Iyan Vegftnjak: Samo za pametne in resne Ijutii! Ctapod glavni urednik mi je naroftil, da spišem za ,,Gospodarja" bo žičao pismo. Castitk ia voščil pač ne Jbom zazkladal, ker samoamevao voSčim Tsakema vsg dobro ia nič slafoega, žastiiati pa meada ni trcba, da sino postaM vsi skupaj za gho lcto sta rejši. Skušal sg bom pogovoriti malo s tistimi, ki znajo ia tadi liočejo iaisliti. So nomreč tadi takšai, ki tega sploli ^na aaajo, ia takšni, ki aočejo. Mej »amGa je, prcdočiti bralcGm v gJavaik potGzah BaŠ aarodao-gospodarski položaj9 poiskati vzrok-e našemu BGzadovoljstvu in odkriti rakraae, ki unidujejo tGmcljG državi ia Bjenemu gospodarstvu ter celi čioveški druž bu Dejetvo jc aamrGč, da vlada pri oas splošno nezadovoljsivo. Kad tri lGta imamo Biir ia živimo v nafei državi, toda aaaiesto o uresaiCeaih lepia upih govorijo ljudjG o razoOaraiijih* liamesto navdušenja ia l]ubezai se vedao bolj razpase medseboj no sovFaŠtvo \n nezaapanje. Nepobitno dejstvo je, da jg od leta 1018 pri nas \sako lGto ye& nezadovoljnežev^ Imara« sovraštvo staaov ia plemea. Kmetsko ljujdstvo opazuje, da izgiflja ves aspeli truda, boja ia znoja nekain, da samo prav ae vg kam; eftino to vidi in čati, da mu aazadaje ©stajajo še samo tGžld ia trdi žulji na rokak t«E groakte misli iB skrbi v glavah. — DelavGC ia viničar sta večiBomra v liadGra pomaajkaaju, njuna detja revaa, vgč ali maaj lačaa, naga in bosa, pa sg jezita Bad km6tam, — Uradaik, ako je poštGa, rpa hodi okrog z oguljGao oblGko in polprazaim želodoGm ter prokliaja ia zavida vse tri: kineta, viničarja ia dGlavca. Imamo pravi babiloa sovraštva ia ncvolje med nami. Kdo Je temu la-iv? Nekffleri &8 jezijo nad državo. Jg te pravitoo? .Vsakdo mi pritrdi, da hlša sama ai kriva, ako je nirzla, umazana, razdrapana ia zaaemarjena. Krir je gospodar^ kcr j-6 ali vnemarGB, ali nespo&obeB, ali zapravljiv ia lahkoi*lšljen, ali pa ima v&6 te lastaosti j^upaj. Ravaotako država ni kriva, temvfttS krivi so tisti, ki jo vodijo \n uprarljaja Vi vsi pa veste3 da so to miaistri la samosrtojae, lfiberalae ali <demokratsk« ia radikalnG straalce. Ib S8daj vprašam: Kdo pa je pri naši hi S: postaril te gospodaxj8 ia kdo jib lahtao od^avi? Odgovor: Ljiadstvo pri volitvah! Ce so ljudstvo ne bo spalnctovalo ia tch brezvcstaih ia zapravJjivih ter ncsposobaih gospodarjev odpravilo, bo naša liiša — aaša i država — šg aaprej aečodaa, zanemarjena ia razdrapana,, ljadjc pa se bodo Łe po nepotrGbnem jezili na drufe, aamešto na scbe, kcr so veadar sarni tako hoteli, saj so jih volili. Je namrGč vGliko zanikrnosti, aercda ia aaravnost BGpoštGiiosti v; naSi državi, S tem ne rGčcm, da je ni tudi cirugod, ali jaz pravinij da bi jo lahko že davno odpravili, ako bi vsi tisli, ki imajo mo6 in tako povdarjajo svo'o državotvornostj &vo'o skrb ia ijubGzea do države ia do ljadstva, pi>kazali vsaj polonco besedaG gorGčao sti ludi v S\-ojih dGjanjih, Predno pa si ogledamo glavne goSjiodarske vzroke aaše nevolje v drža vi sami, moramo povdariti tudi še onc, ki so izven drža\* iii veljajo skoraj za vso Evropo. Teh rai ne moremo odpra\)ti, ali pa 1g prav aialo laiikx) sodeiujemo kot država, da jih popravimo. Gotovo pa lahko odpra\imo oa8 velika grGhG ia tGžave, ki jili imamo v naši državi. Glavni jkrivec jg Se vedao svelovaa vojska ia nj'o,:o i posicdice. ^Grcli sg maščuje še v | tretjem koloaa" pravi prego\Tor, mi pa v Evropi še aimamo po zakljufiku svg- j tovne vojskc toliko let, kakor ]e traja- [ la vo'ska. Povrh pa ta leta, izvzeto monda Gdiao NemCev, Bismo bili tako pridnj, kakor v svetovai vojski, Cg bi sg scdaj z isto gorGČaostjo lotili mir- nega tn pametaega ter koristacga de- la, kakor se jg aaičevalo ia razbi]alo življcajG iu imctjc, bi tadi žg marsikaj | popravili. Toda mBOgo se jih je aau- čilo živeti brcz dela, tahiairati ia dr- žavo tcr svojGga bližnjega odirati Jn goljulati, pa to delo z všo vaemo na- daljajGjo. Našl notranji vzroki nezadovollstva. Prvi vzrok je Eearejeno gospodar,' i stvo. Oglejmo si aa primer aaš drž. ; proračua, oglejrao si nadalje, kako se na podlagi iega proračaaa gospodari! Naš prvotai proračun za leio 1922 Je znašal čez 9 tisoč milijoaov ali 9 miiiiard dinarjev izdatkov toroj nad 30 iisof; m li^ouov kroa. Teh števitk so sg vstrailli ia za6eli so čiiati ia | licilirati navzdol, Pri prvi Mcitaciji so ' spravili že aa okroglo 28 tisoč mili- j jonov. Sg je bilo preveS ia pri drugi j lioltaciji _so odbili §6 okroglo 3 tisoč ia 200 milijoaov kroa. Fiaaočai mi- nisler pa pravi, da bi iiaaačai odbor še lahko črtal! LjudjG božji! Kakopa se sestavlja pri aas proračua5 ako se iahko kar caa cela tretjina ia še ve6 6Ha ib minister ]g prcpri6an, da 5o laJiko država shaja! ? Vsak tajcc bo rekel: ti ljadje so aevedaeži ali . . . (skoro bi zapisal besedo, da bd bil za- prt, ker nisGm poslancc!) in ta način prorfičuaavanja, ki nas mora osniGšUi pred svetora^, razglaša minister še na- taako v IrancoskGm jezika, da 3e aaSa srairiGia Se ve&ja ia nezaupanie tujcev do nas sevcda tadi. Ali se jc Guditi, da J6 tekom eflcga leta, odkar torcj' I gosj^idari^p samositojni^ deraokirati ia j radikali, izgubil naš deaar na 'An- I glcškem ia v Amcriki ravao okroglo dve fretjini Ba svoji veljavi ia ua . Fraucoskera ia v Italiji skorajj ravno tako! Velja torej samo tretji del od tcga, kar jg veljal &e prcd enim le- ioui1. ! Nepotrebni in prevelikl izdatkl. s Mi izdaijamo naravnost ogromue s\olo, stotiiuG in tisoče milijouov, ki bi jih laliko prištedili. Vzamirao za vzgled sfiiao vojaštvo! To aas staae letos ukroglo b' tisoč milijoaov. Imaaio pa natl (if.OO aktivaih oficirjev, silao štcvilo dobro plačaaih podolicirjev ia 170 tisoč moštva. Povrh šg Wranglovce in 40 tisoč žandarjev ia stražnikov Nfiši vojaki slažijo 18 mesccGv. Italija je mnogo večja, ima 4 in pol krat toliko pr-ebivalcev, a vojakov saiuo 123.000 in slažijo samo 12 mesCGv. Ali so poleatarji bolj pametni in bolj lirabri, da jili je raaaj iu maBJ časa slu- žijor! GlejtG Ameriko! Iraa ravao 10 kral toliko ljudi, kakor mi, IJG nad 30 kra( tako vGiika, iraa ogromna bogast- va, pa saino 150 tisoč vojakov! Prav ja storil Jugoslovanski klab, da je zopet z vso odloeaostjo zaliteval, da sg skrči štcvilo vo]aštva iB službeaa doba ter sg prihraai vsaj eaa tretjiaa izdatkov za vojsko. Pravijo: ini moramo im-eti veliko vojsko, da vodimo uspcšao zaaanjo politiko, Res, naši uspehi so vGliki; izgubili smo Koroško, izgubili Primor&ko ia Reka, izgubili Skader ia de\ Albanifje, izgabiii Pe8uh! To bi opravili tudi brez velik« ai*madc.  Drugi Tzgledi. iTako, kakor pri vojaštvu, j.e tadi v dvugih paaogah BašG državae upravg. Miaistrstvo prosvcto dajie b. pr. za ^ledišča v SlovGaiji 10 milijonov, za gledišča v Zagrebu 18!4 milijonov, za bcograjska pa še ve<5! Seveda bodo kričali, da som proti prosveti, toda jaz odgovarjam: bolj praviSao m bolj potrebao jg, da dobi iz državnega dennrja sirota viničarja ib delavca skromno suknjico, kakor pa, da kažc bu državne stroško Igralka in igraloc jari gospodi svoje bolj ali maaj obilno telo. Pri državi iu v človeški družbi . sp:oli gro socjja^ia dofžnost rsajvspo- Iredno, ako že nima prednosti pred takfciio Jažiprosveto! Takšnih vzgledov jg šg na duca(e. Knj torej pravite: ali bi se dal pri hra.j.iti denar?! Neiednakosti. ZBano je, da imamo mi v Slovem ji da\kc. ki jih v Srbiji, Crni gori ia Makedoniji ne poznajo. Tako j>red vsom osebno dohodaino, davek na alkoJioii in nekatere drage. Drugi zopel so sft avedli siccr za oelo držaTO, »a pnmer davck na vojne dobiclce in po slovno obrt, pa &g iztirjava ia izplaftu je z vso flataačaost> 1g pri nas, .To je povedaK namestnik finaačaega mi nistra dr, Krizmaa! Nasprotno pa so plačaBi aaši delavci in uradaiki, kt so v državBih slažbah v aaših kraiih, dosli slabše kakor pa v Crai gori, Makedoniji ia Srbiji, Vsi civilai skupaj pa dosti slabšG, kakor olicirjL, Mislite, da jg to za državo dobro?! Se dmgi vzroki nezadovolistva. Kor slabo gospodarLIo, so zadnje .eto, ko so vladalil samostojBGži, demokrati ia radikali s Tarki poSetvoriJi zemljiSki davck, početvorili ia še dvigniid davek, na vano, povišali earino na želGzo ia blago, strašao zvi&aK pristoibiae ali takse, poscbel še pri preiiosih posestGv od YA% aa 5%! Seciai sia Pucelj v imeau saiaositojnih in Kukovec v, imeau dGmokratov podpiiSala prorafiua demokraiskega linaačae ga ministra Kuraanudija ia takaj zahtevajo še nove davke in sicer 50% k \sem direktnim državniia davkom iu dokladam, lu sarap zna&ajo 2e 170% ia povrh ' SatfSSffek od }>remožer;ia, ki naj bi zna&al okroglo -4 tisoč milijoaov v 8Bem letu! Tako upajo, da bodo za silo dovolj izprešalt iz naših davkoplačevaloer; da pa ne, pa bomo dGlali dolg pri Narodni baaki, ali z drugiini besedaml: država bo dala tiskati papirnati d©nar ?.e naprej. Ta do'f že tadj zaaša okroglo 12 tisoč milijoaov. Ali se še Čudite, da jg Baš deaar tako malo vrGdea, kakor sein že Bavedoli?! Sa| ni rirugače mogoče ia sam ProtiS, ki je go ovo iiajpoštGiiGjši in najpametnejsi srbski politik, ki Je že enkrat Srbijo finaBČBGga bankcrota, je rGkel,, da gremo bankerotu aasproti! Kako afis imaio za »orce. Na moje m Pišekovo liosredovan :e so oliljiiMiJi za kraje, ki so.bili — predpreleklo ieto po ioč! prizadeti aa bodo oHiastim zaukazali, da od;'i.^'*:o dol direktnih davkov m posobGi nvažu.iejo pri osebni dohodaiai. i/u'd,e rai foži o, da sg f.o ni zgodilo. Scdo so je ¦• posreflovanja dr. HohBj.? aT7a devi sušg zgodilo isto. Minist "Sivo pismerio oblj.ubilo, ali navodil lavčiiusi niradoin v smislu svojih obljub ni da ¦ lo. To ie na-ibolj žalosten po'aT v na§i državni upravi. Kdo naj ima Se /aupanjG in sp.oštovaiijG, č-o sg r :.a na takšen na&B! ? Kje je rešitev? Od notranjih neprilik, nedlcg, težav, kiivio m Bedostatkov jo samo fcu izhod: dajte iSrbu, da bo na svoji zemlji s svojim po svoje gospoda*n — dajte Voivodincu in Hrvatu isto, dajtG sevedn isto SlovGaiji! Ali gospodarifi iiG smoio imenovani in usiljcni ljuajcsiradBiki, temvGč od ljudstva saraega Izvoljeni! Z drugiBii besedam:: soaanja centralistična ustava in uprava ki sIob' na odvisa&m uradništvu je popolnoma za nič. Reši nas iu okrepi našo državo ediBO avtOBomija in sa mouprava v tom smislu, da do Ijud stvo v pokrajiBab po izvoljenih za-^lip nikib dolalo postavc ter samo odlofiGrvalo, kje iu kain ter kGdaj sg upora t>i to, kar ono pla6u]6 po pravioi — kdoc trpi, naj tudi odločujo in govori. Kdor bo6g sovraštva mod Sr.,i. Hr vati in HIovgbcI, kdor hoč6 resniOmomočiio državo, kdor bočG iz sa an;i!i težav in se bo6e otrGSti brGmoB, ki ga gospodarsko dusijo in kmalu zadušijo, ta mora biti vsak za avtoaoiniio m samoupravo, kjcr bo ljudstv. ros imelo ociiočiliio bGSGdo. Ono sa .i».i l-o sam svoj gospodar! Da sg pa to zgodi, inoramo zavroei vsg, ki so u-ioi — prinesli CGBtralizem in korupcijo! Lepo jo voš&ilo, še lepše jg darilo in ' aor nam prinese v dar rcŠitGv od vserfa zla, ki scm ga le doloma opi • sal in označil, bo. naš dobrotnil: za telesfli biagor. Na§i liberalci in naši socijaiBi derokrati pa dopoveduJGjo <3esto ljudstvu, da si" bo ustvarilo raj na zemlji, ako bo zapodilo ,,farje", podrlo corkve in altarje in ž njimi vrod mauepši iB BajsvGtlejši altar v svojGm srou: ijubczeu do bližn]ega iB opomin jajočo vest. Na sami sili iB sovraštvu bodisi naroda proti narodu, ali staau proti staBU, dobrega soci}alnega: reda zgradili nG bomo, Od gOBje proti eorkvi ifl duhovništvu no bo sit ifl oblc6bb niti en človek ve6. Pravi socijalisti in pravi kristjaBi smo šgIg, ako se pri vsaki stvari sami viprašamo:smo mi tu s svojim delom zaslužili in ima tudi naš bližnji to, kar mi zahte-. ¦vamo? Ko bomo tako ravBaii, bo postal ?udi BiGso oai vediiolep.i angeljski spev za božično boč: ,,Slava Bogu Ba višavah in mir Jjudom na zGmlji!" Vi bralci pa SHivute in. premišljuiiG, ako S6m zapisal kaj napačnega. To je mo] božični pozdcav!