r m ASILO SZDL Teden solidarnosti 26.julij - l.avgust Piše: Jože Medved, predsednik občinskega odbora RK Velenje V spomin na katastrofalni potres v Skopju in na solidarnost, ki so jo ob tem izkazali narodi in narodnosti Jugoslavije skupaj z ljudmi vsega sveta, smo se dogovorili, da izberemo čas od 26. julija do 1. avgusta za TEDEN SOLIDARNOSTI. V tem času se vsako leto zvrstijo številne solidarnostne akcije in z njimi poudarimo velik pomen negovanja in širjenja solidarnosti kot družbene in osebne vrednote naših delovnih ljudi in občanov. V tem letu naj bi Teden solidarnosti potekal predvsem v smeri ocenjevanja opravljenega dela in dosežkov v okviru solidarnostnih aktivnosti, zlasti pri odpravljanju posledic potresa v Posočju in na Kozjanskem ter uresničevanju programa za dokončno Sanacijo v letošnjem letu. Ravno pri opravljanju posledic potresa v Posočju in na Kozjanskem so bili angažirani vsi delovni ljudje in občani, ne le v Sloveniji, temveč tudi v drugih republikah in celo izven naše domovine. Zvrstile so se številne oblike» pomoči, ki so pokazale izrredno solidarnost naših ljudi. Sredstva zbrana z enodnevmim zaslužkom, predpisanih z zakonom ter sredstva od prostovoljnih prispevkov delovnih ljudi, občanov in (organizacij združenega deUa, so presegla predvideno vsoto. Številni delovni ljude in mladina so sodelovali v delovnih brigadah, organiz acije združenega dela so se amgažirale tako z nudenjem denarnih in materialnih sredsitev, kot z opravljanjem stroškovnih del. Pri izvajanju programa dokončne sanacije posledic potresa je potrebno> vse dosedanje akcije še pospešiti in intenzivirati. Rdeči kriiž Slovenije vsakodnevno orrganizira številne prostovoljne' solidarnostne akcije, kot sso zbiranje starega papirja, otbleke in podobnega materiaila, organiziranje krvodajalskih akcij, zbiranje sredstev ob elementarnih nesrečah, organiziranje mladinskih brigad Rdečega križa, nudenje pomoči ostarelim občanom in druge. Vse te akcije dobijo v Tednu solidarnosti še dodatno afirmacijo in večjo intenziteto. Poleg humanitarnih organizacij in društev se morajo v akcije solidarnosti v večji meri vključiti tudi ostale družbene organizacije in društva ter kulturne in teles-nokulturne organizacije. Posebna pozornost velja doprinosu mladinskih delovnih akcij pri odpravljanju posledic elementarnih nesreč, ki so se zelo aktivno vključevale tako pri neposredni sanaciji potresnih področij, kot tudi v vseh ostalih solidarnostnih akcijah. V Tednu solidarnosti bi morali opozoriti tudi na organiziranost in učinkovitost našega sistema družbene samozaščite, njegovo delovanje v primeru elementarnih nesreč, na mobilnost in koordinacijo družbenih sil, delovnih ljudi in občanov, na celotno organizacijo in aktivnost ob izrednih stanjih, ki nastanejo ob elementarnih nesrečah. / Vsa sredstva, ki jih bodo delovni ljudje in občani darovali ob Tednu solidarnosti v taki ali drugačni obliki, so strogo namenska in jih bomo koristili samo ob elementarnih nesrečah. Na podlagi že doseženih rezultatov bi morali ponovno poudariti pomen socialistične solidarnosti delovnih ljudi in občanov, opozoriti na napredek, ki smo ga že dosegli z dosedanjim oblikovanjem sistema solidarnosti ob elementarnih nesrečah, s kontinuiranim izdvajanjem dela dohodka za sklad solidarnosti za nudenje hitre pomoči v primerih večjih potreb pri nas doma, ali v naši širši domovini. V ponedeljek dopoldan so v dvorani skupščine občine Velenje prvi podpisniki udeležencev samoupravnega sporazumevanja podpisali družbeni dogovor o razporejanju dohodka v občini Velenje za leto 1977 in samoupravne sporazume samoupravnih interesnih skupnosti družbenih dejavnosti za obdobje 1976 - 1980. O programih in obveznostih na področju družbenih dejavnosti so razpravljali delavci v skoraj vseh temeljnih organizacijah združenega dela, drugi udeleženci samoupravnega sporazumevanja in krajevne skupnosti. Oceno te široke družbenopolitične akcije bomo objavili v prihodnji številki. 415 krvodajalcev Občinski odbor rdečega križa v Velenju je preteklo sredo in četrtek organiziral dve veliki krvodajalski akciji v Šoštanju in Velenju. V Šoštanju seje odvzema krvi udeležilo 195, v Velenju pa 220 krvodajalcev. To število je ob primerjavi podatkov iz prejšnjih let in ob upoštevanju dejstva, da je bila akcija izpeljana v času dopustov, prav gotovo zelo razveseljivo. J. K. Na kolektivnem dopustu V četrtek, 21. julija, so v tovarni gospodinjske opreme Gorenje v Velenju ustavili tekoče traicove in stroje. Za sedem tisoč delavcev Gorenje se je pričel kolektivni letni dopust, ki bo trajal vse do 8. avgusta 1977. Delavci Gorenja koristijo svoj letni dopust kolektivno že nekaj let zapored. V času kolektivnega dopusta bodo v tovarni opravili remontna dela na strojih in napravah. Prav tako pa ni .kolektivnega dopusta za delavce temeljne organizacije združenega dela Servis in maloprodaja. H. J. PRVA SEJA Pred dnevi je bila 1. seja novoizvoljenega komiteja tovarniške konference Zveze komunistov TGO Gorenje, ki so se je udeležili tudi člani komisije za organiziranost in razvoj pri TK ZKS Gorenje, občinski konferenci ZKS Velenje in medobčinskem svetu ZKS Celje. Na seji so obravnavali in oblikovali predloge za spremembe in dopolnitve statuta ZK Slovenije, spregovorili pa so tudi o aktualnih političnih nalogah komiteja TK ZKS tovarne gospodinjske opreme Gorenje. Vezi med REK in Gorenjem še utrditi Veliko je skupnih vprašanj in nalog, ki jih morata skupno reševati največja delovna kolektiva Šaleške doline v okviru občinske družbenopolitične skupnosti Na pobudo občinskega sveta Zveze sindikatov Velenje je bil organiziran razgovor predstavnikov družbenopolitičnih organizacij in samoupravnih organov naših dveh največjih delovnih kolektivov tovarne gospodinjske opreme Gorenja in rudarsko elektroenergetskega kombinata. Ob prvem prihodu ladje Velenje v domačo luko Koper je Splošna plovba Piran pripravila tovariško srečanje in ogled ladje za predstavnike naše občine. Sprejema so se udeležili številni predstavniki družbenopolitičnega in gospodarskega življenja naše občine, delovni ljudje in mladina. Srečanje na tovorni ladji Velenje, ki ima 12.000 BRT in razvija hitrost 16 vozlov na uro je bilo polno prijetnih trenutkov. Na sliki: Direktor Splošne plovbe Piran Viljem Vouk predaja maketo ladje Velenje predsedniku občinske skupščine Nestlu Žganku. Ob njem prvi kapitan ladje Velenje Albin Planine in sedanji poveljnik Boris Vranič. Namen razgovora je bil predvsem v tem, da se dogovorijo še o tesnejših oblikah medsebojnega sodelovanja, ki je že doslej bilo dobro, vendar v posameznih primerih še pomanjkljivo. Na razgovoru so sklenili, da mora nadaljnje sodelovanje temeljiti na samoupravnih osnovah, v večji meri pa morajo sodelovati strokovne službe in individualni poslovodni organi obeh delovnih organizacij. Sklenili so, da se bodo odslej v takšnem sestavu dobivali najmanj enkrat letno, s tem, da lahko da pobudo za razgovor predstavniku ene ali druge delovne organizacije. Predlagali so tudi, da na naslednjih razgovorih sodelujejo tudi predstavniki občinskih družbenopolitičnih organizacij, občinske skupščine in njenega izvršnega sveta predvsem zato, ker so problemi širšega značaja in jih bo treba skupno razreševati v okviru občinske družbenopolitične skupnosti. Na področju stanovanjske politike je še vrsto odprtih vprašanj, katera bosta morala oba kolektiva skupno reševati. Dogovorjeno je bilo, da obe delovni organizaciji imenujeta skupno strokovno komisijo, ki bo analizirala problematiko na tem področju in predlagala ustrezne rešitve v cilju hitrejšega reševanja stanovanjskih vprašanj delavcev obeh kolektivov. Na tem razgovoru so se seznanili tudi s prizadevanji REK za uvedbo 42-urnega delovnega tednika za ru- darje. Ta prizadevanja so podpdi in se dogovorili za skupno družbenopolitično akcijo s katero bi ustvarili ugodno klimo za prehod na 42-urni delovni tednik. Skupna prizadevanja v zvezi s tem so nedvomno potrebna saj vemo, daje veliko žena od rudarjev zaposlenih v TGO GORENJE Velenje. Pri tem ne gre samo za proste sobote, ampak tudi za drugačno razdelitev prostih dni Pri planiranju letnih dopustov predstavlja poseben problem kolektivni dopust v Gorenju, ki pogojuje vrsto problemov tudi v drugih OZD-ih naše občine. Predlagano je bilo, da se poiščejo možnosti delitve tega kolektivnega dopusta, saj bi tako omogočili večjemu številu delavcev organizirano letovanje. Bolj kot doslej bo treba uskladiti tudi ter-minske koledarje predvsem glede prostih sobot. Nadalje so se dogovorili, da bo naslednji tovrsten razgovor v mesecu oktobru na katerem bo osrednja točka - problematika zaposlovanja invalidov. Na koncu so skupno ugotovili, da so takšni razgovori potrebni in koristni za obe delovni organizaciji in širšo družbenopolitično skupnost Delavci obeh naših največjih delovnih kolektivov so preko svojih družinskih članov že sicer zelo tesno povezani in zato ne more biti nobenih ovir, da ne bi bila tesno povezana tudi oba delovna kolektiva. J. K. Pomembna nagrada za dr. M. Zevarta Velenje, 29. julija 1977 Leto XIII Številka 29/388/ Cena 3 din zanskih akcij leta 1941 in znamenitega vdora v Šoštanj pa prek raznih plim in začasnih osek do zmagovitega konca. Avtor enako pozorno zasleduje vojaški kakor tudi politični razvoj v obravnavanem okolišu, opisuje okupatorjeve strahoval-ne ukrepe in ugotavlja vplive raznih vojaških dogajanj na politično plat NOB ter na razpoloženje prebivalstva. O narodnoosvobodilnem boju na posameznih območjih Slovenije je pri nas izšlo že nekaj del, vendar po zasnovi, širini zajete problematike in po odgovorih na zastavljena vprašanja, nobeno ni tako izčrpno in popolno, kakor je ta Ževartova monografija. Dr. Milan Zevart je skoraj dvajset let po raznih arhivih zbi- ral gradivo, prebiral pisane vire, jih kritično preverjal in jih p menico tretje stopnje. Kam in kako na oddih Kako so v delovnih kolektivih in v trgovskem podjetju tovarne usnja Šoštanj, Galip Šoštanj, tozdu GLIN Vino Šmartno ob Paki poskrbeli za oddih zaposelnih Osrednja tema pogovorov v tem letnem času so prav gotovo dopusti, saj si imamo o njih zelo veliko povedati in izmenjati toliko prijetnih, ali pa neprijetnih vtisov in izkušenj. V prejšnji številki Našega časa ste lahko brali, kako preživljajo svoj oddih delavci rudarsko elektroenergetskega kombinata iz Velenja. Da bi o tem, kako imajo organizirane dopuste delavci v naši občini, dobili popolnejšo sliko, smo tokrat povprašali še v nekaterih drugih delovnih organizacijah v občini. V Tovarni usnja iz Šoštanja so nam povedali, da so letos kufjili dve prikolici s skupno osmimi ležišči, ki so jih postavili v Vrsarju. Cena za eno prikolico je sedem starih tisočakov na dan, obe pa sta zasedeni za celo sezono. Na voljo so jim tudi usluge, ki jih za svoje delavce pripravlja Industrija usnja iz Vrhnike, vendar jih, kot so nam povedali, ne koristijo. V načrtu pa imajo, da prihodnje leto kupijo še dve prikolici Tudi v Galipu iz Šoštanja so se odločili za kamp prikolice. Dve imajo v Malem Lošinju in dve v Rabcu. Interesentov ne manjka, tako, da so vse prikolice polno zasedene, saj je cena 750 dinarjev za deset dni zelo ugodna. Zaposleni v Gozdarstvu in lesni industriji Nazarje tozd Šoštanj, lahko svoje letne počitnice preživijo v Crikvenici, kjer ima ta delovna organizacija v upravljanju počitniški dom in sobe pri zasebnikih. V domu imajo trideset, pri zasebnikih pa petdeset ležišč, ki so vedno v celoti oddana. Za tiste, ki so zaposleni v tem kolektivu je cena pensiona 70 dinarjev, prav tako za njihove družinske člane, ki niso zaposleni. Zaposleni člani družine pa morajo plačati sto dinarjev. Če je dovolj prostora, lahko v njihovem domu letujejo tudi taki, ki niso člani te delovne organi- n iotraJ zacije. Za vse usluge plačajo starih tisočakov na dan. V trgovskem podjetju VI Šmartno ob Paki pa so nam povi li, da se vključujejo v ponudbo činskega sindikalnega sveta, ki da vsako leto na razpolago pet pl kolic v Premanturi. Ce je inteiai tov več, skušajo organizirati dopi za svoje delavce preko turistiži agencij. Vendar do tega prihaja t redko, ker je delovna organu* takega tipa, ici ima največ delan v času dopustov. Zaključimo lahko torej z ugoto tvijo, da se za organizirane dopa delavcev razmeroma dobro čeprav so zmogljivosti marsikje I mnogo premajhne, ker je manje zaposlenih za tovrstno vanje čedalje večje. To paje kor razumljivo, saj si dober in ni oddih po celoletnem delu vsak resnično zasluži. J. 80 let gasilskega društva Velenje - mesto V soboto, 16. julija, so člani gasilskega društva Velenje - mesto proslavili 80-letnico delovanja s svečano sejo, mimohodom gasilcev po Šaleški cesti ter z osrednjo proslavo, ki je bila v Rdeči dvorani - Za uspešno sodelovanje spominske plakete posameznikom in delovnim kolektivom Velenjski gasilci so v soboto, 16. julija proslavili 80-letnico delovanja njihovega društva. Osem desetletij marljivega, požrtvovalnega, napornega ter humanega dela je visok jubilej in temu primerno so gasilci organizirali tudi slavje. Slavje se je začelo s svečano sejo, na katero so poleg častnih članov povabili tudi predstavnike vseh društev v občini in nekaterih drugih občin, pa predstavnike občinske skupščine, družbenopolitičnih organizacij ter naših delovnih kolektivov in občinske gasilske zveze. Na seji je spregovoril predsednik društva Stane Hudales. Potem ko je orisal kratko zgodovino delovanja društva, se je zahvalilivsem, ki so se zavedali potreb gasilstva in na kakršen koli način pomagali društvu. Posebno zahvalo je izrekel predsedniku skupščine občine Velenje Nestlu Žganku, ki je - kot je dejal - vedno pripravljen storiti vse, da so se njihove želje oziroma potrebe uresničile. „Za naš razvoj," je med drugim dejal predsednik velenjskega gasilskega društva na slavnostni seji, „je veliko prispevala tudi tovarna gospodinjske opreme Gorenje, ki je prav tako vedno pokazala pripravljenost in razumevanje ter omogočila društvu nakup novega vozila in tudi tehnične opreme. Tudi njim gre posebna zahvala, predvsem generalnemu direktorju SOZD Gorenje Ivanu Atelšku, direktorju delovne organizacije TGO Gorenje Slavku Geratiču in seveda celotnemu kolektivu. Prav tako pa tudi ostalim organizacijam združenega dela v občini in občanom, ki so vedno prispevali potrebna sredstva za delo društva. V znak priznanja in dobrega sodelovanja je Stane Hudales izročil posameznikom in organizacijam sj)o-minske plakete z željo, da bi jih vedno spominjale na njihovo delo. Zlate plakete so prejeli Neštl Žgank, Ivan Atelšek, Slavko Geratič, kolektiv tovarne gospodinjske opreme Gorenje, pobrateno društvo iz Hrastnika in njihovi častni člani Ivan Novak, Viktor Prevolčnik, Alojz Pocajt, in Franc Melanšek, ki pa se žal zaradi bolezni svečane seje ni mogel udeležiti. Ob tej priložnosti so izročili še srebrne plakete in sicer postaji milice Velenje, oddelku za notranje zadeve in požarni skupnosti. V spomin na proslavo 80-ob-letnice so vsem predstavnikom gasilskih društev iz naše in drugih občin izročili monografijo Velenja. Po končani svečani seji je bila po Šaleški cesti parada, v kateri je bilo več kot 500 gasilcev v svečanih oblačilih. Vsi gostje in drugi udeleženci parade ter drugi občani so se zatem zbrali v Rdeči dvorani na osrednji proslavi. Tudi na osrednji proslavi je spregovoril predsednik Stane Hudales. Se enkrat se je zahvalil vsem, ki so jim vedno pomagali ter se ob tem zavedali, da je gasilska služba tudi njihova služba, da so toliko bolj varni kolikor bolj so gasilci opremljeni in usposobljeni Iskreno zahvalo je Stane Hudales izrekel tudi vsem gasilcem - prostovoljcem za njihovo požrtvovalno in-humano delo, za njihov prostovoljni prispevek k večji varnosti vseh. Slavnostni govor je končal z besedami: „Še in še bi lahko govoril o našem delu, o vseh hudih dneh, o dneh, ko smo se veselili naših uspehov, ko smo uspešno reševali in rešili dragocena življenja naših najmlajših ali mater, žena, očetov. Vendar mislim, da so v tem dovolj govorila že sama dejanja, mnoga pisma z zahvalami in podobno. Zato naj ob koncu rečem le še to: tudi v bodoče moramo delati tako uspešno, kot smo do danes in nagrajeni bomo s tem, da bomo imeli čim manj požarov in materialne škode in kar je pri tem najvažnejše, zaradi ognja naj ne bi nikoli ugasnilo nobeno človeško življenje. Na govorniški oder so nato predstavniki GZS, gasilskih društev,. občinske gasilske zveze in drugi, ki so ob tej priložnosti čestitali velenjskim gasilcem ob jubileju. V imenu gasilske zveze Slovenije je spregovoril Ivan Žunko in izročil praporščt ku velenjskih gasilcev gasilsko odli kovanje prve stopnje. Posebna darili oziroma priznanja so velenjskim silcem ob tem pomembnem dogodku izročili tudi predstavniki gasilske Ladja »Velenje" prvič doma Končno „fešta" tudi za ladjo Velenje — Na prvi slovesnosti ob uradnem prihodu ladje v domače pristanišče so prisostvovali tudi številni predsedniki družbenopolitičnega in gospodarskega življenja občine Velenje Bilo je prijetno nedeljsko dopoldne, ko sva prispela v luko Koper. Sonce je že močno pripekalo in privabilo na skalnato obalo Številne kopalce. Tudi naju je mikala skoraj nepregledna morska ravan. Toda, čakala so naju druga pota. V imenu vseh povabljencev iz naše občine je spregovorila podpredsednica občinske skupščine Herma Groznik; ob njej direktor Splošne plovbe Piran Viljem Vouk. Po opravljenih formalnostih na je kar prehitro iztekel. Še slika za luškem prehodu sva kaj hitro našla slovo in mladi so se poslovili, cilj najine poti, ladjo Velenje. Kot Medtem pa so se na ladji že zaceli večnadstropnica je ležala ob pomo- zbirati prvi predstavniki družbeno- lu, po našem mestu poimenovana, političnega m gospodarskega zivlje-148 metrov dlolga tovorna ladja Splošne plovbe Piran. Ko sva ladjo obiskala prvič, v marcu letošnjeg;a leta v Italiji, so naju mornarji kar naprej spraševali -»Kdaj bo fešta? " Čarobna beseda je ta „fešta", ta uradna predstavitev ladje. Zdi se, kot, da se ladja z njo šele prav rodi in resnično zapluje v brezmejna vodna prostranstva. Sedaj je bil ta svečani trenutek tu. Na ladji je bilo veselo. Šestdeset mladincev iz naše občine, ki so jih sprejeli in pogostili posadka in predstavniki delovnega kolektiva Splošne plovbe Piran si je z zanimanjem ogledovalo ladjo in številne naprave na njej. Res, vse je zanimivo, novo, neznano. Čas, predviden za obisk se nja naše občine. Začel se je glavni del svečanosti. Prisotne je najprej pozdravil direktor Splošne plovbe Piran, kapitan Viljem Vouk, ki je na kratko opisal razvojno pot tega delovnega kolektiva in povedal, da so se odločili poimenovati ladje svoje flote po mestih naše republike zato, ker ladja na svoji poti po svetu tako mimogrede predstavi tudi delček naše domovine, predvsem pa kraj, po katerem nosi ime. Na slovesnosti je v imenu vseh udeležencev iz Velenja pozdravila posadko ladje Velenje in predstavnike splošne plovbe Piran podpredsednica skupščine občine Velenje Herma Groznik. „Ko smo pred dobrim letom," je dejala, „na seji vseh treh zborov skupščine občine posredovali delegatom sklep delavskega sveta splošne plovbe Piran, da poimenuje eno od petih ladij z imenom našega mladega mesta, se je v dvorani razlegel spontan aplavz. Ni mi treba posebej razlagati, da so s tem delegati izrazili radost in ponos nad vašo odločitvijo. Ne zamerite mi, če ponovno izrazim misel, ki me spremlja vedno in povsod: Velenje je mlado mesto, je otrok socialistične revolucije. Potrebno je bilo mnogo žuljev in znoja, da so se pusta močvirna polja spremenila v to kar je danes. Vsi, ki smo kakorkoli sodelovali in še sodelujemo pri oblikovanju našega mesta, smo ponosni nanj. Sreča pa je še toliko večja, če uspehe in napredek opazi nekdo drugi. V imenu vseh prebivalcev mladega socialističnega Velenja se toplo zahvaljujem delavskemu svetu Splošne plovbe Piran za poimenovanje svoje ladje z imenom Velenje. S tem ste izrazili Velenju in vsem njegovim prebivalcem veliko priznanje, hkrati pa ste nam vsem naložili obvezo, da se bo vsak posameznik trudil, da bo delal in živel tako, da vam ime našega kraja ne bo nikoli v sramoto. Iskreno si želimo, da bi Splošna plovba Piran in naša občinska skupnost tudi v prihodnje z kar najtesneje sodelovali." Nato je Herma Groznik zaželela novemu kapitanu ladje Velenje Borisu Vranic u in njegovi posadki, da bi bilo njihovo delo kot tudi življenje na ladji uspešno ter da bi se po dolgih plovbah vedno srečni vračali v krog svojih najbližjih. Priložnostni govor pa je sklenila z besedami: ,,Imetje ladjo Velenje tako radi, kot imamo mi radi mesto Velenje". Naši predstavniki so potem ladji darovali oljno sliko slikarja Lojzeta Perka -Velenje v zimi, ki je dobila častno mesto v glavnem salonu ter plastiko iz lignita z rudarsko svetilko, delo kiparja Stojana Batiča. Predstavniki splošne plovbe Piran pa so darovali našemu mestu lepo, veliko maketo ladje, v imenu vseh pa se je zahvalil prvi kapitan ladje Velenje Albin Planine. Prijetno vzdušje je potem še popestril Šaleški oktet, srečanje pa se je ob zanimivih razgovorih ter ob jedači in pijači zavleklo do poznih popoldanskih ur. BORIS ZAKOŠEK STANE VOVK ' . o ... iz naših delovnih kolektivov Ob slovesu pa skupinski posnetek mladih skupno s prvim in sedanjim kapitanom ladje o Zavzetost ni povsod enaka Na skupni seji komiteja občinske konference ZK Velenje in predsedstva občinskega sveta ZSS Velenje so ocenili dosedanje uresničevanje zakona o združenem delu Ptetekli teden je bila skupna seja komiteja OK ZKS in predsedstva OS ZSS Velenje, na kateri so ocenili, v kolikšni meri smo v naši občini doslej že uresničili določila zakona o združenem delu v praksi. V vsem oibdobju od javne razprave o osnutku zakona pa do danes je bilai izredno živahna družbenopolitična aktivnost. Organiziranih je bfflo vrsto razgovorov na vseh ravneh z namenom, da se razčistijo še i odprta vprašanja in dileme. Kljub veliki aktivnosti v OZD-ih, kjer akcijo uresničevanja zakoma o združenem delu vodijo štabij, v katerih so najodgovornejši! predstavniki družbenopolitičnih organizacij, samoupravnih t organov in poslovodnih orgaanov, ni bila povsod e&aka zavzettost za hitrejše reševanje odprtilih vprašanj pri uresničevanju zaakona o združenem delu. Nekatteri posamezniki s precejšnim 2 znanjem in sposobnostmi so sttali preveč ob strani, prisotni pa : so bili tudi bolj ali manj prikritti odpori, ki so ovirali in zavvračali predloge za spremembo 1 obstoječega stanja. Prisotna je t bila določena spoje-nost najodgovornejših predstavnikov družbbenopolitičnih organizacij s pooslovodnimi strukturami, ki so s s svojimi nepravilnimi stališči i otežkočali potek akcije uresničevanja zakona. V začetku še prisotne različne interpretacije zakona o združenem delu in različno razumevanje njegovih določb so v tej fazi več ali manj razčiščene in so dani pogoji za vse bolj angažirano reševanje objektivnih dilem zavedajoč, da bo šele praksa dala odgovore na nekatera vprašanja. Na tej skupni seji so nadalje ocenili, da so stoijeni bistveni koraki na področju samoupravnega organiziranja in ob tem ugotavljali, da dohodkovni odnosi še niso povsod vzpostavljeni. Dosledno izpeljani dohodkovni odnosi bi morali narekovati ustrezno samoupravno organiziranost, v praksi pa vidimo, da najprej poiščemo ustrezne oblike samoupravne organiziranosti in šele nato začnemo razmišljati o dohodkovni povezanosti. Pri pripravi potrebnih samoupravnih splošnih aktov v marsikateri sredini kasnijo. Tu je čutiti določene odpore strokovnih služb, ki so dolžne osnutke teh aktov pripraviti. Odgovorni delavci teh služb postavljajo pogosto pogoj, da je treba najprej razčistiti vsa odprta vprašanja, kar pa seveda večkrat ni možno, saj gre za proces in ne nazadnje za razmeroma kratke časovne roke, ki jih določa zakon o združenem delu in jih moramo dosledno spoštovati. V nadaljevanju te skupne seje so še ocenili uresničevanje zakona v posamezni organizaciji združenega dela in ugotovili, da so v OZD upoštevali oceno o uresničevanju zakona o združenem delu, ki je bila sprejeta na plenarni seji občinskega sveta Zveze sindikatov Velenje v mesecu juniju. Zaključki in stališče te plenarne seje sindikata ter skupnega posveta sekretarjev osnovnih organizacij Zveze komunistov in predsednikov osnovnih organizacij sindikata so bili v tem času v glavnem realizirani oz. upoštevani, ni pa bila še imenovana strokovna komisija s strani Skupščine občine Velenje za nudenje strokovne pomoči tistim OZD-om in enotam, ki nimajo ustreznega lastnega strokovnega kadra. Ocenili so tudi, da je uresničevanje zakona o združenem delu še vedno premalo prodrlo v samoupravne interesne skupnosti, čeprav je ravno na tem področju svobodne menjave dela veliko problemov. Še vedno se uporabniki in izvajalci določenih uslug premalo zavedajo, daje interesna skupnost prostor v katerem mora priti dogovarjanje do polne veljave. Na kraju so poudarili, da so se delavci v široki družbenopolitični akciji v veliki večini samoupravnih sredin lotili ključnih in prioritetnih vprašanj, ki so osnova za dosledno uresničevanje zakona o združenem delu v prakso. JK Uspelo glasovanje V času od 13. do 18. julija so zaposleni na Rudarsko elektroenergetskem kombinatu Velenje na referendumih odločali o ustanovitvi novih temeljnih organizacij združenega dela in s tem začeli pomembno akcijo uresničevanja vsebine zakona o združenem delu. Prvi so odločali o novem organiziranju delavci temeljnih organizacij Rudnika lignita Velenje. Na referendumu, ki je bil 13. julija, so se izrekli za ustanovitev osmih temeljnih organizacij združenega dela. Referenduma za ustanovitev tozda Preloge se je udeležilo 68 odstotkov zaposlenih delavcev, za je glasovalo 59,3 odstotkov. V drugih temeljnih organizacijah pa je bil izid glasovanja naslednji: tozd Pesje, glasovalo 76,1 odstotkov, za 64,1, tozd Škale — glasovalo 67 odstotkov, za 58,9, tozd jamska mehanizacija — glasovalo 74,4 odstotkov, za 68,1, tozd jamski transport - 74,1 odstotkov, za 67,1, tozd priprave-glaso-valo 71 odstotkov, za 65,7, tozd jamske gradnje - glasovalo 76,6 za 71,1 in tozd Kla-sirnica — referenduma se je udelžilo 92,6 odstotkov zaposlenih, za ustanovitev tozda pa je glasovalo 90 odstotkov udeležencev referenduma. Sicer pa se je od skupnega števila vseh zaposlenih v tozdih Rudnika lignita Velenje 3.415 delavcev, udeležilo referenduma 2.520, ali 73,8 odstotkov volilnih upravičencev, za pa je glasovalo 2.258 delavcev ali 66,1 odstotek. 15. julija so bili referendumi v termoelektrarni Šoštanj, elektrostrojnih obratih ter v plastiki in zaščitnih sredstvih. Delavci Termoelektrarne so se odločili za ustanovitev naslednjih štirih tozdov: pogon I. in II. faze izgradnje, vključno s transportom premoga -od 118 zaposlenih je glasovalo 116 delavcev, za 102 oziroma 86,4 odstotkov, pogon III. faze izgradnje vključno s pripravo vode (od 97 zaposlenih se je glasovanja udeležilo 91 delavcev, za je glasovalo 90,7 odstotkov delavcev) vzdrževanje (od 267 zaposlenih se je referenduma udeležilo 258 delavcev, zaje glasovalo 85 odstotkov), referenduma za ustanovitev tozda investicije se je udeležilo vseh 36 zaposlenih, 91,7 odstotkov pa jih je glasovalo za. Od 518 zaposlenih v Termoelektrarni Šoštanj, se je glasovanja o novi organiziranosti udeležil 501 delavec (96,7 odstotkov), za ustanovitev novih tozdov pa se je izreklo 86,9 odstotkov delavcev. Tudi zaposleni v elektrostrojnih obratih so se odločili za ustanovitev štirih temeljnih organizacij združenega dela: strojni obrati (od 280 zaposlenih se je referenduma udeležilo 235 delavcev, za pa je glasovalo 196 delavcev ali 70 odstotkov), elektroobrati (od 124 zaposlenih je glasovalo 114 delavcev ali 91,9 odstotkov, za 83,1 odstotek), vodo-vodno-toplovodni obrati (64 zaposlenih, referenduma se je udeležilo 58 delavcev, za je glasovalo 83,1 odstotek), in krovsko — kleparski obrati (32 zaposlenih delavcev, glasovanja se je udeležilo 31 delavcev, prav toliko jih je glasovalo za. V bivšem tozdu elektro-strojni obrati je bilo zaposlenih 438 delavcev, referenduma se je udeležilo 87,6 odstotkov, za ustanovitev štirih temeljnih organizacij pa se je odločilo 386 delavcev ali 77,2 odstotka. Delavci plastike in zaščitnih sredstev so sedaj organizirani v dveh temeljnih organizacijah združenega dela Referenduma za ustanovitev tozda plastični izdelki se je udeležilo od 37 zaposelnih 29 delavcev, za jih je glasovalo 22 ali 59,5 odstotkov. Drugi tozd so kovinski izdelki in galanterija, ki ima 93 zaposlenih. Glasovalo je 80 delavcev, za ustanovitev tozda se jih je izreklo 65 ali 69,9 odstotkov. 18. julija so bili referendumi v tozdih zunanji obrati in avtoparku Delavci avtoparka so ustanovili dve temeljni organizaciji in sicer promet (81 zaposlenih, glasovalo jih je 72, od tega za 87,7 odstotkov) ter težka mehanizacija in vzdrževanje, v kateri je zaposlenih 43 delavcev. Glasovanja se je udeležilo 39 delavcev, za pa se jih je izreklo 86,1 odstotek. Zunanji obrati so sedaj organizirani v treh tozdih: zunanja dejavnost, ki zaposluje 115 delavcev. Od teh se jih je referenduma udeležilo 98, za je glasovalo 76,5 odstotkov. Glasovanja za ustanovitev tozda gradbena dejavnost se je od 44 zaposlenih udeležilo 41 delavcev, za jih je glasovalo 81,8 odstotkov. Tretji tozd je mizarstvo, ki zaposluje 38 delavcev. Referendumu se je odzvalo 35 delavcev, zaje glasovalo 78,9 odstotkov. V zunanjih obratih je sicer zaposlenih 371 delavcev, vendar se je referenduma za novo organiziranost udeležilo le 197, ostali pa se bodo organizirali v okviru nove delovne organizacije Rudnik lignita Velenje in sozd REK Velenje. STANE VOVK TURISTIČNI M % % - naš čas KAŽIPOT m # *LM radio velenje Nova asfaltirana cesta vas vodi v znani zdraviliški kraj Dobrna. Kolektiv Zdravilišča Dobrna si prizadeva ustreči vašim željam, da lahko preživite prijetne poletne popoldneve. V gostišču Triglav vam postrežejo na senčnem vrtu, v parku pred Zdraviliškim domom lahko uživate ob zvokih koncertne glasbe, v letni kavarni pa vas vsak večer razen ponedeljka zabava plesni ansambel Amfore. Prepričani smo, da vas bodo v zdravilišču po vašem prvem obisku lahko šteli med stalne goste. PRIPOROČAMO VAM: BIFE KOPALIŠČE — več kot 500 sedežev — jedila na žaru, — točeno LAŠKO TALIŠ PIVO ii) : . f ' ■ . - - - _ ■ - —..... ................... Taborniki iz Šaleške doline so oziroma še bodo postavili v tem letu šotore v Ribnem pri Bledu, na Muti ter v kampu Borozija pri Savudriji - Na počitnicah okrog 500 tabornikov - Zgledno sodelovanje taborniške organizacije z občinskim štabom teritorialne obrambe z,e enajst let zapored taoorijo taborniki iz naše občine na čudoviti jasi pri Ribnem na Gorenjskem. Tudi letos so tu postavili 75 šotorov in razvili zastavo. Čeprav jim muhasto vreme letošnjega poletja često ni Najmlajši tabornik izmene —' Štručka. Še leto dni nima, toda korajže mu ne manjka. preveč naklonjeno, so vendar vsi zadovoljni in navdušeni nad življenjem v naravi med še skoraj neokrnjenimi gozdovi ob, človek komaj verjame, prosojno zeleni neonesnaženi reki Savi. Tabor je odprt že od 30. junija, ko je bila pet dni tu študentska izmena. Študentje so skupno s štabom TO organizirali na letovanju tudi obrambni dan. Od 4. julija so bile v taboru športne selekcije pionirjev in mladincev iz naše občine, od 10. do 30. julija pa taborniki občine Velenje. To pa ni bilo prvo taborjenje naših tabornikov v letošnjem letu. Sodelovali so namreč tudi na 7. zletu slovenskih tabornikov na Muti. Sezona taborjenja pa še ni končana. Nekateri taborniki bodo namreč v sredo odšli še na štirinajstdnevno taborjenje v Savudrijo v kamp Borozija. Letos bo tako s taborniško organizacijo na taborjenju preživelo počitnice okoli 500 tabornikov iz vseh šol naše občine. Ob pestrem, poučnem programu, ki mlade skozi igre seznanja z življenjem v naravi, z njenimi lepotami in zanimivostmi, je uspelo marljivim vodjem v zadnjih letih izredno popularizirati taborni-štvo v občini. Pri tem menijo taborniki gre velika hvala tudi občinskemu štabu teritorialne obrambe, ki jim je vedno kadar koli so to potrebovali, priskočili na pomoč. ■■■■■■■■■■■■i Združenje bank SR Slovenije obvešča občane, imetnike tekočih računov in temeljne in druge organizacije združenega dela, samoupravne interesne skupnosti, druge družbene pravne osebe in družbenopolitične skupnosti, da je združenje bank Jugoslavije sprejelo sporazum, po katerem se od 1. julija 1977 posamezen limitirani ček na obrazcu 19a—SDK lahko glasi na znesek do 3.000 din Do tega zneska je odslej dovoljeno izpolniti posamezen ček pri plačevanju blaga, storitev in obveznosti ter pri dviganju gotovine. - Vodja tabora Tone De Costa z rogom kliče zbor. I r šport telesna kultura rekreacija • ATLETIKA ■■■ Dobri rezultati in lepe borbe atletov Na stadionu ob jezeru je bilo veliko mednarodno atletsko tekmovanje na katerem je sodelovalo več kot 120 atletov iz Poljske, Italije, Avstrije, ZDA, ZRN in Jugoslavije. Atletski miting je organiziral Atletski klub Velenje v počastitev Dneva rudarjev. Tekmovanje je otvoril v ime-i nu pokrovitelja Rudarskoelek-troenergetskega kombinata Velenje direktor TOZD rudnik lignita inž. Slavko Janežič. Največ zanimanja številnih gledalcev je veljalo nastopu naših reprezentantov - Stekiča, Temina Ivančiča in Pavličičeve. Tekmovalcem se je poznalo, da so imeli dan prej v Celju naporno tekmovanje za Skokov me-morial, zato niso dosegli pričakovanih rezultatov. Ljubitelji atletike so se predvsem zanimali za nastop evropskega prvaka v skoku v daljavo Nanada Stekiča. Žal pa zaradi poškodbe ni dosegel željenega rezultata 8 m. Doseženih je bilo nekaj odličnih rezultatov — tako je Zarič na 100 m dosegel čas 10,5, Poljak Volodziey je tekel 200 m v času 21,4, Pavličičeva 11,9 na 100 m. Pokal za najboljši dosežek tekmovanja pa je dobil Ivan Ivančič, jugoslovanski rekorder v metu krogle z dosežkom 18,13 (ovrednoten po atletskih tablicah). Ob nastopu odličnih atletov so se izkazali tudi mladi tekmovalci domačega kluba, saj so nekateri ob tej priliki dosegli svoje najboljše rezultate. Rezultati: -moški — 100 m - 1. Dragan Zarič (Partizan) 10,5, 2. Krzystof Volodziey (Pol.) 10,6, 3. Janez Sagadin (Triglav) 11,0, 200 m - 1. Krzystof Volod- Nenad Stekič je skočil v Velenju 752 ziey (Pol.) 21,4, 2. Joško Ale-bič (Split) 22,0, 3. Miki Prstec (Ptuj) 22,3. 1500 m - 1. Stevan Vulovič (Kos. polje) 3; 47,8, 2. Aleksander Drozd (Pol.) 3:49,4, 3. Gabrijel Krofi (Kladivar) 3:51,8,... 8. Dragan Anic (Velenje) 3:59,0, 11. Slavko Miklavžina (Velenje) 4:04,0 3000 m - 1. Stanko Lisec (Kladivar) 8:28,0, Lorenzo Ma-gri (Italija) 8:29,5, 3. Numan Ukič (Kladivar) 8:30,2,4. Josip Šamu (Velenje) 8:30,7. Skok v daljavo - 1. Nenad Stekič (C.z.) 752, 2. Fahrudin Jahič (Partizan) 731, 3. Miljen-ko Rak (Zadar) 720, 4. Boris Režek (Velenje) 699. Višina - 1. Danijel Demin (Partizan) 205, 2. Garschuh Greg (ZDA) 200, 3. Markus Teaver (Avstrija) 185. Krogla - 1. Ivan Ivančič (C. zvezda) 18,13, 2. Bruno Zecchi (Italija) 17,12, 3. Marjan Šti-mec (Maribor) 16,44. Rezultati, — ženske: 100 m - 1. Jelica Pavličič (Karlovac) 11,9, 2. Danuta Jedrenjek (Pol.) 12,1, 3. Hana Kura (Pil.) 12,2,. 400 m - 1. Jelica Pavličič (Karlovac) 57,5, 2. Tanja Djor-djevič (Olimpija) 58,6, 3. Darinka Skuk (Ravne) 59,1, 4. Marina Sluga (Velenje) 60,7, 15000 m - 1. Andreja Šverc (Velenje) 4:44,0, 2. Alenka Reja (Triglav) 4:51,1,3. Marina Praprotnik (Velenje) 4:52,0, 4. Irena Jeromel (Velenje) 4:55,3. Daljava - 1. Zdenka Potnik (Olimpija) 574, 2. Vida Majhen (Velenje) 524, 3. Branka Stant (Kladivar) 522. Krogla - 1. Alenka Erjavec (Kladivar) 10,77., 2. Aljana Kovač (Kladivar) 10,12, 3. Mojca Šturm (Velenje) 10,11. R Ž • PLAVANJE Matjaž Gabršek republiški prvak Velenjski plavalci so na letnem posamičnem prvenstvu v plavanju, ki je bilo 23. in 24. julija v Murski Soboti, dosegli nekaj odličnih rezultatov. Matjaž Gabršek je v disciplini 200 metrov prsno osvojil naslov republiškega prvaka in s časom 1:18,6 postavil letošnji drugi najboljši čas v Jugoslaviji ter za dve sekundi izboljšal svoj osebni rekord. cm Dobro pripravljenost Matjaž Gabrška potrjujeta tudi osvoji tev drugega mesta v disciplin 200 metrov prsno s časa 2:51,7 in tretje mesto v discipl ni 100 metrov hrbtno, ki jih j preplaval v času 1:17,8. Druga predstavnica velenjste ga plavalnega kluba Katja Ži bert je plavala 200 metrol prsno ter 100 metrov hrbtno it. obakrat zasedla peto mesto. Na tekmovanju v Murski so boti so imeli pravico nastopal tisti plavalci, ki so na predtel movanjih dosegli predpisan norme. Dobri dosežki Velenjčanov Člani plavalnega kluba Vele nje so nastopili na odprtem prvenstvu Celja, ki so ga tam kajšnji športni delavci organizi rali v počastitev praznika ob6 ne Celje. Velenjski plavalci dosegli nekaj zelo dobrih uvrsti tev. V posameznih disciplina so bili štirikrat prvi, petku drugi in šestkrat tretji. Prva mesta so osvojili: Matja Kučera 50 metrov prsno in 5 metrov kravi, Katja Žibert 10 metrov prsno, Dušan Veinovil 100 metrov delfin ter Meta Herlah 100 metrov hrbtno. Na plavalnem mitingu v Celju je nastopilo 215 plavalcev ii petih klubov. • ŠAH Vodi Goršek V tekmovanju za prehodni pokal šaleškega šahovskega društva Velenje vodi Milan GoriSel z 49 točkami, sledita Vedenik in Špeh z 42 točkami itd. Na turnirju za mesec junij je zmagal Goršek z 9,5 točkam pred Špehom, Nežmahom iti Kristan prvokategornik Na prvenstvu celjske regije šahu za leto 1977 je med desetimi udeleženci zmagal Drago Kristan iz Velenja. S tem je Kristan osvojil I. kategorijo in si priboril pravico nastopa na republiškem prvenstvu avgusta 1977 v Laškem. francoska drama. Režija: Mic-hel Drach. Igrajo: Louis Julien, Nathalie Rousel. koledar tek, 29. julija: Marta ibota, 30. julija: Peter delja, 31. julija: Ignac nedeljek, 1. avgusta: Nada Torek, 2. avgusta: Štefan Sreda, 3. avgusta: Lidija Četrtek, 4. avgusta: Janez _ dežurstva ZELENJE: 29. 7. 1977 od 7. dr. Ivan Zu- 0. 7. 1977 do 7. dr. Ivan Zu-anc L 7.1977 od 7. dr. Pavel Gro- 1. 8.1977 do 7. dr. Pavel Gro-Selj ! 1. 8. 1977 od 7. dr. Ivan Kralj | 2. 8. 1977 do 7. dr. Ivan Kralj )ŠTANJ: . 7. do 1. 8.977 dr. Bogdan nih fc. 8. do 8. 8. 1977 dr. Peter Lazar kino REDNI KINO VELENJE f 29. 7. - petek ob 18. in 20. uri - KALIFORNIJSKI POKER — ameriški avanturistični film. 30. 7. - sobota ob 18. in 20. uri - PREGON - ameriški ve-Režija: Kirk Douglas. ijo: Kirk IDouglas, Bruce rn. 31.7.- nede:lja ob 18. in, 20. PREGONI - ameriški ve-ttern. 1.8. — ponedeljek ob 18. in 20. uri - SKRIVNOST ČRNE ROKAVICE - italijan-dd barvni film. Režija: Dario Argento. Igrajo: Toni Mussante, Foseph Castellano. I 2. 8. - torek ob 18. in 20. uri - GOVORI MI O LJUBEZNI — francoska drama. Režija: Michel Drah. Igrajo: Louis Julien, Nathalie Roussel. ! 3. 8. - sreda ob 18. in 20. liri - GOVORI MI O LJUBEZNI — francoska idrama. [ 4. 8. - četrtek ob 18. in 20. uri - PRIZNANJE - francoski barvni film. Reižija: Costa Gav-ras. Igrajo: Yves Montand, Simone Signorelt KO GLEDALIŠČE VE- radio velenje SOBO, opremljeno ali neop-remljeno, iščem v Velenju ali okolici. Naslov v oglasnem oddelku. UTO, leseno, primerno za gradbeni material ali garažo, prodam. Metleče 44. URA, ženska, se je našla v Velenju. Naslov v uredništvu! HIŠO, enostanovanjsko z dvema garažama in 1400 m2 zemljišča v Velenju, Prešernova cesta 5, prodam. Interesenti se lahko oglasijo vsak dan od 14. ure dalje. PRODAM OSEBNI AVTO CIMOS - CITROEN GS 1220 CLUB - bež barve. Leto izdelave april 1976, prevoženih 28.000 KM, registriran do aprila 1978. Vprašajte na upravo DL, Glavni trg 3, Novo mesto (tel.: 068-23-611), v ponedeljek 1. VIII. 1977 od 6. ure dalje. TAKOJ SPREJMEM 2 KV ključavničarja ali strugarja in 1 učenca za ključavničarsko stroko za nedoločen čas. Osebni dohodki po dogovoru. Oglasite se pri ključavničarstvu Viktor Jevšnik, Sele 14, Velenje« OTROŠKI VOZIČEK, globok, prodam. Marija Baškovič, Tavčarjeva 22, Velenje HRASTOV BILJARD prodam za 4.000.— din Herman Jernej, Prešernova 2 Velenje. IŠČEM STANOVANJE ALI GARSONIERO, opremljeno ali neopremljeno, v Velenju. Plačam dobro. Naslov v oglasnem oddelku. ODDAJAMO NA ULTRA-KTRATKOVALOVNEM OBMOČJU NA FREKVENCI 88,9 MHz. ČETRTEK: 15 JO, Igramo in pojemo, 15.35, Iz našega sporeda, 15.45, Poročila, obvestila, 16.00, Osrednja četrtkova informativna oddaja (novice, komentarji, magnetofonski zapisi), 16.20, Domači napevi, 1630 Turistični kažipot, 16.45, Ekonomsko propagandni spored, 16.55,Poročila, obvestila, 17.00, Zaključek oddaje. NEDELJA: 10.00, Glasba za nedelj sko dopoldne, 10.05, Iz našega sporeda, 10.15, Poročila, obvestila, 10.30, Osrednja nedeljska informativna oddaja (novice, komentarji, magnetofonski zapisi), 10.50, Minute z..., X 1.00, Turistični kažipot, 11.15, Glasba za vas, 1130, Ekonomsko propagandni spored,«1! 130, Šport, telesna kultura, iekteacija, 12.00, Poslušalci Radia Velele čestitajo in pozdravljajo, 12.50 Poročila, obvestila, 13.00 Zaključek oddaje. prebil tovalka iz Velenja, Jenkova 18, stara 67 let; Terezija Šarlah, gospodinja iz Boletine, stara 66 let; Ivan Gril, upokojenec iz Topolšice 113, star 88 let; Ana Grobelnik, upokojenka iz Velenja, Bračičeva 2, stara 50 let, Frančišek Bukovšek, upokojenec iz Vodic, star 74 let; Nikola Tatalovič, upokojenec iz Šent-juija, star 59 let; Angela Flego, gospodinja iz Velenja, Prešernova 6, stara 49 let in Jordan Avguštin, soboslikar iz Mozirja, star 51 let. VELENJE: Smrti: Karel Rogovnik, upokojenec iz Cirkovc 3, star 77 let; Vinko Vaupulič, upokojenec iz Velenja, Celjska 81, star 76 let; Marija Peruša, upokojenka iz Velenja, Šaleška 18, stara 50 let, Drago Ješič, učenec iz Gradine, star 16 let. ŠOŠTANJ: Smrti: Jožefa Pavlovič, kme- IJE 1. 8. — ponedeljek ob 20. uri r LOVCI NA IDOTO - ameri-Ika komedija. Režija: Mike Nichole. Igrajo: Warren Beatty, fack Nicholson . DNO ŠOŠTAN. J . 30. 7. — sobeota ob 20. uri -KRIVNOST ČiRNE ROKAVICE — italijanski barvni film. Re-ž|a: Dario AVrgento. Igrajo: r«ii Mussante,, Joseph Castela-00. 31.7. — nedeblja ob 18. in 20. iri - LOVCI NA DOTO -imeriška komnedija. Režija: Micke Nichols.. Igrajo: Warren • 8eatty, Jack Nicchols. 1.8. — poneddeljek ob 20. uri h PREGON — aameriški vestem, fcežija: Kirk DDouglas. Igrajo: Kirk Douglas, BBruce Dern. 3. 8. — sredda ob 20. uri — PRIZNANJE — francoski bar-mi film. Režija a: Costa Gavras. jo: Yves Mdontand, Simone oret. 4. 8. — četrtrtek ob 20. uri — 30V0RI MI 00 LJUBEZNI - V spomin »v i f * Danes, 29. julija, mineva leto dni, odkar je prenehalo biti plemenito srce ljubemu možu, očetu in dedku FRANCI JU POLAKU Ne solze ne čas ne morejo ublažiti naše bolečine, ker je prezgodaj usahnilo tvoje srce. Rana, ki jo je povzročila tvoja prezgodnja smrt, je ostala nezaceljena. Naš dom je prazen brez tebe. Ljubi Franci, spomin na tebe ne bo nikoli zbledel, z nami si vedno in povsod. Hvala vsem, ki obiskujete njegov grob, prinašate cvetje in prižigate svečke. ŽALUJOČI: žena Ivica, hčerka Sonja z družino in sin Boris Zahvala Ob boleči izgubi naše drage mame MARIJE TAJNIK se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so z nami sočustvovali, jo v tako velikem številu spremili na zadnji poti in ji darovali cvetje. Hvala govornikom za poslovilne besede, duhovniku ter ravenskim pevcem. Zahvaljujemo se delovni organizaciji EFE, delavcem likanca TUŠ in društvu upokojencev. Iskrena hvala dr. Menihu za dolgoletno zdravljenje na domu, ter zdravniškemu osebju internega oddelka Bolnice Topolšica. Posebej se zahvaljujemo Laznikovim, Vrabčevim, Tajnikovim, Naveršnikovim, Angeli Čas ter Faniki in Micki Tajnik za izkazano pomoč v najtežjih trenutkih. Vsem iskrena hvala! Žalujoči: sin Tone, hči Julijana in ostali. I S * S gorenj« gorenja gorenj« gorenje gorenje gorenje gorenje gorenje gorenje gorenje gorenje gorenje gorenje gorenje gorenje gorenje gorenje gorenje gorenje gorenje gorenje gorenje gorenje gorenje gorenje GORENJE TGO Velenje Delavski svet TOZD Elektronika § Izsiljeval prednost Voznik mopeda CE 79-972 Silvo Bencik je peljal 22. julija 1977 po Šaleški cesti v Velenju. Ko je pripeljal v križišče s Kidričeve ceste, je pripeljal iz nasprotne strani voznik osebnega avtomobila CE 608 - 47 Marjan Lipičnik, ki je zavijal levo. Pri tem je zaprl pot vozniku mopeda. Prišlo je do trčenja, pri čemer se je voznik mopeda telesno poškodoval. Na vozilih pa je za okoli 5.000 din škode. Objestnost na zatožni klopi Pred občinskim sodiščem v Velenju se bo moral zagovarjati Roman GOLČ AR, ker ga je javni tožilec obtožil, da je storil kaznivo dejanje hude telesne poškodbe po čl. 141/1 KZ. Mladostna objestnost in prevelika pustna vnema je bila vzrok, da je prišlo v Rdeči dvorani za pusta do neljubega dogodka, ki bo imel svoj epilog sedaj na sodišču. Roman Golčef je namreč obtožen, da je 20. 2. 1977 okoli 4. uri zjutraj s pestjo močno udaril v levo oko Vlada Pokeršnika, nato pa ga vrgel čez balkon v globino nekaj metrov pri čemer je Pokeršnik dobil pretres možganov in okvaro levega očesa, kar se smatra za hudo telesno poškodbo! | razpisuje i prosto delovno mesto \ VODJA TOZD ELEKTRONIKA § Za vodjo TOZD je lahko imenovan kandidat, ki poleg z zakonom določenih zahtev izpolnjuje še naslednje pogoje: — da je državljan SFRJ in izpolnjuje splošne pogoje določene z zakoni, samoupravnimi sporazumi in družbenimi dogovori, — ima višjo ali visoko šolsko izobrazbo elektro ali ekonomske smeri, — ima 5 let delovnih izkušenj, od tega 3 leta na vodilnih oziroma odgovornih delovnih mestih, — ima sposobnost gospodarjenja, smisel vodenja, organiziranja in usklajevanja delovnega procesa, — ima družbenopolitične vrednote in je moralno etično neoporečen, — je z dosedanjim delom dokazal, da ima pozitiven in ustvarjalen odnos do samoupravljanja. Prijave z dokazili o strokovnosti, delovnih izkušnjah in potr- 4 \ Rok za vložitev prijav je 30 dni od dneva objave razpisa. gorenje gorenje gorenje gorenje gorenje gorenje gorenje gorenje gofonje gorenje gorenje gorenje gorenje gorenje gorenje gorenje gorenje gorenje^orenje gorenje gorenje gorenje gorenje gorenje gorenje Služba družbenega knjigovodstva podružnica Velenje razpisuje kadrovske štipendije za šolsko leto 1977/1978; - EKONOMSKA FAKULTETA - VISOKOŠOLSKI ŠTUDIJ 2 štipendiji - PRAVNA FAKULTETA - VISOKOŠOLSKI ŠTUDIJ 1 štipendija Kandidati morajo predložiti naslednje dokumente: - vlogo na obrazcu 1,65, - overjen prepis ali fotokopijo zadnjega šolskega spričevala ali potrdila o opravljenih izpitih, - izjavo kandidata, da ne prejema štipendije. Kandidati naj pošljejo svoje vloge na naslov: Služba družbenega knjigovodstva, podružnica Velenje, Ru-♦ darska 3 - kadrovska služba, do 31. 8. 1977. Podjetje za distribucijo toplote TOPLOVOD Velenje objavlja 1. dve prosti delovni mesti STROJNEGA TEHNIKA lahko začetnik z odsluženim vojaškim rokom, 2. eno prosto delovno mesto KV VODOVODNEGA INSTALATERJA z odsluženim vojaškim rokom, 3. tri učna mesta za izučitev poklica MONTER T0PL0V0DNH NAPRAV Vloge pošljite na naslov: Podjetje za distribucijo toplote Toplovod Velenje, Koroška cesta 3a — komisiji za medsebojna razmerja v roku 8 dni. ' l J Sprejem za zmagovalca Zmagovalca v kategoriji prikoličarjev na prvi letošnji cestno hitrostni dirki za državno prvenstvo, Huberta Cam-leka in Petra Pogorelca sta pred dnevi sprejela Ivan Atelšek, generalni direktor sozda Gorenje in Slavko Geratič, direktor TGO Gorenje — Z boljšim motorjem možnosti za dobre uvrstitve tudi na mednarodnih tekmovanjih Poročali smo že, da sta Hubert Camlek in Peter Pogorelec iz Tovarne gospodinjske opreme Gorenje Velenje v letošnji prvi cestno - hitrostni dirki za državno prvenstvo med prikoli-čaiji, ki je bila v Prnjavoru, prepričljivo osvojila prvo mesto. Kot kaže sta tekmovalca tudi letos izredno dobro pripravljena na tekmovanja in imata velike možnosti, da že petič zapored osvojita državno prvenstvo med prikoličaiji. Pretekli teden sta naša najboljša prikoličaija sprejela generalni direktor sozda Gorenje Ivan Atelšek ter direktor Tovarne gospodinjske opreme Gorenje Slavko Geratič. Med kratkim pogovorom je stekla beseda o možnostih nastopa Camleka in Pogorelca tudi v mednarodni OBIŠČITE NOVO ________ SAMOPOSTREŽNO TRGOVINO Z MLEČNO RESTAVRACIJO IN BIFEJEM HRANA na Prešernovi cesti v VELENJU • V prodajalni je na izbiro pestra izbira sira in mlečnih izdelkov, mesa in vsega ostalega prehrambenega blaga, • v bifeju pa sir, pripravljen na razne načine, pecivo, močna-te specialitete in pijače. VABI p.e. HRANA Prešernova cesta VELENJE Rudar pred veliko preizkušnjo konkurenci. Izražena je bila obojestranska želja, da bi morala tekmovalca po nekaj letnih uspehih, ki jih dosegata na domačih dirkališčih, preizkusiti svoje sposobnosti tudi na mednarodnih tekmovanjih. V zvezi s tem sta tekmovalca izjavila, da bi imela precejšne možnosti za dobre uvrstitve na takšnih tekmovanjih, seveda ob boljšem motoiju. Vsekakor je treba vse storiti, je bilo še poudarjeno na sestanku, da bo pomoč tovarne njihovima delavcema na tem področju še večja, tako da bosta lahko Camlek in Pogorele kar najbolj dostojno zastopala barve naše države, ter s tem Velenja in Gorenja tudi v mednarodni konkurenci. Ob tem pa je treba skrbeti tudi za razvoj mladih tekmovalcev. Še dobrih 15 dni loči velenjske nogometaše od prve preizkušnje v II. zvezni ligi, ko se bodo nogometaši Rudaija pomerili v derbiju prvega kola z moštvom Maribora na prenovljenem stadionu ob jezeru. Priprave nogometašev so v polnem teku, pod vodstvom trenerja Živka Stakiča in njegovega pomočnika Uroša Deviča vsak dan trenira 20 nogometašev. Večji del so to igralci, ki so si priborih vstop v II. zvezno ligo. Barve Rudaija pa bodo zastopali še nogometaši, ki so pristopili k novemu drugoligašu. Tudi člani uprave kluba imajo veliko dela, saj zahtevajo priprave in samo tekmovanje polno angažiranje predvsem sekretarja in članov tehniškega vodstva. To so ključna mesta, ki pa jih ne bodo mogli opravljati povsem amatersko. Komisija združenja drugoli-gašev je pregledala igrišče, garderobe in druge pogoje, Id jih mora izpolnjevati klub, ki tekmuje v II. zvezni ligi. Verificirali so igrišče s pripombo, da morajo tribune ločiti od igrišča z 2 metra visoko žično mrežo. Zato so že pričeli z nameščanjem mreže. Nasip okoli igrišča pa urejajo z dodatnimi tribunami za blizu 2500 gledalcev. Računajo, da bo imelo lahko okoli 5000 gledalcev lep pogled na zeleno površino. O pripravah, delu in nalogah, ki čakajo nogometni klub Rudar v novem tekmovalnem okolju, so govorili: podpredsednik kluba Dragan Rogič, trener Živ-ko Stakič in bodoči tehniški vodja Zorko Hlavač. Dragan Rogič - „Glede na razvoj celotne Šaleške doline, predvsem Rudarskoelektroener-getskega kombinata in mesta Velenje je prav, da gremo tudi v športu v korak s tem razvojem. Interes delovnih ljudi za nogomet je precej pripomogel, da smo osvojili naslov prvaka slovenske nogometne lige in se tako uvrstili v II. zvezno ligo. Na stadionu je bilo večkrat premalo prostora za vse ljubitelje nogometa, ki so vzpodbujali naše nogometaše. Vse to obvezuje upravo kluba, da se do kraja zavzeme in okrepi moštvo, ki bi lahko v novem tekmovalnem okolju dostojno barve Rudaija in opravičila vstop v II. ligo. Zato smo morali dobiti nekaj novih igralcev od katerih pričakujemo, da bodo opravičili svoj prihod v Velenje in uspešno vključitev v moštvo. Zahteve v pogledu financiranja so seveda drugačnega obsega kot doslej. Mislim, da smo v Velenju našli skupni interes širše družbene skupnosti v občini - tako s strani gospodarstva kot družbenopolitičnih predstavnikov - saj so pokazali interes in podporo našim prizadevanjem, da omogočimo nastop Rudaija v II. zvezni ligi." Živko Stakič - „Priprave smo pričeli 7. julija s poudarkom na psihofizični pripravi igralcev. Trener Rudarja Živko Stakič V prvi del priprav so vključeni vsi igralci, ki so osvojili naslov prvaka SNL in igralci, ki so že podpisali pogodbo — Omadič in Prašnikar (Šmartno), Mijato-vič (Kladivar), Dobrajevič (Partizan) in Kolonič (Mura). Ostali novi igralci pa se bodo vključili kasneje. V pripravah, ki se bodo nadaljevale do prvih prijateljskih tekem, bomo vadili predvsem izpopolnjevanje tehnike in izigravanje moštva. Po odigranih prijateljskih tekmah (predvideni so klubi - Šmartno, Kladivar, Di-namo, Sloga - Čakovec) bomo imeli v zadnjem tednu pred prvo tekmo še psihološke priprave nekje izven Velenja. Do sedaj poteka vse po zastavljenem načrtu, trudimo se, da bi v vseh pogledih kar najbolje pripravili posameznike in moštvo kot celoto." Zorko Hlavač — bivši trener in tehniški vodja Maribora in dober poznavalec jugoslovanskega nogometa, predvsem moštev II. zvezne lige. Kot nogometni strokovnjak bo vsekakor lahko veliko pripomogel pri delu velenjskega ligaša. „Ne morem in ne želim še dajati nekih strokovnih izjav v zvezi z moštvom Rudarja. Sedaj sem še na dopustu in upam, da bom prevzel tehniške posle pri Rudaiju, to tudi želim, če me bo uprava Rudaija angažirala. Menim, da bi s treneijem Staki-čem dobro sodelovala. Po zapa-žanjih igralci dobro delajo na treningih, vendar bo treba zlasti še veliko truda, volje, borbenosti, samoodpovedovanja v načinu življenja, da bi nadoknadili manjkajoče kvalitete igralcev II. lige. Opazil sem veliko zanimanje Velenjčanov za nogomet, kar veliko pomeni pri našem delu, če že lahko govorim kot član kluba. (Hlavač je pripravljen prekiniti dopust, če bi to uprava kluba želela in se takoj vključiti v delo kluba). Nismo še kompletirali tako upravo kot pristop igralcev k Rudaiju. V tekmovanju II. lige nas čaka zelo težka naloga predvsem zato, ker bo izpadlo iz lige 5 lahko pa tudi 7 klubov. Uvrstitev do 11. mesta v tako kvalitetnem tekmovanju bo za vsako moštvo zelo velik uspeh in ne tako lahko dosegljiv." R. ZEVART Igralci NK Rudar, ki bodo zastopali Velenjčane v II. zvezni ligi: Popov, Oljača, Lazič, Djurič, Softič, D. Frangeš, R. Frangeš, J. Hu-darin, Bešvir, Topčič, Bla-gus, Rusmir, Stevanovič, O mladič, Prašnikar, Dobro-jevič, Mijatovič, Kolonič. Računajo še z nekaterimi naslednjimi igralci, ki so podpisali pristopnico za klub: Kustudič (Spartak), Bracanovič (Olimpija), Zupančič (Merkator) Sprečo (Željezničar) Stefanovič (FAP), Paovič (Borovo), Kneževič (Maribor) in Marja-novič (Srem). Prejšnji teden je bila seja zbo ra združenega dela ter zbori krajevnih skupnosti skupščini občine Velenje. Osrednja točk dnevnega reda je bila obravnavi predlogov odlokov o zazidalnih načrtih. 0 zazidalnih načrti! „Za gradom" Velenje, Škale -jug, Hrastovec, Šmartno ob Paki, „Herberstein", Ravne, Ve lenje - vzhod, Gorica in zdravi liške cone Topolšica smo veJ pisali v zadnji številki našega či snika v rubriki „Delegatski Na) čas." Potrjeni zazidal načrti Delegati obeh zborov so zazi dalne načrte soglasno sprejeli vendar pa so pripomnili, da so roki komunalnih ureditev posa meznih območij veliko predol gi. V posameznih krajevni! skupnostih (Šmartno ob Pakt Ravne itd.) imajo mnogi že vet let vse pripravljeno za pričete! gradnje, vendar še nimajo loka cijskega dovoljenja zaradi tega, ker celotno območje še ni ko munalno urejeno. Predlagali so da bi v takšnih primerih dodeli lokacijska dovoljenja v najkia šem času. Delegati zbora združeneg dela in zbora krajevnih skupno sti so na zadnji seji potrdili tudi odlok o dopolnitvi odloka urbanističnem redu v občini Velenje. Glavni namen dopolni' tve tega odloka je v tem, da si lahko odslej izkoristijo rnožm zazidljive parcele, ki se lahko komunalno opremijo v obmo čju nekaterih strnjenih naseljih Na zadnji seji so delagati ob ravnavali in potrdili tudi odlol o določitvi prispevka za zdrav stveno varstvo kmetov in dolo čenih kategorij oseb ter obči nov, ki uživajo posamezne pri vice iz zdravstvenega varstva i občinski zdravstveni skupnost Velenje v letošnjem letu. M. TAMSE OBČANI, ORGANIZACIJE! Pri polaganju raznih komunalnih vodov preko asfaltnih cestišč vas prosimo, da cestišč ne prekopavate. Naš odbor vair posodi ustrezno orodje za podbijanje cestišč s cevmi do 12 m dolžine. Posredujemo pa vam tudi izvajalce del. KRAJEVNA SKUPNOST ŠMARTNO-VELENJE „NAŠ CAS", glasilo Socialistične zveze delovnega ljudstva, izdaja Center za informiranje, propagando in založništvo Ve-leige, Velenje, Titov tig 2, p.o. „NAŠ CAS" je bil ustanoven 1. maja 1965; do 1. januarja 1973 je izhajal kot štirinajstdnevnik „ŠALEŠKI RUDAR": kot tednik pa izhaja „NAŠ CAS" od 1. januarja 1973 naprej. Uredništvo: Marijan Lipovšek (direktor in glavni urednik), Stane Vovk (odgovorni urednik), Mira Tamše, Boris Zakošek ter Niko Kupec in Dušan Lazar (tehnična urednika) . Izhaja ob petkih — Uredništvo in uprava 63320 Velenje, Titov trg 2/II, poštni predal 89, tele- fon (063) 850-087 - Brzojavni naslov: Informativni center Velenje. Cena posameznega izvoda 3 dinarje, mesečna naročnina 10 dinarjev, letna naročnina 120 dinarjev (za inozemstvo 250 dinarjev). Žiro račun pri SDK, podružnici Velenje 52800 - 601 -21420. , Grafična priprava CZP „Do-lenjski list „Novo mesto, tisk tiskarna „Ljudska pravica" Ljubljana. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Za „NAŠ CAS" se po mneij« Sekretariata za informacie izvršnega sveta Skupščine SR Slovenije številka 421-1/72 od 8. februarja 1974 ne -plačuje to meljnega davka od prometa proizvodov. Prejšnjo nedeljo, 17. junija, sta pripravila prosvetno društvo in OO ZSMS Plešicev na Graški gori srečanje narodnozabavnih ansamblov in vokalnih skupin. Tega srečanja, bilo je drugo, se je udeležilo 12 skupin, program pa je povezovala Jana Osojnikova. Člani Šaleške folklorne skupine so se te dni skrbno pripravljali za gostovanje v Španiji, Franciji in Italiji. V nedeljo, 31. julija bo odpotovalo 47 plesalcev, ki bodo na osrednji prireditvi v Španiji, na mednarodnem folklornem festivalu v Jaca (Pireneji) predstavili jugoslovansko folkloro ostalim 40 udeleženkam iz vsega sveta. Po zaključku festivala bodo Velenjčani nastopili še v nekaterih mestih južne Francije in Italije. Na gostovanju jim želimo obilo uspeha. ga vidite v rokah 14-letne Majde Pušnik iz Hras tovca tehta kar 1,85 kg, obseg klobuka meri 101 centimeter, beta 28 centimetrov, goban pa je vi sok 29 centimetrov. Pa še en podatek, dovolj gi je bilo za »kosilo in večerjo štiričlanske družine