ima najmanj dva državna izpita, vsprejine takoj      (994—3)
«lr. Seliiiiiriiiiger, c. kr. notar v Kamniku.
leznili. katara. Kopnlji, stasjoTanja. reviiariacija cen
Glavna zaloga pri Ferd. Plautz-u v Ljubljani.
Neobhodno za vsacega
svetlenje  usnja   pri   konjskoj   opiavi,  vozovih, Llfni opravi, čevljih itd. itd., je novoizuinljena po
PrS:S,f V prodajalnicah koloni-go.Po.M»j„u   jalnega blaga in delika-
i)-lli-i.n .irv i .11
zlato kolajne.
tes ter droguerijah
'^{' se dobiva a
„nj„i,-ur.t. Bouillon.Ejctract dišava za jed B
ne da bi se *m»v*w»vw MpreMgljj.a
kuj
pridejalo,
izvrstno
mesno juho.
&8Š
Ko
nepresi'iljiio
zaradi dobrega lik nsa
in
nizke cene.
Marke: Kjctractum 1'urum, Aux Fines llerbes umi Trilffel- IVihze.
Fine moke za juho iz sočivja.
Napravljane uo«l varstvom c. kr. iivstrijski-ga obrtnega nadzorstva in švicarske ohčnokoristne družbo.
• Osrednja zalogu: VVieti, I., Jasomirgottstrasse 6. •
Prodajajo: Peter Lnssnik, H. li. Wen/.el. Scliussiiig iv Weher. — V Zugorji: It. K. Michelic, lvun Miil-ler,   Rudniška,   bratovska   sk lailniiii.  —   V Litiji: Ivan Wnggnnlk. (902—1
c. kr. avstrijskem in oger-skem nrnisterstvu
za v urova na proti ponarejanju
svetla tinktura za usnje
(tekočo svetlo mazilo), do sedaj najboljša, ker do sedaj se ni ie nobenemu izmej mnogih t kočih svetlih mazil aH likov za usnje dal patent — Cena steklenici št. I. 1 gld., it. II. 40 kr., št. III. 20 kr.; in da ostanejo čevlji suhi pri moči iu mehki iu voljni pri solnčnej vročini, se jo že več kot 10 let za dobro pokarala, tudi patentovana, nepre-mooljiva
hranilna mast za usnje.
Da je resto usnje varovalno sredstvo tako izvrstno, dokazuje ■■ 25 Odlikovanj, ■■ na stotine priznalnih pisem. Oba izdelka bo nesta udomačila le pri o. kr. vojaščini, ampak  si utrla  ubod  pti NJ. Velifiastvu in
o. kr. visokostih. Po tovarniški ceni je prodajajo v Ljubljani gg. Anton Ktisper in Bohusnlg & Weber, v Kranj 1 g. Petan, ▼ Škof ji Loki g Kooeir — Dobiva se v vseh večjih krajih države pri boljših trgovcih.       (8fJ0—4)
A.JavJa.A.Ja..
Zobozdravnika Paichel-a
►
I ustni in zobni preparati. \
(II s I n o vodna esenca in zobni prašek.)
Izvrstna sredstva '/.a čiščenj« in ohranenje zob, zahraniio, d* su ne drla zobni kamen, osvežijo usta iu odpravijo Hinrib.-oo supo
Posebno utrjujejo otle zobe, ustavljajo krvavenje dlesini, zabranjulejii trohn^nje zob in če so stalno rabijo, odpravijo vsake zobn« bolečine. Cenu nCeklenlel sohovodne eoeaoe 1 «1.. akate^fel lobnega praska 60 kr. (238 -70)
Dobiva se v or«llnael|Nkem proMtoru pri HradeckoL'a  mostu v Kolilsrjovi hiši I. nadstropje,
► ►
Uspeh zejamoen.
T^koJ delujočo.
Denar dobi vsaki takoj povrnen. pri katerem ostane moj sigurno delujoči
ROBORANTIUM
(brado ustvarjajoče sredstvo)
brez uspeha. Ravno tako 8*3urno pri pleiiah. ir,|»wP>k In osivelih laseh.
Uspeh po večkratnem nočnem u trenj i zajamčen. Pošilja v steklenici h po 1 gld. 50 kr. in v steklenicah za poskus po 1 gld.
J. Carrolioli. v Brnu.
tV ijutttjani se dobiva pri g. MZdvaviMu Niahr-ut v
Tratu A. Praxmarer, P. Prendini; v Gorici lekar C. Crialof-foletti; v Reki lekar J. Gmeiner; v Ce\ji Ed. PelU; v Mariboru J. Martinz; v Ghradci: Kasp. Roth, Murplatz 1. Tam bo tudi dobi: s?sm da VI/*lkorijentalsko lepoLilno sredstvo, ki ILdll Ut5 JltJK 9 uar-ja nežnost, be'mo iu obiluost telesa, odstranuje pege in lase — cena 85 k..
ilsF" NI sleparija! "ma (251—14
2 nratiecKepa iuohiu v ivooiaijuvi iu»i i. in*u»iiooju, ^ ^ pri lekntj! »vohodt in lr«ovel KariuKer-jl. ^
katerim se ima na tisočo ljudij '7^ zahvaliti za zdravje, 1111:1 j o !'*•
I  vrsten uspeh pi* vseh boleznih v želodcu ?a so neprekosljivo -   1        sredstvo zoper: pomuujkanje slasti pri je<li. sluh želod«'«-. uriVk. ve.'rove, ko|;ko, zla1 j« ■    nico, b'inv. rje. glavobol, krč v želode'. b"io *"«'u. /.abusu-■M^Kt^ |i«V''        "J0,       °" bolezni nu vranici, HoteVl/ fe-"1 ,   no j*.   :,i in zoper zbilo žilo. [g^^jlfi/-,1': -   1 s »'zenica velia 20 kr., 1 tu-
NUR    ECHT  3EI iMteBI: APOTHEKERTRf.KOCZV; 1)iv:l'° 8il"'°vJekrrni J.nko, LAIBACH 1 STUCK 20. 1r.ot0VŽ!i     Velike«* < ;J
Ljubljani. ,..'--)!)
Prodaja
^LEKARNA TRNKOCZY"
zraven rolov/. v Ljubljani. iJsW~ Razpošilja se vsak dan po pošti.
cat 2 ;,ld., 5 treatov samo 8 gld. ySjp~~ Hvsrilo! *^Bj
Opo.ri)i'no, d" se te *•■.";« e"*.Ke kapljice dol
ZY" J
>
OD
Si e a
o e
5 «
I
'c/5 0>
cd
03
> m-
o 5 ._: » a " o ao
S - p -
M 5 g M
s rt
lil
«> A ■•—1
n A bo es
.- ?£ E M
3 S I
g flv .
> 5 « S « " £
18 -0 S"
0 Sil
Se 1 g
p j i
rt   V t _
Lm   03 ^_i
Moške srajce,
Klattovske, bele ali barvane, Ia. l.§0, IIu. gld. 1.20.
Delovske srajce
iz dobrega   oxforda,   3 ko madi izUl. 2. — .
Jflo^ke jjacr.
iz barhanta, platna ali croise, 3 pare I »1. 2.5». II. u i. i.no.
Moški obujki (žokl)
za zimo, bele in barvaste, fi parov gld. 1.10.
Kape iz pliša
za moške in dečke, 6 komadov gltl. 1.50.
Popotni plajdi,
3'50 metra doljrL   1*60 metra široki, gld. 4.50.
Posobna preproga,
močne bsže, 1 ostanek 10 do 12 metrov, rI«I. 3.50.
Jute-zastor,
tieški nzoree, — kompletni, Kld. 2.80.
Pregrhijaliia garnitura,
1 prt in ilvo 1111H1,' 11111 1 • i-.-«1-1 r, 1 il 1 iz ri|.H.i k Ml. »riO. U juto UMI   3. .10.
Posteljne odeje
za zimo, i/. rOUge :di cretona, elegantno prešite, gld. H.—.
liri'.' lira, 2 raatra ilolgo, |(1<I. l.SO, — sliiinolai it. 'J motra dolgu, la. ulil. 1.40, i i.l. »o kr.
lionjsLv Mahrake,
teike bale, i burraat'iiii krajci, 190 cm. dolge, 13o cin. široko, ta. rumeno Kl«l. J.."»o.   IU. rujuve  nMI. 1.5U.
KANKVA«
za posteljno ji.ovleke (1 koi 30 lln-iiujsk'h vatlov),
Ia. Kld. «.—, Ha. sld. 5.40.
^_tla. s-O-r s. cil
za jiOBteljno  prevleko (l ko« SO Du-
naJi)T<b. vatlov), Ia.Kld. 7.50, Ha «ld. 5.50.
Mizni prti.
platneni, v vseh barvah, 8 kom. ,0/4 K>d. X, .'> kom. '/4 gld. 1.
platneni,   4/4  v   kvadratu, (i, komadov jrld. 1.- O.
Otira-če,
plato, damast, b* kom. z resami gl. 1.80, Z okraj ki gl. l.iSO.
Domače platno,
tidin- baže (B9 vatlov) 1 ko^ i/4 »Id. 5.50, V* Bld. 1.20.
SIFON
za moiko iu žeimku perilo, 1 ko« (30 vatlov), Ia. i;!. ,->.,»o. Illl. K|. i 511
OXLX>UJ>,
najnovejši uzorec. I kos (29 vatlov) gld. 4.50.
Prostt^i'-vski barliant.
1 kos (29 vatlov), bel ali rudeč ni. «, moder a<' l.rav 5.
3W5
v v
CEBEL1T0-V0SCE1TE SVECE
(S&n— 1)
PRIPOROČA
LJUBLJANI.
C. kr. izključno
privilegovana
Pasta Proti Potenju Oken.
Ta pasta zabranjuje oslepenje, potenje in zmrzovanje oken, njena poraba je priprosta in hitra, poleg tega pa de popolnem brez truda.   Prozornost oken zaradi njo nI6 ne trpi, torej je posebno priporočati za okna pri prodajalnloah. BBBSBBj Oo so ooalna stekla i njo preparirajo, so tudi no pot*. bbbssbj
i/<ieluje jo samo:
Kemična tovarna RICH. GAERTNER-ja, Wien, L, Giselastrasse 4.
(iTPfj A .   Lončku za poskuSnjo SO kr. (v pismenih markah;. vJIiJNi*, J   Velikemu lončku, zadosti za celo zimo, gld. 1.50. Razpošilja se poštnine prosto. — Prodajalci na drobno dobe rabat. — Dobiva so pri
vseh boljših trgovcih. (787—1)
® J. Berner-ja in sinov |
nasMiia, sobama in zdravilišči tekanja te
v Slatini pri Rogatci na Štajerskem
posebno priporoča (833—8) jj
isi        sui.ii.3-r„ 1
£4,   kateri vedno izdeluje v Izvrstne) baši, ki ga prodaja v HJiit>ljnn.i gospod JJ
fj] RUDOLF KIRBISCH, sladčičar na Kongresnem trgu.
^ (Naročila na zunaj se točno izvrše.) m
»OOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOO
Avgusta Tschinkelna sinovi, g
Od našega posestva pri LJubljani imamo na prodaj še kacih Li
20 oral g
dobro obdelanih njiv g
v katastralnih občinah:
Kapucinsko predmestje:  Pare. štev. 94, 97, 100, 102, 105.
Š* Potarako nrarimastie ■ • » 239' 240/1 (8tavbeni Pro»tor), bt. Petersko predmestje.    ^      ^   369 a/b, 425, 413, 467,468,
Spodnja Šiška: „     „   432, 433, 440.
Razen tega prodamo še razne
kmetijske vozove in drngo orodje.
Vprašanja naj se pošiljajo nam direktno.
V Ljubljani, dne 9. decembra 1887. («89—3)
Avgusta Tschinkelna sinovi.
OOOOOOOOOOCOOl
Vsem, kateri zidajo ali popravljajo kako poslopje, ali sploh po trebujejo selecnlno, naj hode priporočena zaloga
železja in vseh v to stroko spadajočih stvarij
ANDR. DRUŠKOVIČ-a,
poprej JAKOB NEHREP, v IHjiLl>lji&.iii, Mestni trg- št. IO,
kjer se dobivajo v velikem izboru in prav nizki ceni
okova za okna in vrata, štorje za štokodoranje, drat in cveki, vezi za zidovje, traverze iu stare železniške šine za oboke, Portland in Roman cement, skic j ni papir (Dachpappe) in asfalt za tlak, kakor tudi lepo in močno narejena štedilna ognjišča in njih posamezni deli.
Zaloga pečij za leseno in premogovo kurjavo.
Posebno po nizki ceni dobivajo se
stroji in orodja za poljedeljstvo,
kakor mlatilnice, same ali z vlačilnikom (Gopel), slamoreznice, čistilnice za Žito (Trieur), brane in lepo in motno narejena drevesa za oranje. (523—25)
G. TONNIES, tovarna za stroje i Ljubljani,
zastopnik Gniiz-a Sc Oo. v Budlmpe4ti, preskrhljnje dobro-znane trdolite val) arnlk« (IIarrj»n«s VValzenstfihle). cilindre, Akrbce (Aufziige), vse aphrate, tranaininlje in priprave aa mline   Narisi in načrti napravljajo se po najnovejših skušnjab.
Specijaliteta: Vsakovrstne i«Re in strofi ih obdelovanje lesas. Preskrbuje hitro iduće parne »tr<-Je in varnostne parne kotle.
Tudi napravlja plinove motorje. Zastopstvo Langen-a <Sr Uolf-a na DunaJI.
Iiid-Iclranje parnlli ©trojem
njih predelovanje s Jamstvom, da se pri var nje pri kurila. (8311_6)
Blagorodni gospod Fragner, lekar v Pravil
8 let sem bolehal tako silno za naduho, da sem že bil šel v občno bolnico v Pragi, da bi ozdravel. Pa vsa prizadevanja zdravnikov bila so zaman. Zvedel sem za dr. Rosov balzam. Ko som ga užival popolnem po predpisu 14 dnij, sem bil žo precej boljfii, čez pet mt-secev pa sem bil že popolnem dober. Da govorim resnico, lahko povprašate dra. Scbtttze-ja ml., ki me je res prav po očetovsko zdravil, toda zaman. Nadejam se, da bodo to zdravilo tudi drugim tako pomagalo, zategadelj priporočam vsem, ki imajo podobno bolezen, da naj se sami preverijo.
Z velespostovanjem Jan Ježek v llolicfch.
IIUra In gotovn
pomoč boleznim v želodci in njih posledicam.
Vzdržanja zdravja
obstoji jedino v tem, da se vzdrži in pospešuje dobro prebavljtnje, kajti to je glavni pogoj zdravja in telesne in duševne kreposti.   Najboljše domatV sretistva, da se prebavljenje uravna, da se pravo mešanje krvi doseže, da se odstranijo sprideni in slabi deli krvi, je uže več let splošno znani in priljubljeni
dr. Rosov zdravilni balzam.
Izdelan je iz najboljših, krepUno zdravilnih zelišč jako skrbim, upliva uspeSne pri vseh težavah pri prebavljenji, osobito pri slabem apetitu, napetji, bljevanji, telesnih in želodčnih boleznih, pri krči v želodci, pri prenapolnjenji želodca z jedrni, zaslinjenji, krvnem natoku, hemerojidah, ženskih bolečinah, pri bolečinah v črevih, hipohondriji in melanholiji (vsled motenja prebave); isti oživlja vso delavnost prebave, napravlja kri zdravo in čisto in telesu dd zopet prejšnjo moč in zdravje. Vsled tega svojega izvrstnega upliva je zdaj gotovo in priznano lf miško domač«? sreetmtvo postal in se bplošno razširil.
Na stotine pisem v priznanje je na razgled pripravljenih. Razpošilja is na franklrane dopise na vse kraje proti postnemu povzetja svote.
Da se izogne neljubim napakam, zato prosim vse p. t. g?, naročnike, naj povsod izrecno dr. Rosov zdravilni baiiau iz lekarne E. Fragnerja v Pragi
zahtevajo, kajti opazil sem, da so naročniki na ved krajih dobili neuspešno zmes, ako so zahtevali samo zdravilni balzam, in ne izrecno dr. Bosovaga zdravilnega balzama.
Pravi
dr. Rosov zdravilni balzam
,k črnemu
dobi se samo v glavnej zalogi izdelovalca  B. Fragnerja, lekarna
orlu" v Pragi, Ecke der SpornergasBe Nr. 205—3. V Ljubljani: O. Floooll, lekar; VUJ. Mayr, lekar; Era*. Blrsohltz, lekar; Jos. Svoboda lekar; V. pl. Trnkoozjr, lekar. V Postoj ini: Fr. Baooaroloh, lekar. V Kranj i: K. Bavnik, lekar. V Novem Mestu: Dom. Rlzzoll, lekar; Fsrd. Halka, lekar. V Kamniku: Jos. Močnik, lekar. V Gorici: G. Ghrl-stofolettl, lekar; A. de) Oironooll, lekar; B. Ktirner, lekar; O. B. Pontoni, lekar. V Idriji: Josip Warto, lekar. V Ogl eji: Delia Damaso, lekar. V Trstu: Ed. de Leitenburg, lekar; O. Prendinl, lekar; O. B. Forabosohl, lekar; Jak.Serravalto, lekar; Anton. Buttlna, lekar; Karol
Zanettl, lekar. sjsr Vse lekarne v Avstro-Osrerskej Imajo zalogo tega zdravilnega balzama. -saj
Da se izognejo vsakej l>revari,
opozarjamo vse častite naročnike, da ima vsaka steklenica po izvirnem mojem receptu napravljenega cU:. Kosovela zdLra.t7-iln.e>gra. To—Is a. me. na jednej strani v steklo utlsueno mojo firmo s zakonito zavarovano mojo varstveno snamko (orel s Ščitom na prsih, na katerem so erke „Or. K.'*), na nasprotni strani pa tu zraven natis-neno vlgneto. Steklenica je zamaSena s kovinskim lamatikoui, na katerem je tudi utlsneua moja varstvena znamka. Steklenice so zavite najprej v navod, kako rabiti, potem pa dejano v Skatljice iz modre lepenke z naslednjim češkim, nemškim, ogerskim in francoskim napisom po podolžnih straneh:
,,l»r. Bohov zdravilni balzam" Is lekarne B. Fragner-Ja, ,,pri Črnem orlu**, v Pragi, st. 205—II1.. na konci Skatljice je pa na-tisnena zgoraj omenjena zakonito zavarovana varstvena znamka. — Če ni vse popolnem tako, kakor je Zgoraj opisano, zmatrati so mora vsak izdelek za ponarejen Tam se tudi dobi:
^rsbžlro d-onaciSLČe :m.a,zilo
zoper bale, rune iu vnetje vsake vrste.
Ako se ženam prsa vnamejo ali strdijo, pri bulah vsake vrste, pri turih, gnojnih tokih, pri črvu v prstu in pri nohtanji, pri žlezah, oteklinah, pri izmašče-nji, pri morski (mrtvi) kosti, zoper revmatične otekline in putiko, zoper kronično vnetje v kolenih, v rokah, v ledji, če si kdo nogo spahne, zoper kurja očesa in potne noge, pri razpokanih rokah, zoper liiaje, zoper oteklino po piku mrčesov, zoper tekoče raue, odprte noge, zoper raka in vneto kožo ni boljšega zdravila, ko to mazilo.
Zapite bule in otekline se hitro ozdravijo; kjer pa ven teče, potegne mazilo v kratkem vso gnojico na-se in rano ozdravi. — To mazilo je zato tako dobro, ker hitro pomaga in ker se po njem rana prej ne zaceli, dokler ni vsa bolna gnojica ven potegnena. Tudi zabrani rast divjega mesa in obvaruje pred snetom (črnim prisadom); tudi bolečine to hladilno mazilo pospeši. — Odprte in tekoče rane se morajo z mlačno vodo umiti, potem Se le se mazilo nanje prilepi.
mr ikotljU »m po 2S in 33 kr. (90—18)
llalzam za uho.
Bkoieno in po mnozih poskusih kot najzanesljivejše sredstvo znano, odstrani nagluhost, in po njem se dobi popolno že zgubljen sluh. 1 sklemca 1 gld. av. vel).
	
m.	
«Si	
fll 1 m t	
IS*	Riajrf trni
	— u
Izdajatelj in odgovorni urednik. Ivan Železnikar.
Lastnina in tisk „Narodne Tiskarne*.
85
63