ARHIVI XV 1992 1 w Članki in razprave Arh: ¿ski \ ri Pokra, iskega arhiva Koper n objavljen v n za zgodovino beneške Istre* Darke Dsrovcc Črprav so že Benečani na čelu z beneškim doiem in zpodc vinarjem VndrejYm Dand'dom (1343-1354 Andrea Dándolo)! v 14. stoletju ter Marinrm Sanudom1 na prehodu v 16. stoletje zaceli fcdrjati tudi za zgodovino Istre pomembni; dokumente, se iakc kot Trža^ani z Vincenzum Scurso3 in Irsneom della Crocejem* lahko tudi Koprčani pohvalimo z našim meščanom Oían Rinaldom Carlijcm, ki je v drugi polovici 18. stoletja to vi 'stno dele mi d prvim« pestavu na sodubne znanstvene temelje. V svojih delih o upravni ureditvi Istre,5 o kopi ski6 (delle antichitä di Capo dietna) in italijanski zgodi ivinski dediščini7 »er v Št.-vilnih drugih delih* je priložil mnoge pomembne doKumente 7a poznavanje preteklosti šeg in navnd Istrinov. Njegove dele je vsekakor najbolj vestno nadaljeval Dc menico Resseti z objavljanjem zgodovinskih virov najprej v triafcki reviji Osservntore Triestino, nato pa Se v Archeografo Triestino (dalje A T.). Po nebno pomembne so bile objave kraj :pisov (oorogratie) v prvih številkah prve serije (v letih od 1029 do 1837) Arche ografa, kj:r kaže izportaviti dele novi^ajskegL Škofa Tjmmañnija9 iz okoli leta 1650 Žc tedaj je iz-ka?al znatno zavzetost Ro^settijev mladi prijatelj *n ucenec, kasnejši poglavitni historiogrif Istre in Trsta, Pster Kandier. Učiteljevo Željo je začel uresničevati pr^dvjem z izdajanjem časopisa L'Ijtria (1U46-1852), kjer je mnogo avterjev v številpih razpravah objavilo tudi precej arhvskih dokumentov, veijetno najpomembnejša serija, ki io je urednik Peter Kandier začel izdajati v tem časopisu, pa je bQ ¿acet Jc zbiranj? in ii dajanja davnega Codice diplomático istriano. O njem je bilo že veliko nepisanega, omenil bi le zadnje študije in po.iatis dokum :ntov pr načeJih sodobne egrtotike, ki so jo pod pokroviteljstvom tržaškega Lloyd Adnatica opravki prizadevni sodelavci tržaškega Listinskega arhiva ^Archivio d ploma tico).10 Za cerkveno zgodovino Istre sta do ¡.rede 19. stoletja izili pr- dvsem dve temuljni deli: Bernarda Marie de Rubiba Monumenta Eccleswe aquilejens:s z navedbam: in objavami mnog-h dokumentov ter zbirka videmskega opata m pa triarbovega notaija Odoricusa de Susannisa iz 14. stoletja, ki jo je izdal Joscph Banchi (184*7): Thesaurus ecclesiac aqui]ejensis V sadnjjm času pa sta izšli dve temeljni izdaji vizitaujbkih poročil iz obdobja pro tire formacij t; delo L, in MM Tacchisila11 in A. Lavrič.1-'. Začetnemu zagonu sodobnega izdajanja vir^v za nacionalno zgv idovino so razmeroma zgodaj sledili tudi Hrvati. Najprej je hrvaški poiitik Ante Starrevič prispeval iidajc Istrskega razvada iz leta 1325, Ivan K ikulj ^ vič-Sakcfnski^ in Šime Ljubic14 pa sta v svojih izdajah iz d: uge polovice 19. stoletja upora hljila tudi mu gi dokumente iz b< moškega arhiva Čeprav ita se usmerila predvsem na dalmatinsko obalo sta v svojih delih neizbežno vključevala pomembne listine za zgodovine beneške Istre. Slov; nsla zgodovinarji smo v tej dejavnosti precej zaostajali, saj beležimo prvo znanriveno izdajo zgodovinskih virov Šele konec 19. in v začetku 20 stoletja, ko je ledine s štirim Tvezk zoral France Koj,1s njegove delo pa nadaljeval sin Milko.16 Čsp.-av sta se usmerila predvsem v notranjost slove rajah dežrl, je zlasti prvi po-vetiJ prerij pozornosti Istri in v svojih zdunih dokumentih, ki .coŽejo v obdobje pred beneško osvojitvijo Istre (do 1248), nakazal odnose ter politične smernice porovn.ga postopnega zbliževanja I' tre in Ben šktga od začetka 10. stoletja, Pomembne izdajateljsko dejavnost so načeli zgodovinarji, zbrani v Zgodovin s Kem društvu Juge islovanske cone STO, kf so leta 1953 izdat zbornik17 z objavami nekaterih po.nemHnih dokumentov iz istrkih mestnih arhivov in bftneškena državnega arhiva, vendar se je njihova dejavnost s 1 zvezkom tudi končala. Nemški - predvsem avstrijski ■ zgodovin ?iji so v okviru preučevanja svojih dežel Že kr.ialu pokazali interes za zgodovino Istre. Tako beležimo že leta 1849 izdajo vircv za zgodovino Štajerske, Koroške, Kranjske, Oerice, Trsta, Istre iii Tirolskr za leia 1246-1300 v rt d akciji Josepba Cbmela,18 ki jo je v drugi pdovici prejšnjega stoletja dopomil še Franc Schumi." 2 Članki in razprave (VRHÍVi XV 1992 V lem času pa so italijanski historiografi, med katerimi m manjkalo Istranov, ra *irokc za-kuraeili v svet p.ezentacije istrske preteklosti, tako da lahkr brez zadržkov OTnaCunci druco p<-iovico 19. stoletja za temeljno obdobje v znanstvenem izdajanju virov za zgodovino bc-neikr, Istre.. K. ndi ij-v .mu nt-umomemu delu do nenadne ¡mrti leta 1872 so se z izdajam' virov za zgodovino Istre pridružili A. S. Mirottn,20 Antonio JoppL21 Angelc Marsich,22 L. Morteani,23 G. Vatova,24 A. Tomasich,25 Bernarde B-enjssi26 >n predvsem Tomaso Luuan..*7 Njegovo delo poklicnega arhivntja v bencikem arhivu bo vsekakor ostalo zapis uno z zlatim, črkami v histe-riografiji Istre, kajti izdaje zgodovinskih virov v njegovi redakciji -o postale temeljne ¿a vsako nadaljnje preučevanje zgudovine beneške Istre. Z objavami virov je začel že pri Kandl sijevi L istna, nato pn Poprlano delTlstn.. Arebiviu Venetu,18 koprskem dvstedniku Lii Provincia dnlTIstria, v novi seriji Arclnjgrula Trirstma in drugod, svoj največji dolg zgodovi.iaijem pa je »apisal v gl&^lu istrskega domoznanskega društva 'Soneti Istriana di arrheologia e storia patna) Atti e memorie diella Societa Istrianr di arch^o-logia e stona patri? fJaijr AMSI), ki je začel izhajati leta 18P4 v Poreču. V, tej rtviji, ki je Se danes ena temeljnih istnkih zgodovinskih periodik, je objavil serije nr.jpomrmbnujših dokumentov za zgodovine Intre iz beneškega državnega arhiva: prepise pomembnih odločitev b ineskeg? serata, ki so se nana&de na Istro,1' poročila istrskih rektjijev beneSkemu senatu,10 posebno poročila koprskih podestatov in kapitane v,31 do-kamente o sporih na mejah z Avstrije32 listine o '¿trških zadevah iz 14. stoletja,35 poročila raznih b;n*ikih nadzornikov v Istri,14 čc naj omenim samo najpomumhnejie.35 Prectj pomembnih dokiimeniov je izšlo tudi v drugih izdajah virov, ki se nanašajo n£- zgodovino Beneške republike; tako l ahko najdemo id-Joke vrbovn-ga organa - Velikega sveta (Maggior ContiglioJ - za obdobje konec 13. stoletja, ko si je Republika podadPa poglavitna sevem^istrika mesta, v objavi R. Cessija,36 nekaj uankov z objavami dokumentov pa ,ahko najdemo Se v bene-ški reviji Ateneo Ven".to37 in rimsKem ,\r-chvio storico per Trie s te, 1'lstria e il Trentino. V nadaljnjem obdobju so izredno pomembno vlogo v izdajanju virov za zgodovino Istre poleg neštetih in Še vedno izhajajočih Casop'sov AMS13S in A.T. odigrale Se .revija Pagine Istri-ane, La Porte Orientale- jadranski zborrik, Vje-.nik historijskih arhiva Rijiki i Pazini (dilje YH\RiP), Problemi sjeverrog Jaaraca, Sloven sko moije in zaledje, v zadnjih ova-setih letih pa predvrem periodika rovinjskega centra za zgodo vinske raziskave - Atti (dalje ATYI CRSR), za- to je nadvst razveseljiv tudi lansko leto izaan •ndeki k prvin dvajs.:t;m letnikom. Čeprav objavljeni dokumenti zrcalijo premnoge plati iz Življenja istrski preteklosti, ki ¿o jih dopolnjevale še. nadaljnje serije objav zgodovinskih vinv, kot npr. izdaja dokumentov A Torreja v dvajsetih letih 20. stoletju s pogl.dom na Istro iz ravenskega nadšk ofijskegt in komunskega arbi-va,39 ali pa objava dokumentov R Ctsca o ukiepih beneških oblasti ob koprskem uporu lita liMS,40 so precej neizkoriščeni ostajali beneški arhivski fontii dugih panog družbenega življenja. To so zla=ti arhiv.ki fondi beneških nadeomikov za zdrai itvo (provtditori di sanita), meje, fevd'1., žitarice (biade), olje in sol, nadzornikov oziroma kasneje odposlancev za motovursko doiino in gozd arhiv 5 modrih za trgovino in dn.gi.4i, .Tako Še mrugi pomembni in iz beneškega arhiv? predvsem gospodarske naravi, Čakajo svoje objave, nekateri med njimi, pa čeprav žt pripravljeni, ne najdejo razuuievauja pri pristojnih, kot je primer z nadalj -.vanjem Čudovite serije pisem (dlspacc!) istutdh podestatov bereš-kur oblastem, ki jo je konec sedemdesetih let tega stoletja zaCel Miroslav BiirtoSa.42 Pomembnosti pšavsib >ktov v vsakdanj em Življenju so se zavedaii že Beni.čani, saj so v i8. stoletju izdati dve zbirki dekretov, la so nastnli v stoletjih njihovega vladanja na istrsk m pol-otoku.43 Izi idno zanimivi in za razumevanji zgodovinskih oknlisčin nepogreSljivi so vin u;tn.kih mestnih skupnosti, kjer vsekakor izstopajo mestni statuti- To plat istrsk sga življenja je po Kindler ju, Ki je izdal triaSki, bujiki in rovinjski mestni statut,4« nadaljeval Luip Morteani z izdajo rno-tovunskega4* in izobk-.g? statuta iz leta 1360;*® sledita mu je Izdaja iarinskega statuta,47 Bcroar-do BenuLsi je izdal umaski in puljsld,48 C amillo De Frnnceschi pa pirar.jkj statut,49 Šele pc drugi svetovni vojni »o se te izredno pomembne je-javnesti ?a poznavanje posameznega mestnega življenja kot odraza deželnih razmer lotili tudi brvaSki historiograti, kier gr-. izpostaviti Mirka Zjačiča-i0 Danila KI m?*1 in Giovaonija Rade -ssijan Na slovenski strani se je pred leti ieka-zal? Sloveti ;ka akademija znanosti in umetnosu (SAZU) s ponovno sistematično izdajo vceb verzij piranskega statuta v redakciji Janeza Šumradc in tedaj žc pokojnega Miroslava Pahjtja.^ Na tem mestu hhko oznanim, da bo še v tem letu ugledala dan ponovfa izdaja , prvega tisk-megPi54 in v manikat erih pogled;h najpotnimDnejSep istrskega mestnega siatuta - Jtatuta komuna Koper, k ga besta izd al r Pokrajinski arhiv Kofer iu Center za zgodovin >ke raziskave, iz Povinja v redakeiji Luja Margetiča. Na podrjčju izdajanja Lstrskih mestnih statutov pa tudi italijanska stran ni mirovala. Tako imi- ARHTVi XV 1992 Člrnki in .azcrave 3 mo v zadnjem ča^u z njihove strani dve izdaji miljskega statuta55 in Kdaj o novigraj:kega.56 S pomočju gradiva Pokrajinskega arhiva Kopjr se SAZIF v zadnjih letih lahko pohvali Se z ulajp dveh najstarejših piranskih notarkih knjig s konca 13. stoletja, ki jih je za objavo priredila Liana Mihelič." Ker Pokrajinski arhiv Koper, kot je razvidno k ivaln gradivo uporabljajo arhivsko gradivo. Menda se ne bom zm jtii, Če bom zatrdil, da smo na istrsk m prostoru, morda Še posebno na njegovem nlovensktm deluf pr_cej zaostali za sodoonitii tokov» v svetovnem zgodovinopisju. V zadnjem času pa je tudi na tem področju storjen korak naprej, saj je rrvno Zgod 'Vinsko društvo za južno P imorsko ponovno oživelo publici'it.'čno dejavnert z ustanovitvijo periodične revije Anr.ales: Anali Koprck ga primora in b'ižnjih pokrajin - Anniili del Lit orale capodistn-ano e dtlle regioni vidne, ki v svoji piogrumski zasnovi teži tako k objavljanju zgodovinskih virov k >t temeljnih 1 umanistirnih razprav z regionalnega območjf. Koprskega primeija in božjih pokrajin. 4 Članki in razprave (VRHÍVi XV 1992 V posebn: zbirki, unenovar* Acia Hi itnae, ki jo bo rrvnu tako izdrijplo Zgodov" sko dru Jtvo za južno Primorske, pa bode objavljeni tudi referati s prihodnjih mednarodnih zna setvenih sestankov zgedovinaijr.v na trmo IItj in Beneška republika* ustanovi, pravo, uprava, k. naj bi se cdvijali enkrat n? slovet tki, drugič na italijanski strani; začenši z letom 1993 v Kopru. Upam, da smo tudi s tem srtxanjcm zora]' ledino v osvetljevaiju istrske preteklosti, b ne more biti objektivno raziskana, če se ne preseže okvira obstoječih drfavmn meja. Uporabljene kratice: A.T. = Archeografi. Tricstino iMTI JRSR = Atii del Centri» di rice rdi e, jtoricht di Rovigni» AMS1 = Atti e mcmorÍL 1ella SocLtá lstrima di archeo- logta e stori? pabia VHARiF = Vj^nik his' "»rijskih arhiva Rijeke i Pazins Opombe * Razprevr je drpoto/cn referí1!, pi dvsem z gradivom v opombah s Icterim je avtor nastop«! nr. mednarod-em znani i .'enem srečanju zgodovinarja iz. ItaLje, Slovenije in Hrv-Ske v MLj'ah 21. íebr, 19f2 na letno*. Istra in Ben-¡Jka republika: ustanove, pravrv. uprava. 1 K PastoreVo: An dret Dándolo, Uonicí. per ertejum descripU, v; R >rum klicanim Scriptoro vol XH part I, Bologna 1938-194C. 2 1 Diarü di Ma«t Oanudo 149^-1514, Benetk. 858190? 3 D. Vinccnzo Scussr Stori a 'tonografica di Trieste, 1680, Tre* 18Ó3. 4 P Ireni deli? Croce: Istorifl an ti ca e mod ma delia Oitá H Tríete, Bemtke 1698. 5 GÜ- i^arli: Dei ncari, procúralo ri, capuani, march si, podati gastaidi ed n,ltri ufiid min ri nella provinc:' d:ll'lstria srno al secólo XV e delle rendid delk provtnda ¡n tali tempi, Beneike 176G, - Delil jondmone dell? Utlá di Uiustinopol o jpod^irip e delle alLre dttñ. deüa provinda dnc al sccolo XV, con ic o>nv< .iztoni, patti, trntati e atu corei *ino al de tío te-npo, Benetke 1760; - Del Marchcsato de'J'Istria da Cario Magni 5ni» al prindpi'í dd sccolo XIL con la serif dri Marche« c d da eondizion di Gnistinopo'l o Capodistri; in dedo tempo. Benetke 1760; - Dt governo, magisti.iti, tributi c calaHtá dela provincia d'] "tria, dri Got: ñno al scccio X. e de 11'an tica con di» one di uiustinopoli o Capodistria, nei secoli IX e X Benetke 1760; - DeUa tosí iuzione gi ogrifica e ávile delP, stria, Fiiuli c Dalí azi» nd te ipo di mezzo c deiia ímmiscuiiá dei lom lomi, Beuetku 1760. 6 1DBM: Antiehiti di Gipodistria, Kope: f86' 7 IDEM: De lic Anuchiia 'taliche, lom 4+1, Milai. 1/88 1791. 8 Priji. B. Stancovich: Biografía degli uomini disrinti dell'lstria 1328. 9 GF, Tommasim. De' Comentjij El wd-g ografíd d Ha provinca ¿ell'lstria, Licri oUo con appendic;, v: A. T 4 1837. 1C Prim D. Darover Peter 1 jindler ín Códice Diplomático Istriane v: Primorska srečanja, 1989, 5t 98, str 581-584. 11 Cardiníle Agostin" Valier e la rifcrm¿ trid mtina nella díocci di Trieste, Videra 1974. 12 ViziKdjsko poročil Agostina Valien o koprski íkofiji iz leta 1579, SAZL, Ijubyana 1986 13 L KukuFcvfc Jura Regni "roatia. E>almati¡ : et Slav miau, voL 3, Zagi^b i86l 1862. 14 á. I>ub¡6 Commissiontií et relationes V :netae, JAZL' totn 1 Mom»nei Spcctan'ia historia í" Slavomif. meridic-alhim, voL 6/1876. 15 F. Kiw. Jradivo zu zg-«1(mno Slovencev v srednjer veku. 4 knjige, Ljubljana 1907 1920. 16 M Kos. IBID; 5. knj., Ljubljana 1928; IDEM: Srcdnjeveíld urttaqi za Slovenijo, L rbajji Slov.nskuga primoqa, SA2U, Viri za zgodovin" Slovencev 2 in 3, nubli' na 1948 1954. 17 Istrsti zgGJoviniJd ztomik, izdalo Zg. loviasko aruStvc Jugoaovansk e cwie STO, Koper 1953. 18 J, Chmel: Urkund* i zur Geschi'hte vor Jsterreich, Steiermark fCjnicn, Krain, Gorz, TVie^t, Istrien, Tirtj - at« deti j!>hieti 1246 1300 Dunaj 1849. 19 F. Schurii: Urlaindin und Reg«stenbuch des Hjrzog-.ums Kmiii t jbyait' H/188218S4 20 A? Minotto: Documenta Fonimjulii, patri; rehahiri aquiV jensem, T Tgustum, Istri' -i, fjoritiam speetani a, BcL.ctkc 1870 21 A. Jcppi: Doci *nti inediti si 'la sitna di Muggia, v: AT. 9, 1883- ID2M: Docjmutiti Goriciani, v: ifcid. 1119/1885 189: 22 A, Marstch: EfTcmcridi pusunopol tañe, v. Lunario pet il popo') di Capodistria, ^nno U/1869 K.per 18£8; - iDHM: Fontej rcnim Ilistric isium v. A.T, L E, .869; IDFM: Dírit'o dd CajMtolo di Trieste nell'Jlezione dd pmprik vtscovL1 Marir.c de Ctmotis e soa deteguione a una inventura dd Oapitdo di Cg»-distria, v: A.T., 1876-77; - IDEM: N.uova serie di Effrmeridi t-.ustinopolitane, v: Lp Provincia dell'Isüia, XI Koper 1877; - IDEM: EÍTí meudi della ritti. di Trie „te, v: ibid., XU, 1878; - IDriM: ElTemoridi Istriane, v: ibid., 187p; - IDLM*. Saggit. di \nnali IsLiani dtl secolo XQ dall'anno J23g2»6, v: 11 P«'ria, 11-01, Kooer 1886. 23 Notizit 'toriche della dttá di Pitano, v AT. 1886 in Notizie storich' d Men tona, Pjrcč 1896 24 L? Callona di Santa Giustina, Koper 1886. 25 Ta st je zelo rad podpisoval s p rvdonitnom Gedeotu Pusteila; I Ri tlori di Egida, Giust'aopoli, Cq» d7*.tria, Koper 1892 26 B Be'.ussi: Comm;I 3, Poni 18Í7. 27 tri m. N< cmlog (7. 3. 1818 - 9. 3. 1894) v AMSi 10/1894 s. 245 Zíl to timo je verjetno cypo-di :rabnej5e njegovo kratko delo, ki je biio ie po njegovi smrti večkrat objavljeno: t on j psr la s tona dL ins'jia. 28 V tem £a opisu je za zgodovin« Istre nadva pomembna tudi izdaja rcgcítov L0 rubrieie dd libri Miso dd sciuio za leta 1290-1332, ki jih je za obdobji, ko se nam kniigo od'okov bemil-ega senata niso oliranile, -zdal Giusep]ie Giono, Prim. vol 24/1882 31/1886. ARHIVI XV 1992 Članki in razprave. 5 29 Se nato m is ti, serija d^ireiov bertikega senata, ki zafr. z letom 1210, venlar so sc nun ohranili joku mi iti ic od leta 1332 dilje (AMSI 3-W887-18v0). k te serije sta sc pa letu 1440 loči1 i dve poscNm seriji bcneSkih d.Jcretov, U. SenafMerra in Scnato-m're, id sta obstajali vse do propada Republike leia 179?. V ^rugi so ohranjeni poglavitni dokurr :nti za ¿g od oviro Istre, ki ¡¡h je T. Lueiani tudi objavljal v omenjeni re.iji AMSI, in siuer v letnikil 7, D, 11-17. Od leta 1401-1630 obstaja tudi senja Sen lo-Secrcti, id sc tega leta razdvoji na Se lato-Corti za zunanjepolitične zadeve in Serato-Rottori za notranjepoll lične zadeva B^neike republike slednja je obiavljer.a v Jetnikih 18-2L in 22231908 AMSL 3C AMS', 2/1885 in 5/1839. 31 AMSI, 6-8/1890-1892 10/189-' in 1"/1897. 32 ■'apo d'Isüia e provinci a hitta, irtomo a co->lini suoi »n Tricste e con il Contado di PHno, cd a)tre mate-ri( raccolte neJ'inno 1732. AMSI 7-8. Rogrorum p to fae4ts Istne \MS1. 12-13. •M R«ocotu di atti publlici riguardant la Provinci a dell'Istria e le Isol* del Odmere £atta da Si: Pietro GinMamo Cepctlo, Proweditore TOpra la Sanili, AMSI, ^5 Prim. InHicc generale degli AMS1 18P41902, Pcci 1903; - Indira degl-' <\MS1 1903-1946, Benetk» 1956 in Indite d ;gli AMSI nuov- serie - annale 1949 19^1, Trst 1972-73. R. Ossi: Lt delibenuioni del Maggior < or-iglio 122,11299, voL 3, Benetke 1950. 37 Npr. G. Paiadino: Per la storia di Čapodistria, vol 40/1917. Naj opanrim vsaj na izdaji S. Cella; Docamimr vene-ziani della prima meti del '50C, voL 7&1976 in G. Njtto: L'Istria venita ncli'anagrak del 1766, 75/1975. A. Tone: L^ pergnmcni isriane deli /rchivio archi-Vi^covile e »nnnJc di Ra :nna, v: AMSI, 41-42(1929. 40 R. Cesca: La solWuzione di rnpodistria ncl 1541. i00 docurenti inediti, P>dova 1882. 41 Prfm A. da Mosta LArcnhio di S ta to di V:nezia. Indice generale starico, descrittivo cd anali'reo, lom I, Rim 193**. 42 M B nnfia; Pisma i ooruL; b arskih rektora (1607- v: Monunrenta jpeetanti? histori.'m Slavorum merironalium, vol 52, JAZU, Zag,.-,b 1979. 43 Monumenti del nobile Condglio deila dni di C ipodistri?. Statuti, dccrcti, atti, grudic ecc, scc. 17-18 in L;ggi stamtarie pci il buor. govemt. della Prorncia d'taiia. Deliti Comuuitd, Fontiei, Munii di Piei, cd Miri LuOd i Pii, ed Oifiz delta madrsima... raccolte cd stampatj sotta ü repi men to DeP.'IUur'rissimo, cd E ¿eilcntissimo Signor Lorenz" Panna, 1757. 44 P. Kandf ir Statuti mu-icipali die portam tr, fronte i onno 1150, Trst 1«49; lDl-M: Statuti municpali di Buie. v: L'Istria 5/J850; IDHM: SUhiti municipa« di Rovigno- Trst 1851 N? slednjo izdajo tr/ ik .ga ttatuia, m «icer iz Ic.a 1350 (Kandieqeva je iz It ta 13151, je pripravil M de Szombithefy: Statuti di Tricste del 1350, Trst [93U. 45 L. Mortem ni: Storia di M" nt ona, v: A.T., /ol XiX-XX/1894. ^ IDEM: lsola od i suoi statuti, v. AMSI, 3-5. 47 Statuta comm mU Atbonie 1341, v. AT., 32/1908. 4« B. Bc iussi; Lo st^tuio di Umago, v AMSL 8/i892 ir. IDEM: Statuta del Oomune di Pola, v: \MSI, ¿7/1911. 49 (Jam. Dc I/ranccschi: Jiartulanum ^Hranenst Raccolta dei doeuir_inti medievaü di Piranr, vt AM »I, 36/1924, 43-47 in 50/1938. 50 M. Dvioarfsld 3tatrl, v: VnARiP 6-^/1961-6^ ID^M: Statut Buzeike opäno v: ibid.. «-10,1954-1965, IDliM: 5 itut giEida Poreč- (Si itutum comunis Paren ti i) tz 1363 godine1 Monumenta lüstorico-ruridfca Slavarum meridionL'jum, JAZI', vol 12, 19"9. 51 D. Klen: Statut GrtEnj-iia, v: VHAR.iP, 8-111964-65. 52 G. Radossi Statuio di Dignjnt, v. Atti (JRSR, voL 1, 1970; IDEM: Lc statuta del comunr di Pingutn*; del 1575, Atti CRJR, oL IX (i978-75;. 53 M. Pnhor & J S-imradr* Statut pirsnskegr. komun* od 13. do 17. i» Lide tja, SAZl", Ljubi tna 1987. 54 Statuti lustinopolis Metropoli'; ls riac, Benetke 1668.55 F. Colombo: Statuti di Muggia del 14/0, Tricste 1971 in MJ Iona: Le istituztoni di un comunr mcdievalc Statuti di Muggia del scc XIV Trst 1972, 56 L. Pirentin: Statuti di Citfinova, v: AMSI 14/" 966. 57 D Mihelii: Najstarejša ptransk no' i rek krjiga (128*-mj»9) Viri 73. Zgcdjvino Slovencev, 7, SAZl , Lju> bljanp 1984; HADEM: Piransk notarska kniiga (128^-.288], ibid, 1986. 58 V, Btack; Ar.^litiCni inventv fonda občine Izola, L del (1775-1848), PAK Kope 59 G Russignan: Trstamcnti di lsola d'Istria (d?l 1391 al 1579), Trs: 198C. 6C. F. Majer Inventario dcU'antico nt ihio murJcmale di Tipodistria, Koper 1904. 61 M. Britina: Poročih Z"C2i aihrvilrih lelavccv FLKi v B&v^adi, 29. 10. 1955, str. 2, Arhiv PAK 62 Prifcvara dr. Danila Klena in Le an dr. Uunje, v za i-ilku ie idesetih let rprav.iik Mestnega arhrn Koocr. 63 Pri m. Vodik po uhivih Slovenije, Ljublana 1965 in Arhivski fon(*i in zbirke i uhivih in arhivskih odaclkit v SFRJ. SR Slovenija. Bcogr-d 19P4, str. T-UZ. M Prim. op 12. 65 VodtJk po župnijskih arhivih na območju SR Slovenije, 1-11, LjuMjana 19«! ZUSAMMENFASSUNG Archrvqucllcn des Lanflcs^rcbivs Kupcr und veröffentlicht': Quellen für die Gcfchichtc Venezianer litriens Daiko Darovcc Die Vcrhanaiuni; wurdr als Referat für die interrationale Tr^ffung dsr Hrtarikcr ais lialien, Slowenien und Kroatien aufs Thekla lstrien und Venezianir R publik die zur regelmäßigen jdhrlichcn mst ;nschaftlich*n Trefung werden sollte Der Aufeau gibt die H'upt-Veröffentlichungen d ir Archrvqu n fü die üesch*chtc lstriens zur Zeit der Venezianer P .publik an Besondere 3cInnung gilt für <*ie Hcnusgaben der Ar*iiivqi'le',en im 19. Jahrhundert als die friede der »romantischen« Historiographie von der Periode des wisse nsch fUichen Zutritts zur Vergangenhe-isbehani'" ung und aem Bcwußtscr vor. der Wi^iti^ccit dieser I Ibergebe gefolft wiudt. Dabei Ireten die Einzelnen, wie P^tcr Kridler, xomast Luciani, Carlo Dc Frarccschi, A. Minotto ua., heraus, indem das plan- >md zweekr ißigo He.iusgebcii der AnJ-^vquclleii vor iltem vom Kreis der rund roch heute bestehender Rcvue 6 Članki in razprave (VRHÍVi XV 1992 At'i e memorir della SoaV'a u riau di archeologja t allem auf Jie Quellen, die -vor1 1„ di archiv Kopc au itonV patrii- Wissenschaft! :r gtsamm 1t wen. Außerdem bewuhit wurden, ist die '¿»sieht der Verhaut1' mg nach aui einige ineht ii jget. 1CI ÄrrhfyL. -n Tufaiftfcsam zu machen, vor_ Pristge v slovenscini Matevž Košir Prisege predstavljajo slovanska besedila uradnega značaja. Prisegalo s_ je pr:d sodiščem in dfupmi uradi, Prisegi v slovenščini so za 17. in 18. stoletje dokaj števflne.i Slovenske prisege lahko okv«mo razdelimo v tri skupine, pokloni' tvene ali podložni: ke prixge, prižge najraz ličnejših uslužber ^ev in prisege v pravdnih pO! topkih. 1. Poklonitvene ali podlcžniSk,. prisege izražajo zveitobc in pokorščino. Ohranjene so slovenske prisege za plemiče, meščane in pud ložnike Te prisege se je polagalo ob zamenjavi vlaJarja oziroma n ■mljiski .g* gospoda, podelitvi fevda ali ob sprejemu v vrste pravih m^SČarov. Za plemiče je ohranjen slovenrki obrazec za zpprisuganje Škofovskih vazalov v Celo vini do leta 16532 ter fevd r a prisega v zapriseženi knjigi notrunjeavsthjsk; vlade, ki se je uporabljala od leta 1637 do 1712.3 Prva prilega je veljala za vazali krik ga ikofa fako na Koroškem kot tudi na Kr^njskvm in Štajeiskem. Druga p;isega se je prvič b.-ala fevdalcem, ko so se poklonili ko reški deželni stane vi cesarju Ferdinandu ITI Dragi obrazi.2 je veljaj za notranj eavitriiske dežele (Kranjsko, Goriško, Kcrofko, Štajerski;) od u;saija Ferdinanda m. dc Karla V L Podob-n slovenske hrvaški obrazec je ohranjen v graski knjigi pricežemh abrazccv, ki je nastala ped vi; i davi no Mari;r ^ Terezije.« Po Dol inčrvem mnenju sc bile fevdna prisege v slovenščini pod joiefom D opuščene 5 Plemiči so priacgh pokorščino Gnadleuestimo Firsto ino Gu-spodo... * OTiroma »...ray Svetlostirau naymo-znwSchime ino naymr>g;'7hnimo Rim Jamu Ze-sai u Slovenski obrazci za fevdno prisego imaio dvodelno ob'iko. Sestavljeni so iz' nago-vera in prisežnega obrazca v ožjem pomenu besede. Frisefni obraza za kranjske mjščane so bili najverj :tneje yapLani v prvi polovin 16, stoletja. Prisege za krpnjske m ščane so raj-starjjše zapisane prisege v ¡tlovenščini.6 Z'J o verjetno pa je, da je obstajaia tar iia predloga, na osnovi Katere sta bila izd''lana tiiko Kranj3ki kot ljubljauski prisežni obrazec za mediani ? Z1 ljubljanske meščane in prebival ce mesta je ohranjm prisežni obraze^, ki je nastal leta 1619, ko je nadvojvoda Feiainand D po; i J nemški ctsar ali kmalu po tem letu." Ta prisega je bila v uporabi v čaju cesarjev Ferdinanda, L ¡opolda in Krjla VI. Mc 5čan< so prisegli pokorščino »...proti Go-jpodj Boga Ozhetu neDeskinu, d? oischerc nashimi. ivetlunu C ssaiju itu di ielskimu Funtu..., Inu tudi Gospudj Burg rmaistru, BTitaru inu postenimu Ratu tiga Pogiartiga defta Lublane...« Obrazci za meščane mesta Kranta so podobni. V njem meščani prisegajo » .gospudi K^tylut Dercbvskimu V modi, Rio htEiyu yenu Rathu, Jnu gmeini tiga jie- StL S Štajerske pa sta ohranjeni dve tržansk prfcigi iz prve po'ovic. 18. stoletja iz Središča ob Dravi in iz Mozirja.10 V njej pris :ga trían It bogu, da bc izkazoval sodniku m magistratu pokornost. Lep prim »d pokloritvene pris ge so pris :ge blejskih podiožnikcv, ki so jo morali položiti ob v: ako'cratm novi iz »olitvi briks nšk^ga škofa. Ohranjeni sta prisegi škcfii Viljemu iz leta 1629» m škofu Jan:zu iz leta 1642.« Škof Viljem pl. Welsberg, 'd je bil v Brncmr za škofa od 1628 do 1641, je, kot je razvidno iz nagovora; priM leta 1629 osebno na Bled. Prisegli so km :tje, ki »o spadali neposredno pod škofa, ir km :tje, ki so spadali ped preštijo na otoku, b sc biíi podrejeni stolnemu kapítlju v Bj umu, liti obrazec so uporabili še leta 1542 po nastopu novega škofa v Brnnu Jobann^a Plazgumir^rja (1641-1647).« Podložniki grspostva Bled in prtótije Bled-jezero sc prisegli pokerščino; »...tema Viscku Vredrimu fírsb'u Inu go spudu gespudu Jaan Škofu Brioni gori V*hi-gneozhlmi perstami ena pers ;ga proti Begu