PROBLEMSKA KONFERENCA SOCIALISTIČNE ZVEZE O razvoju in prestrukturiranju gospodarstva v naši občini Na osnovi sklepa predsedstva občinske konference SZDL Ljub-ljana Moste-Polje je delovna skupina pripravila gradivo za problem-sko konferenco O RAZVOJU IN PRESTRUKTURIRANJU GOSPODARSTVA V NASl OBČINI ki je bila 22. junija 1989. Vabljeni so biii odgovorni gospodarstveniki, raziskovalci in družbenopolitični delavci, ki naj bi spregovorili o od-prtih idejnih vprašanjih, ki se porajajo ob uveljavljanju tržnega gospodarstva, podjetništva, lastništva, zlasti pa o motivaciji delav-cev. Govorili naj bi tudi o vlogi članov in organizaciji zveze sindika-tov, zveze komunistov, zveze socialistične mladine, izvršnega sveta občine ter gospodarskih in drugih združenj. Problemske koaference so se udeležili delegati oziroma individu-alni poslovodni organi delovnih organizacij (Saturnus, Integral-SAP, Blagovno-transportni center, Rog, Kartonažna tovarna Ljubljana, Julon, Teol, Velana in GIP-Gradis), Gospodarske zbornice občin Ijubljanskega območja, skupščine in izvršnega sveta naše občine ter delegati družbenopolitičnih organizacij in javnih glasil. UGOTOVITVE, STALIŠČA IN PREDLOGI: I. Konferenca sprejema analizo in oceno delovne skupine o razvoju in prestrukturiranju gospodar-stva v naši občini. II. Pogoji za hitrejši gospodarski razvoj in prestrukturiranje go-spodarstva: # več politične oziroma vsesplošne družbene podpore ob prestrukturiranju gospodar-stva, uresničevanju novih zami-sli, npr. ob uvajanju proste ca-rinske cone, naj nudijo občina, mesto in širša družbenopolitična skupnost; 9 v novih pogojih tržnega go-spodarstva in podjetništva so še kako pomembni in potrebni dol-goročni programi in plani raz-voja - tako organizacij združe-nega dela kot družbenopolitične skupnosti. Nestabilnost si-stema, neprestano spreminjajoči pogoji dela, skorajda ne omogo-čajo kakršnekoli dolgoročne spremembe; 0 razvoj prestrukturiranja gospodarstva mora vključevati tudi uporabo ekoloških dognanj, temelječih na strokovnih podla-gah, in normativih razvitega sveta; 0 ogromno je rezerv predv-sem v razporedu delovnega časa, ki vzpodbuja sivo ekono-mijo. Tudi v tem bi se morali približati nonnam, ki veljajo v razvitem svetu; # 50-procentni razvoj gospo-darstva mora v bodoče temeljiti: na pritegnitvi tujega partnerja, vsaj izvozni usmeritvi novega programa, maksimalnem zmanj-šanju enostavnih del in odpravi monopolov ter uvajanju konku-rence; # pogoji za prestrukturiranje gospodarstva in uveljavljanje podjetništva so slabi. Najšib-kejša točka je gotovo kadrovski potencial oziroma ustrezno zna-nje. Če želimo hitrejši gospodar-ski razvoj, je nujno večje vlaga-nje v usposabljanje vodilnih vod-stvenih kadrov; # predpogoj za podjetništvo in tižno gospodarstvo je stimula-cija in diferenciacija nagrajeva-nja, ki bo pripeljala tudj do ustrezne strukture kadrov. Moti-vacija ne zajema le visokega povprečnega osebnega do-hodka, ampak tudi dodatne ugodnosti (obrat družbene pre-hrane, ambulanta, rekreacija itd.); # z uvedbo obveznic in prek-valifikacijo le-teh v delnice bomo morali postopno zmanjše-vati delež dmibenega kapitala na račun privatnega; # skrajšati je treba postopek za registracijo novih podjetij, kar zahteva spremembo dolo-čene zakonodaje. III. Razreševanje sistemskih vpra-šanj 1. Republiškega oziroma držav-nega značaja: # Dumping postopki v kovin-ski branži: zaščita domačega trga pred dum-ping postopki na področju kovin-ske industrije v Jugoslaviji ni ure-jena. Razmere je potrebno ure-diti, bodisi z anti dumping po-stopki ali ustreznimi tehničnimi normativi. # Sezonski značr.j proizvod-nje: nekatera podjetja morajo proizva-jati na zalogo, ki do realizacije nima finančnega pokritja. Kljub specifičnim pogojem pa so podvr-ženi enakim obremenitvam kot normalna podjetja. V razvitem svetu država daje takšnim delav-cem finančno podporo za čas, ko ne delajo. # Plačilo dajatev za novo opremo: nesprejemljivo je plačevanje daja-tev za opremo, s katero še nismo nič naredili. Biti bi morala oproš-čena vseh dajatev, dokler z njo nekaj ne »zaslužimo«, oproščena dajatev pa bi morala biti tudi tista oprema, ki jo izdelamo doma. # Carinske, davčne olajšave in razbremenitev gospodarstva: kljub obljubam o razbremenitvi gospodarstva so obremenitve vedno večje. Država bi morala biti fleksibil-nejša pri oblikovanju carinskih in davčnih olajšav, pa tudi pri raz-bremenjevanju gospodarstva. • Izobraževanje na področju cestnega prometa: cesini promet je edina prometna dejavnost, ki v Sloveniji nima svojega izobraževalnega centra oziroma domovinske pravice v Izobraževalni skupnosti Slove-nije in to kljub sprejetju zakona, ki za delavce v prometu zahteva V. stopnjo izobrazbe. # Zvezni zakon o cestnem prometu: v Jugoslaviji nimamo enotnega zakona o cesinem prometu. Zato republike vsaka zase krojijo to po-dročje in je tržno obnašanje sko-rajda nemogoče. O Koncept brezcarinskih con: problem BTC-ja s prostimi kapa-citetami za namensko dejavnost proizvodnje je splošno znan. Re-šitev je možna le ob pomoči širše družbenopolitične skupnosti, žal pa premalo vemo o samem vzroku za nastalo situacijo. 2. Mestnega oziroma občinskega značaja: • Vpliv družbenopolitične skupnosti na podjetje: nekatera podjetja itnajo svoje po-slovne enote po različnih občinah, ne ščitijo svoje interese, s čimer lahko različno vplivajo na po-djetje. Vsekakor bi organizacijam združenega dela v teh primerih morali priskočiti na pomoč. # Status medkrajevnega pot-niškega prometa: Delovno organizacijo SAP tvori več temeljnih organizacij združe-nega dela, ki so razpršene po Slo-veniji. Potrebno bi jih bilo zdru-žiti v podjetje, ki bi delovalo na tržnem principu, z enotno po-nudbo in veljavnostjo voznih kart na vseh vozilih SAP. rv. Vloga, naloge in položaj družbe-nopolitičnih organizacij in zvez Individualni poslovodni organi pričakujejo pomoč od družbeno-političnih organizacij ob uveljavi-tvi svobodne konkurence in trž-nega gospodarstva, še posebej s strani sindikata, pri spreminja-nju miselnosti in oblikovanju no-vih ravnanj, uveljavljanju večjega reda, discipline, kvalitete dela in nagrajevanja. a) Občinska konferenca ZSMS Vloga mladinske organizacije v podjetjih oziroma njen krog de-lovanja je vedno manjši, zato pre-puščajo njihovo vlogo sindikatu, kar pa ne pomeni, da so se do-končno umaknili iz organizacij združenega dela. Zaenkrat bo zveza socialistične mladine vse svoje sile usmerila na delovanje v krajevnih skupnostih in to v in-teresno dejavnost mladih, v večji meri pa se bodo ukvarjali tudi s političnim delom v KS. b) Občinski svet zveze sindika-tov Vloga sindikata se v podjetni-škem principu precej spremeni, predvsem glede uveljavljanja mednarodnih konvencij, ki zago-tavljajo delavcem varnost in po-goje za delo. Glede razvojnih pla-nov ima sindikat možnost in mora vplivati na usmeritve razvojnih planov oziroma programov po-djetja, ker to predstavlja osnovo za uspešno izpolnjevanje ostalih nalog, ki se dotikajo predvsem cene dela, delovnih pogojev, zaš-čitne vloge sindikata in socialne politike. c) ObčinsKi komite ZKS Rešitve iščejo predvsem v jača- nju osnovnih organizacij na te-renu, pa tudi s projektnim organi-ziranjem članstva. V organizaci-jah združenega dela bodo še na-prej 00 ZK. Prekinjajo pot od klasičnega partijskega vpliva na kadrovanje in delo poslovodnih struktur. Svoj vpliv v delovnih okoljih želijo zagotavljati predv-sem z uresničevanjem načelne po-litike, t. j. vedenjem vsakega ko-munista kot posameznika v sindi-katu, vvsamoupravnih organih ob razreševanju konkretnih proble-mov in konfliktov, ki se pojavljajo v posameznih organizacijah zdru-ženega dela.