.J*****

s>j,,

.'“'•Ni

V <S

„,,,*«■ “™ W

““""slogi d« cilja!

VESTNIK

VTIONAL HERALD.

Največji slovenski dvotednik
v Zedinjenih državah.

The Largest £ iVeekly in
^^ggg pg ljgr/jj^  >g the United Sta America.

11 6. TRADE^^j counciL>

DULUTH, MINN., MONDAY, OCTOBER 20, 1913. — PONEDELJEK, 20. OKTOBRA 1913.

Volume III.

tnik III.

LAVCI po MINNESOTI

POZOR!

. v j mesec odkar je nova delavska odškodninska po -
• 2a to naznanjajmo delavcem po Minnesoti, da se ž
|(f vom  s iučaj, da 'bise ta ali oni telesno poškodoval, ali da bi

Ksmrtilo.

*  * ^j. mska postava je stopila v pramoč dne 1. oktobra
L S  telesu® poškodba ali smrt se mora v 90. dneh naiznaniti
^!j c er ni poškodovani, oziroma v slučaju smrti niso osta-
*f U ' l0  odškodnine. To smo že svoječasno v Narodnem Vest'
ven( jaT, ker je stvar za slučaj nesreče velike važnosti,
danes pojasnilo, ljako je treba v takih slučajih po-
. ^ P ne z gu!bi pravice do odškodnine.

^izšla ij 0  v  nekih dneh tudi v slovenskem jeziku, in ista
^žnosti za vse delavstvo, posebno pa za- delavce po Min-
T  lagamo kot vaši prijatelji vsem na srce, da si kupi vsak
-‘Delavski odškodninski postavi za državo Mimne-

jjlCO *

:


svoje

TOBAKA, DVOJE 7

vnlm društvom Sin.],
vse kraji pottaui p

razpravljali bomo le o 19. členu te postave, ki govori “O

službodajalcu o nezgodi.” Povdariti noramo, da nazna-
L v  teku 14 dni, oziroma v 30 dneh. Isti, ki s tem od<
™*°g 0  dni imajo že sitnosti, četudi so pod gotovimi pogoji

jobe opravičeni.

19 člen postave govori tole:

h  nima službodajalec dejanske vednosti o pripetitvi nezgode,
), acujejood poškodovani delavec, Mi kak od njega odvisni, ali kak dru-
a poškodovanca ali odvisnega ne obvesti pismeno o nezgo-
14 dni po- dnevu pripetitve nezgode, se ne izplača nikaka
i dokler se službodajalca o nezgodi ne obvesti. Če se naz-
(dajalcu nezgoda v teku 30 dni po pripetitvi, potem ne ve-
službodajalcev izgovor, ampak mora odškodnino plačati,
zamore službodajalec dokazati, da je oškodovan, ker se mu
it pravočasno ali pravilno naznanila, in v tem slučaju se
!ec oprosti le iste odškodnine, ki je nastala vsled poškodo-
F predsodka. Če se naznani poškodba v teku 90 dni, in, če

^ i ishžbenec, ali isti, ki je do odškodnine opravičen dokazati,

zske delavskekj  tz»ode prej naznanil radi njegove 'zmote, neizkušenosti, ne-

TfinaVi ntmresjj. 3  Jr u  v  7  . . '

1 j dejstva ali postave,'ali radi nezmožnosti, ali vsled s-plet-
leparije, zvijače ali zapeljanja od strani službodajalca ali nje-
astopnika, potem se zamore odškodnina dovoliti, izven, če
ijalec e vsled kakih predsodkov poškodovanca

»vi odvisnih oškodovan, ker ni -bil preje obveščen, v ko-
ajn se znesek odškodnine zmanjša za tolikošno svoto, koli-
Istavlja dokazani predsodek. Če ni nezgoda naznanjena

dni po dnevu pripetitve, ne dojeli^se^ nikaka^o-

ma.

k “Narodni Vi

im!

20 .

olice

svojo lep« o

Itf f

: 0 i<>K4

&

A

jo*

{/

✓

<

%


' L 131 ’ an°l SBa 38 ear P en t er on or  — -—

A  N,’m  Wh ° is D0W loeate <i at 120 Commomvvealth Avenue,

E lef t '’ the naturfi nf  the iniurv was the losa of the

ff

,.;V

*

'f

df

člen postave govori tole:

Jiilo, katero je omenjeno v 19. členu, se mora dostaviti
pleti samemu, ali pa takemu njegovemu zastopniku, kateri
zastopati službodajalca v tožbah pri sodniji in sicer se
Rodti naznanilo službodajalcu ali pa takemu njegovemu za-
Uateri ima pravico zastopati službodajalca v tožbah pred
n sicer se'Zamore vročiti naznanilo službodajalcu ali nje'
pooblaščencu in pravnem zastopniku osebno, proti potrdilu
pričami, ali pa se naj pošlje v priporočenem (registered)
s sicer na njegov nazadnje znani naslov njegovega stano-
ojfgovega urada (business plače) v državi Minnesota, in
■ilonaj se glaSi v glavnem tako-le:

(Tukaj se napiše naslov službodajalca)

Notice.

^ bereby notified that am injury was received by (tukaj
poškodovanca,) who was in your employ at (tukaj na-
‘• ier  je ponesrečenec delal) while engaged as tukaj na'
P°oesrečenega) on or about the (tukaj navedite dan ne-
|  ol j (^kaj navedite mesec) 19... (tukaj navedite leto), and
t  °^ e d at (tukaj navedite naslov ponesrečenca;) that
the nature of the injury was (tukaj navedite
‘ aBa  that compensation may be claimed tberefor.

(Tukaj naj podpiše isti, ki naznani.)
in čas) (tukaj naj da svoj naslov.)

ie°2n luSa, i’ odtrgalo tesarju John Smole-ju palec le-

!Wu , T ? lctobra  1913 v jeklarni Minnesota Steel korporacije
fHi' lun -> ‘da je urad te korporacije v Palladio Building
^ 'I da  stanuje Smole na 120, Commomvealth Ave., New
^Wo 'tv’  i e  naznanil nezgodo William Brunshmid, Sta¬
te.:,’ West  Michigan Street Duluth, Minn., potem bi zg-le-
a,1 ° “ekako tako-le:

p ,* ee J C&r poration,
adl ° Building,

Dul uth, Minn.

Notice.

a otified that an injury was receivved by John
p  * 10  y°ur employ at the Steel >plant at Steel town,
® a Scd as earoenter on or about the 20th day of

nature of the injury was
kand, and that copenSation may be claimed

‘UD.,

slov.

Octoh,

er  22, 1913.

William Brunshmid,

405, West Michigan Street.

'Uta

ea šeini pomeni to naznanilo prilično tole:

Naznanilo.

f y a g- Qa | Zllan  j am, da se je poškodoval John Smole, ka-
slnsi.4 _ • .n. ^ na s , teet i towin, Minn., kot tesar,

ra , 1913 i n  kateri se nahaja sedaj na 120

CENJENIM ROJAKOM
IN ROJAKINJAM

PO MINNESOTI.

Naš knjigovodja, Frank Vera-
nich, bo obiskal v nekih dneh roja¬
ke po Range. On je opravičen po¬
birati naročnino, nove naročnike,
oglase, in opravljati vse v našo
stroko spadajoče posle. Prosimo
cenjene rojake in rojakinje, da ga
blagovolite po možnosti podpirati
v njegovem poslu.

NARODNI VESTNIK.

HUDO SNEŽENO NEURJE
V SEVERNI DAKOTI.

Fargo, N. D., 18. okt. Sneženo
hudourje je divjalo včeraj po do¬
lini reke Red River. V pol ure je
padlo dva palca snega. Hudourje
je bilo podobno zimskem metežu.

PERICA NAJDE $50

V NOGAVICI.

La 'Grosse, Wis., 18. okt. — Pe¬
rica Tillie Witski je našla v noga¬
vici, ki se je prinesla prati, $50.00.
Čutila je nek papir v nogavici, in
ko ga. je stresla ven, je bil banko¬
vec za $50.00.

PRVA ZRAČNA POŠTA

V FRANCIJI.

Villacaublay, Francija, 15. okt.
Prva poštna pošiljatev z zrakoplo¬
vom v Franciji se je odposlala da¬
nes zjutrajob eni uri od tukaj. Pi¬
sma so tehtala 22 funtov, in so
namenjena v Ameriko. Zrakoplov
bo prinesel pošto le po suhem.

PEPEL UMRLE

STRESEN V JEZERO.

Chicago, 111., 16. okt. Pogreto sa-
vršil sredi 'jezera {JjHerngan: Ko je

bil parnik 25 milj od CMcage, je
odprl tajnik Fort, Dearborn Trust
and Saviugs banke puščico,- v ka¬
teri je bil pepel samomorilke, in
ga je stresel v jezero .

Samomorilka je v oporoki za¬
htevala, da se njeno truplo sežge,
in da se strese pepel v ezero, da sie
bo prišlo, njeno truplo v roke
zdravnikom.

GARIBALDIJEV SIN

NAPADEN V IZGREDU.

Rim, 17. oktobra. — Agitacija
glavnih volitev, katere se bodo vr¬
šile 26. oktobra je vdno silnejša.
V večih slučajih so nastali izgredi.

Garibaldijanci so imeli shod v
protest proti Ricciottrju Garibal¬
diju, edinemu sinu rodoljuba Ga¬
ribaldija, 'zato ker podpira Mar -
quis di Medici, katerega podpira¬
jo klerikalci. Ko se je Garibaldi
peljal mimo shoda nasprotnikov,
so ga napadli in eden ga je teleb¬
nil s palico.

OKUŽENE PODGANE

V SEATTLE. WASH.

Seattle, Wash., 18. oktobra. —
Štiri izmed desetih podgan, katere
so vjeli v neki stari stavbi, so bile
okužene s črrno kugo.

tl;  n a  j Ve .’’ New Duluth, Minn.; kolikor je sedaj znano je
<iVl r(> ki, in zahtevala se 'bo odškodnina.

DESET OSEB UBITIH

NA ŽELEZNICAH.

La Porte, Indiana, 18. oktobra.
Štiri osebe so bile ubite in ena te¬
žko ranjena, ker je sunil avtomo¬
bil, na katerem je sedelo šest oseb,
v Pere Marquete vlak na nevar -
nem križišču.

Ne\v Orleans, La., 18. okt. Dve
ženski, en mož in en deček so bili
ubiti, ker je sunila premikalna že¬
leznica v avtomobil na križišču.

Plainfield, Ind., 18. okt. Dva
učitelja sta bila ubita na 'križišču
blizu tukaj, ker je Vaudalia vlak
trčil v avtomobil, v katerem so se
vozili.

ZEPPELINOV ZRAKOPLOV
POČI MED PRESKUŠNJO

šestindvajset mož vsmrčenih. Le
eden rešen z izžganimi očmi.
Stotine ljudi vidi katastrofo.

Berolin, 17. oktobra. — Najno¬
vejši in največji Zeppelinov zra¬
koplov z imenom L. II. je bil vni-
čen v zraku vsled eksplozije. V
zrakoplovu je bilo 27 mož, med nji
mi cel admiralski poskusni odbor,
in le eden je ostal živ.

Nesreča se je pripetila ravno
nad glavno ulico mesta Jahanis-
thal, ko je velikanski zrakoplov
ki je 500 čevljev, dolg, delal po¬
skusne vaje. Razbit zrakoplov, je
bil'v ognju, ko je padel ž visoči-
ne 900 čevljev na ulico.

Stotine ljudstva, ki je opazo'
valo polet, je prihitelo na lice ne¬
sreče. Pomagati ni bilo treba, ker
vse je bilo mrtvo, izven lajtnanta
baron pl. Bleul, ki je bil živ,
vendar ste mu obe očesi zgoreli in
je tudi drugače težko ranjen.
Prosil je naj ga usmrtijo.

Več trupel je bilo tako ožganih,
da jih ni -bilo moč spoznati. Ad¬
miralski poskusni odbor je obsta¬
jal iz sedem oficirjev, in na zrako¬
plovu so bile najboljše zrakoplov-
ske moči Nemčije.

Gledalci, ki so opazovali ma -
ne vre zračnega velikana, so na en¬
krat zagledali, da se je velik zrač¬
ni balon vžgal, in par sekund po¬
zneje so zaslišali grozno eksplozi¬
jo in naj večji zrakoplov Nemčije
je padel na zemljo popolnoma raz
bit in zgoret.

Grof Zeppelin ima smolo s svo¬
jimi zrakoplovi, in nemška 'zra-
koplovba ima največ nesreč vseh
držav. Pet nemških vojaških zra -
koplovov je izgorelo dosihmal.
Nemški cesar je jokal, ko je zve¬
del, o ponesrečenju zadnjega zra¬
koplova, ki je padel v nrOijje in še
potopil. Zrakoplov.

Nemčije, in namenjen je 'bil za
voditelja nemškega pomorskega
zrakoplovstva.

Vrhu tega je pa imelo tudi nem¬
ško armadno zrakoplovstvo nesre¬
če. Vbiti so bili tri oficirji.

TRI DEKLETA

POŠKODOVANA

NA ŽELEZNICI.

Freepont, 111., 18. okt. Tri mla¬
da dekleta v starosti od 17 do 22
let so 'zadobila težke telesne po -
škodbe, ko,jim bodo naijbrže pod¬
legle, ker je 'v nje zadela premi-
kalna lokomotiva. Stale so na že -
leaniškem tiru ob mimo vozečem
vlaku, in po tiru, kjer so stale, je
■privozila lokomotiva,_ katere niso
opazile. Potrgalo jim je roke ali
noge in jih drugače težko ranilo.

STAVKARJI OBDOLŽENI

RAZSTRELBE ŽELEZNICE

STAVKA NA MICHIGAN V POLNEM TIRU. AGENTI IŠČE¬
JO DELAVCE KRIŽEM AMERIKE, A LE MALO JIH SE -
DE NA LIMANICE. W. F. M. JIH JE MNOGO POSLALA
NAZAJ, KO SO VIDELI, DA JE STAVKA.

HUERTA JE ODLOČEN
OBDRŽATI SVOJE MESTO.

Mesto Mčksika, 18. oktobra. —
Začasni predsednik Huetrta ni še
odstopil in tudi ni pobegnil, kakor
se je pričakovalo v gotovih kro¬
gih.

Ko je bil vprašan, če bo odložil
predsedništvo, je odgovoril, da bo
to storil le takrat, kadar ne bo za
drugam kot za šest čevljev pod
zemljo. Itn, ko je 'bil vprašan, če
bo pobegnil s predsedniškega me¬
sta, je odgovoril, kadar bo šel s
predsedniškega mesta, bo vzel na
ramo puško in bo šel nad vstaše.

Odločil se je pa, da odstopi, če
bodo ljudje na volilni dam poka¬
zali S svojim glasom, da ga ne ma¬
rajo.

STRELA UBIJE KRAVO
MLEKARICA PRIZADETA.

Roslyn, Wash., 18. oktobra, —
Mrs. Mat. Schikowayf žena okoli¬
škega farm er j a, je molzla 'kravo,
ko je udarila vanjo strela. Strela
je ubila kravo in ipo'le'g stoječega
konja, žensko je pa le nekoliko o-
m amila.

ODKRIJEJO SPOMENIK.
KJER JE BIL NAPOLEON
ZMAGAN.

Lipsko, Saksonsko, 18. oktobra.
Tisoče ljudstva iz vseh delov Nem¬
čije, Avstrije, Rusije in Švedske
se je zbralo tukaj k blagoslovlje-
nju spomenika ‘‘bitke narodov,
ki se je končala pred 100 leti z
zmago združenih narodov čez
Francoze.

Spomenik je blagoslovil Sak -
sonski kralj. Slavnosti se je vdele-
žilo mnogo kronanih glav, plemi¬
čev in dvorjanov. Avstrijo je za¬
stopal prestolonaslednik Franc
Ferdinand, Rusijo je pa nadvoj -
voda 'Ciril, in Švedsko princ Vi -
ljem.

TOVORNI VOZ RAZBIJE

POULIČNO KARO.

Dallas, Tex., 18. okt. — Tovorni
voz, kateri se je odtrgal od tovor¬
nega vlaka, je zdrdral navzdol in
sunil v karo poulične železnice, ki
je ‘bila polna z ljudstvom. Prvi del
poulične železnice je bil razbit, 4
osebe so bile ubite, in okoli 20 ra¬
njenih.

AVSTRIJA ZAPRE

KANADSKE URADE.

Dunaj, 18. oktobra. — Polici¬
ja je zaprla danes po vsej Avstri¬
ji urade Kanadske Paeifične že -
leznice potem ko je zaplenila vse
knjige in pisma.

Vzrok tega dejanja je, ker je
Samuel Altman, agent kanadske
družbe, s sedežam na Dunaju, po¬
magal več Avstrijcem, ki so bili
podvrženi vojaški Službi, pobeg -
niti iz Avstrije.

SOSEDI SE STEPEJO
■[j RADI POTA.

Springfield, Mo, 10. okt. Lju¬
dje, ki so se peljali na dveh vozih
v cerkev v Elsey, Mo., so se jeli
jeli prepirati, zato ker je zadnji
prehitel prvega.

Jeza med njimi je tako zrastla,
da so se zvečer doma stepli, in v
tepežu je bil eden ubit, drugi pa
smrtno ranjen. -

MASKIRANI BANDITI
OROPAJO POŠTNI VOZ.

San Francisco, Cal., 17. okto -
bra. Nek zakrinkan bandit je oro¬
pal poštni voz Southern železnice
blizu Burlingame zadnjo noč. Po¬
bral je vse priporočene pisma iz
19 vreč .

Ro'par je ukazal poštnim urad¬
nikoma, da Sta šla pod mizo in je
skočil z vlaka, ko je vlak vozil v
San Francisco.

STAVKA Z LAKOTO

KONČA S SMRTJO.

London, 18. oktobra. Nek Al -
'bert Davis je bil zoprt radi tat -
vine. Hotel je posnemati sufra-
getke z mnenjem, da 'bo spuščen z
ječe, če se bo upiral jesti. Oblasti
se niso dovolj ozirale na njegovo
lakoto, in stradal je toliko časa,
da ni mogel ničesar več prebaviti
in nastopila je smrt.

OBSOJENI RADI

ZLORABE POŠTE.

Memphis, Tetnn., 18. okt. E. L.
Hendrey iz Arkansasa in J. C.
McDonald iz Oklahome, sta bila
obsojena vsak v $1000 globe in v
triletni -zapor, ker sta 'zlorabljala
pošto v sleparsk namene.

ČEZ 31.000 JIH
REGISTRIRA V NEBRASKI.

North Platte, Neb. Oct, 18, —
‘Dne 17 oktobra je regitriralo za
vladna zemljišča v Nebraski, ki
so sedaj odprta, čez 31,000 ljudi

Calumet, Mieh., 20. oktobra. — Stavbarji na Calumet držijo
svoja tla. Dela jih le okoli 700, in to so večinoma stari ljudje, ki
niso posebno dobri rudarji. Štrajkarji so odločni, da 'zmagajo, in
zmagali bi že davno, če bi ne bilo delavskih izdajie. Kompanija po¬
šilja svoje agente po vseh krajih, da lovijo ljudi in jih pošiljajo na
Michigan. Agenti lažejo, da je stavka zlomljena in dobijo nekaj ne¬
odločnih, nevednih -delavcev na svoj lim. W.  F. M. ima velike stroš¬
ke, ker plačuje zapeljanim delavcem vozne liste, da se peljejo na¬
zaj od -koder so prišli, ker le malo jih je tako podlih in talko nevednih,
da bi šli skebati zoper svoje brate, zoper splošno delavsko korist.
Štrajk na Michigan traja naprej, in stavbarji -se ne mislijo podati,
dokler ne dosežejo častne zmage. Hrvati in Finci se najbolj drže,
in kakor se govori, bil 'bi že štrajk dobljen, če bi ne bilo Italijanov,
in tistih trideset odstotkov Slovencev, kateri so prodali svoje to¬
variše. Zavedni delavci ne slušajo' takih agentov, jim pokažejo Če
druzega ne vsaj hrbet in ne grejo na Michigan skebat, in trgati kruh
svojim tovarišem in njih družinam, ki vstrajajo v stavki, dobro ve¬
doč da se bojujejo za pravično stvar. Slovenski delavci, na Michigan
je še vedno štrajk kakor je bil, zato naj nikdo ne hodi tja za delom!
Na bakrenih okrajih mora delati okoli 15,000 rudarjev predno bo
štrajk končan. Darifes jih dela le koli 700; toratj štrajk je še v pcd-
nem tiru in bo še, ker na bakrenem okrožju je preveč zavednih de¬
lavcev, da bi se podali tja v en -dan in šli delat pod starimi krvo -
ločnimi pogoji, kot suženji na veke.

“Injunetion” je res zopet v pravomoči, ker vse je zoper unijsko
delavstvo, a vzlie temu se možje ne podajo. Tolovaji so streljali na
mirne delavce, nekaj so jih že spravili v prezgodnji grob, a stav¬
kanji se ne menijo za krivično morijo, ampak 'delujejo, kolikor mo¬
goče, da branijo bolj mlačnim na delo. Piketuje se še vedno vizlic te¬
mu, da jih je država že več vrgla v zapore.

Stavbarjem -se pripisuje vsak protizakonit nastop in tako so zo¬
pet obdolženi, da so razstrelili železniški tir Kewenaw Central želez¬
nice pri Copper City v Keweenaw county, Če se upošteva, da stavka
okoli 15,000 mož, in, da jim krati pravice kapital, da jim nasprotuje
posvetna in duhovska gosposka, se pač ni čuditi, če se tu in tam kaj
izvanre-dnega pripeti. Priznati se mora, da so stavbarji možje, in da
ne bodo vpognili vrata kar za nič. Železniški 'tir je bil razstreljen
malo pred., ko je privozil vlak, ki je nosil tri vo-zove Asherjevih detek¬
tivov. 300 do 400 stavka-rjev je obstopilo vlak. Na lice mesta je prišla
airaJeraja, ki je stavbarje razgnala.

PARNIK VOLTURNO

GORI PET DNI.

New York, 18. okt. Parnik St.
Louis je videl na Atlanticu dne
14. oktobra, da je še parnik “Vol-
tuinno” gorel. Parnik je zanesla
voda kakih 40 milj o'd tam, ko je
bil puščen.

57 TRUPEL NAJDENIH.

368 POGREŠANIH.

Cardiff, Wales, 18. oktobra. —
Umno udihovanje zraka je rešilo
več rešiteljev, ki so omedleli radi
plinov. Našli so dosihmal 57 tru -
pel, in 368 je še pogrešanih, ki so
najbrže vsi mrtvi v Universal pre¬
mogovniku blizu tukajj v ko jem se
je pripetila eksplozija, kakor smo
že poročali na tem mestu.

SUFRAGETKA PANKHURST
SE BO ODPOSLALA NAZAJ.

New York, 18. oktobra. — Mrs.
Emmeline Pankhurst, angležka
sufralgetka, ki je dospela v New
York, da bi držala več govorov, se
odpošlje nazaj v Evropo, in se ji
ne dovoli vstopa v Ameriki. Tako
so sklenile priseljeniške oblasti
tri ure pozneje ko je -dospel par -
mik, na katerem je bila priplula
v New York.

VŽIGALICA KRIVA

SMRTI TREH.

Anderson, S. C. 17. oktobra. —
Tri možje so bili vsmrčeni in
osem ranjenih vsled eksplozije ga
zolina, v hiši v -koji je bila r-ajzneše
na shramba za avtomobile Edvard
Layton je vžgal užigalico, da bi
nažgal svetilko na svojem avtomo¬
bilu, ko je nekdo napolnjeval au-
tomobil z gasolino-m kateri se je
vnel in eksplodiral.

SULCER ODSTAVLJEN

KOT GUVERNER.

Albany, N. Y. 17. oktobra. —
Viljem Sulzer ni več guverner
države New York. Sodišče je od¬
dalo 43 -glasov za odstavljenje in
12 glasov, da ostane guverner.-
Martin H. Glynn je postal gu¬
verner in Robert F. IVagner iz
New Yonka je postal podguver -
ner.

AVSTRIJA POŠLJE

SRBIJI ULTIMATOM.

Dunaj, 18. oktobra. — Avstri -
jska vlada je odposlala. Srbiji
ultimatum v katerem zahteva, da
Srbi zapustijo vse kraje v Albani¬
ji, katere so srbske čete zasedle
pri zadnjih bojih.

HUDA BITKA

PRI GUAYAMAS.

San Diego, Cal., 18. okt. Križar¬
ka “Cailifornia”, ki je v mefcsi-
kanskem vodovju, je poročala z
brezžičnim brzojavom, da^e vrši
huda bitka pri Guayama-s že 10
dni.

DESET VSMRČENIH
V ŽELEZNIŠKI NESREČI.

Liverpol, Anglija 17. okt. Deset
oseb je 'bilo usmrčenih in mno -
go poškodovanih ker je sunil lo -
kalni vlak v Manchester ekspres¬
ni vlak.

ŽENSKI ZGORITE S HIŠO.

Des Moines, Iowa. 17. oktobra.
Mrs. Millie Aldricb in njena se¬
stra Ste zgoreli v ognju, ki je vni-
čil njiju hišo.

IZ NOVE DOMOVINE.

DULUTH.

— Umrla je 9-inesečna Angeli¬
na Kosmina v mestni sirotišnici.
Njena mati je umrla za logarjem
med potjo iz Gary-ja v bolnišnico
v Duluth, pred okoli enim mese¬
cem. Oče otroka Angelo Kosmina,
se nahaja na Aurori Minn., in je
bil o smrti hčerke obveščen iz na¬
šega uredništva.

_ Guy Eaton, poveljnik pomor¬
ske milice v Duluth je bil povab¬
ljen, da se pridruži zvezni morna¬
rici, ki odpluje te dni v Sredozem¬
sko morje.

— George Smith ima zrele jago¬
de; to je že drugič letos. Njegov
jagodni nasad je v Fond du Loc,
na meji mesta.

— Duluthske unije delajo na to,
da plačuje mesto jetnikom, če so
uslužbeni pri popravljanju ulic.
Zaslužek naj bi šel ženi in otro -
kom, sploh sorodnikom jetnikov.

— V Duluth se je ustanovila
družba s kapitalom četrt miljona
dolarjev, ki bo zgradila mlin za
izdelke hrane za zajutrek (bre -
akfast food.) Tovarna se pastavi
v West Duluth.

— Edvin H. Lee, vodja Spal-
ding hotela je bil zvoljen v odbor,
ki ima naloga napraviti zvezo ali
unijo vseh hotelirjev po Združenih
državah. Hotelirji imajo več manj
ših unij, in skušalo se bo vse maj¬
hne unije hotelirjev združiti v eno
veliko.

, — Amerika je za Hrvata Frank
Leniha dežela nesreče. Bil je are'
tiram radi postopanja in prosja¬
čenja in njegov življenjepis je ža¬
losten.

Lenik je pred sodnikom jokal
kot otrok, ko je zvedel, da mora
v ječo, na Ubožno farmo ali pa
nazaj na Ilrvatsko. Prosil je, da
se mu naj dovoli da bo smel pro¬
sjačiti za življenje, rajše kot bi se
ga poslalo v staro domovino. Sta¬
ra domovina nima za njega ničesar
je tarnal neferečni Lenik. On bil
bi le nadlega inbreme svojim so¬
rodnikom, ki so itak sami ubogi
kmetje, katere dere vsa gosposka.
Padel je na kolena pred sodnika,
in s povzdignjenima rokama je
prosil, da bi ga ne poslali v Avstri
jo. Lenik ima v Avstriji ženo in
tri otroke, najstarejši ima 13 let.
Prosil je naj se mu dovoli pro¬
siti milosrčne ljudi milodarov, da
bo mogel skromno živeti in posla¬
ti par centov svoji ubogi družini.

Leniku sao lansko leto zmrzni¬
le roke in prsti na nogah, ko je
šel zkozi gozd blizu Ely, Minn.,
in. posledica tega je, da nima na
rokah nobenega prsta in tudi ne
dveh prstov na nogi.

Za delo je nezmožen, in če osta¬
ne v deželi bil bi vse življenje na
javnih ramah. Tako so menile obla
sti, ter sklenile, da se pošlje v sta¬
ri kraj. Taka je današnja človeška
družba, katero nekateri povzdigu¬
jejo do neha.

Lenik je delal v Ameriki, sebi
še več pa drugim v prid. Vslužben
je bil pri St. Croix Lumber kom-
paniji, kakih 9 milj od Ely, in je
šel 3. februarja na Ely, da bi
nakupil nekaj potrebščin. Vrnil
se jie zvečer proti kampi. Zmrzni¬
le so mu roke in noge, ko je 'bil le
par milj ven iz mesta. Odrezati
so mu morali vse prste na roki in
dva na nogi.

Lenik je vložil tožbo zoper St.
Croix Lumber kompanijo za od -
škodnino, in sedaj ga ne morejo
poslati na Hrvatsko dokler ni tož¬
be konec.

Rojaki, to je žalosten slučaj, ki
nam kaže gnjilobo družabnega
sistema, katerega skušajo preure¬
diti polagoma soeijalisti, drugi
jih pa v tem zadržujejo. Ta slučaj
nas pa tudi uči, da naj bi se vsak
pobrigal za državljanstvo tam,
kjer dela in kruh služi.

— V našem uradu so se zglasili:
Rojak Jože Rožič na poti z dru¬
žino iz Ely, Minn., v New Duluth,
Minn., kjer je (kupil hišo.

Rojak Anton Horvat, trgovec z
likerji in z pristnim kranjskim
brinjevcem, iz Jolieta na poti na
Range.

Joe Weiss, na poti iz Ely v New
Duluth. Mike D. Špehar na poti iz
Eveleth v New Duluth, kjer je
kupil loto in je postavil hišo z 9
sobami, ter bo držal fante na hra¬
ni in stanovanju, sam pa bo delal
v tovarni. Hiša ga stane z loto vred
$3700. Predno je šel ma Eveleth,
je bil 18. let na Calumet, Mich.

Pozdravlja prijatelje ter jim pri¬
poroča Narodni Vestnik.

Rojak John Bolka, organist, Ely
Minn., Rojak Frank Peček, Ely
Minn., Dan Malkoyich in Fred
Čop, Calumet, Mich.

AURORA.

— V nedeljo dne 26. t. m. bo¬
mo imeli tukaj javen shod. Raz-
motrivalo se 'bo, kako bi prišli do
skupnega doma za zavarovalna
društva in tudi za druga društva,
ki bi povzdignila splošno izobraz¬
bo.

Pri shodu bo nastopilo, kakor
se čuje, več govornikov in tudi
posmezni pevci. Razmotrivalo se
'bo tudi o novi delavski odškdnin-
ski postavi. Shoda se bo baje vde-
ležil tudi rojak Viljem Brunšmid,
urednik Narodnega Vestnika.
Shod se bo vršil v John Zupanči-
čevidvorani. Začetek bo ob dveh
popoldne.

— Perkins rudnik je prenehal
z delom, ker se je izkopalo toliko
ton rude za kolikor je imela
kompanija pogodbo. Hudson rud¬
nik je tudi prenehal z nočnim de¬
lom.

CHISHOLM.

— Tukajšno mestno sodišče je
kaznovalo Slovenca Antona Hot -
ce in Jožefa Pavlič po $114.50
vsacega s stroški vred, ker sta se
pretepala v nedeljo, dne 12. zve¬
čer v gostilni. Pretepača sta do -
ma izpod Cerkve pri Ložu. Imasta
medsebojno jezo še iz mladih let.
Pavlič je še vedno pripravljen za
boj.

Iz gostilne so jima pokazali ven.
Kotce je šel v drugo gostilno, Pav¬
lič je pa šel po nož. Našel je Kot-
ceta v gostilni za baro. Spustil se
je vanj in sekal je z nožem po
njem. Gostilničar je prijel “me'
sarja,” in ga je držal, dokler ni
prišla policija, in je odvedla pre -
•tepača na samoten kraj. Kotce
ima več ran.

To so 'žalostni pojavi, ki pač ne
služijo nobenemu v čast. Kako ho¬
čemo uživati mi boljši ugled pri
tujcih, če smo tako divji, surovi
in barbarski. Človek, ki ge tako
krvoločen, da rabi nož zoper svo¬
jega rojaka je hujši kot živina in
vsem narodu v sramoto. Pamet
fantje! Saj je vedar dovolj boljših
zabav kot tepež, posebno pa še z
nožem.

— Tukaj smo danes zakopali
Hrvata Mike Mikiča, ki je bil
vbit v ponedeljek v Shenangs rud¬
niku. Mikiču je odrezalo glavo
kolo rudarskega voza, kjer je bil
vpoSljen kot zavirač.

— V Chisholm rudniku je vbi -
lo Nik Juniča, 35 let star. On za¬
pušča ženo in štiri otroke.

HIBBING.

— Občinski odbor je zahteval,
dapopravi pocestna železnica uli¬
ce med njenimi železniškimi tiri;
če tega ne stori, prepovedal bo
odbor železnici nadaljno uporabo
ulic po Hibbing.

— Bolnišnica za kužne bolezni
se naj brže ne bo povečala, zato
ker stoji sedaj poslopje na zemlji
'Oliver Iron Miuriing kompanije.
Zgradila se bo najbrže povsem no¬
va bolnišnica na zemlji, katero bo
kupil občinski odbor.

— Mike Rebrovič je vložil v
duluthskem sodišču tožbo zoper
Republic Iron &  Steel kompanijo
za svoto $2500 — za zgubo svoje
desne noge, katero mu je odtrga¬
lo kolo rudarskega voza pri Bray
rudniku dne 14. maja. Rebrovič
je sedel na rudi na vozu, ki je sam
od sebe drdral navzdol. Ko je voz
sunil v druge vozove, je Rebro -
vič padel z voza in 'kolo mu je od¬
trgalo nogo.

— Probacijski uradnik C. E.
Everett je predložil občinskemu
odboru predlog, naj bi se prepo¬
vedalo kazati po gledališčih slike,
ki zapeljejo mladino k nenravno¬
sti ali k zlobnosti. Navedel je, da
je zasledil pri mladini, ki je pri¬
šla pred sodnijo, da so premikal-
ne slike zapeljive in pohujšljive.

TOWER.

— Trout Lake Lumber kompa'
ni ja bo imela letos pet šumarskih
(kamp. Ena bo pri Bear creek,
druga pri Rosslake in tri pri Trout
lake.

— Dr. C. E. Hygnes si je vrgel
ramo s člena pri igri “football”.

— Nek pijanec je vstopil pred¬
zadnjo nedeljo v Presbiterijansko
cerkev med bogoslužjem. 'Sedel je
za orgije, in začel je tolči po ti-
palnieali, dokler ga ni policaj
spravil ven.

VIRGINIA.

— Frank Klink je vložil v okraj
nem sodišču tožbo zoper Val. Blotz
pivovarniško družbo za $700. -—
katero svoto mu dolguje kompani-
ja na najemnini neke stavbe na
Eveleth.

— Italia Doto je vložil tožbo
za $10.000. — zoper mesto Virgi¬
nia, ker je zadobil dne 16. septem¬
bra poškodbe vsled slabega ce -
stnega stranskega hodnika. Doto
pravi, da je omenjeno noč padel,
ker se je spodtaknil na desko doh-
nika, ki je štrlela fcviško. Pri pad
cu si je zvil križ in noga je sko¬
čila s sklepa. On navaja, da je v
križu trajno poškodovan.

CALUMET. MICH.

— Keweenaw Central Railrcj-
ad kompanija je naznanila da ho
s 1. novembrom prenehala s pro -
metom. Železnica vozi s Calumeta
skozi Keweenaw county do Man-
dan in do Loc La Belle.

1  .'V "■ ; J ■ ;; V.

Železnica bo prenehala, ker ni
bilo dobička, zato ker je bilo pre¬
malo tovornine in osobni promet
je bil navezan le na poletje. Že -
leznica je imela veliko stroškov po
zimi s snegom. Mogoče bo čez po¬
letje vozila.

IR0NW00D. MICH.

— Neivport rudnik je odslovil
175 rudarjev. Vzrok temu je, ker
se je zrušil pomolski most Algo-
ma Steel kompanije v Sault Ste.
Marie, Qut., in je šlo tisoče ton
rude v jezero.

NOVICE MED SLOVENCI V

AMERIKI.

ZAPISNIK.

4. konvencije slovensko-katoliške-
ga društva sv. Barbare, dne 22.
septembra 1913, v Pittsburg, Pa.

(Dalje.)

Tretja seja, 23. septembra.

Br. gl. predsednik Jos. Peter -
nel otvori sejo ob 8 uri zjutraj.

Br. gl. tajnik, čita imena gl. od¬
bornikov, in delegatov, navzoči
so vsi.

Poročil se je v Kansas City,
Kans. rojak Matija Povžek. Svad'
■ba je bila jako vesela. Mladim pa¬
ru obilo sreče.!

Težko bolan leži v bolnišnici v
Kansas City, Kans., rojak Albin
Zalokar, sin bivšega zdravnika
Zalokarja iz Metlike. Bolezen je
legar. Bog mu daj Zdravje 1

Grozna smrt je zadela osem in
pol letnega dečka Frank Skola-
riča v Collinwoo l d, O., Deček je
hotel preteči na križišču Lake
Shore železnice delavski voz. Na
drugi strani se je pa nahajal dru¬
gi voz, ki mu je zaprl pot, tako
'da je deček prišel pod kolesa.
Glavo mu je popolnoma proč od¬
trgalo, nadalje obe nogi in obe ro¬
ki, in sploh raztrgalo ves život.
Slučajno je bil neki zdravnik nav¬
zoč, ki je raztrgane kose trupla
pobral v pletenico. Policijski re¬
šilni voz je potem odpeljal te kose
v mrtvašnico in pozneje pa k Jos.
Želetu, slov. pogrebniku. Bil je
v srce pretresujoč prizor.

Stariči, svarite svoje otroke,
naj se ozrejo okoli sebe kadar kri¬
žajo ulice. Poduka za varstvo ni
nikdar dovolj. Pazite na otroke
pazite pa tudi na sebe.

Mlad. podp. društvo Ž. M. B. v
Cleveland, O., bo priredilo dne 30.
novembra igro “Anarhist,” delo
pisatelja Jakoba Štoka.

Izobraževalno društvo Sloveni -
ja v Joliet, 111., bo priredilo ple¬
sno veselico 29. oktobra v dvorani
K. S. K. J.

Ponesrečil je v South Amahi,
Neb., rojak Frank Kompare, ro¬
dom iz Metlike. Odrezali so mu
nogo.

ZAHVALA.

Spodaj podpisano društvo se
tem potom najprisrčneje zahva -
ljuje "vrlim našim bratom članom
društva svetega Jožefa številka
30. J. S. K. J. v Chisholm Minn.,
za velikodušni dar v poslani nam
svoti za podporo stavkujočim so¬
bratom. Pač smo ponosni biti va¬
ši bratje, kot vam 'bomo pri pri¬
liki pokazali, da morete biti po -
nosni tudi vi na nas. Živeli požr -
tovalni bratje na Chisholm Minn!

Društvo sv. Cirla in Metoda št
9. J. S. K. J.

Calumet Mich., 15. oktbra 1913.

John Ilenieh tajnik.

NAROČAJTE SE NA NAJVEČJI
SLOVENSKI DVOTEDNIK V
ZEDINJENIH DRŽAVAH

Čita se zapisnik prve in druge
seje, do št. 30, poročila delegatov

Predlagano in podpirano da se
zapisnik sprejme. Sprejeto.

Na dnevni red pridejo prošnje,
in pritožbe po št. društvenih po -
staj.

Št. 1, nima nobene prošnje, in ne
pritožbe.

Št. 3, ima bolnega sobrata Ma -
tija Košir kateri je že od 22. apri¬
la 1912 slaboumen, ter j& že pre¬
jel celo letno bol. podporo, po
daljši debati se sklene ker je do'
tični član neoženjen, ter se nahaja
v državni umobolnici, da se mu ne
da nobene odpravnine, pač pa lah¬
ko ostane še za naprej član dru¬
štva, ako se plačuje redni mesečni
asesment za njega.

Št. 4. Se pritožuje kako da so
društvenih znakov tako visoke ce¬
ne, po $1.60. komad, br. gl. taj¬
nik pojasni da so le toliko dražje
prodajajo da se dobi za stroške
poštnine, katere se razpošiljjajo
postajam, ker stanejo gl. urad po
$1.50. komad, ves preostanek osta¬
ne v gl. blagajni.

Predlagano in podpirano da se
kupuje blago, pri tvrdkah kjer se
dobi bolj ceno, oziraje se le na uni-
ske tvrdke.

Brat predsednik da 15 minut od
mora.

Nadaljevanje po odmoru.

Št. 6, Dr. J. M. Seliškar vpraša
zakaj da ni dobil podpore v času
njegove bolezni, br. gl. tajnik po¬
jasni da je prejemal prošnje no -
vih članov, ko so bile podpisane
od njega v času ko jebil bolan,
ker pa po pravilih ako delo oprav¬
lja ni opravičen do bol. podpore
mu jo je gl. tajnik vstavil do
časa konvencije, Dr. Seliškar se
opravičuje da je on imel za časa
njegove 'bolezni namestnika, ter
da se je moral vsled njegovega
podpisasam podpisati kot vrh.

p^. zato ni nobene
»a£ar si  mu pM-
pozna Bol. podpora.

Št. 8, ima člana po imenu Feliks
Volčka kateri boleha na revmati¬
zmu že nad 3 leta, name se debata,
nakar se sklene da se ravna po
društvenih pravdah.

Št. 9. nima nič posebnega poro -
čati, kakor da bi bile bolj točne
'pošiljatve od gl. urada.

Št. 13. Ima člana po imenu Joe
Pintar, kateri je bil v operaciji in
potem je na eno oko oslepil, pre -
dlagano in potrjeno da se naj po -
sijejo listine na gl. tajnika, ter jih
on izroči vrh. zdravniku, ako jih
on potrdi se mu podpora izplača
po pravilih, kakor določajo.

Št. 14. nima nič poročati, ter se
nič nima pritožiti.

Št. 15. nima nič posebnega po -
ročati.

Št. 16. nima nobene prošnje, in
ne pritožbe.

Št. 17..’ poroča da bi se vpeljala
knjiga za vplačevanje mesečnih
asesmentov.

Št. 18. vse naj bolje.

Št. 19. vse dobro, nič pritožb.

Št. 20. vse dobro.

Št. 21. nobene prošnje, pač pa
prošnja za bolj točne pošiljatve iz
glavnega urada.

Št. 22. nima nič poročati.

Št. 23, nima nič posebnega po *
ročati.

Št. 24, se pritožuje da prekasno
prejema oporoke, kakor tudi ge¬
slo, od gl. predsednika.

Št, 25, se pritoži zaradi poča¬
sne pošiljatve vsili listin iz gl.
urada.

Št. 26. prav dobro vse.

Št. 27, zaradi člana Jos. Lipov-
šeka, kateri je tožil zaradi bol.
podpore, kateri je bil trikrat bolan
za eno in isto bolezen.

Gl. porotni odbor pojasnuje in
poroča o celej zadevi nakar se po¬
slovanje gl, porotnega odbora odo
bri, in potrdi.

Št. 28, nima nič posebnega po¬
ročati.

Št. 29. poroča da je počasno
oglaševanje v društvenem glasilu.

Št. 30. Ima poročati o bratu Fr.
Grošelu, kateri je poročal da so ga
ponoči zunaj napadli, ter ga je vr¬
gel eden na tla da si je nogo zlo¬
mil; predlagano in podpirano da
se zadeva še odloži

Št. 31. poroča da so v slabem
finančnem stanju zaradi. štrajka,
v Calumet, Mich., ter prosi da bi
se ne pobiralo asesmentov za par
mesecev, po daljši debati se sprej¬
me da bode gl. tajnik razposlal
prošnje na vsa društva, da bi kaj
darovali da se pošlje njim v pomoč
za plačilo asesmentov.

Št. 32, pima nič posebnega po¬
ročati, kakor samo za člana Cigoj,
kateremu je izplačana posmrtni -
na, ter da ima še denar društvo
vloženo na banki:

Br. predsednik Jos. 'Peternel za-
kluči sejo ob 2 uri opoldne.

Joseph Peternel, glav. predsed.

Anton Demšar, zapisnikar

Frank Boštnar, zapisnikar.

4 seja, 23. septembra.

Br. gl. predsednik otvori sejo
točno ob 2 uri popoldne.

Br. gl. tajnik, prečita imena gl.
odbornikov in br. delegatov, nav¬
zoči so vsi razun delegata, Sirka.

Pri popoldanski seji se br. Jos.
Zalar odpove za zapisnikarja, za¬
radi gotovih vzrokov, nakar se po
dolgi debati izvoli za zapisnikarja
br. Fr. Borštnarja.

Čitajo se telegrami: Glas Naro¬
da, New York, N. Y.; Jos. Čerta-
lič, Jos. F. Bryler, Lasalle, 111.
Andrej Hočevar, Wheeling, W.
Va.,; Dr. sv. Barbare, št. 68, Indi¬
anapolis, Ind., ter pisma, nakar
njim konvencija zakliče trikrat
slava.

Št. 35. Zahteva povrnitev vož -
nih stroškov, za obiskovanje bol¬
nikov v znesku $1.28, predlagano
in podpirano da se mu izplača.
Sprejeto.

Št. 37, nima nič kaj posebnega
poročati.

Št. 39. nima nič poročati.

Št. 41. Pritožba na gl. tajnika,
kateremu so poslali denar, ter nič
prejeli odgovora nazaj, gl. tajnik
se opraviči da ima doma še režite
katere je poslal, nazaj na postajo,
od sprejetega, denarja, ako pa ni¬
so dotočni prejeli ni njegova kriv¬
da, vzame se na znanje in se deba¬
ta zaključi.

Št. 42. Ima bolnega člana Jos.
Zupančič, kateri prosi za poško -
dnino za radi otrpje noge. Predla¬
gano in podpirano, da naj se po -
šlje listine na vrli. zdravnika v to
potrebne, ter da se mu izplača po
pravilih.

Št. 44. Poroča o umrlemu 'bratu
Vrhovnik. Nate^prosita zn, vstop v
dvorano Dr. J*5s. V. Grahek, ter
John Mravmec, predlagano da se
jih sprejme, ter sta navzoča po -
zdravila s kratkim pozdravom, ter
priporočala da naj delujema za
slogo, in napredek, nakar se rjim
zakliče trikrat slava.

Št. 46. nima nič posebnega po -
ročati.

Št. 72. Ima bolnega sobrata,
Henry Batiča, kateri boleha na šu-
šici, preiskal ga je na konvenciji
vrh. zdravnik, ki se je izjavil, da
je neozdravljiv, ter se konvencija
poravna žnjim, da mu izplača v
znesku $75.00 odškodnine ter da
vrne certifikat ,nakar prestane hi¬
ti član društva sv, Barbare.

Št. 49. Poroča o zadevi Fr. Bo -
gataja, ker je izstopil od društva
zaradi premembe certifikata, ker
ker ga ni prejel postajni tajnik, od
gl. tajnika, nakar se vname de -
bata, ter se sprejme da se dotične-
ga člana sprejme zopet nazaj v
društvo, ako on hoče brez da bi
zopet plačal pristopnine. In tudi
ženo in otroke. Sprejeto.

Br. gl. predsednik zaključi če¬
trto sejo ob pol šestih zvečer.

Joseph Peternel, glav. predsed.

Anton Demšar, zapisnikar.

Frank Boštnar, zapisnikar.

ZAHVALA.

Tem potom se najtopleje zahva¬
ljujem Jugoslovanski Katoliški
Jednoti, kakor tudi članom dru -
štva sv. Barbare štev. 5, v Soudan,
Minn., ki so mi tako točno izpla¬
čali svoto $500.00, ki sem jo imel
dohiti od Jednote za posmrtnino
moje pokojne soproge.

Nadalje toplo priporočam Ju -
goslovansko Katoliško Jednoto in
nje društva vsem rojakom širom
Amerike, pri kateri se vsak lahko
zavaruje poleg posmrtnine tudi za
vse druge slučaje, 'bodisi bolezni,
poškodb itd., in katera tako točno
in hitro plačuje vse svoje obvez¬
nosti.

Tower, Minn., 15. oktobra 1913.

Marko Težak.

KUPUJTE PRI TRGOVCIH,
KI OGLAŠUJEJO V NAŠEM
LISTU.

Naselbina z veliko prihodnosjo. Milj 0
lezne rude se bo tu skopalo. V $ rcu  j 7  6 to -i
skega okraja. Izvrstne prilike za vsakojak ^
^ tje. Poslužite se prilike sedaj, ko je še vse ^
in kupite loto. Prodajamo lote na lahke odpl a ^'°
Podrobnosti zveste pri

Iron Range Townsite Co

TORREY BUILDING

i DULUTH,

Duluth Brewing &

Duluth, Minn,

Vari najboljšo in rojakom dobro aano
v steklenicah pod imenom „REX“ tal
:: tudi pivo v sodčkih. :;

Math. Kostainshek

upravitelj za Mesaba Range. Virginia,!

tem .

bil vozice.

i so sluča;

THE

ste cukrarm

lije razpo
sejo kom
amili tova

is seja se
s 1.1. oh 1

PRVA DRŽAVNA BANKA

i hotela “I

£LY, MINNlk Vnedel;

pošiljanje denarja na vse strani sveta ter čekova ^ P 11 ! 1

tem potom naznanja slavnemu občinstvu, daj zbralo
pričela poslovati v svojem lastnem poslopju in s ‘iz sosedni!
vljudno priporoča za vse bančne posle, kakor tuc ;' an

□

Denar v staro domovino pošiljamo vsakd*

’ tem

LU1 U VJU111V/ V 111V

m nase cene so vedno nizke. Zastopamo tu ' .
boljše zavarovalne družbe proti ognju, istota 0
vršujemo vsa notarska dela. , .•

Pridite k nam zamenjati Vaše čeke o P 2
nih dnevih, -

Z nami posluje pretežna večina domač'
govcev, kateri so tudi delničarji.

THE FIRST STATE

OF ELY, MINN.

M. J. MURPHY, predsednik. GEO. L- BROZICH

Ugodna prilik 3 *

oostati

oeo 1

za pne, ki so se odločili iti na farme ter P U “T m) ty :

okrajih ah

V severnem delu Wisconsina, v . .

Rusk, Chippeiva in Priče, je naprodaj mnogo
farmerske zemlje. Blizu mest, trgov, železnic,
papir. Lepe ceste, čista, hladna voda, zdravo P

Rastejo vsi oni pridelki, kot v stari d°nD ,
Cene nizke ($ 15 . 00 —$20.00 aker) in lan
vsakdo ima čas plačevati pet let po dogovm' 1  ■ s j svo' ^
Kupujte naravnost od lastnikov. Og g u poc “
pričajte se na lastne oči o kakovosti zemlj e -
nja povrne. piš 15

Za  nadaljna pojasnila se je obrniti
upravnika : LOUIS BEWITZ, 198 First A ve " ^

e  Mz, te
^gega

‘ pri j'

ne,

^Posteljo.

5  2 e linxe]j

promet. Hranilne vloge obrestujemo po

3°|« od sto

od dneva vloge.

Naša banka je prva državna banka v mestu
je pod strogim državnim nadzorstvom; poleg^ N«sorodui '1
imamo zvezo z občeznano Union Investment c« Janiča t
iz Minneapolis, Minn., pri kateri so interesih ^ ^
glavni bankirji iz Chicage in New Yorka, zato« ]; .
so Vaše vloge pri nas

absolutno varne

-j ulici, v
reki kij:
er
spali,
van
le vej

so

ot roci i

;V

kjer

* a  tmje,

Mi

■ le

ki


•i 1 " 11 «

Da;

• ‘Ml ,,

F h. z ]

's; " a

le


M


o

hM,
v Mv

H

i>M>k<

* 5»


i.

S& 1 * it


K

et.

«1




I Z S |are domovine.

krANJ'^®'

9  razsvetljavo name-

občina v
izrabiti

^Ji ©esto®

v  ta namen

g Obč. zastop. je v
sklenil nadalje-
,,1 za'četo akcijo za

koncesije'
. posej* 10.

Za napravo

m

ne ga pretenja so 27.

r eV f in oddali deželnemu
‘ a v Ljubljaničm

^ Laznik iz $t.  Jurja

K Čevljarskemu moj-
K Brecelj na Sv. Jalko-
V“ prišla neka približno
f  J . ,. ka  in se predstavila

*  26  a  pri nek* doktorski

"Sla je. da jo pošilja
SospaP<> dva para cev-

• ' L pomerila in izbrala,
•■fženski verjel in izročil
0  f novih čevljev. Ker pa

i b ilo nazaj, se je čevljar
,“il p r i dotični gospej m
sko bo čevlje obdržala,
jeli reči niso ničesar ve-

izdala cigana. V Pra-
b il neko noč ukraden
_j en i voziček izpod kozol-
se  je in takoj drugi
l 0 p0  celi vasi, da so bili
iroženi in s sajami nama-
e  26. m. m. pa je ciganka
povedala orožnikom, da
ek ukradel cigan Jernej
Brajdič,) ki se potepa
[ v krškem okraju. Pove¬
di, da je voziček proda¬
jva konkubina v Novem
junkarju Andrej ue Stan-
domaee, “Atilatu.” —
e okradeni gospodar, ka-
i, ogledal, ne da bi Stan-
tem kaj povedal in zre-
;  bil voziček njegova last.
i so slučajno zalotili in

£LY, MII

ra

;e cukrarne. Dvorni svet-
iklje razpošilja vabila na
> sejo komiteja za zgrad’
irnili tovaren na Kranj-
ra seja se bo vršila dne
bbra 1.1. o>b 11 uri dopoldne
rani hotela “Union.”

M Kp. V nedeljo 28. septem -
žegnanje v Olševku na
1 (&em. Zbralo se je precej
1  ta.iz sosednih vasi. Ker so
“ r \  i‘L| j tel dan pili, nastal je pro-
gostilni med njimi
.vetatercei" o. Neki fant iz Srednje vasi
emopo j p 1  je nož, ter oklal enega
'tie drugega v desno roko.
| »n so ga prijeli, ter odved¬
le okrajnega sodišča
‘M posteljo. 15 letni Franc
Želimelj je prišel obis-
r|o?a sorodnika, ki je usluž.
D )(j F gostilničarju Škulju v
, u  r® udc *- V petek zvečer
fl SO M 1 ® P elj i ključ in šel v pr

^ ^ er so  gostilničar

i^, )ci s Pali, poizkušat, da

h t ' 'j'Snovanje. A ključ ni
*»flP ■’ ato .i e ,v<lr l v služkinji-
* , u  :  ® j* * z  torbice ukradel

ciliam 0  r* dena ™ico z manjšo

L . era 50 se  zbudili

topa ' 1 ' 0  '

■ ir*

banta v! j
vom; P

go-

•Jd [Z V ‘ < ! troei in  začeli klica-

1  i i oc.Mikolie se je skril v
j 7° sobo:

ir ,it

Sobo  za tujce in zlezel pod
12a',f ~-,? a  i e  gstilničar tudi
tj 1 !! 11 ' 80  ga v sobo in po¬
di ga je izročila

i#* 1 s< *diseu.

^biaitani

knjižici.

.ael z Dovjega, ki je
■jgj . za ° 1  Jesenicah in
aauje, je bilo iz zakle-

^ihd ° Vanja in  ' kOTiSka

^čih ° Je hranil ničnih knji
!12 oo l 6 na lme  Marije Pe-
<(.50o A r ° n) in  Matevža Pe-
v  skupnem znesku
u  krilcu še ni nobe -

se ie

jli*

»•"'»bno , —* poidkozol"

'tolože T ° b v esil ob 11  uri do-

52  let star,
Pa ^r Žal ' ^ zr °k alko-
a Čas v, • ske  razmere. Y
r  '1 %. f ., 3 . e delal  Pri g. Kobi-
l e  sedel, ko so ga

Mari J a  Majcen,
j b ajtj7 Ljubljani; Lovro

!et.-Marija
'J A  delavka, 22

fj  K >' a ker

ff Im

'M***  delavec, 72 let.

°J, sin strojevodja


j* 4

fr

'rii<>r,ri” aK;er > e - ^r. po-

’odbri V Pok -’ 76 lo t- -

južne železnice. 1 leto. — Katarina
Mubi, žena posestnika, 54 let. —
Ivana Csadar, vdova c. kr. napo-
ročnika 83, let.

Mrtvo truplo so našli 27. m. m.
na neki njivi ob cesti med men-
giško zalogo pive in Lescami. Tru¬
plo je bilo okrog 70 letnega moža
z razgaljenim gornjim telesom in
veliko rano na glavi. Krog je bila
raztresena obleka, zavoj in en nož.

V suknji so našli delavsko knji -
žico, glasečo se na ime Antona
Lamger, roj. 1. 1834. v Češnjici pri
Bohinjski Bistrici, oženjen, kam¬
nosek. Pokojnik je bil udan žga<-
nju in je sodnozdravniška obduik-
cija dognala, da je umrl vsled sr -
čne kapi. Rana na glavi je sta¬
rejša in ni v nobeni zvezi s smrt.

jo.

Poročil se je v Kranju stotnik
g. Emil Merk iz Travnika, sin po¬
kojnega svetnika gosp. Jos. Merka
z gospico Ano Omersovo, hčerko
pokojnega veletržca.

Prijet vlomilec. Orožnik so pri¬
jeli 22 letnega dninarja Ignacija
Konic z Bleda, ker je sumi j en, da
je začetkom septembra v Zapogah
in Boh. Bdi izvršil več vlomov.
Izročili so ga okrajnemu spdišeu
v Radoljici.

Dva prsta odsekal. 30. m. m.

sta na Glincah sekala drva 7 letni
Stanislav Petelin, čevljarjev sin,
in njegov brat 'Stanko. Med seka¬
njem je Stanko položil roko na
knalo, brat Stanislav pa je v tem
trenutku udaril in mu odsekal
dva prsta na 'desni roki. Dečka so
prepeljali v deželno bolnišnico.

O Johanci ki krvavi pot poti,
pišejo iz Vodic: V petek 12. m. m.
je “svetnica” Johanca zopet moč¬
no krvavela: Ikar trikrat eno samo
popoldne. Prišel jo je opazovat
tiste dni tudi oče, Valjavec, Sa¬
lezijanec z Ljubljane. Istočasno je
bila z njim v Johanični sobi neka
gospa. Stala je ob vzglavju svet¬
nice” in jo opazovala, kako “kr¬
vavi pot poti.” Pozorno je motri¬
la Johanco in res opazila nekaj
sumljivega. Namignila je poleg sto
ječemu patru in leta je segel pod
odejo in privlekel izpod nje ste -
klenieo — rdeče tekočine. Zavi -
htel je steklenico in jo vrgel “sve¬
tnici” v obraz, rekoč: “To je to-
raj tvoja.Marija!” V tistem hipu
je tudi priskočil župnik in jel kri¬
čati: “Nič več se ne b to pri meni
godilo!” Toda svetnica” ni prišla
iz ravnotežja, Jela je zatrjevati,
da lovi sveto rešnjo kri, da jo bo
nesla na pokopališče in da z njo
rešuje verne duše iz vic. Če so žup
nik in navzoči vrjeli njenemu za¬
govoru, ne vemo, vemo samo to,
da hodi od tistega časa “trpet” k
svoji sestri v Repnje. Prav hudo je
bilo njeno “trpljenje” zlasti v
kvatrnem tednu. Posebno hudo je
“krvavi pot potila” v ponedeljek,
kar do 11. ponoči. V pozni uri je
poslala sestro po duhovnika, češ
da 'bo umrla. Sestra je šla klicat
Cerkvenika, a ta, ki že dobro po"
zna Johanične muhe, ni hotel zbu -
diti duhovnika. In tako živi “sve¬
tnica” še danes in še menda ve¬
dno “krvavi pot poti.”

ŠTAJERSKO.

Požar je v noči od sobote na
nedeljo 28. m. m. uničil v okolici
Žalca v Savinjski dolini hišo in
mlin vdove Govedič. Zgorelo je
vse razen žage, katero so z veliko
težavo rešili. Tudi kakih 400 kron
denarja, katerega je imela vboga
posestnica pripravljenega za pla¬
nilo obresti in obroka dolga, je
zgorelo.

Dobova. V nedeljo 14. m. m.
so se naši fantje zopet sporekli.

V svoji besnosti so razrezali prav
na mesarski način fantu iz Rigonc
skoro celo roko. čudno je to, da
se ravno v naši fari gode večkrat
taki pretepi in tako 'klanje. Oblast
bi pač morala take pretepače dra-
konično kaznovati, da bi si enkrat
za vselej zapomnili. Vprašamo pa
sedaj onega dopisnika, ki je skr¬
pucal gorostasno neumnost v
“Slov. Gosp.” o “urihtavanju ko¬
sti in popravljanju zob” na dan
Ciril - Metodove slavnosti pri nas,
aili je 21. septembra tudi imela na¬
ša podružnica veselico, nadalje,
ako je kaplanovo 'kreganje razsa¬
janje do polnoči v gostilni dne 14.
septembra tudi povečalo slavnost
“Ime Marije in dr. Medvedove
25 letnice.”

Nesreča.. Celje: Dne 23. sept.
je šlo več splavov tod mimo'proti

Zagrebu. Blizu Zidanega mostu
štrli iz Save velik drevesni štor,
kateremu se je mogoče izogniti le,
če se pridno vesi j a na obran. Prvi
splavi so srečno prišli mimo ne¬
varnega mesta, medtem ko je
splav, 'katerega sta vodila Janez
Vratenar in Jožef Pečnik iz Gor -
njega grada, zadel s tako silo ob
štor, da se je splav raztrgal ter
sta Vratenar in Pečnik padla v
vodo. Prvi se je rešil, med tem ko
je drugi izginil v valovih. Trupla
še niso našli.

Strah štajerskih Nemcev, šta¬
jerski Nemci že dolgo niso presta¬
li toliko strahu kot zadnji čas, ko
jim hudobna zverina v gorah od
koroško-štajerski meji ubija živi¬
no in se je bati, da bo sedaj, ko se
goni živino s planin v doline, za¬
čela napadati ljudi. Dosedaj se še
ni moglo do gotovosti dognati, ali
je dotična zver lev, medevd, volk,
hijena, ali kakoršnekoli vrste ži -
vali roparic. Nekateri ljudje celo
mislijo, da se tukaj gre za prazen
strah, “bau- ! bau” imenovan in da
je vse govorjenje o grozni zverini
le prazna domišljija strahopetnih
štajerskih Nemcev. — Od raznih
strani si se razpisale že 'lepe na -
grade za onega srečnega lovca, ki
bi usmrtil zver, ki prizadeva ubo¬
gim štajerskim Nemcem toliko
strahu. Vlada je obljubila že 600
kron nagrade, okrajni zastop v
Voitsbergu 10 K in okrajno gla¬
varstvo isto tam 40 K. Pa kakor je
videti, bodo te nagrade še dolgo
časa čakale, da jih kdo zasluži.
Dne 25. septembra je šla n. pr. če¬
ta nemških lovcev, broječa 14
mož, na lov za zverino. Popoldne
okrog 3. ure sta zapazila dva
nemška Joklna 'kakih 30 m pred
seboj veliko rjavo zver. Starejši
lovec je takoj nameril puško in
hotel ustreliti. Mlajši pa ga zgra¬
bi za rolko in pravi: ‘ 1  Mihi,

schiess net, sunst sa ma olle hin!’
(Mihi, ne streljaj, sicer smo vsi
proč). In res, 'korajžna Nemca sta
se ustrašila in — si nista upala
streljati.

PRIMORSKO.

.. Tatvine na poštni ambulanci
med Trstom in Krminom. V Trstu
so aretirali Jakoba Motza iz Go¬
rice, ipridelj.enega poštni ambu -
lanci med Trstom in Krminom,
ker je po Trstu pogostoma proda¬
jal razne reči, sedaj kos blaga, se
daj čevlje, sedaj kaj druzega.
Dognalo se je, da je mož jemal
razno blago iz pošiljate v ter je
prodajal. Motz odločno taji tatvi¬
no.

Dalmatinska roparja iz Male
Azije. Lloydov parnik “Bukovi¬
na” je pripeljal iz Smirne v Trst
Dalmatinca Marka Hajdiča in
Manojla Kraljeviča. Oba moža, ki
sta kriva poizkušenega umora in
izvršenega ropa, je spremljal kon
zularni kavas, na krovu pa ju je
sprejela policija.

Ovčji tatovi. 28 septembra so
neznani tatovi 'vlomili pri kmeto¬
valcu Blažu Červaju v Vrsarju
ter so mu ukradli 21 koštrunov
in 12 ovac.

Krvna osveta pred poroto. Pri

sedanjem porotnem zasedanju v
Trstu bi bil skoro izvršen 'krvav
zločin. 26 septembra j ^ stal pred
sodiščem dninar Hermenegild Ma
kus, ki ga toži državno pravdni -
štvo, da je z nožem zaklal nekega
Viktorja Jamnika. Makus je zlo¬
čin in vse zanikal. Vsled tega je
prišlo med razpravo večkrat do
burnih prizorov; višek je dosegla
strast, ko je- skočil brat ubitega
Jamnika z nožem nad toženca in
ga 'hotel zaklati. Bilo je to ravno
koncem razprave, ki je bila pre¬
kinjena, in izredno srečen slučaj
je nanesel, da je Makus ušel goto¬
vi smrti. Jamnika so zaprli.

Tatovi v krojaški tvrdki. V no¬
či 26. m. m. je bil zašel policijski
inšpektor Cigoj v Trstu z dvema
agentoma v kavarno “Tergeste”
na kavo. Bili so trudni vsi trije
od dolgotrajne službene hoje po
mestu. Trenutek počitka jim je
dobro del, še bolj pa jim je storil
slučaj, da je stopil k njim neznan
možak in pohvalil, kako poceni je
kupil lepo pištolo, ki jo je pri
tem pokazal. Policijski uradniki
so se zaceli zanimati za prodajal¬
ca, ki je tudi bil v nekem kotu ka¬
varne. Šli zo nadenj in so kmalu
dognali, da je pištola bila ukra¬
dena. Beseda je dala besedo, tat
je bil sicer precej redkobeseden,
a toliko so vendar spravili iz nje¬
ga da je.izvršil tatvino pri kroja¬
ški tvrdki M. Šiller & Comp. v
Trstu. In dan je bil sicer sled, po
katerem so dognali, da je 'bilo

tam pokradenega sukna za 2000
kron, ter več sabelj in drugih o-
ficirskih potrebščin, ne" da bi fir¬
ma vedela o tem.

Za glagoljico. — Duhovniki
zbrani na sestanku v bpljitu
29. septembra, so soglasno skleni
li škofu predložiti prošnjo, da se
ohranijo starodavne pravice za
uporabo glagoljice v cerkvah
spljitske škofije. Na Sv. stolico se
pa pošlje spomenica, v kateri se
zahteva, naj poseben papežev de¬
legat prouči in potrdi stoletne
pravice hrvaškega naroda do u -
porabe glagoljice.

Iz ljubezni do otroka. Umrla je
g. Hermini Majcen v Trstu edina
hčerka. Iz žalosti vsled smrti o -
troka se je mati zastrupila. Našli
so jo 27 septembra v svoji sobi
mrtvo, v rokah je držala še ste -
klenieico, v kateri je bilo še neko¬
liko phenilove kisline.

Smrt pri prešanju grozdja. V
kleti semenišča Grisoni v Kopra
so mastili grozdje. Dva delavca,
ki sta bila vsak v svojem po 2 m
globokem bednju, so vsled nepa¬
zljivosti zaprli čez noč v klet. Za¬
dušila sta se z vhajajoČim duši -
kom.

KOROŠKO.

Požar. Iz Grebinja poročajo: V
hiši tukajšnjega gostilničarja in
trgovca Jožefa Ofnerja izbruhnil
je ogenj, ki je vpepelil hišo in
ospodarsko poslopje.

Nesreča z revolverjem. Delavec
J. Krivograd je kupil revolver in
ga je kazal na Suhem vrhu svoji
obitelji in svojemu tastu. Krivo -
grad ni vedel, da je samokres na¬
basan. Naenkrat se je ta sprožil
in zadel šestletnega sinčka, kate¬
remu je -zdravnik v Črni odštranil
kroglo, tako da je sedaj iz nevar¬
nosti.

V Pliberku je umrla dne §5 m.
meseca gospa Terezija Kočnik roj
Pinter.

Napad v Celovcu, V nedeljo 28.
m. m. zvečer ob četrt na 8. uro so
bili na Rudolfovi ulici napadeni
bivši pekovski mojster g. Simon¬
čič, njegova soproga in sestra, ko
so se vračali domov, od neznane¬
ga, mladega postopača s črnim ha-
velokoim. .Napadalec j.e sestri g.
Simončiča izmaknil rdšio -torbi¬
co, v kateri je imela denarnico z
večjo svoto denarja. Zlikovec je
nato zbežal proti Marijanišču in
ga niso dobili.

Železniška nesreča. Pri Greifen
bergu je trčil tovarni vlalk južne
železnice, ko je vozil iz 'kolodvora
proti Beljaku, v tri tovorne vozo¬
ve, ki so ušli med premikanjem
voz na kolodvora. Vlak je vrgel
vse tri vozove s tira. Po večurnem
delu se je posrečilo vozove spra¬
viti s tira in tir popraviti. Izmed
železničarjev se ni nihče ponesre¬
čil, pač pa je pvzročila nesreča
veliko materijelno škodo.

RAZNOTEROSTI.

50 miljonska dedščina. V krat¬
kem se bo završila zanimiva ob¬
ravnava glede ogromne zapušči¬
ne komercijskega svetnika Fran-
clda ki je umrl leta 1846. v Vra-
tislavi. Zapuščina znaša okroglo
50 miljonov mark. Zapuščino za¬
hteva skupina dunajskih rodbin,
katerim je zapustil Franekel veli¬
ke družinske ustanove.

Iz ljubosumnosti. Iz Milana po¬
ročajo: V norišnici v Perugii je
nadstrešnica iz ljubosumnosti
ustrelila dve strežnici, nato pa še
sama sebe.

Velik požar. V Ordu-u ob Čr -
nem morju je zgorelo 25. m. m.
okoli 1000 hiš.

Pes je pomagal izslediti hudo¬
delca. Pred kratkim so našli J.
Šrajerja, logarja grofa IValdster
na, obstreljenega v gozdu. Zdrav¬
nik dr. Giinz iz Bele pod Bezdezom
je podal ranjenemu prvo pomoč.
Uvedeno je bilo poizvedovanje po
storilcu, ker je Šrajer izpovedal,
da ga je obstrelil neznan divji lo¬
vec. Sumnja je padla na divjega
lovca Tuma, ki živi v isti vasi. Ro¬
ka pravice ga je prijela, ali zloči¬
nec je dejanje trdovratno tajil.
Poizvedovanja se je vdeležil tudi
policijski stražnik iz Bele, 'Frič,
s svojim dobro izvežbanim psom.
Ko je Frič pripeljal psa v gozd
na lice mesta, je začel pes voha¬
ti storilčeve stopinje in da si so bi
le po daljšem dežju izprane, je
vkljub temu vedel svojega gospo¬
darja do neoddaljene skale, v ka-
ter je Frič našel lovsko puško. Ta
puška pa je. kakor se je dognalo
last divjega lovca Tuma, ki je na
to priznal, da je streljal na Šra
jerja.

Rojen morilec. Večkratni mori¬
lec Wa'gner, je izjavil nekomu čas
nika-rju v Stutgartu sledeče: Nih¬
če mi neverjame, da ga ni moril -
ca kot sem jaz, ki sem rojen zato.
Proti naravnemu nagonu k mo¬
ritvi sem se dolgo boril, toda za¬
man. Prišel sem končno do prepri¬
čanja, da imam pravico moriti.
Posebno težko sem umoril svoje¬
ga sina Riharda, ker se je tako
■bal smrti. Toda moral sem ga
spraviti s sveta. Tri noči nisem za
spal in prežal sem na njega in na
svojo ženo. Četrto noč, bilo je po -
polunoči, ko je žena zaspala, sem
izvršil zločin. Vem kaj me čaka in
popolnoma nič se ne brigam za
to, kar mislijo ljudje o meni. Ob-'
sojen bom zaradi 14 zavratnih
umorov 14 krat na smrt, glavo mi
bodo odsekali pa samo enkrat. Si¬
cer pa želim samo to, da bi bila
cela zadeva že kmalu rešena in da
bi bil hitro mrtev.

Po šestih letih ga je spoznal, že
lezmški delavec Maurin Ivan iz.
Majerleta je pred kakimi šestimi
leti delal na železniški progi na
Užaku (Ogrsko.) Z njim je bil tu
di Marko Mužnič iz Šibenika. Ta
je v neki jezi s samokresom ustre¬
lil nekega Ličana. Tisto osodepol
no noč je Mužnič zigindl. Vrnil se
je pa 'čez nekaj časa zopet v Užak
in napadel sodelavca prej ustre -
1 j enega in tudi temu končal živ -
ljenje. Nato je odšel neznano
kam. Pred 3 tedni pa je Maurin
na železniški progi Uršnoselo —
Birčnavas Ugledal Muzniča. Spo¬
znal ga je kot morilca in ž njim
veliko občeval. Dne 26 m, m. pa
sta se sprla in Maurin ga je izdal.
Mužniča so prijeli in ga odpeljali
k okrožnemu sodišču. Seveda vse
taji. Izročili ga bodo ogrskim o -
blastem.

Vratislavska škandalska afera.

Veliko pozornost vzbuja v vseh
krogih vratislavska škandalska
afera, katere žrtev je več kot
72 šolaric. Dekleta so se shajala v
večjem ali manjšem številu v sta¬
novanju nekega pustolovca, ki je
bil obenem posredovalec med de¬
kleti in med svojimi gosti, ki pri¬
padajo večinoma boljšim meščan¬
skim, uradniškim in vojaškim kro¬
gom. Policija sicer' prikriva celo
afero kolikor more, toda zaman,
skriti je ne more. Znano je, in
tega ne morejo prikriti, da so za¬
slišali do sedaj čez 70 deklic in o-
ficijalni listi to potrjujejo. Več
deklic so oddal-i v razne poboljše¬
valne zavode. Dalje so aretirali do
sedaj 14 oseb iz boljših krogov,
katerim so dokazali, da so še ude¬
leževali orgij z mladimi deklica¬
mi. Zadnjega so zaprli poslovodjo
neke zelo obiskane kavarne, kate¬
remu so dognali, da je zlorabil ne¬
ko 13-letno deklico, ki je postala
z njim noseča. Pri nekem drožistu
i našli več fotografij, ki pred -
stavljajo zloglasne orgije. Na fo¬
tografijah so spoznali udeležence
kakor tudi njihove žrtve. Osem
oseb, in sicer vsi iz boljših stanov,
se je dosedaj ustrelilo, da so se od¬
tegnili isramotnemu zapora in ka¬
zni. Zadnji se je ustrelil neki tr¬
govec, kateremu so prišli na sled
potom omenjenih fotografij. Zani¬
mivo je, kako je policija to zadevo
razkrila. Dne 30. avgusta je stal
na neki zelo obljudeni cesti straž¬
nik in poslušal dve deklici, 'ki sta
se pogovarjali poleg njega. Ena je
bila stara približno 12 'let, draga
pa 15 let. Bili sta iz srednjeme -
ščanskih hiš. Med dragim je pri¬
povedovala mlajša starejši, da je
dobila od nekega bogatega me -
šeana krasno čepico za 12 mark.
Stražnik je stopil nato bližje in
vprašal dekletce, zakaj ji je doti¬
čni gospod kupil čepico. Pri tem
je starejša nenadoma pobegnila in
izginila v množici, mlajšo pa je
stražnik prijel in jo odpeljal na
stražnico. Tam je izdalo dekle svo¬
jo tovaršico, katero so takoj are¬
tirali. Deklici sta moralno popol¬
noma uničeni. Brez sramu sta pri¬
povedovali o početju v oni skrivni
hiši in imenovali več odličnih me¬
ščanov in drugih deklic, Iki so se
tam shajali. Skoro istočasno je o-
pazil neki mesar pri svoji 171etni
hčerki precejšnjo vsoto denarja.
Ker mu dekle ni hotelo povedati,
kje je dobilo denar, jo je začel oče
tepsti in 'jo je Itepel toliko časa, da
mu je dekle priznalo, da je bilo v
oni hiši z več deklicami skupaj in
da je dajal denar neki gospod, ki
tudi tja zahaja. Mesar je.ovadil to
•policiji. Pri celi stvari je igrala
veliko vlogo neka Mizi in Lisse, ki
je imela nalogo, da je zasledovala
in vabila deklice v hišo. Preiskava
se še nadaljuje in sledilo bo brž-
kotne več aretacij.

#***$£>

RIGHT-GUT

©HIEMIIHKS

66

Right-Cut” tobak za
čikanje = nova vrsta =
tobak pristne kakovosti.

IGHT-CUT tobak za čikanje sestoji iz popolnoma zre-
mm. lega, starega tobakovega listja, ki je sladko in sočnato.
To listje je dozorelo pravočasno in je predelano na ta način,
da daje izvrsten okus pri čikanju.

Ta okus, oziroma vonj, je prijetno hladilen, čist in ne
preveč oslajen.

Zrezan je fino na kratke kose, tako da se zamore dobi¬
vati vse dobre snovi iz tega tobaka.

“Right-Cut” dobiva se po 5 centov zavitek. Prijetni
okus boste opazili še pred rabo, okus, ki prekaša vse druge
vrste.

Vprašajte torej še danes vašega prodajalca po zavitku
‘Right-Cut” tobaka.

Za pristnost in nepokvarjenost tega tobaka
vam jamčimo.

WEYMAN-BRUTON CO.

Miners National Bank,

EVELETH, MINN.

Si 55 s:-

Kapftal, preostanek in delniška
odgovornost

$ 74 . 000.00

Pošiljamo denar in prodajamo parobrodne liste
na vse strani sveta.

Mi vas zavarujemo v zanesljivih družbah.]

Poselite nas.

ROJAKI! ORGANIZIRAJTE SE NA POLITIČNEM, DELAV¬
SKEM IN GOSPODARSKEM POLJU. V ORGANIZACIJI JE
MOČ IN NAPREDEK VSEH SLOJEV !

Rojaki na Ely, Minn.

Kadar rabite VOZOVE za kake SLAVNOSTI,
ZENITOV ANJA ali POGREBE, obrnite se na

JOHN DINSMORE LIVERY

TELEFON ŠT. 55

kateri ima na razpolago dobre konje in vozo¬
ve za vsak slučaj. Ima tudi konje za vsako
drugo delo.

Vprašajte za cene pri nas, kadar kaj
potrebujete!]

JOHN DINSMORE, lastnik.

/Z

Samostojno Slov.-Hrv. Podporno Društvo

Složni Bratje

Ustanovljeno 1 svečana 1913, Eveleth, Minn.

Društveni odbor:

Predsednik: Joka Intihar, Box 123. Podpredsednik: Pr. Okoren, Box 715
I. tajnik: Prank Peterlin, -Rox 706. II. tajnik: Anton Lavrič.

Blagajnik: Josip Pranoelj, Grand Av.

Bolniški odbor:

Prank Blatnik, predsednik. Math. Hrovat za mesto.

Gregor Gregorčič za Spruce Loc. Prank Platnar.

Nadzorniki:

John Tanko. Prank Štrukelj, John Kapus.

Društveni zdravnik: Dr. Johnson.

Bedne seje se vrče vsako tretjo nedeljo v mesecu v dvorani Josip-a
Francelj.

Dragi rojaki Slovenci in Hrvati! Zanimajte se za naše podporno dru¬
štvo, katero vam nudi lepo podporo v slnčajn bolezni.


“Narodni Vestnik”

National Herald.

Slovenlc Sami-Weekly.

Owned and pudllshed by ttie

Slo venlan Prlntlng & Publishing Company

a Corporation.

Joseph Koshak, Treasurer
Plače ot Bu siness: Duluth, Minnesota, 405 W. Michigan Street.

National Herald

issued everjr Monday and Thursday; subscripfio n yearly $2.00
The best idvertlsing medlum among Slovenians In the Northwest
Rates on apptication

„Entered as second-class matter May 11.1311 at the post Otlice

Duluth, Minit., un der the tet March 3,1879.“ _

»NARODNI VESTNIK"

Izdaja

Slovenska tiskovna družba, Duluth, Minn.

gl lata vsak ponedeljek In četrtek zvečer na 8. straneh
Naročnina stane:

la Ameriko In Canado za celo leto . $2.00

za pol leta . . $1-00

Za Evropo za celo leto . . _• ■ $3-00 _

Dopisi brez podpisa in osebnosti se ne sprejemajo.

Denarne posiljatve in dopisi se naj pošiljajo na naslov:
“Narodni Vestnik”, 405 W. Michigan Street,

Duluth, Mlnn.

KAJ NAS UČI EVOLUCIJA.

(Dalje.)

Evolucija je blagostanje in novodobno sta¬
lišče narodov. — Historia vitae magistra est,
zgodovina je učiteljica življenja! Zato nam
nudi zoipet razgled čez to trditev ona. Stavi
nam dvoj« stališč na razpolago: tega kultur¬
nih 'prejšnih narodov in divjih, neomikanih
ljudstev. Stopimo najprvo na prvo stališče.

V rimski državi, 'ki je stala o Kristovem ča¬
su na vrhuncu, je bil vsak državljan precej
varen. Imel je do malega pravično postavlje¬
ne zakone, in ti so 'ga ščitili pred krivico in
nasiljem. Imel je primerno politično stališče,
seve le državljan, suženj innižji plebejec n.
pr. ni bil prištet k temu. V državi je bil red
in mir. Zanemarjenje nižjih slojev ljudstva
pa je povzročalo v masi bedo, socijalni polom
je vsled tega kmalu sledil. Nadutost mešča¬
nov in boljših plebejcev, ki je v enomer kli¬
cala: Panem et cireenses, kruha in igre, pa
se je kmalu maščevalo.

Divji narodi na njihovih mejah pa, kel -
triki, germanski, slovanski, azijski, afrikan -
ski inarodi so uživali vse druge posledice svo¬
jega zaostajanja. Rop, hoji poboji, nered; živ¬
ljenje je bilo — nič, premoženje tudi — nič;
duševno stanje tako, kakor ga je vzgojila na¬
rava in ne človek sam. Nekaj pa je bilo: Naj¬
nižji ljud-riki sloji so bili krepki, bili so voj -
niki in ljudje, in to so še dandanes, če bi te  te¬
ga dejstva zavedali. V teh dveh nasprotjih so
živeli ti narodi, na eni strani kultivirani, na
drugi divji, dokler niso treščili skupaj. Od
prvih moramo posneti, četudi ne v polni me¬
ri, splošno ljudsko enakopravnost; od dru -
gih razumevanje, da razvoj ščiti, dviga, sili
naprej v blagostanje.

Najbolj se pa pokaže krvavi nauk evolu¬
cije za časa, ko so, kakor omenjeno, trčile
te sile skupaj. To je bilo naj večja dejanska
evolucija v zgodovini — za časa ljudskega
preseljevanja, ki je tudi v naši dobi zopet v
polnem cvitu, saj gre vse v Ameriko. Ti naro¬
di so vdarili na svetovno cesarstvo Rimljanov,'
za njimi so jo vdrli ti, ki so mejili za njimi,
in preselila so se skoraj vsa ljudstva — tedaj
smo prišli Slovenci (krog 570 po Kristu) na
sedanja bivalšča,v sedanjo star o domovino.
V tam preseljevanju je ležala prva kal na -
predka. Kajti uničili so lahko državo, pogu¬
biti pa niso mogli do cela prosvete, še več, ta
se jih je oprijela. Vzeli so — po dobi seve —
od nje njene dobrine in jih pridružili svojim
toraj so nadaljevali naraven razvoj medse¬
bojno z umetnim, in iz tega splošnega raz¬
voja so vstali narodi: -Francozov, Nemcev,
Angležev, Italijanov; Slovani so prišli po
kratkem času v sužnošt, namreč mi Slovenci
in naši južni bratje do Balkana, zato nismo
bili deležni tega razvoja. Ta velika evoluci¬
ja je prestavila narode — to, rojaki -in roja -
kinje , je sila naprednega razvoja!

Še več. Iz vsega nadaljnega razvoja, ki
je rasel iz teh*'tal, so se naravno razvijale
tudi posledice. Ves srednji vek se, na prili¬
ko, socijalno stanje ljudstev ni mnogo izbolj¬
šalo, dasi se je bolj dvigalo duševno obzorje
višjih slojev. Ta zanemarjenost pa se je ko¬
pičila 'kakor oblak' na oblak ob hudi uri.
Ko pa je bila mera polna, je izbruhnila revo¬
lucija, ljudstvo se je vzdignilo. Nenormalni
razvoj države torej pomeni nevarnost za njo,
kakor tudi za človeka, ki se prehitro razvija
duševno in zastaja telesno, ali narobe. Raz¬
voj mora biti toraj vedno popoln, obsegati
mora vse panoge jednakomerno. Ko pa se je
to na Francoskem tudi v precej popolni meri
tudi zgodilo, ko so namreč razvili kmeta, de¬
lavca, učenjaka, industrijalca, trgovca in po¬
litika skoro ma jednakem temelju, potem so
prišli seveda do veljave vsi ti, to je važno in
naj služi v nauk. Dalje pa je celotna drža¬
va napredovala, ker je mati tedaj najbolj sre¬
čna, če se vsi njeni otroci razumejo, to pa te¬
daj, če ljubi vse jednako in daje vsem jedna-
ko<pravnost; drugače se zgodi, če zapostavlje¬
ni otrok “cartelčka” nabije. Isto je z državo.
Za nas sledi tudi, da je treba spoštovati vsak
razvoj; tudi s stališča, države.

Afco smo sedaj razmotrivali posledice in
seve iz tega tudi nauk zgolj politične in držav-
noustvarjajoče ozoroma — razdirjajoče evolu¬
cije, se moramo ozreti koleno tudi na podrob- 1

nosti, in sicer na gospodarskem in ožjem so~
cijalnem polju.

Mogočno gibanje in spreminjanje gospo¬
darstva v^obdelo vanju kakor v načinu in sred¬
stvih obdelovanja poljev, pridelkov, izdelo -
vanja predmetov, živil, potrebščin, itd., je
poklicalo v našo 'dobo pravo evolucijo. Ta pa
ne kaže nikakih slabih strani, kakor svetov¬
na evolucija držav in visokih vprašanj. Vriva
se cit a tel jem in eitateljici, posebno istemu in
isti, ki se je v stari domovini pečal s kmeti-
stvom, ki je šlo vedno rakovo pot vprašanje:
“Hudič, če je pa najboljše, kako pa to, da
nisem mogel izhajati, da nisem mogel ničesar
prodati, da je vse pogoltnila posvetna in
neposvebna gosposka, veleposest in “žido”
posest?” Na to odgovor n l i pretežak. Zato,
ker je navadni kmet v splošnem prenazad -
njašk, prekonservativen, prestaroversk, da bi
sprejeli vse to, kar je poklicala gospodarska
evolucija v življenje, v rabo. Čim bolj se drži
kmet strih nazorov tem slabeje je zanj; zato
je pa Starokranjsko slovensko gospodarstvo
daleč za nemškim, danskim, francoskim, an -
gležkim, in jako daleč za farmerStvom Ameri
ke. In ker se viporabljajo tam stare metode
gospadarštva, zato je tudi življenje starome -
todno in z'a muhe lovit. Dokaz temu je, da spo
driva povsod napredni nemški kmet, obrtnik
in brgoveb nazadnjaškega Slovnskega; in če
tudi je Nemec na tujih tleh, prospeva, slo
vanska posestva so pa vse križem zadolžena
in gredo eno za  drugim na boben. Slovenski
kmet v starem kraju je bil zapeljan od kleri¬
kalne stranke, da se je družil v svrho vsta-
nove trgovin, ki so rastle kot plevel na njivi,
in to ne iz nhniena doseči za ljudstvo boljše
gospodarske razmere, ampak zgolj zato, da so
dosegli nekateri klerikalni kolovodje večjo
politično moč* in s tem mastne službe. Pra¬
ve kmetijske gospodarske organizacije so se
pa skoro povsem prezrle, sicer bi pošiljal slo¬
venski kmet iz južne Avstrije sadje, suho sa¬
dje, surovo maslo, jajca, in druge kmetijske
pridelke v mesta, ki mu ležijo pred nosom, kot
Kajro, Aleksandrijo, v Italijo, v Indijo, ka -
mor se pošiljajo taki pridelki iz daljnih Zdru¬
ženih držav. Kar imajo starokrajski kmetje,
je par zastarelih kmetijskih podružnic, ko-
jih največji namen je barantati z žlindro in
z modro galico, in par sirarn, ki se upajo s
svojim izdelkom, če je sploh za užitek, k ve¬
čjem do Trsta. Drugih pripomočkov za pov-
zdigo gospodarstva ni; k večjem, če se še vsa¬
ke svete čase prikaže kak potovalni učitelj, ki
priporoča z vso vnemo pridelovanje kislice po
slovenskih gričih, katero ljudje potem večino¬
ma sami popijejo, da se jim možgane še bolj
zatemne. Kmet, tako starokrajski kot ameriš¬
ki, bi se moral združevati v izobraževalne,
razpečevalne, sploh gospodarske in tudi poli¬
tične organizacije, ker brez politične moči je
vse skup nič. Organizacija da je moč kapitalu,
advokatu, zdravniku, duhovnu, delavcu, in
naše kmetijstvo združeno naj bo v organizaci¬
jah, ki bodo dvignile njih blagor. Rezultat, je
precej povoljen; gibanje za organiz. je sploš¬
no, in na Greaney, Minn., se je vstanovil že
farmerski klub. Mi moramo proizvajati iz
evolucije na gospodarskem polju, da je v or¬
ganizacija splošna moč 'za dosego blagostanja.
Porečete, to so besede, a tisoč težav je do de¬
janja. Ja, pečen golob še ni nikoli priletel v
usta. Treba je truda, požrtovalnosti, dela, za¬
upanja, vstrajnosti, če se hoče doseči ta ali
oni vspeh. Izvedljivo je vse; treba le trdne
volje za stvar. Razvoj gospodarstva pa pri¬
nese poleg osebnih koristi, tudi koristi državi.
Ona ima mnogo dobička pri tem, če gospodar¬
stvo napreduje, ona je tem manj odvisna od
tujine, zamere zato lajšati prispevke ljud¬
stva, ker je vse vredneje. S tem se dviga bla¬
gostanje ljudstva in vsega kar je ž njim v
zvezi.

' (Konec prihodnjič.)

tam samo Srbi, in kdor pozna delovanje ta-
mošnjili namestnikov, razume vstajo v Kri -
vošiji ravno tako, kakor sovraštvo, ki je je
vzgojila Avstrija sama.

Ista igra pri Srbih. Bil je čas nekako leta
1804., ko je želel ves srbski narod priti iz
turških rok pod Avstrijo. Stari oče sedanjega
kralja je proglasil to željo pri nastopu vlade
takratnima Berehtoldoma, Coloredu in Coben-
zlu. Yse je bilo pripravljeno, da se ponudi Bel
grad, Smederevo in Šabac • avstrijskemu ce¬
sarju, in da ga prosijo, da naj pošlje avstrij¬
skega princa v Srbijo. Odkonjeno, in Avstrija
je zatožila Srbe pri porti. Deputacija za depu-
tacijo je prišla na Dunaj in ponujala Srbijo.
Konec: Ne maramo, tu imate 1000 gld. za
vožnjo. Ta duh je vladal do Slivnice. Če bi bila
Avstrija bolje razumela svoje interese, bi bila
zgodovina balkanskega polotoka drugačna. To
da Srbom ne srečo in na srečo vsem Balkan¬
cem ni vedela Avstarija nikdar, kaj hoče in
ni imela nikdar moči, da bi izvedla to, kar ho¬
če Vzela je končno Srbiji pljuča, Jadransko
morje, bojevala je s Srbijo agrarno vojno
zatirala je avstrijske Srbe in jih storila ver-
skoodvisne. Prišlo je .do balkanskega Kralje¬
vega gradca; bitka ob Bregalnici je odločila
o nad vladi na Balkanu. Ravnotako malo, ka¬
kor ni mogla bitka -pri Kraljevem gradcu
preprečiti avstrijsko - nemške zveze, ravnota¬
ko malo bodo bitke ob Bregalnici .preprečile
veliko balkansko zvezo, balkansko velesilo. In
ta velesila ima toliko moči, da me bo več pro¬
sila, da se bo branila! Vprašanje ni: Zakaj
sovražijo Balkanci Avstrijo? marveč: Zakaj
svraži Avstrija že več kakor 200 let Balkan¬
ce? Zakaj morajo trpeti v Avstro - Ogrski
Srbi, Hrvati (Slovence je zamolčal,) Romuni?
ZaJkaj hočete imeti s silo poleg italijanske še
srbsko irredento- Quo vadiš Avstrija?

OUO VADIŠ AVSTRIJA?

To je naslov brošuri, ki jo je izdal bivši
srbski ministerski predsednik dr. Vladan
Gjorgjevič, v kateri kritizira postopanje Av¬
strije dapram balkanskim' narodom.

Pot v Solun je Avstriji za vselej zaprta. In
zakaj? Ker Avstrija ni hotela, kar je hotela;
hotela je imeti Solun, ko pa so ji balkanske
države Solun naravnost ponujale, ga ni ho¬
tela. Velesile so storile sploh vse, da so balkam
ske države uničile. Najprej “ eivilizatorično
delo,” potem “nedotakljivost Turčije,” kon¬
čno dva velika “principa:” en princip: “Od
Gibraltara do Kalkute,’’ drugi: “Od Helgo -
landa do Bagdada.” Od Avstrije bi bili bal¬
kanski narodi pričakovali, da pomaga, ko je
videla martrij kristjanov na Balkanu. Avstrij¬
ski apostolat pa se je izkazal kot “fanatični,
jezuitski proselitizem, kot sistem krutega raz¬
narodovanja celo v stoletju svobode vesti in
narodnega principa.” Romunska, : ki je izra-
stla iz Moldave in Vlaste kljub zapadnim -ve¬
lesilam, in kazala svoje bole-Sti nad madžar¬
skimi zasledovanji do 4 miljonov Romunov in
je bila mnogo let zvesta 'zaveznica Avstrije. Ko
je prišel čas, ko bi mogla tudi Avstrija stori¬
ti svoji zaveznici Romunski resnično uslugo
(iutrakan - Balčki,) so našli, da Romunska
itak zavarovana, da pa je treba ščititi Bol¬
garsko, ki je Turčijo sama vničila. “In tako
je prišlo, da noben človek ni mogel preprečiti
da ne bi bili prišli Romuni s klicem: “Doli z
Avstrijo !”na Bolgarsko.” Črno goro je v za¬
dnjih 200 letih nehvaležnost Rusije pognala
Avstriji v naročje. Več kot enkrat je bila
Črna gora pripravljena, vstopiti kot -provin¬
ci j a v zvezo z Avstrijo. — toda zaman. Avstri¬
ja je pač vzela Boko Kotorško ter etablirala
tam “avstrijsko Albanijo,” dasiravno žive

BEG IZ AVSTRIJE.

V Avstriji kakor tudi na Ogrskem popu¬
šča kmečko prebivalstvo vedno bolj domačo
grudo in se po mestih naseljuje, zapušča do¬
movino in se izseljuje v Ameriko in druge kra¬
je. Tisti časi so že davno minuli, ko se naši
ljudje za nobeno ceno niso ločili od rojstvene-
ga kraja. Naša država gospodarsko nazadn¬
je. Nič prida -se ne stori, da bi se industrija raz
širila in da bi se v tovarnah ljudje pošteno
plačevali. 'Slabo gospodarsko stanje pa izrab¬
ljajo agentje bogatih prekmorskih družb, ki
so agentsko organizacijo za izseljevanje do
skrajnih podrobnosti izpeljale. Prekmorske
'drubže so izvabile, iz države, osobi-to v Galici¬
ji, silno ljudi, kar se je zlasti ob zadnjih ne¬
mirnih časih pokazašk). Armadni krogi so za¬
to zaropotali in gališka vlada je, 'kakor znano,
prepovedala vojaščini podvrženim mladeničem
in možem se iz države izseljevati.

Ta prepoved da vfeliiko misliti. Koliko
mladih mož je moralo v -Galiciji že izginiti,
da so to prepoved izdali! Iz Galicije, z Ogr¬
ske, s Hrvaške, iz Slavonije, »Kranjskega,
da tudi s Koroške, Štajerske in že iz T' piske
čimdalje več ljudi izseljuje iz domovine. Ni
več tako, kakor takrat, ko je rajni Trdina
hvalil izseljevanje, češ koliko denarja da lju¬
dje domov prinesejo nazaj. Ogromna večina
izseljencev je za Avstrijo izgubljena; ostane v
Ameriki in v Nemčiji, kjer imajo že tretjo
generacijo naših slovenskih izseljencev, ki več
slovensko nežna, medtem ko je druga genera¬
cija še slovensko znala. To, kar velja za Slo¬
vence, velja v isti -meri za Hrvate in Poljake.

Nobena vojska, nobena nalezljiva bole¬
zen ni stala Avstrijo toliko žrtev, kolikor
nam jih je že tujina, požrla. Kmečki stan tar¬
na in jadikuje, v dolgeh životari naprej. Do -
hodke kmetij poberejo obresti, odvetniki, raz¬
ne pristojbine in -davki. Kmet namreč davčne¬
mu vijaku ne more ničesar skriti kakor 'boga¬
taš, ki se zato tako upira, da bi smele imeti
davčne oblasti v njegove knjige vpogled. Ena
slaba letina pomenja za 'kmeta beračijo. Na
teh tleh lahko delujejo organizacije agentov
prekmorskih družb, ki jih vzdržuje zdaj
■predvsem 'kmetič naše monarhije. Agentje sli¬
kajo krasote in sijajne plače v Ameriki z naj¬
lepšimi barvami. S kačjo lokavostjoin tudi s
silo izvabijo ljudi na morje. Kako se ubogi iz¬
seljenci vozijo? To, če nisi slep, že lahko v
Ljubljani vidiš. Spravijo jih kakor čredo
o-vac v najslabše železniške vozove, v Nemčiji
v tiste vozove IV. razreda, kjer ti mora na
svojem kovčegu sedeti, če ga ima.

Povsod ga gledajo postrani. “Avstrijski iz¬
seljenci so ,” se Nemci v rajhu rogajo, ka¬
dar vidijo, da se naši reveži po raznih postajah
gnetejo. To ve tisti, ki sliši Nemce v rajhu,
če mislijo, da -so sami med seboj. “Ali ni no¬
benega socijalnega smisla pri našemu sosedu
in zavezniku? Ali je takoj siromaščina v
Avstriji? Ali vlada tam nič ne stori, da bi se
mogli ljudje -doma preživeti.?”

Avstrijska javnost se 'zdaj precej z iz¬
seljevanjem peča. Neobhodno je potreba
predvsem zakon v varstvo izseljencev, ki ga
še zdaj ni. Bogataši so znali rešitev te postave
ki je bila že pred 10. leti predložena, do zdaj
preprečiti. Za povzdigo kmečkega stanu se
pravzaprav stori le toliko, kolikor je za naj¬
večjo silo potrebno, da 'konca ne vzame. In za
delavstvo? Rajši molčimo. Še 'zdaj ni delav
stvo za slučaj starosti preskrbljeno, dasi soci¬
alno zavarovanje čaka že celo večnost rešitve.

Avstrija kriči po velikih i-n korenitih soci-
alno-gospodarskih preosnovah, če ne, bodo v
nekaj desetletjih cele pokrajine Avstrije po¬
polnoma razljudene.

DR. RICHTER’S

Paln ExpeIIer

Prežene bolečine revmatizma, po -
kostnice, mišični revmatizem, nevral-
gijo ali trganje po čeljustih. Olajša vse
bolečine in trdosti v členih in mišicah.
Izvrstno zdravilo, če se kak člen izpah-
.ne, za hromost ter odrgnenja. Hitro
ozdravi prehlajenje, gripo, boleči vrat
in nahod. Zabrani vnetje pljuč in ti-
ščanje v prsih.

Ozdravi glavobol in zobobol.

4—5 kapljic v 'kozarcu vode je iz -
vrstno sredstvo za grgranje v slučaju
vnetja grla.

v  če se užije (4 kaplje v kozarcu vo¬
de) je izvrstno zoper krč v želodcu in
neprebavljisti.

Pristni expeller pride v zavojčku,
kakor ga kaže slika.

PAZITE NA NIČVREDNE
PONAREDBE.

25 in 50 centov steklenica v lekarnah.

F. Ad. Richter &  Co.

74-80 WASHINGTON STREET
NEW YORK.

AUSTRO-AMERin

PAROBRODNA

Direktna  črta med New v
Avstro  ■ Ogrsko° rtct

Nizke cene. _ J? 0 ' TA
Eiektnčna razsvitfc H

kuhjnja.

... J av a.

Vl *o b r ,

Kabine In. ^


KAISER ERM 2 7*«<'

-nO

v V

m


maetha

h * p/> ?

•jezilo,

Družbini

parobvodi

ua  'i

KAa^ER PEAN2 t«, 4'

MARTHA i:"'W

LAURA,

ARGENTINA,

»ASSiruj


r  , le#. 0
^ 1  ia'hk

.'01O etl

Za

Novi parobrodi se ^

. VSa  uadaljna

obrni na glavni

loji
zastor.

fEtPS BROS. d OD.,

2 Washington St, J

ali  na njih pooblaščene,
v Zedinjenih držav ' 6  ^

F stJ ’ ja

da; jj


0 SK» ‘?f r e


«e*" nat
; ti  saio° 11
\mVV- ■

\  Vi. 81

V* 111

si

-ilBO

vzgo3 a ;

potre ' bn111

j; zij 1

di bo P°' sta
. Vzgoj a  ve
‘ k #u, vod
l  ■dobi’'

■ more

Glavni urad : 82 Cortlandt St.,
NEW YORK, N. Y.

Podružnica: 6104 St. Clair Ave.,
CLEVELAND, O.

mi  .
I* le temelj
,pogubi; o.

j in zatreti i

It  deluje z '
/. ^bično, g  P"

^ Milost otroki

Pošilja

DENARJE
v staro domovino

Prodaja

PAROBRODNE

LISTKE


skus

potom c. kr. poštne
hranilnice na Dunaju; hitro

in ceno.

za vse prekmorske
parobrodne družbe po izvirnih
cenah.

Tisoče Slovencev se vedno obrača na to staro
tvrdko, a nihče ne more tožiti o kaki izgubi.

a a □ q d

SLOVENSKA TISKOVNA DRUŽBA

»

M čloiieika

'jo in z

, r0  iz proste
naj se p
se pren
in navf
čoka. Zato m
tfe žene, k:
p svoje na j bi
fevno ne zam
svoje zdi
(tožile, naj
m navadm^n
gibljejo slabi
Predvsem pa
varuje hudih
m  preneso i
■»otroka. S
prične vzg
ijstvom.

Prava vzgoja
1( Po rojstvu.
Tz S°je je,

®ka, kar noč
vstraji
»o, da se
aae v drug
^ »meti Ž<
j^bi dobn
J® se  mu je r
j.. Sez ida pozi

ir*«

405 W. Michigan St., DULUTH, MINN.

XXX

Izdaja največji slovenski dvotednik

NARODNI VESTNIK”

99

Naročnina za Ameriko:

Za celo leto.$ 2.00

za pol leta.1.00

Za Evropo In Canado:

Za celo leto.$3.00

za pol leta..

1

J

tV B  !Ulj T ;

® mora .

f le «b dr,
On

Ug

“koku

»e

raju

L.risim i n  ‘
% j 11  Pr

sžrs"

■v^goče.

tol

?» k:

ar

Ur

“dati Toc k

Čp  !? 0  Žel e  ’

K

st£

* o<U,? e  hj
> čSo 1

■ otl
k;

: to Ul


['■Kf d,

Sa

V hiu  ^ei

VHv.' 11  'ta

^ 0 P
y,V
lVv'


Za naše gospodinje.

rti  ZAČETEK OTROŠKE
VZGOJE.

^ e .

>
N
S '

\

.•.v, veliki ljubezni,
IW U ; , • maleffa otr

obdaja

'ki na
malega otroka, je

r

ir V

napak ’ ki se zas ^ e *

^ v prvih letih otroške

Je rava ° katerem se zde prema -

*1< ’ tne da bi pazile na nje, v

k» k0S  da ’ bo pozneje še dosti ea-

* -zeojo. In tako ' se zgodi ’ da
54 Za .-h letih otroci niso vzgojeni

razvajeni.

.'.-o lahko majhnega otroka
razvaditi. Slavni Pestaloci
>nC  ii Umetnost, biti v pravem
S; Ku besede mati, ne pride sa -

^ ir 3 «bi> trebajo je priu 8 i ?i”

^ ® .zadostuje, ce zaupa mlada

o naravnemu materme-
£' na vonu. Marsikatera vestna
mati si je v svesti svoje
popolnosti in bi rada 'boljše na-

Cimo si najprvo vprašanje,

\  je vzgoja. Otroka previditi z
Lm potrebnim, kar bo potrebo-
f, t  borbi življenja in vsposobiti
Fj a bo postal enkrat dober člo-
rL Vzgoja vedno vzdiguje otro-
|! kvi&u, vodi otroško strem-
ibenje k 'dobremu, vzvišenemu,
j^oja ne more dokončati ona po‘
'jtavi le temelj k dokončanju ali
ti—pogubi; ona zamore gojiti
'močiin zatreti strasti, toda le tam
L r  deluje z vstrajnostjo, mirno
nesebično, s posebnim ozirom na
! osebnost otrokovo. Z malo bese¬
dami: ona skuša dovesti dorasča-
joeega človeka s pomočjo navade,

[ i  besedo in z izglodam, 'da stori

\\\r  i ^ ohro iz  P roste vol i e '

J Kdaj naj se prične vzgoja? Pra-

I vijo, da se preneso nagnjenja, mi-
jljenja in navade od matere na
[ otroka. Zato naj bi se potrudile
L nlade žene, ki pričakujejo, go-
k ° jiti svoje najblajžje moči, naj se
duševno ne zanemarjajo, naj pazi¬
jo na svoje zdravje, ne da bi se
mehkižile, naj ne opešajo v svo¬
jem navadng*n delovanju, naj se
izogibljejo'slabe hrane,
t Predvsem pa naj se mlada ma¬
li varuje hudih strasti in jeze, da
ise ne preneso njih slabe posledi¬
ce na otroka. S šamovzgojo mate-
,]kj J rese prične vzgoja otroka že pred
“ “rojstvom.

Prava vzgoja se seveda prične
sle po rojstvu. Glavno pravilo pr-
* vzgoje je, vse odvračati od
otroka, kar nočemo, da bi se na -
Vadil, in vstrajno ponoviti to, kar
Mčemo, da se mn vcepi, da mu
postane v drugo naravo. Otroci
Morajo umeti že v tretjem in če -
“tem letu dobro moralično poidla-
W se  mu jeprivadila in na ka-
sezida poznejša vzgoja s po-
®° e J° razvijajoče se otroške ra -
Mranosti.

■ rva in najpoglavitnejša čed ¬
ni [j I Kt: ’ ^ mora  postati otroku že
|)i» r * e k letih druga narava, je ubo-
"vost. Ona je trdni temelj za
l( |J i ' so  ^ ru g° vzgojo.. Ubogljivost se
[J  /’ °l r °ku ne doseže tako hitro,
1  n ®i vs trajnejšim, najenako -
ernejšim in premišljenim, rav -
n K‘m dosežemo, da se otrok na¬
padi. Paziti moramo, da o-
u  nikoli ne prepovemo nobene
Ui^ ari ’. katero zabraniti nam v reš¬
il^ ! ^' ni  mogoče. Kar se otroku en-

Njv ®torit^ aP - >Ve ’ mora  brezpogojno
'i r  ’’ * n  kar se mu prepove,
« °P tlst fri- Sedaj se da

■ ahkim trudom vcepiti čut
, a v ' a '° ® dobro, tako da ostane
i te „] a °'. Toda stariši ne smejo
jjj° e a ^ otroku niti najmanjše
a m ’ ? Dezv estobe, ne trme in ne
ijk e  , av ° s tj, kratko nobene Ha¬
la. ^ 1  Jo žele odstraniti od otro -
e Se  pa stariši vesele nad

aro


f

fatko.

časno

^ razposajenostjo otro-
in "j?  ? e . u P a .i° ničesar odre-
m Ba ° v  aša .io vzgojo kakor ka-
ini en t Ca f’.k° postane otrok ra¬
se kak ^ P™akovati za sta-
dni 0 o+ 0r Za otr °ka žalostna pri-

7-1  °st,

kitu f , r ' ’ ai mora  biti popolnoma
Sijati f otroa ki naravi, je upo-
H e . koliko časa, dokler
! ‘i, t 0  : ® lma  razvite samozave-
'“a, p r - e do  tretjega ali četrtega
d a  .“‘“ogih otrocih ni potreb-
vnnoj> S u°^ kazen v  udarcih, to-
r a kj° rat  P° ma ga najboljše
h  zash, v -‘* eria 0  Pravem času. Če
*t*ri ] et  Z1  °-trok, ko je že enkrat
?° T a vz ( , S - ar ’ v ae  ®ibo, je bila nje-
ze  uapačna. Po tem
•i") aa e ; iu, p a  po šestem

’ da z s °trok tako ubog -
a dostuje k njegovi vzgo -

ji le beseda, prijazna, dobrotlji -
va, resna, in če  je potreba stroga.
Če v teh letih beseda ne pomaga,
tudi palica ne bo, njeno moč je
strla napačna vzgoja.

Kdo je prvi vzgojitelj ■ otroka?
Prva vzgojiteljica po naravi je
mati. Ob materini roki se vspne
otrok na lestvo življenja, po njem
očesu dobi prvi pogled v življenje
tako kakor ga ona uči gledati
stvari, jih bo gledal in sodil v po¬
znejših letih, kakor čuti mati in
kakor izraža svoja čutila, tako
se tvorijo čutila v otroku. Prvi
pojmi, ki jih zadobi otrok, osta¬
nejo dolgo časa in zapuste sledo¬
ve za vedno. To je, kar stori prvo
ravnanje z otrokom tako važno,
navidezne malenkosti še ne dotak¬
nejo le otrokove sedanjosti, ampak
postanejo lahko odločilne za nje -
govo prihodnost.

Radovednost. Ena najgrših la¬
stnosti človeka je radovednost.
Vse do najmanjše pičice poizve -
deti ali izvabiti iz svojega bližnje¬
ga samo da si uteši svojo radoved¬
nost in pa da vidi svojega znanca
v kolikor mogoče slabi luči, to je
delo radovedneža. Kolikrat se sliši
govoriti med ljudmi: “Koliko

ti zaslužijo?” “Kaj oni delajo in
koliko porabijlo?” itd. Cel svet
vprašanj, sumničenj in podtikanj.

Ali je res neobliodno potrebno,
da so vsakemu znane vse razme¬
re svojih sosedov? Ali se veliko
ložje živi, če se vedo skrivnosti
svojih znancev? So ljudje, ki ho'
čejo na primer, na vsak način, iz¬
vedeti, koliko dohodkov imajo po¬
samezni člani rodbine, in če so
jim izvedene vsote previsoke, p#-
tem prične delovati nevošljivost.,
kajti ta hodi vedno roka v roki z
radovednostjo.

Radovednost, klepetavost, nevo¬
ščljivost povzročajo človeku mno¬
go trpljenja, težav , bolesti, skrbi
in tužnih dni. Vsakemu ni dano
braniti se pred vprašanji radoved¬
nežev; marsikoga osupne predr¬
znost vprašalčeva. Kratki krepki,
včasih osorni odgovor je potre¬
ben, da se odkrižamo neljubemu
vprašanju ljubega znanca.

PRVOROJENEC.

Slavni učenjak Meenikov je na¬
govoril nekemu časnikarju, M ga
je vprašal, kaj misli o bodočnosti
naroda:

“■'Omejevanje porodov, ki se
zdaj v rodbinah civiliziranih na¬
rodov nekako instiktivno prakti¬
cira, je začetek degeneracije člo'
veštva. Vsaka rodbina se trudi,
da ohrani svoje prvo dete, in če¬
stokrat se varuje, da bi sploh ne
dobila več otrok, čeprav je prvo
dete splošno manj zmožno življe¬
nja nego poznejše. Prvo materin¬
stvo 'je nekako prvi poskus fun¬
kcij oniranj a, in tu se pojavlja de¬
lovanje narave, kakor pri vsem,
kot poskušnja. Treba je še nada -
Ijnili poizkusov, da se doseže po¬
polnost, Toraj nipravilno, če se
rodbine omejujejo samo ne ene¬
ga otroka,”

Te besede velikega učenjaka
bodo nekateri smatrali saimo za
fantazijo. Toda dejansko je v teh
besedah mnogo resnice za razvoj
človeštva. Ta trditev se opira na
dejstva. Slavni danski učenjak
Westergaard navaja v knjigi
“Mortaliteta in morbiditeta” za¬
nimive statistične podatke, iz ka
terih je razvidno, da je ž/.vljenska
moč drugega in tretjega otroka
večja nego življenska mož prvoro¬
jenca. Tako na primer doseže od
tisoč otrok:

Prvorojenci drugi otrok, tretji
4.  — 5. 7. itd.

1 leto 937 951 953 945 930
15 let 836 845 847 835 813

45 let 658 653 655 645 635.

Posebno v prvem letu kaže pr¬
vorojenec najmanj življenske mo¬
či. Znano je, da je prvi porod naj¬
težavnejši, pri prvem porodu je
največ mrtvorojeneev, pri tretjem
najmanj. Tudi splavi so pri prvi
nosečnosti najštevilnejši. Wester-
gaard navaja v prvi nosečnosti
126, v drugi in tretji 88, v četrti
in peti 89 splavov.

Po statistiki jenajmočnejši in
najzdravejši tretji otrok mlade
matere.

To vprašanje se mora rešiti tu¬
di z drugega stališča: s stališča
genialnosti v znanosti, umetnosti,
in delavnosti. Genialnost je najvi¬
šji pojav 'kultivitete ljudstva, ge¬

nialnost združuje prirojene instik-
tivne zmožnosti z veliko energijo
in pojavlja se v velikih izdatno¬
stih v vseh življenskih pojavih.
Poglejmo, kakšno mesto so, kar se
rojstva tiče, zavzemali veliki ge¬
niji v svojih rodbinah.

Gotovi življenjepisei trdijo, da
je bil Shakespeare najstarejši iz¬
med desetih otrok; moramo še pri¬
pomniti : izmed desetih otrok, ki so
ostali živi, kajti po matriki v
Stratfordu sta še narodil pred
Williainom Shakesspearom dve
sestri, ki sta umrli v nežni mla -
dosti.

Rabelais je bil najmlajši izmed
bratov i.’. r. rter. Pascal je imel
starejše sestre. Rousseau je imel
brata, za 7 let starejšega. Volta¬
ire in Vietor Hugo sta bila roje¬
na kot tretja. Ronsard je bil v
rodbini šesti, Chateaubriand dese -
tiChopin četrti, Mozart sedmi, rav
notako tudi Wagner. Pasteur je
bil tretji otrok, ravnotako slavni
nemški učenjak Koch.

Napoleon I. je bil drugi otrok,
ki so ostali ž.vi. od vse.lv otrok je
bil četrti. Peter Veliki je bil tretji
otrok cesarja Aleksija.

Seveda so to le izjeme. Tako je
bil Goethe prvi otrok popolnoma
mlade matere, ravnotako je bil
Lavoissier prvo dete.

A^prašanje prvorojenstva in nje¬
gova važna vloga v nasledništvu
in propadanju rodbin je zelo zani¬
mivo, toda dozdaj še ne razreše¬
no.

Statistk dr. Hausen v Kodanju
se peča s štatistiko bolezni pri pr¬
vorojencih in pozneje rojenih. Ta¬
ko na primer navaja, da so- se du¬
ševne bolezni pojavile pri 234 pr¬
vorojencih napram 167 pozneje
rojenih. Ravnotako pravi, da je
razmeroma večji odstotek tubar-
kuloze pri prvorojench. Tudi krat¬
kovidnost se pojavlja pri prvoro¬
jencih čest-*jš(* — ravno tako nag¬
njenost, do '.ločiriov.

Študij dednosti rodbin nudi
zdravnikom tudi ogromno polje
za delovanje.

321. Karfijolna solata.

Skuhaj karfijolo v slani vodi,
pusti jo, da se v njej ohladi, po¬
tem jo izabeli z oljem in kisom.

Ali pa stlači 4 rumenjake, zme¬
šaj jih dobro z oljem in kisom,
prideni še popra, soli, sesekljane¬
ga izelenega peteršilja, pehtrana
in luka ter oblij s to omako karfi-

i ol °-

Tudi jo lahko oblijes z zeliščno
omako (gl. št. 161.) ali pa s kako
majonezo.

322. Ohrovtova solata.

Skuhaj ohrovtove glavice v sla¬
ni vodi; ko so dovolj mehke, jih
razreži ter odstrani debelejša
stebelca, liste pa zloži in zvij sku¬
paj ; zreži jih na rezance, potre¬
si s poprom in zabeli z oljem in ki¬
som.

323. Fižolova solata.

Skuhaj dobrega fižola ter zabe¬
li ohlajenega z*oljem, in kisom;
prideni tudi malo drobno zrezane
čebule.

324.  Grah.

Skuhaj ga in zabeli mrzlega z
oljem in kisom. Naloži 'ga okrog
kake zelene solate.

325. Leča.

Izberi lečo, skuhaj jo mehko,
potresi z  drobno narezanim lukom
ter zabeli z oljem in kisom. Okrog
naloži na četrtinke narezanih tr¬
do kuhanih jajec in zelnafe so¬
late.

katerega ne de vaj preveč, in ol¬
jem.

333. Slaninska (špehova) slata.

Nareži 'kos -slanine na majhne
kocke, katere zarumeni. Potem
vzemi ocvirke iz ponve in jih deni
■kam na gorko; masti pa prilij ki¬
sa, ki -ga zavri. Nato vlij to mast
in kis na malo osoljeno glavno so¬
lato, premešaj jo dobro ter deni
na zadnje nanjo še gorke ocvir¬
ke.

Prav tako narediš lahko tudi
zelnato, na tanke rezance zrezano
solato.

314. Zelena.

Prav tako skuhaj ‘tudi debele
korenine zelene, olu£>i jih, zreži na
listke in jih zabeli s soljo, oljem
in kisom. Poteim deni na krožnik
pol krompirjeve solate, pol zele¬
ne, okrog pa naloži kake, zelene
solate.

315. Redkev.

Operi črno redkev, zrež jo na li¬
stke ter jo -zabeli samo s soljo in
oljem.

Ali pa jo nastrgaj na strgal-
niku, zabeli jo s soljo, oljem in ki¬
som -ter jo naloži v kupčkih okrog
fižolove solate.

361. Korenje.

Tudi lahko skuhaš, zarežeš na
listke ter ga potreseš s sesekljanim
-peteršiljem, poprom in soljo in ga
zabeliš z oljem in kisom.

317. Repna cima.

Izrastke, katere požene repa po¬
zimi v kleti, škuhaj v slani vodi,
preplakni jili potem še v mrzli vo¬
di, zabeli odcejeno cimo z oljem
in kisom ter jo daj kot solato na
mizo.

318.Fižol v stročovju.

Obreži na koncih fižolove štro -
ke, odstrani jim kolikor možno
nitke, skuhaj fižol v slani vodi, po
tem ga odcedi ko se malo ohladi,
ga posipaj -s sesekljanim peterši¬
ljem in česnjem ter ga zabeli z
oljem in kisom.

319. špar gl ji.

Skuhaj šparglje v slani vodi;
na odcejene in ohlajene pa vlij
olja in kisa, zmešaj jih ter jih daj
kakor solato k mesu ali pečenki.

Ali:Stlaei dobro 3 trdokuhane
rumenjake, pridevaj počasi olja
kisa, soli, popra, par žlic gorčice,
sesekljanega peteršilja, pehtrana
in čebule; zmešaj dobro to omako
in oblji ž njo kuhane šparglje.

Ali: Zreži šparglje na 3 cm dol¬
ge kosce, skuhaj jih v slani vodi,
primešaj ohlajenim na kosce zre¬
zanih rakovih repkov ter oblij so¬
lato 's prejšnjo omako.

320. Hmeljeva solata.

Skuhaj mlade vršičke hmelja
ter ravnaj ž njim prav tako ka -
kor s šparglji.

326. Bobovo solato
pripravi tako, kakor fižolovo.

327. Kumare v solati.

Olupi kumare, zreži jih na list
ke na stružen za repo. osoli jih in
pusti tako pol ure. Potem jih ožmi
potresi s poprom in čebulo ter za
beli z oljem in kisom. Ako hočeš
nareži med uje budi par gorkih
krompirjev.

Vložene 'kumarice zreži na list¬
ke ter jih zabeli z oljem.

Solata od kumar po novi šegi.

Zreži olupljene, precej velike ku¬
mare na približno 4 palce dolige
kosce i-n olupi te kosce z ostrim no
žem tako dolgo na okrog, da pri¬
deš do zrnja, katero ni porabno,
ker je škodljivo. -Dolge ofupke ku¬
mar, ki jih dobiš na ta način, zvij
zopet tesno skupaj ter jih zreži
počrez na drobne rezance. Te re¬
zance osoli; pusti jih nekaj časa
potem .jih ožmi in zabeli s kisom
enim surovim rumenjakom, pride
ini za noževo konco sladkorja in
popra.

Slaninske (špehove) kumare.

Zarumeni v ponvi na kocke zreza¬
ne slanine, prilij ji kisa in ga. za -
-vri. S tem polij na listke zrezane,
osoljene in ožete kumare:; pr kle¬
ni še narezane čebule in solato do¬
bro premešaj.

328. Zelnata solata.

Izreži zelnatim listom vsa stebel
ca, zloži in zvij jih več -sirup«i ter
jih -zreži na prav tanke rezance.
Zelnato solato potresi s soljo in
'kimljean ter jo zabeli z  oljeni in
kisom.

329. Mešana solata.

Zabeli fižola, leče, karfijole,
špargljev, glavne ter zelnate sola¬
te itd. vsako posebej ter zloži tu¬
di vsako posebej v sldedo, da na -
rediš nekako zvezdo. Na vrhu de¬
ni na četrtinke zrezanih trdo ku -
hanih jajec. — 0’b kraju deneš
tudi lahko krompirjeve solate, ze¬
lene in pese.

. 330. Krompirjeva solata s
slanikom.

Skuhaj, olupi ter zreži na list¬
ke še gorkega krompirja; sese -
kija j -drobno 1 čebulo in 2 trdo
kuhani jajci. Potem deni v plitko
sklddo vrsto krompirja, posipaj
ga s čebulo in jajci, deni zopet
krompirja, nato zopet vrsto čebule
z jajci; delaj to tako 'dolgo, da
bo skleda polna. Na solato vlij
olja, razmešanega s soljo in ki¬
som. Osnaži še slanika, -zreži ga na
majhne kosce, katere naloži vrhu
solate.

331. Artičoke v solati.

Skuhaj artičoke V slani vodi, iz
trgaj iz njih listke ter polij te li¬
stke z oljem, zmešanim s kisom in
soljo. Okrog pa naloži zelene so¬
late, kapar in oliv.

332. Kislo zelje v solati.

Popari kislo zelje in ga pokrij.
Črez 5 minut ga -odcedi in ožmi
ter zabeli s soljo, poprom, kisom

NAROČNIKI.

ki se preselijo, se prosijo, da nam
zraven novega naslova naznanijo
tudi stari naslov, ker nam druga¬
če ni mogoče naslova popraviti.
Mi imamo tisoče naročnikov ter
je med njimi mnogo popolnoma
enakih imen, vsled česar nam je
nemogoče vedeti, kateri se je pre¬
selil. Ako se bodo cenjeni naroč -
niki tega natančno držali, potem
ne bo več pritožb, da ne dobiva
eden ali drugi svojega lista. Rav -
no tako nam naj tudi vsakdo, ki
ne dobiva lista na popolnoma pra¬
vi naslov, to naznani, da popravi¬
mo. Pogosto se pripeti, da pride-
uovi pismonoša, ki dotičnega na¬
ročnika ne pozna, vsled česar nam
list vrne, ker ni naslov dovolj ja¬
sen. Po daljšem času se še le na¬
ročnik oglasi, da lista ne dobiva.
Bodite toraj pri naslovih natan -
eni. Upravništvo.

. I

10 Cigarettes

Zakaj ne kadite najboljšo

MEBO

X ^1 CORK TIP

CIGARETTES

Ni boljših

„So izvrstni”

POZOR:

Rojakom po Minnesoti in po drugih okrajih se naznanja,
da se loti, ki so na prodaj v Gary, Minn., pri eni najveeji jeklar¬
ni v Ameriki še lahko dobijo po primerni ceni, to je, za kratek
čas. Ker je naseljevanje vedno številnejše, prišla je dražba do
zaključka, da 'bode morala cene lotam povzdigniti. Zato rojaki,
kateri hočete nalomiti svoj denar sigurno in da vam bode nosil
višje obresti, imate sedaj priliko, da ga vložite v zemljišče na
Gary, Minn. Za natančna navodila se je obrniti na:

BEAKS VOLčANšEK, zastopnik 6ABY LANE CO., Eveleth, Minn.

FSfcAlSTK TORKAR, zastopnik, Gary, New Dnlutii, Minn.

—: ali pa na :—

GAWY  LAN P ۩.

GESTI, OFFICE, 202 PALLAEIO BUILEIK&, DULUTH, MINIT.

Townsite Office, Cor. Commonwealtli Ave and Gary St., CrARY, Minzi.

NAŠI ZASTOPNIKI. J

Za Brnabik, Minn.: Jaeob Delak.

Za Ely, Minn.: Matb. 1,. Kapsh.
LUDVIK PEEUŠEK, za Ely.

Za Eveleth, Minn.: Maks Volčanšek. —
G. Kotze.

OIEBEBI, MINN.: JAKOB MUH VIČ.
JOHN JERINA, New Duluth. Minn.

ANTON MAHNE in FRANK KOVACH,
za Chisholm, Minn.

Za Greaney, Minn.: Joseph Smuk.

Za Virginio in okolico: Frank Horva -
tich.

Za Auroro, Minn.: Louis Petelin.

Za Eauch, Minn.: Geo. Brozieh.

Za Crosby, Minn.: Tony Prosen.

Za McKinley, Minn.: Frank Hočevar.
Za Eice, Minn.: Vouk & Oman.

Za New Duluth in Oliveri Frak
Zajc.

JOHN NRAOOVAN, Ero, Suodan, Mann.
Za Calumet in Laurium, Mich.: Frank
Plautz.

SOUTH RANGE, MI C H.: IVAN COTIČ«
Za X*a Salle, 111.; Frank Krulc.

Za Chicago in Joliet, 111.; Jos. Blisch.
Za So. Chicago, 111.; Anthony Motz.

Za De Pue, UL.:; Joseph Omerza.
SVRINGFIELE, ILL.: John Kulavic.
FRANK BBEKCE, za VTauieg-an, Nortli
Chicago in Kenosho, Wis.

Za Gary, Ind.: N. M. Vuksinich.

Za Indianapolis, Ind.: Mih. Pav-ell, ml.
ANTON TRATNIK, za Ciinton, Ind.

Za Fairchild in Willard, Wis., Frank
Klančar. »

FITTSBURG, PA.: IGN. MAGISTER.
IMPERIAL, PA.: ALOJZ TOLLAR.
CANNONSBURG, F A., ZN 'OKOLICO:
JOHN KERN.

Za Braddock, Pa., in okolico: John A.
Germ.

Za Johnstown, Pa.: Mike Štrukelj.

Za Conemaugh, Psu, in -okolico: Joka
Brezovec.

Za Arona, Pa.: Anton Klanchar.

Za Garrett, Pa.: Jos. Vatne.

Za Darragh, Pa.: Jos. Hauptman.

Za Cliff Mine, Pa.: Math. Petrich.

Za Marianna, Pa.: Henry Lamuth.
JOHN MLAKAR, za Claridge, Pa.
KAROL BAUZON in FRANK LUNKA,
za Cleveland O., in okolico.

IGNAC PRELOGAR, za Collinwood, O.
SARBERTON O.: ALOIS PALLANT.
Za Barberton, O.: Frank Poje.

Za Bridgeport, O : Frank Guna.

Za Leadville, Jacktown, Stringtovvn,
Bocktown in So. Chicago, Colo.: F.
W. žužek.

Za Leadville, Colo.: John Janežič.
DENVER, COLO.: FRANK ŠKRABEC.
Za Primero, Colo.: Mihael Krivec.

Za Somerset, Colo.: Kajet. Erznožnik.
Za Yale, Kans.: John Homec.

GIRARD, KANSAS: ANTON ZAJC.

Za East Helena, Mont.: Fr. Suhadolnik
Za Oregon City, Oreg.: Josip Kestnar.
Za Rock Springs, Wyo.: F. S. Tauchar.
SURLET, WYO.: Mike Krivec.

Za Milvvaukee, Wis.: John Wodovnik.
Za Diamondville, Wyo.: John Globoch-
nik.

Za Black Diamond, Wash.: G. J. Po¬
renta.

JAK. CUKLJATI, za Fittsburg-, Kan«.
JOHN PUCELJ, za Racine, Wis.

MIH. BREZNIK, za Frontenac, Kans.
ANT. ŽAGAR, za Kansas City, Kans.

J. FERME, StoverviUe, Ark.

Upravništvo

“NARODNEGA VESTNIKA*

Slovenska trgovina

NA NOVO 0TV0RJENA V MANTEL-NOVI HIŠI.

V zalogi imam vsakovrstno orodje, železnino, pohištvo,
peči, štedilna ognjišča kuhinjsko posodo itd.

Dalje imam v zalogi olje, barve, vrata, okna, sploh vse, kar
se rabi pri grajenju hiš.

Preskrbujem tudi vsa kleparska in vodovodna dela.

Peoples Hardvvare &
Furniture Store

ELY, MINNESOTA

BERITE IN RAZŠIRJAJTE “NARODNI VESTNIK”.

r

GARY LUMBER CO.

Commonwealth Ave. & Haas e Street
NEW DULUTH, GABY, MINN.

STAVBNI LES, ŠINGLI
TRDI LES ZA POD
CEMENTNI OMET IN CEVI
ZA ODVOD VODE

STAVBNI PAPIR ZA STENE
IN STREHE.

DEE

DIE

Tl

Slovenski gostilničarji pozor!

Moja tvrdka, je prva in edina slovenska samostojna,
ki importira žganje naravnost s Kranjskega.

IMPORTIRAN KRANJSKI BRINJEVEC,
1MP0RTRAN KRANJSKI SLIVOVEC,
IMPORTIRAN KRANJSKI TROPINOVEC,
HIGH LIVE BITTERS (Grenčec),

PRAVO ZDRAVILNO GRENKO V T1W

J  A-, HORVVAT , 600  cmCA(i<) ST -> J01

tu

3 [=£3! G

& M*

NE ZAMENJAJTE 1 NE POZABI

DA, J E

V
A

V

v

V

VaC

V

&

v

v

i'4

V

V

V

s

&

i'4

V

i'4

V*?

}'4

V 4 ?

i'4

Vi?

i'4

Vi?

i%

V,?

i'4

Vi?

i'4

Vi?

i'4

Vi?

i'4

Vi?

i*4

Vi?

i'4

Vi?

Mestna taitnica Ijubljai

V LJUBLJANA, PREŠERNOVA ULICA 3 (Krai

največja in najvarnejša slovenska hranilnic

■Prometa koji.teem leta 1911 Al 4,5 milijonov
Stanje 'hnanilnSh vlog 42 milijonov kron.
Renervmi zaklad hranilnice I ,^1)0.000

aMuje po 4 1 |2 °|o Idbz  offlka,

Za vloge jumči rezervni zaklad hra talnice an i
stna občina ljubljanska z  vsem svojih 1  premo
njem in ;z vso davčno močjo v vredno, ^ ^ m
jonev kr-on. Posiovanje nadzoruje c kr.
vlada kranjska.

_ Denar .pošfljajte po pošti, ali kaki zaneslj,

Shn .banki zeiibevajte odločno, da se Vam , ® aaa -' *

ma"‘'Mesino iiranilnico ljubljansko’

pošlje

V L' BI' ' '

lka'lw drugo manj varno “špar kašo”. Nam pr takoj "p ^  ^

¥

%

JK

Vi?

go totoi banki dobimo za Vas denar^oj nas^Tnam J?
šiite tr.azlocno in natančno. J ov nam  P 1 '

Izključena je vsaka špekulacija in izguba vloženega
* denarja.

i’4i'4i'4i t 4Aj'4i'4i'4i'4i'> .v»... ... ... ... . .

ELCORA.

MATTAFFA & FASHION

SO NAJBOLJŠE SMODKE V DULUTHU
KATERE IZDELUJE DULUTH CIGAR CO.

W. A. KEHTEL, 118-120  W. Michigan Si., Duluth, Minn,

I nam je vedno bolj priljubljen, ee-
® ■ S tu-čLi to ni po volji našim ta “štu-

%  J diramim. ’ ’ Mi razumemo vaše le-

_ _ M -  \ j pe razprave povsem dobro, iii smo

\  X povsean zadovoljeni z listom.

VfSSSSSitSSSS/SSSSSSSSSSSSs A  y Cleveland, 'kakor je znano, je

Dopisi.

Kansas City, Kans.

uredništvo

naša največja kolonija v Ameriki.
Ne bom poročal podrobnosti, ki se
Cenjeno uredništvo Narodni gode med nami; nimam navade,
Vestnik: [da bi prodajal marne, ter sem

Ker se že dolgo ni slišalo iz na- j mnenja, da naj ostane tukaj, kar
togotne naeslbine, upam, da j se tukaj zgodi.

vrstice ognejo uredniškega

se

se te
koša.

Vsakojake stvari se dogodijo tu
med Slovenci, v Kansas City. Kav¬
no tako mi pride naprej, kakor
da bi bili tukaj vsi Slovenci, ki
so razkropljeni po vsem svetu. Ko
sem bil se majhen paglavcek je
moja mama rekla “Sinek, najhuj¬
ša pijanost je, če se človek kruha
napije.” A to pri nas v Kansas
Oity, Kans., ni povsem res. Vidi
se mi, da je hujša pijanost, če se
človek sladoleda napije. To se
je namreč zgodilo tukaj zadnjo
nedeljo v septembru; vendar ne -
čem pošiljati v svet posledic, vse¬
kakor pa omenim, da kaj tacega
ni za v cerkveno dvorano, kar se
je pripetilo že dvakrat za poro¬
doma.

Mnogo se je pisalo in se še pi¬
še med nami o slogi. Tukaj je pa
tako malo ■ občutiti te tako zvane
sloge, kot malo kje drugje. Pri
društvu sv. Petra in Pavla K. S.
K. J. je vložil odpoved predsednik
podpredsednik in zastopnik. Dne
5. t. m. moral bi nastopiti novoiz¬
voljeni odbor tega društva, pa sta¬
ri predsednik se je skril in ni pri-
,šel k seji. Pač pa čast podpred¬
sedniku. kateri je tudi urad odpo¬
vedal. Zaprisegel je novega pred¬
sednika, in prevzel je vzlic odpo¬
vedi pregledovanje knjig, ker se
nadzorniki nič ne brigajo. Gospod
stari predsednik društva sv Petra
in Pavla, vi ste pač skazali lepo
oliko, ker ste poslali ključe dru¬
štvenega premoženja glavnemu
predsedniku K. S. K. J. S tem pač
niste dosegli nobenih časti za dru'
štvenike. Članov je nad 70; ven¬
dar hoteli ste le vi štirje gospoda¬
riti, kateri ste se vedno prepirali
pri sejah. Članom bi bilo pač pri¬
poročati, da vzamejo društvena
pravila v roke, da jih dobro pre-
čitajo, in da delujemo vsi skup 1
eden drugemu v pomoč združeni
v društvu sv. Petra in Pavla
št. 38.

Pozdravljam vse rojake

sirom

Z delom ne gre najbolje; mno¬
gi se zadnje čase pritožujejo, da
ne morejo dela dobiti. Kar se ti -
če trgovstva, je v Cleveland tu¬
di že dobro zastopano. Da bi šlo
vsakemu po svoji volji, bilo bi
več kot dobro.

Sedaj imamo najlepše čase, ker
prešamo grozdje in delamo mošt,
in vaše razprave glede umnega
kletarstva so povsod dobrodošle
ob tem času. Grozdja bilo je letos
bol malo, ker bilo je presuho leto;
kolikor pa bode vina, bo veliko
bolje, kot druga leta. Slovenski
gostilničarji po severnih državah,
kjer ni vinske trte, požurite se
za grozdje in za mošt. Vse kaže,
da bo letos zaloga vina mnogo
manjša kot je bila pretekla leta,
in cene vinu bodo gotovo visoke
čez nekaj časa. Grozdje stane oko
li 65 dolarjev tona.

Slovensko časopisje me jako za¬
nima. Slovenci v Ameriki imamo
čez ducat časopisov, vsak ima svo¬
je posebno ime, in vsaik je opravi¬
čen do svojega posebnega miš -
ljenja, do svojega prava. In popol¬
noma se strinjam z dejstvom, koli¬
kor časopisov, toliko urednikov,
in kolikor urednikov, toliko raznih
mišljenj. Naši časopisi so nekaki
učitelji, čitatelj pa naj bo vsak
sam sodnik. Tistih je dan za dnem
več ki vedo, da ni res, da bi le
eden urednik vse ved-el, drugi pa
vsi skup nič — vsi ljudje vse ve"
do, pravi pregovor, in resničen je
vsaj v toliko, da vsi ljudje več ve¬
do kot en sam, in v manjšem ob¬
segu, da vsi uredniki več vedo kot
en sam, oziroma, da vsak.nekaj ve.
Veseli nas, da se večina nas s tem
strinja; le A. S. se vsakemu pro-
tivi, ki se upa zapisati kaj novo¬
dobnega, kaj naprednega, kaj ko¬
ristnega za izobrazbo in za gospo¬
darstvo. Ta prismojen listič se za¬
ganja sedaj v tega, potem zopet
v onega in nazadnje napada vse,
seje laži in prepir, in zopet nič
druzega kot laži in prepir. Časti-

. , v  . ,. , . i ti Janez Kranjec bodi prepričan,

Amerike, tebi poducna list pa.obi- K

imamo mi Slovenci tukaj v
j Ameriki proste roke in čiste oči, in
'vidimo tukaj česar nismo videli v

lo 'predplačnikov.

Anton Žagar.

Chisholm, Minn.

Dragi urednik:

Hočem vam opisati

vam opisati razmere
čisholmske. Delo se zadnje čase
težko dobi. Keptni in bossi so ra-
tali ošabni. Če gre človek okoli za
delom mu odgovorijo, da ga ne
poznajo. Pa to samo onim, kate-
rinimajo smodk za nje. (Tri stav¬
ke ne moremo in ne smemo priob -
čiti, so premastni. Ured.) Ko pri¬
de neki kepten v jamo praša ga
nek Peter kako se počuti? Kepten
odgovori, bolj slabo. Se ve, ker
sta celo noč skup pri dekličih ple-
sala T in kepten je že bolj star, in
ples in dekliči mu gredo v noge.
Pa ta priliznjen Peter ga kmalu
pozdravi. Ponudi mu desetak, in
keptnu ni treba trikrat reči pre -
dno ga stisne, potem pa odide. Več
bossov je ravno takih. Vsi lizuni
in nezavedneži, in isti, ki plačuje¬
jo za bosse imajo lahko delo, in
tudi delo lahko dobijo, zaveden
delavec, ki ne pozna suženstva, je
pa vedno zapostavljen. On hoditi
mora za druge v ogenj po kostanj,
ker, če bi bili vsi enake slape, mu¬
čili bi vse delavstvo bolj kot neme
mule. Tisti, ki kupujejo vino za
“Missis Boss” in viško za “Mi-
ster Bossa” so vedno v “gnhdi,”
če pridejo tudi z “mačikom” na
delo. Drugi, ki pa nečejo biti “po-
tonfel,” in hočejo nastopiti kot
se spodobi za moža in za človeka,

. so pa za vsako malenkost odslov¬
ljeni. Jaz sem delo zgubil, ker
nisem hotel iti k sestri necega
bossa na hrano, da bi ji mogel po-
magavi črepine prati. Slovenske
bosse, ki postopajo tako pristran¬
sko zoper delavce, in si pustijo od
ubogega delavca napajati naj bo
sram; še bolj sram naj bo pa ti¬
ste 'bedake, ki za nje plačujejo, in
jih častijo kot kako višje bitje.

Naročnik.

stari domovini, in se prosto kreta-
mo, kar se nismo smeli v stari
domovini. In sto- prostostjo s to
svobodo napreduje Amerika, in ž
njo napreduje tudi Slovenec in Slo
venka. Za sedanji čas je čašo -
pisje Ikot je A. S. ničla; in ured¬
nik tega časopisa je padel že pod
ničlo. Presneto malo si se naučil
v svojih številnih dijaških letih.
Vedno povdarjaš v svojem listu,
da si se veliko učil; javno pa po¬
kažeš, da si zmožen sejati edino
prepir in psovanje. Čudne šole, ki
•učijo tako oliko! Jaz sem držal
semenišče za sveto hišo, kjer se
goji višja nravnst; sedaj sem pa
sprevidel, da sem bil zaslepljen, in
to sprevidujejo polagoma, a goto¬
vo, tudi drugi. Janez Kranjc, ti
si zašel čez plot svojega poklica.
Tvoja preteklost ikaže, da si med
duhovščino kot kozel v zelniku.
Tvoj list prinaša na prvi strani
drobtinice — to je ogledalo tvoje¬
ga značaja, to je zmožnost tvoje
zelnate glave. A. S. je osamlen od
vseh slovenskih časopisov; vsi na¬
predujejo, ti si pa ostal daleč za¬
daj. Tvoji nekdanji najzvestejši
pristaši te obsojajo in ti obračajo
hrbet.

Baltic Mich.

Cenjeno uredništvo: Odločite

malo prostora za kratki dopis iz
naše-naselbine. Stavka je še vedno
z malo spremembo ista kot je bila
Stavkolomci med našimi rojaki še
taiko cvete kot je cvetelo pred
enim tednom; pridružil se tem
izdajieam ni nlkdo. Hrvati in Pin¬
ci ti se drže unijskih principov, in
če bi ne bilo naših in italijanskih
mlačnežev, bila bi že stavka dav -
no končana z delavško zmago. Na
tiste Angleže, ki skebajo, se ne gre
ker le inozemci so glavni rudarji,
opravljajo najtežja dela, in dela¬
jo na najnevarnejših prostorih.
Kakor rečeno, Hrvat in Pinc se
držita, v Slovencu in Italijanu je
pa še vedno mnogo tlačanske krvi.
So sicer častne izjeme, a teh je
večinoma na Baltic i ti v Kewee-
naw County, ker tukaj je tudi
med našim narodom malo skebov,
in še teh je večina takih, ki bi
držali s stavbarji, če bi ne bilo
skušnjave, kateri pravimo bitka
za vsakdanji kruh.

Rojak Peter Klobučar se je ske¬
sal in je pustil stavkolomsko de¬
lo. Rekel je sam, da ] se kesa, ker
je šel delati. Delal je le en dan,
in sedaj je zopet v našh stavkar -
skih vrstah, in odločil se je linij¬
skemu delavstvu, ki se bije s kapi¬
talom za večje pravice, ostati
zvest pristaš in tovariš.

Istotako je rojak Peter Rom -
ša ! k le en dan delal. Tudi ta rojak
je uvidel, da je bilo delavstvo po
teh jamah preveč izkoriščano, in
da je boj za večji kos kruha in za
vgodnejše delavske razmere pov -
sem opravičen.

Med Slovenci na Baltic imamo
'sedaj le dve izdajici. Eden teh je
J. Rozman, ki strelja na svoje to¬
variše in jim streže po življenju.
Radi tega roparskega čina je 'bil
klican na sodišče. Priznati ni ho¬
tel tolovajskega nastopa, in zato
je bila obravnava prestavljena, in
Rozman jepod varščino $200. —
in radoveden sem, če je to varšči -
no položil isti 'kapitalist za kojega
interese se on bojuje. V sodni dvo¬
rani so ga branili new yorš'ki de-
putiji, ki so ga obkrožili, da je bil
takorekoč skrit. Kralji bakra se
lahiko smejejo na tihem, da imajo
take petolizce, take nezavedne
hlapce kot je Rozman, ki deva na
vago svoje življenje in življenje
drugih za te peklenske jame, od
ledjih mimo on druzega kot. nekaj
drobtin, ki padajo raz miz kapita¬
listov. Rozman, sreča tvoja, da ni-1
si ti rojaka vstrelil. Ti bi šel v
ječo za življenje, in oderuški ka¬
pitalist bi tvoji družini ne porna -
gal prav nič. Tako in nič druga¬
če, in delavci naj bi že enkrat
uvideli, da je njih prijatelj unija,
in njih nasprotnik pa kapitalist.

Stavkar.

odkar je vgasnila zadnja solza na
materinem licu. Ta mlad obraz,
komaj čez trideset let, je naenkrat
ves zagorel v trepetu, ko se je oko
zbudilo iz zamišljenosti, nato pa
hipoma upadel v dvo-m in bolesti-
polne poteze. Spremljala sta jo do-
raščajoča deklica in deček kakih
šestih let, obsodil sem, da sta sin
in hči.

“O, vi ne veste!” mi je zvečer
razkladala gospodinja. “To je mi-
zerija! Še jesti nimajo kaj, pa so
vendar imenitno oblečeni. Nihče
jim več ne zaupa, vse imajo že za¬
stavljeno. Samo klavirja ne puste,
vse drugo ni več njihovo. Čudni
ljudje — o mizerija!”

Nato sem izvedel vse. Gospa je
bila vdova strokovnega učitelja,
ki je umrl pred dvema mesecema
za jetiko in ji zapustil štimajstlet-
no deklico in šestletnega sinčka,
ona pa je bila učiteljica klavirja.
Bolezen je vzela svoje in utisnila
celi družini pečat revščine in 'stra¬
danja. Vse, kar se je moglo ločiti,
vse je šlo na trg brezčutnega Žida.
Nazadnje ji je hišnik prijazno in
neprijazno svetoval, naj si poišče
'drugo stanovanje, ker zastonj ne
mora imeti nikogar v hiši, in sam
obesil na vrata listek, da oddaja
stanovanje.

“Kdo jih bo le selil! Stanovanje
je že oddano.” mi je rekla neke¬
ga dne gospodinja, ‘ko sva spet go¬
vorila o rodbini v tretjem nadstro¬
pju. “Vržejo jim na cesto! Poslu¬
šajte klavir!”

Skoz odprto okno je prihajal
sanjav adagi.

“To je ona!” je menila gospo¬
dinja. “Čudni ljudje! Gotovo je
to za večerjo! Kruha naj kupi
otročičema!”

Še dolgo dolgo se je glasil klavir
in dolgo sem slonel ob odprtem
oknu in poslušal igranje. Opazil
sem tudi druge, ki so radovedno
začeli nastavljati ušesa večerne¬
mu koncertu, Bogve, kakšnih mi¬
sli ! Prav do desetih, ko so poga-
snile luči po stopnica in hodnikih,
je trajala žalostna godba, potem
pa naenkrat umrla v temi. Čudnih
občutkov sem legel k počitku.

Drugo jutro okrog devetih sre¬
čam v veži petorico ljudi — pred
vrati zagledam voz za manjša pre¬
važanja pohištva.

Slutnja in radovednost me usta¬
vita in vrneta nazaj po stopnicah
za ono petorico — sledil sem jim
prav v tretje nadstropje — v sta¬
novanje vdove. Spoznal sem Žida
starinarja v tretji vzporedni ulici

KLAVIR.

Napisal Ks. Koblar.

je bil neljubi gost pri imenova -
nem kočarju, so dobili iz Zagreba
policijskega psa. Privedli so ga
čez 'dva dni po tatvini na 'lice me¬
sta in mu dali povohati pipo, ki
jo je bil tat tam pozabil. Toliko
da je jpšl poVohal pipo, jo je ta -
lcoj Ubral po poti naravnost proti
vasi Sudkov. Tu je hitel v hišo sli
karskega mojstra Janeza Karasa,
pri katerem so bile ukradene re -
či v istini najdene. Nato je bil Ka
ras odan sodišču.

Kaj vse napravi slaba vest. Te

tedne je iz Časlave v Prago prišel z
vlakom mesarski pomočnik Karl
Dvorak. Na kolodvoru stopi k nje
mu nek moški in ga ostro nagovo¬
ri: “Vi ste krojaški pomočnik?”

Ne,” odgovori Dvorak, “a jaz
sem mesarski pomomčnik.” ‘Aha,
že vem, vi ste imeli neko reč s
svojim gospodarjem, kaj ne?”
1  ‘ Hm, da, neka majhna diferen -
ca je bila, a tega je že dolgo.”
Nič “dolgo” in nič preveč ne go¬
vorite, marveč pojdite z mano j;
jaz sem detektiv. Tatkoj mi dajte
svoj denar, da ga shranim.” Dvo¬
rak je ubogat, dal neznancu svo¬
jih 16 K in šel ž njim do policij -
skega ravnateljstva. “Semkaj pri
dite jutri zjutraj ob 9 uri; ako se
izkažete, da ste nedolžni, dobite
svoj denar takoj nazaj.” Nato je
neznanec izginil. Naivni Dvorak
se je drugo jutro res podal na po¬
licijo po svoj -denar in ondi pove¬
dal, kako in Ikaj mu je prejšnji
dan velel “detektiv”. Na polici¬
ji pa o “detektivu” seveda niso
nič vedeli, pač pa so se začeli za¬
nimati za Dvoraka in res so našli
zabeleženega radi neke male tat¬
vine Moža so seveda takoj pridr¬
žali.

Cleveland, O.

Priobčite par vrstic v predale
našega cenjenega lista, ki prinaša
toliko poduka in zanimivosti, in

Učenost urednika A. S. še ni
slovenskemu ljudstvu koristila
nič, zato ker je cilj tega lističa
držati priprosto ljudstvo v neved¬
nosti, iker čim bolj je narod neve¬
den, tem ložje se izkoriščava: Mi
slovenski delavci se moramo boriti
za obstanek in borba le istih je
zmagoslavna, ki se ne bojijo hu¬
dobnega duha, s katerim se jim
preti, kakor hitro se zavedajo, da
so tlačeni, iin -odrečejo suženjsko
pokorščino kapitalistični batini.
Ko smo bili še otroci so nas naši
dragi starisi strašili z bavcom; po¬
tem .smo malo odrasli, in uvidili
smo, da je “bave” le za otroke
plašit. Za tem pa je prišel drugi
strah — pekel iu lueifer. To je bi¬
lo allright, dokler smo bili mlečni;
sedaj smo pa zreli možje, in ta
strah nam je 'kot “Blažev žegen.”
Slovenski listi, naprej za izobraz¬
bo! Karol Reme..

Spodaj na glavnih vratih je vi¬
sel že teden dni bel listek, da se
v tretjem nadstropju oddaja sta¬
novanja s tremi sobami in pritikli¬
nami; “Natančneje se  poizve pri
hišniku.” je bilo pristavljeno prav
po načinu onih velikih hi|, kjer
je hišnik najvišja oblast, ki odpu¬
šča in sprejema goste in samo po¬
roča zunaj stanujočemu gospodar¬
ju.

Bil sem v hiši še skoraj tujec,
kajti šele pred 10 dnevi sem se bil |
■priselil v skrajni kot prvega nad- 1
str op j a z oknom na dvorišče. Po¬
znal sem samo hišnika in domačo
gospodinjo — zadnje dni pa je
zbudila mojo pozornost srednje
velika stasita dama, oblečena v
črnino. Kmalu sem izvedel, da rav¬
no ona zapušča omenjeno stanova¬
nje, ker ji je hišnik nepričakova¬
no, da, naravnost brezobzirno od¬
povedal.

To je podražilo mojo radoved¬
nost in o prvi priliki sem si jo ho¬
tel natančneje ogledati, kajti na¬
ravno in resnično je, da tako mala
zasebna trpljenja in neprilike člo¬
veka v samoti in pomanjkanju
bolj zauimajo kot boji velikih sve¬
tovnih sil.

Ko sem jo v novič videl, takrat
ni bila sama. Bilo je že proti veče¬
ru, ko sem zapuščal svoje stano¬
vanje in jo prehitel na stopnicah.
Samo za hip sem jo mogel pogle¬
dati ; pozdravil sem jo in ji pogle¬
dal prav v oči, ki so se skrivale za
črno tančico. Začudeno me je
pogledala in nalahno prikimala z
glavo; gotovo je dvomila, sem li
vljudno nesramen ali sem resno
vljuden. A ta pogled! Ni me še ta¬
ko presunilo nobeno žensko oko,

Molče je odjirla gospa in molče
ji je sledil žid 's svojimi ljudmi.

“Tukaj,” je rekla naposled, ko
je obstala pri klavirju v zadnji so
bi. Ni izpremenila obraza, neka
moška volja ji je bila legla v po¬
teze in jih krčevito držala.

Žid je vstopil v primerni razda¬
lji in opazoval inštrument, potem
je stopil bliže in začel pritiskati
posamezne tipke in poslušal bolj
z očrni kakor z ušesi polne glaso¬
ve strun. Nato se je približal go¬
spe in iz polne listnice naštel ne¬
kaj desetakov. Ni jih dvignila, ni
jih štela, obležali so na mizi.

Tedaj je vstopila hčerka. Bila je
še razpletena, a ko je začutila tuj¬
ce v salonu, je prihitela! takrat so
že premaknili klavir od stene in
žid je zmetal muzikali j e na kup in
jih prevezal z vrvico. Vprašaje se
je ozrlo dekletce v mater — a ta¬
koj je spoznalo, kaj se godi.

“Mama — zdaj ne bomo več
igrali — kako bo dolgočasno! Če¬
mu pa pustiš mama?”

Mati je molčala, pogladila jo je
po zlatih laseh, nato pa tiho šepe¬
tala: “Dobiš drugega, lepšega.
Kmalu ga dobiš!”

“Ne, pustite, da še zaigram!”
Žid je bil nejevoljen, veudar se
je vdal.

Dekletce je zaigralo najlubšo
pesem, še Židu se je izpremenil rez
ki obraz, mati je pristopila in jo
motrila. Takrat je za hip zgenila
z obrazom in iz očesa je privrela
nevzdržljiva solza. A hčerka se ni
mogla ločiti, že so bili spet prema¬
knili klavir — ko je hotela tudi
mati zadnjič podati roko spečim
glasovom, pa žid je zavrtel klju¬
ček pri pokrovu.

Tedaj sta zaplakali mati in hči
kakor da odnašajo iz hiše življe¬
nje... Na mizi je še ležal nedotak¬
njen denar, v kotu pa je gladno
zijala praznina kakor po pogrebu.

Težave Abdul Hamidovega ku -

barja. Neki bivši kuhar ekssulta-
na Abdul Hamida, po rodu Rus,
pripoveduje, kako težka je bila
njegova služba. Predvsem sov -
raštvo in spletke številnih lenu"
hov, ki so bili zbrani krog suita -
na in so mrzeli vsakega tujca in
■novega uslužbenca. Prvi pokuše -
valeč jedil ga je imel posebno na
piki in kuhar je bil v vedni ne var
nosti pred njegovim sovraštvom;
saj bi bilo le treba, da bi bil po -
kuševalec izjavil, da mu je bilo
slabo po jedeh, pripravljenih za
sultana, pa bi bil kuhar izgub -
ljeu. Vendar se je Rus skozi vse
nevarnosti nekako srečno preril.
Njegova služba je bila silno na -
porna; vsako jutro je moral pri¬
praviti štiri različne zajuterke:
turški grški, francoski in alban -
ški, vsak po 12 jedi. Da je delo o
pravem času dovršil, j,e moral
zjutraj ob treh vstajati. Časih pa
sploh ni šel nič spat, da si je za
sultana kako novo jed izmislil.

Samostani v Avstriji. L. 1843.
je bilo v Avstriji 416 samostanov
s 6350 menihi in 83 samostanov z
2054 nunami. Po zadnji statisti'
ki iz 1. 1911. je bilo moških samo -
stanov 640 z 11.116 menihi in 116
ženskih s 7.339 nunami. Imetje
katoliške cerkve je znašalo kon¬
cem 1. 1910, če se odšteje za 778,
751.608 kron pasiv. 12.000 miljo-
nov kron ali dvanajst miljard
kron.

NAZNANILO IN PRIPOROČILO.

Zopet uspeh policijskega psa.

V  prvi polovici m. m. je bila ko -
carju E.’Matoušku v Postrehnovi
pri Zagrebu ukradena obleka in
perilo v skupni vrednosti za 195
K. Ker se ni imoglo dognati, kdo

Pozor! Pozor!

Z malim denarjem veliko zabave!

Najboljši in najnovejši

GRAMOFON samo

$

7.50

Naročite si najnovejši GRAMOFON, s katerim si lahko
prijetno zabavo z najlepšimi pesmi in godbo za mal dena.- naprav itj

n  mi a  i\,rrNTnr\NT - 1 —  _ • . . u <Ar.

Naš GRAMOFON je popolnoma nova iznajdba. Nadkr'1'

'Tjuje v«,

druge radi čistega, močnega glasu, vsled tega vam ga n a j t0 pl

poročamo Ako si naročite naš GRAMOFON, smo •

dete z njim jako zadovoljni. Lan1,

Rojak Frank Žnidar je potoval¬
ni zastopnik za Narodni Vestnik,
Nahaja se sedaj v državi Ohio, in
pozneje obiskal bo državo Penn-
sylvanijo. Rojak Žnidar je poobla¬
ščen pobirati naročnino, oglase in
naročila za tiskovine. Cenjene ro¬
jake in rojakinje uljudno prosi -
mo, da ga blagovolijo prijazno
sprejeti, in da mu gredo na roko

Spoštovanjem

NARODNI VESTNIK.

Prodajamo tudi igralne plošče najboljših pesnikov in g0  n
po 65c komad. Naše plošče so izdelane popolnoma iz nove B  °

titm  vnnralil ipn in ni Ir a Ir n-n no nnlrvro i r\  A ^

pri vporabljenju nikakor ne pokvarijo. Ako padejo, se ne r 1 ""'
in to dejstvo jim daje prednost pred vsemi drugimi izdelki

I vv. /i t wi n -i h a I i -V-, a a! av, a A. ~ J    ^ 1_ , -

Jamčimo najboljšo in pošteno postrežbo s tem, da v sluč '
dovoljnosti naročnikom denar vrnemo. Vsa naročila se moi . a ' l - U  ^
plačati. Cenik pošljemo vsakomur brezDlačno a ’ )0  P-i

ponj.

B enko rus  & r*

11250 INDIANA AVE., CHICAGO, ILL.

u

pevci s*

i« f

; ji««'"

odš

in

krat

A. M. MURNIK

Grant Avenue

Eveleth, Minn.

Največja zaloga

JjntraJ o* 1

iic, k«*? 1

™ goščavi

- je imel

MANUFAKTURNLGA BLAGA, TKANIjnE  ŽENSKIH
IN OTROČJIH OBLEK, KLOBUKOV IN VSEH DEU
GIH DOMAŽIH POTREBcsuIN.

: ’ prišel je ®P'

i Posebno pozornost posvečamo Slovenkam!

b  je P rišel

p strašno m 1

PRIDITE IN SI OGLEJTE NAČO ZALOGO TER PRE- |
PRIŽAJTE O NAČIH NIZKIH CENAH.

ptajinstveno

In zopet je z
-je donelo po
i tisočkrat od
“Čas je!” J e
®t do ust.

Dol in 'breg

jtaznovrstnim

Kadar greste nazaj v stari kraj zahtevajte “tiket” za

Baltimore and Ohio železnico

CHICAGO do NEW Y0RKA

Pišite : R. C. HAASE,

Northwestern Passenger Agent, ST. PAUL, MINN,

po parobrodno knjižico, ki kaže vdobnosti te železnice do
parnika.

“Danes se zi
bo plesati!” 1
ctk in krepko
; Ob istem čast
j iiiki, je korak:
s oboroženih \
toraj morali r
an obstali, da
leesti in si zak


Slovensko zavetišče

v Ameriki

INKORPORIRANA V DRŽAVI ILLINOIS.

NAJBOLJ POTREBEN ZAVOD ZA SLOVENSKI
NAROD V AMERIKI.

URADNIKI:

Predsednik: Frank Sakser, 82 Cortlandt, St., New York.
Podpredsed.: Paul Schneller, 208 5th St., Calumet Mich
Tajnik: Fr. Krže, 2616 So. Lawndale Ave, Chicago, IH
Blagajnik: Geo. L. Brozich, Box 424, Ely, Minn.

NADZORNIKI:

Joseph Benka, predsednik, 41250 Indiana Ave., Chicago

Frank Mladich, John Žvanut, A. H. Skubic, Frank Pod¬
boj, vsi v Chicago, 111.

DIREKTORIJ

obstoji iz vseh zgoraj navedenih uradnikov in nadzorni

kov ter še sledečih rojakov:

John A. Germ, Braddoek, Pa.

Ivan Pajk, Conemaugh, Pa.

John Gantar, Frontenae, Kansas.
Matija Pogorelc, Chicago, 111.
Louis J. Pirc, Cleveland, Ohio.
John Verderbar, Chicago, 111.

E. J. Mencinger, Pueblo, Colorado.

Vsaka slovenska organizacija, ki šteje po ^' a  - u
več društev, je opravičena do enega člana v direktor*
Vsak slovenski list v Ameriki je opravičen do 6
ga mesta v direktoriju. do

Vsa ostala samostojna društva so opravičena
enega zastopnika v direktoriju.

Rojaki! Agitirajte za Slovensko Zavetišče v
riki, ki naj bode spomenik skupnega narodnega ( e  ^
potrebi smo si vsi enaki, podpirajmo eden druge?
skrbimo za one, ki si sami pomagati ne morejo.

. . Vsi dopisi in denarne pošiljatve naj se pošilj»J®
tajnika: Fr. Krže, 2616 So. Lawndale Ave., Chicago-
ki denarne pošiljatve oddaja blagajniku tedensko.

'Marii

ija!”

za

I la % je 'bik

i ihL Sedaj Je
r Nadnokrv.

.“i 0 , mu S(
; a %!” , 2a
r>vati 88
! tVo  telo S L

»iti, k ° 2

p ^

Hedt- V ' Sed

MS,«

S 4 ;,

“' '^Peča¬

ni

‘ji.

Ti

s «tc jJJ e  Pre

iti „ a °tel


ni
'Oiora


fcV°lf



ari Je t

■ttx i >»

'hit


Ul,

S  ti r tr a I

jHb,- 6  trt

i

k ^


■'i 1 «


v

s>

ter

Črna zena.

Zgodovinski roman. — Priredil Javoran.


bolj motno in vedno bolj tiho,nazadnje že jedva slišno.
nae nkrat potegnil veter in še enkrat.prinesel v vas vrstice:

“Ah, svoboda zlata,
zate mi gori
srce-’’

V hišah je potihnilo, a v srcih je gorelo in vrelo dalje in vsakdo
težko pričakoval jutra.

Zjutraj ob prvem petlinjem petju se je naenkrat zaslišal močan,
klic kakor bi kdo zatrobil na močno trombo ali kakor bi za-
kla v goščavi od puščice zadeta divja zver. Nekaj strašnega in

'oznega je

Pevci

(Dalje.)

“Ah, svoboda zlata,
zate mi gori
srce — in veli,
naj pridem pote,
ker ženin te čaka.

Jaz svobodo ljubim;
vse moje želje
po nji Hrepene;
nji svoje srce
radostno obljubim.

Za svobodo pravo
dam rad svojo kri,
ki vedno plamti,
kot ognji nocoj
plamte čez dobravo.”

so odšli. Glasovi strun so se slišali še nekaj časa, a tudi

imel na sebi ta glas, tako da je šel skozi mozeg in ko-

Prišel je izpod Kamnjega in se razlegal po dolini proti Bodeš-
:«n in glasilse je kakor dolgo raztegnjeni “hooooo.”
g 0  je prišel ta strašni glas dovasi in hiš in ko je zopet ravno
strašno in grozm odmeval od 'bližnjih gora, je vsakogar obšlo
e fco tajinstveno in skoro nezmožno čustvo.

In zopet je zadonel isti glas, ali celo več glasov; počasi in straš¬
no je donelo po planjavi: “Čas je!” je odmevalo ravno tako stra-
tisočkrat od skalnih sten.

“Čas je!” je šlo zdaj bliskoma od hiše do hiše, od koče do koče,

ed ust do ust.

Dol in breg sta oživela; povsodso prihajali bojevniki, oborože-
z raznovrstnim orožjem, veselih lic in krepkih rok.

“Danes se začne žemitovanje,” so vpili vsi vprek, “danes za-
faemo plesati!” Obenim so vsi veseli in navdušeni metali klobuke
zrak in krepko ukanje je pozdravljalo zabeljeno jutro.

Ob istem času, ko so se po vseh vaseh pripravljali in zbirali bo-
vniki, je korakala po cesti iz Radoljice proti Bledu mala četica
loro oboroženih vojakov. Videti jim je bilo, da so že utrujeni, da
to toraj morali napraviti -žedolgo pot. Prekoračili so Bohinjko in
jotem obstali, da se nekoliko odpočijejo. Vsi drugi so posedli tik
jb cesti in si zakurili ogenj. Le eden se je oddaljil od njih in šel

proti bližnjemu gozdiču. Bil je to velik, lep mož z razmrseno črno
brado. Večkrat je-potegnil z roko po glavi, si obrisal potno čelo in
oči in nato močno zmajal z glavo. Kar naenkrat je vstala polek
njega neka črna postava. Mož je hotel hitro skočiti, toda že je ležala
na njegovi rami tuja roka in šepetajoč glas mu je dejal:

“Le sedi, Bregar, mene se ti ni treba bati. Saj sva bila pred
kratkim skujDaj. — Da ste vendar prišli!”

“A, ti, Štefan!” mu je presenečeno odgovoril vojak. Kaj je
novega? Ali je še mirno? Ali ste se že uprli? Ali pridemo pravo¬
časno ? ’ ’

“Že sem se bal, da ne pridete. Zdaj pa prihajate ravno prav;
ravno danes smo začeli upor. Kajne, saj je gospod Andrej s svojo
večjo četo tudi za vami? — Toda povej vendar, zakaj si tako žalo¬
sten! Ali se ne veseliš z nami vred že vnaprej naše zmage?”

“Seveda se veselim; in še bolj se veselim, da moram pomagati
svojim domačinom ob tako težkih dnevih. — Ali nekaj drugega je,
kar me teži. Pomisli, če naletim na Brdih ali kje drugje na svoje
prijatelje in znanace, potem pride na dan vsa moja sramota in ne¬
sreča; — celo Zalka me bo zaničevala.”

“Zalka nima nikaltega povoda, da bi te zaničevala. V tvoji
zadevi ne vidim prav nobene sramote. Sicer pa, France, nihče te ne
ho spoznal, verjemi mi; gosta brada te je popolnoma predrugačila
in vojaška oprava tudi.”

“Tako, nihče me ne bo spoznal!” je neverjetno odgovarjalvo -
jak, “in vendar, zakaj si me pa ti spoznal na prvi pogled?”

“Hihihi,” je samozavestno pokašljeval rnožek; “kar vidim jaz,
tega tisoč drugih ne opazi. Slišim res ne dobro, a vidim pa kakor
lisjak. Sicer pa tudi nič drugega nimam, kakor svoje dobre oči. •—
Toda, France, saj prde Andrej, ne?”

“Seveda pride. Razdelili smo se na dva oddelka. Nekaj nas je
šlo naprej kot nekaka predstraža; Andrej z glavno četo je pa še
zadaj: ”

France je hotel govoriti še dalje, toda besede so mu zastale v
grlu in moral je prenehati. Nekaj časa je molčal, potem je pa na -
daljeval otožno:

“Usoda me je odločila v nesrečo. Bog ve, me li Nigana počoka
v Krškem! Štefan, nesrečen sem, a ne samo sam, ampak vsakogar,.s
komur pridem v dotiko, pahnem v nesrečo.”

“France, tega ne vrjamem. Ljubi Bog ni nikogar odločil za
nesrečo,” ga je tolažil Štefuljček; “nekaj časa nas pač skuša, ko pa
enkrat prestanemo poskušnjo, potem nas pa poplača s tem večjim
blagoslovom, kakor nam priča Job. Zato le nikdar ne obupati, nik¬
dar ne izgubiti poguma, ampak vedno zaupati na Gospoda. — Da mi
boš verjel, da se prav nič ne bojim za tvojo srečo, pazi, France, kaj
t ipovem: Če bi ti na svetu ne imel nobenega prijatelja več, tedaj
je in ostane kroparski rnožek tvoj prijatelj. Name smeš vedno raču¬
na in če 'boš kedaj potreboval pomoči, tedaj veš na koga se imaš
obrniti. — Štefuljček zna in premore mnogo.”

V znak prijateljstva in v slovo sta si podala roke.

Drugo jutro je korakal Kroparski rnožek navsezgodaj iz Bode -
šič skozi gozd proti Brdom. Ob svitu jutranje zarje se je ustavil na
nekem prijaznem gričku pod Špikom in se oziral okrog sebe. Zami¬
slil se je: danes je toraj napočil dan, ki prinese kmetu-trpinu zlato
svobodo, dan, ki ga reši iz neusmiljenih Hartmanovih in valpetovih
rok, danes bo zagospodoval blejskemu kotu nov, dober gospodar,
gospod Andrej, ki se že bliža s svojo četo, da pomaga kmetom pre¬
gnati kruteža z gradu — in potem bo on sam zapovedoval, on, ki jih
bo ljubil in bo imel srce zanje ter jih bo varoval nadlog in jim potna"
gal v nesreči.

(Dalje prihodnjič.)

ZNAK DOBRE OBLEKE

Clolhing Co

DVE VELIKI TRGOVINI

DULUTH SUPERIOR

Cena za vse enaka. — Obleka za
možke in fante; najboljše blago
po primernik in poštenih cenah.

ČE Sl ŽALOSTEN ALI OTOŽEN

poseti naš

EIy Opera House

kjer bodeš videl krasne, naj
novejše premikajoče slike,
obsegajoče črtice iz cel egu
sveta. Slike so jako poučljive
in tudi zabavne — Menjava
mo jih vsak dan. — Za obi
len poset se priporoča

VODSTVO

r -

Prestolon asledn ik Rudolf.

Njegove pustolovščine, ljubavne spletkarije in njegova tajnostna smrt.

(Konec.)

‘ Marija!” zaihti bolestno ter pr : vije mrtvo truplo »a svoja

R&

tarija je bila mrtva,
jie le sedaj je Rudolf sprevidel, kaj se je dogodilo. Vstane ter
J*™ hladnokrvno mrtvo telo na svojo posteljo. Ko vrže svoj po-
ta njo, mu solze zalijejo oči.

Marija!” zaplače. Ti si umrla za najino ljubezen, ti si se
ea  žrtvovati sama! Ali zamorem jaz živeti, da mi ne ‘bode tvo-
i_ttrtvo telo skoz vse moje življenje pred očmi? Ne, ne, za: teboj
e ®iti. Prisegel sem ti, svojo prisego hočem držati.

Rudolf se vsede k pisalni mizi ter piše dolgo.

Medtem, ko se je odigravala v dvorcu ta tragedija, je zunaj že
beli dan.

Lariš potrka na vrata Rudolfove sobe.

Takoj, takoj, pridi za nekaj časa....”

fludolf -zapečati pisma. It  miznice vzame samokres ter pristopi

Postelji.

^ r ’ me  Marijino že otrplo roko.

SbitU Sl me  P rehtela:  Ljubila si me, tudi jaz sem te ljubil. Po-
i, del T -01 na vse > P a ni mi  kilo mogoče. Moral sem se hlini-
a  i sem moral proti zahtevi svojega srca. Ljubil sem te, niha¬
ta^ ° 1S ^f m °8 la  biti svoja. Ostanite vsi z bogom, nama pa od-

| b ,

°dgrne pokrivalo, se vleže, in pritisne svojo glavo na
,,^ 6 0  Marije ter se pokrije, da se ne bi slišal strel,
bogom!” se je slišalo zamolklo izpod odeje.

P rk ' sne  petelina. Pokrivalo se je malo privzdignilo, strel
r ni  Povzročil velikega šnma.
y ^ Ses tra sta 'bila mrtva.

^oloi tr , enutku  zgnila je Aavstro - Ogrska monarhija svojega

Naslednika.


2ast e k° lik<> žasa  -)’ e  Prišel Laris zopet da zbudi Rudolfa.

W(Jj y  trkal na vrata. Oglasil se ni nikdo. Brzih nog se

"Jez * n ' Co  ^ er  zakriči ves zasopljen:

H>lf a  n S  Marija, nekaj se je moralo 'zgoditi v sobi kraljeviča

V S j’ ■

^la žaf 1Sotni  Pohitijo takoj gor do spalnice, kjer se je prej od-
d a  ‘° stna  tragedija. Vrata so bila zaklenjena. Knez Koburg na-
Kn J 6 Trat a razbijejo. Ko stopijo v sobo, zagledajo pred seboj
31 v ,. P R udolf j e  ležal čez Marijino truplo počez ter je še
h  Tako' - 1 - Samokres , iz senc pa mu je tekla še topla kri na beli
Knez'' i e bil ° jasno, kaj da se je prigodilo.

oburg da nemudoma zapreči kočijo ter se odpelje na


^nežnejši način je naznanil cesarici resnico, kaj se je zgo-
k i/ e ^ ki 8 u - Ona se je onesvestila.

3 ]j ot  oesar Fran Josip zvedel za strašno tragedijo, se je raz-
0 r °k ter vzdihnil bolestno:

“Oh, moj Bog, zakaj me toliko kaznuješ? Hvaljeno bodi .Tvo¬
je ime, zgodi se naj tvoja sveta volja.” Jokal je bridko.

Štefanija je zvedela šele zvečer, kaj se je pripetilo.

Sodna komisija se je padala takoj na lice mesta ter je sestavila
zapisnik.

Marija je bila pokopana drugi dan v Heiligeukreutzu na poko¬
pališče, na njeni grob so pa postavili železni križ z napisom:

“Tukaj počiva bo-ronesa Marija Večera, ki je umrla 30. ja-nu
ar ja 1889.”

Rudolfovo truplo so prepeljali na Dunaj, kjer je bilo svečano-
stno položeno v kapucinski cerkvi v cesarski grob.

Tako je dokončal mladi naslednik prestola Avstro - Ogrske
monarhije.

Ljubavne pustolovščine so ga spravile v naročje smrti. Kriva
pota dovedejo celo visoke dostojanstvenike na rob propada.

DODATEK.

'S tem je ta roman dokončan. Da pa 'bode popoln, se še doda
sledeče:

Po Rudolfovi smrti so se širile med našim narodom raznovrstne
govorice. Eni so zatrjevali, da je kraljeviča Rudolfa ustrelil na lo¬
vu logar Schuetzer zaradi tega, ker je imel ljubavne razmere z nje¬
govo soprogo. T-o pa ni resnica. Stvar je bila tako kakor je popi¬
sano v zadnjem poglavju.

Drugi so zopet govorili, da je Rudolfa ubil Baltazi stric baro-
nese Večere s steklenico šampanjca. Tudi to ni resnica, ampak je
res tako, kakor je opisano v 24. poglavju.

Nekateri še celo verujejo, da Rudolf živi tajno v Ameriki. Vsem,
ki ne vrjamejo, da je tako, kakor je tukaj popisano, se jim svetuje,
da se prepričajo o' tem v cesarskem arhivu in cesarskem grobu na
Dunaju. .

Baronica Večera je odpotovala v Carigrad k svojemu 'bratu, da
je ne bi Dunaj spominjal vedno na smrt njene hčere.

Grbasti Gašpar je priznal svoj zločin ter je umrl v ječi. Pred-
svojo smrtjo je izpovedal, da je bil v zvezi s pevko Mizzo, kateri
je pokazal skrivni pot v Mayerling.

Luiza Koburška je opazla še le sedaj, kaj je ona povzročila.
Vsled tega je odpotovala takoj iz Dunaja. Smrt Rudolfa bi ji bila
kmalu zmešala um. Predbacivala si je, da bi Rudolf še živel, če bi
ona ne bila prisilila na dvoboj. Ona je podkupila onega trgovca
za -zločin, da je imel -dve vrečici: v eni so bile par številke, v dru¬
gi pa nepar. Bralci so opazili gotovo, da je oni trgovec moral vede¬
ti za kaj se gre in da je moral biti podkupljen, ker je nenavadno
prebledel in se vstrašil, 'ko je Marija pri vlečenju številk stavila
na nepar, ter se je nakrat zavedel svojega zločina.

In Luiza Koburžka je vso svojo hudobijo plačala s poznano svo¬
jo afero s hr-vatskim plemenitašem Keglevie - Mutašič, s katerim
je pobegnila zaradi česar se še nahaja sedaj v neki blaznici, kjer
bo -dokončala o -priliki svoje pustolovščine in svojo mnogobarvno
življenje.

Agneza Goldstein in Anton žive dobro. Poročila sta se ter posedu¬
jeta še danes veliko trgovino na Dunaju. Dna sta se zavzela za taj¬
nost Aglaje, ter kar ni šlo pod rokami tajne dvorske pisarne, je pri¬
šlo v njune roke Anton je našel dojiljo, dal ji je kraljevo nagrado
ter je odal osemletnega Aglajinega sina staremu grofu Bossanyju,
ki ga je nagradil obilo.

Bossany se je sprijaznil z usodo svoje hčere ter je dal prenesti
njene ostanke -v rodbinsko rakev. Njeni sin je rastel lepo ter se je
staremu očetu naposled priljubil tako, da ga je imenoval svojim
edinim dedičem.

—ir—==JL=^j

First National Bank, |

EVELETH, MINN.

Najstarejša narodna banka na Mesaba Range.
KAPITAL IN PREOSTANEK
$ 122 . 000,00

Pošiljamo denar v Avstrijo po najnižjih cenah.

v

Parobrodni listi za vse črte.

Plačamo obresti po 3 od sto. .

n r=={jj


KDOR ČITA POLUTEDNIK ‘ NARODNI VESTNIK” IZVE
NAJNOVEJŠE NOVICE IN PODKUJE SE V VEDAH, KI SO
ZA PRAKTIČNO ŽIVLJENJE POTREBNE.

Prepričajte se o isfinštosti!

Poskusite enkrat sodček mojega naj¬
boljšega rdečega vina iz Euclid groz¬
dja. Za pristnost jamčim, ker ga lahko
rabi vsak mašnik pri sv. daritvi. Vina
imam veliko v zalogi. Cena $24.00 bar-
rel. Postrežba točna in v popolno zado¬
voljnost.

Za obilna naročila se priporoča,

Louis Lah,

trgovec z vinom

1033 62nd St., N. E., CLEVELAND, O.

John Bartol

CHISHOLM, MINN.

Grocerijska prodajalna

NAJSTAREJŠI SLOVENSKI
TRGOVEC V MINNESOTI.

PRIHRANIM VAM . DENAR
NA VSEH POTREBŠČINAH
PREPRIČAJTE SE!

Frank Veranth

ELY, Minn.=Phone 96.

PRIPOROČA SE ROJAKOM
ZA NAROČILA TRDEGA IN
MEHKEGA PREMOGA.

Naročite pravočasno, da
boste imeli kadar rabite.

T

V

rt

v

$1$ Kapital $25.000. Preostanek $29.318.
Osebna odgovornost $5,000.000.

aU aV, aV Ma aV aV V a aVl  At>» Ate. ^ »te 5^ A

IFIRST NATIONAL BANK$

X  Chisholm - - Minn. X

JK

V

i'4

V

4»

S

v

m

S

v

v

A

V

}'4

V

Jtt

V
«
v

m

'M

»4

V

«'4

f

» f 4

Jk

W

V

i

§

§

V

Ata.

V

V

«'4 «V

W

Obrestuje denar po 3°

Prodaja parobrodne liste in pošilja denar
na vse strani.

Posebno pozornost dajemo Slovencem.

Pridite in se prepričajte!

SLOVENSKA GOSTILNA

Frank Medved

CHISHOLM, MINN.
Phone 101.

PRIPOROČA SE CENJENIM
ROJAKOM V OBILEN
POSET.

NAJBOJŠA POSTREŽBA Z
VSAKOVRSTNIMI
PIJAČAMI.

CENTRALNA LEČA.

ČISTO NA NOVO
OPREMLJENO.

SOBE S PARNO KURJAVO,
TOPLO IN MRZLO VODO.
UREJENE PO NAJBOLJ MO¬
DERNEM NAČINU.

Park Hotel

ILIJA RATKOViCH, lastnik

ŠTEV. 531, VOGAL ZAPADNE ŠESTE AVENUE
IN SUPERIOR STREET

TELEFON: MELROSE i673.

DULUTH, MINN.

SE PRIPOROČA SLOVENCEM ZA OBILEN POSET.
CENE ZMERNE, POSTREŽBA TOČNA.

SPOMINJAJTE SE SLOVEN. ZAVETIŠČA V AMERIKI.

Elco Theatre

E L Y , MINN.

VAM VEDNO NUDI NAJ¬
BOLJŠE PREMIKAJOČE
SLIKE, PETJE IN DRAMA¬
TIČNE PREDSTAVE. ZA¬
TO STE VLJUDNO VAB¬
LJENI, DA NAS OBIŠČETE.

Naše predstave so dobro izbrane
za mlade in stare.

VSTOPNINA VEDNO SAMO 10c.

Predstave se začno vsak večer
ob 8. in 9. uri. — Za sobote in
nedelje imamo posebne pro¬
grame, katerih ne smete za¬
muditi, da neboste obžalovali.

J. A. GRAVES, lastnik

Belo prijatelj!

Kadar si žejen, ali če te tare
maček, oglasi se v gostilni

“Pri mačku”

(Anchor Bar)

Kadar prideš s poulično karo,
oglasi se na 311—3rd Ave. za
dobro pokrepčilo ali za vse dru¬
ge posle, kjer boš vedno dobro
postrežen.

na 311—3 Ave.
HIBBING, MINN.

JOHN POUSHA. lastnik.

Sat


! P«! 1




BRr\VINcCoMPANY

Fitger Brevving Co.

Duluth - Minn.

Vrtina slovenskih gostilničarjev toži Fitger pivo, v sodčkih in stekleni¬
cah varjeno iz pristnih snovij.

Josip Geržin

zastopnik za ELY, Minnesota.

j HM. F. SKALA, agent za *

(C

Pabst“ Milvvaukee in
| “Peoples“ Duluth pivo.

HFi Fina zaloga domačih in importiranih pijač vsake
S vrste, smodke in vse kar spada v gostilniško ovrt.

j| Se uljudno priporoča vsem cenjenim rojakom v

ELY, MINN.

»i Telephone No 52.

m m

SfiffilfitfiURlfiaiiPffiHiifiHilfiffiaiSfflifiHiHiIfiHiffiffiffiSfiffi

Hi

Hr

Hi

Hi

Hi

Hi

Hi

Hi

Hi

Hi

Hi

Hi

Hi

Hi

I

ZAPISNIK

tretjega ‘glavnega zborovanja
S. S. P. ‘Zveze v Milvvaukee,
Wis.

(Dalje.)

16. seja v torek večer 16. septem¬
bra 1913.

Konvenčni predsednik otvori
sejo točno ob 7. uri zvečer. Na raz¬
pravo pride bolniška podpora. Po
daljši debati se sprejme predlog,
da se tudi glede bolniške podpore
vpeljejo razredi. S temi razredi se
istotako počaka do združitve slo¬
venskih podpornih organizacij. V
slučaju, da ne pride do združitve,
mora glavni odbor dati 'ta predlog
na splošno glasovanje. Do časa
združitve ali do splošnega glaso¬
vanja ostane pri sedanji $8.00
podpori.

Asesment se določi za sedanjo
bolniško podporo in posmrtnino.
Pri splošnem glasovanju glede raz
redne bolniške podpore in usmrt-
nine se da. na splošno glasovanje
tudi asesment, ki bo odgovarjal
potrebi pokritju posameznim raz¬
redom.

Pristopnina ostane pri stari do¬
ločbi.

Mesečni asesment se poviša na
$1.35 in se deli sledeče:

7oc gre v bolniški sklad.

50c gre v posmrtninski sklad, in

lOc gre v 'upravni sklad za. po -
(kritje stroškov glavnega odbora,
tiskovin in vožnje delegatov.

19 se' črta in se nadomesti z no¬
vim besedilom, ki se glasi: Glavni
odbor sme razpisati splošno glaso¬
vanje za povišanje asesmenta ka¬
darkoli uvidi potrebo.

20 se popolnoma črta.

IV. poglavje.

21 točka a) se črta; točka b)
ostane; v točki c) se črta globa;
e) ostane; f) se črta; g) ostane
neizpremenjena.

22 se črta beseda “in shodih”,
drugo ostane neizpremenjeno.

23, 24, 25, 26 in 27 ostanejo n-e-
izpremenjene.

Sklep seje ob pol deseti uri zve¬
čer.

17. seja v sredo dopoldne 17. sep¬
tembra 1913.

Konvenčni predsednik otvori
sejo točno ob 8. uri dopoldne.

Čitajo se imena delegatov in gl.
odbornikov; navzoči so vsi.

Čitajo se pozdravi.

Brzojav iz Chicago, 111.: Koir
venciji S. S. P. Z. Mnogo sreče pri
vašem delu za samopomoč slov.
naprednega delavstva v slučaju
bolezni in nezgod vam želi Prole¬
tarec. V mislih vseh pričujočih pa
naj bode geslo: Za svobodo, ena¬
kost in bratstvo. — Upravništvo
in uredništvo Proletarca.

Pozdravu se zakliče trikratni:
Živio!

Čita se zapisnik 14., 15. in 16.
seje. V zapisnik se doda pojasnilo
glede vodstva Zveze, nato se vsi
trije zapisniki sprejmejo.

Nadaljuje se s pravili.

43. Vsak član ali članica zamore
zahtevati pri svojem društvu pot¬
no izkaznico, katera mu služi v
dokaz, da je član S. S. P. Z.

a) Na izkaznici m-ora biti vpi¬
sano ime člana, certifikat številka,
ter obenem naslov društvenega
tajnika, ter ima biti potrjena z
društvenim pečatom;

b) izkaznice izdeluje društveni
tajnik, katere dobi iz glavnega ti¬
rada ;

e) izkaznico mora plačati član,
kolikor določi glavni odbor.

44. Član na potovanju je dolžan
točno plačevati mesečni asesment
svojemu društvu.

45. Član, kateri zboli na poto -
vanju kot tudi isti, ki je oddaljen
od svojega društva, tako, da ga ni
mogoče nadzorovati, mora biti
pod strogim zdravniškim nadzor¬
stvom. Dotični zdravnik jim mo¬
ra izpolniti posebne zdravniške
nakaznice in jih mora pod prisego
potrditi, ako v to okoliščine zah"
te vaj o.

46. Potne liste za v staro domo¬
vino izdaje glavni tajnik in so ve¬
ljavni samo za šest mesecev ter
se ne ponavljajo.

47. Član, kakor hitro zapusti a-
meriške obali ni več deležen bol¬
niške podpore, pač pa je opravičen
do posmrtnine.

XIV. poglavje.

moškega spola,

92 se dostavi
drugo ostane,

93 “25 članov’' se črta in na¬
domesti s “50 elani” v ostalem o
stane. Kakor tudi 94 iu 95 ostane¬
ta.

Dodatek: Blago za Zvezo naj se
naroča naravnost pri izdeloval¬
cih in sicer, če je isto blago, iste
■kvalitete cenejše kot potom aJgen
tov. Za vse blago Zveze se mora
ozirati na linijske zdeli«*.

96, 97, 98, 99 in 100 ostanejo pri
rtanjih določbah.

101 se doda: v slučaju smrti se
zaostal asesment odračuna na
usmrtnini.

102 se spremeni določba “prve
dni” v “prvi mesec.”

103 ostane ineizpremenjen.

104 se zamenja “mora” v “lab
ko” poveri.

105 -društvam se priporoča in ■
korporacija v posameznih drža -
vali.

XV. poglavje.

V. poglavje.

28. se popravi glede starosti sta¬

rostnih elanov. Starostni člani se
sprejemajo do 50 leta, dalje se be¬
seda “obnašanje” zamenja z be¬
sedo “značaj”. “Usmrtnina” se
črta in se nadomesti z izrazom:
“pogrebni stroški”.

,29. ostane neizpremenjena.

30. se v celoti črta.

VI. poglavje.

31. se nanovo glasi: Slovanske
žene od 16. do 45. leta smejo vsta-
moviti društvo in so popolnoma
enakopravne z društvi moških čla¬
nov. V ostalem veljajo za ženske
članice iste pravioe in dolžnosti,
kakor za člane.

32. in 33. ostaneta neizpreme -
njena.

34. in 35. se črtati z ozirom ria
žensko enakopravnost.

36. se nanovo glasi: Dobe $8.00
tedenske podpore po preteku treh
mesecev vstopa. V času mesečnih
period in poroda ne dobe podpore.
Jsem dni po porodu, ako bolezen
naprej traje, so deležne popolne
bolniške podpore.

37. in 38. ostaneta neizpreme -
njeni.

39. in 40. se Črta.

41. ostane neizpremenjena.

42. se v celoti črta.

Sledi odmor 15 minut. — Po od¬
moru se nadaljuje s pravili.

VIII. poglavje.

48., 49. in 50. ostanejo nespre¬
menjene.

51. se glasi: Predsednik določi
najmanj šest članov, ki se morajo,
kot pogrebci udeležiti pogreba u-
mrlega člana. Odškodnino jim
plača društvo samo ako sklene ta¬
ko društvo na svoji redni seji. —
Ako je le" mogoče, naj se društvo
korporativno udeleži, siliti se k te¬
mu ne more nikogar.

IX. poglavje.

54., 55., 56. in 57. oslanejo nes¬
premenjene. Le glede podpore se
v smislu novih pravil zamenja 6
mesecev s popravkom 3 mesece.

58. 'se črta, 59. ostane neizpre¬
menjena.

Sklep seje ob pol šestih zvečer.

18. seja v sredo popoldne 17. sep¬
tembra 1913.

Konvenčni predsednik otvori
sejo točno ob 2 :  uri popoldne.

Pitajo se imena delegatov in gl.
odbornikov. Navzoči so vsi.
Nadaljuje se s pravili.

X. poglavje.

Točki 60. se doda: $320.00 pre¬
jeli na bolniški podpori za eno in
isto bolezen, se suspetodirajo za 6
mesecev od bolniiške podpore —
drugo ostane neizpremenjeno.

61. ostane neizpremenjena.

62. se glasi: a) V dokazanih slu¬
čajih neozdravljivosti se lahko iz¬
plača cela posmrtnina v znesku
$500.00 po preteku enega leta.

b) v nadaljnih slučajih pa od¬
loča glavni odbor s pomočjo v,r ~
hovnega Zdravnika.

62., 63. in 64. ostanejo neizppe-
■njeni.:

65. se glasi: Bolni elani 'morajo
plačevati vse asesmente in druge
prispevke, ali pa morajo privoliti,
oa se jim odtrgajo od bolniške
podpore.

66. ostane neizpremenjena.

67 se glasi: bolni člani se mora¬
jo sLoiu držati zdravnikovih
predpisov in nesmejo po gostil -
.ah pohajati, ako nimajo v to
izrečnega zdravnikovega dovolje¬
nja

‘68 se doda: ki si jih je sam pov
zro-čil.

69 se stilizira na novo v seda
njem smislu.

70 ostane neizpremenjen.

V 71 se črta “mornarsko”, dru

go ostane. Doda se nova točka:
Član, kateri si bolezen ali poškod¬
be sam -zakrivi ni deležen podpo

106, 107 in 108 ostanejo le “šest
se zameni v “tri.”

109- ostane naizpremenjen.

110, 111, 112 in 113 ostanejo
isto tako neizpremenjend.

114 ostane neizpremenjen do
točke 7, osma točka se nanovo
glasi: Ako društvo uvidi potrebo
imeti blagajnika pod bondom, mu
ga samo preskrbi, objednem do -
loči tudi visokost poroštva.

Društvam se priporoča v svrho
sigurnosti društvene koirespo-den -
ce imeti društveno poštno boxo.
čila.

Fanmington, W. Va.

Čitajo se doLšli pozdravi in poro-

Št. 31 pozdravlja konvencijo in
želi velikega vspeha.

Josip Problie. blag.

Član društva Balkan S. S. P. Z.
pozdravlja konvencijo. — Matic.

Pozdravom sc zakliče trikrat¬
ni : Živijo!

Dalje se prebere došlo poročilo
Hermine, Pa., o poneisrečbi in
smrti člana F. Gradišerja, ki je
preminul v času konvencije. Dru¬
go poročilo je -došlo i : z urada gl.
tajnika, -kamor je -dospela ve-st -o
smrti 'člana J. Kralj v Detroit,
Mieh. V znak globokega sožalja
vstanejo vsi navzoči raz s-e-dežev.

Sklep seje točno ob pol šestih.

re.

DRUŠTVENI OGLASNIK.

Društvo sv. Frančiška i

št. 1027,
l Katoliških
Borštnarjev (Catholic Order of Fore-
sters) v Ely Minn. — Vsakateri, ki mu
razmere dopuščajo, da zamore poleg
slovenskih Jednot vzdrževati še 4 ' eno
Jednoto, bi moral postati član našega
društva, kjer bi se marsikaj lepega
naučil. — Borštnarska društva imajo
lep obrednik, po katerem vodijo svoje
seje*in iz katerega se lahko vsak na¬
uči lepe dostojnosti pri društvenih se¬
jah. — Društvo sv. Frančiška obredu-
je popolnoma v slovenskem jeziku ta¬
ko, da je vsakemu rojaku umljivo. —
Pri nas se lahko zaavruje za bolniško
podporo po $20.00 na mesec in za po¬
smrtnino $500,00, $1000,00 ali $2000.00
— Seje se vrše vsako četrto nedeljo v
mesecu v Gleason dvorani, ob 8. uri
zvečer. - — Za nadaljna pojasnila se je
obrniti na: Paul Bukovich, C. R., Jo¬
seph Schweiger, V. C. R., John Matko-
vich, R. S., Jacob Skala, F. S., John
G-ouže, T. K., John Tomsich, S. C.

kakor tudi Zveza, natanko Izplačala
podporo ob času bolezni, v slučaju
smrti pa smrtnino vašim dedičem.
Ako se hoče kedo kaj natančneje po¬
svetovati, obrne naj se do odbornikov,
ki so: Frank Kochevar, predsednik;
Frank Penv, podpredsednik; Prank
Lenich, I. tajnik: Frank Frebek, II.
tajnik; Frank Bozich, blagajnik. Bol¬
niški Obiskovalci: za mesto m Adams
Section: John Shutte; za Spruce Lo-
cation: John Lukane; za Fayal Loca-
tion: Frank Jarc.

Društvo sv. Janeza Krstnika

št. 112 J S K J„ V ICittzwille, (Hib-
bing), Minn., vabi rojake Slovence za
obilen pristop. Redne mesečne seje se
vrše vsako prvo nedeljo po dvajsetem
v mesecu in sicer v prostorih M. Clier-
nugelna, Kittzville, Minn., ob 2 uri
popoldne. Pri svoji seji je sklenilo
društvo, da plačuje članom, opraviče-
nim do podpore. 80c na dan, ali $24.00
na mesec. — Odborniki: Frank Gor¬
nik, predsednik; Anclro Diviak, pod¬
predsednik; Martin Chernugel, Box
509, I. tajnik- Mich. Skrbenc, II. taj¬
nik; Marko Majerle, blagajnik; Andr o
Ozanič, zastopnik. Gospodarski odbor:
John Vidergar, načelnik; Frank Koz-
Blaž Gorše, načelnik, Jožef Mihelčič,
ličar in John Mohor. Bolniški odbor:
— Dane Smolčič« redar.

ADRESAR SLOVENSKIH
TRGOVIN.

MINNESOTA

FRANK VERANTH, ^

Minn.,
priporoča

se rojakom za naročila trdega in meh¬
kega premoga. Naročite pravočasno,
da boste imeli kadar rabite.

HELO PRIJATELJ! S aa aii s če ž t e ;

tare maček, oglasi se v gostilni “Pri
mačku” (Anchor Bar) na 311 — 3. Ave.
Plibbing, Minn. John Povsha, lastnik.

JOSIP INTIHAR,

slovenski zidar,
se priporoča c.
rojakom v Eveleth in okolici za razna
stavbna dela, bodisi pri novih gradban
ali popravah. Dela izvršujem solidno ter
po nizkih cenah. JOSIP INTIHAR, 206
Monroe St., Eveleth, Minn.

MATH. VIDAS

slovenska trgovi¬
na. Cenjenim ro¬
jakom in slovenskim gospodinjam iz
mesta Biwabik in okolice priporočam
svojo lepo urejeno in bogato založeno
GROCEBIJSKO TRGOVINO. V zalogi
imam občeznana “Gremo” moko; dalje
prodajem krmo za živino, kakor: oves,
koruzo, mrvo in slamo. Cene zmerne,
postrežba solidna. Naročila se dostav¬
ljajo tudi na dom. Za mnogobrojen
obisk in naklonjenost se vljudno pri¬
poroča Math. Vidas, slovenski trgo¬
vec, Biwabik, Minn.

JOHN BARTOL, 'SSSS.SS

PRODAJALNA. Najstarejši slovenski
trgovec v Minnesoti. Prihranim vam
denar na vseh potrebščinah. Prepri -
čaj te se!

Slovenci pozor

Steni naznanjam Slovenskemu
ljudstvu, da imam v zalogi vsa
kovrsme obleke za moške. Sloven¬
ci ko rabite obleko* obiščite nas.
Pri nas se govori slovensko.

Max Wine & Co prva vrata od
First Natinonal Banke.

\ Chisholm Minn.

Naznanilo in priporočilo.

Rojakom iz Chisholma in okoli¬
ce naznanjam, da sem prevzel Lo¬
rene Kovachevo

GOSTILNO

Priporočam se Slovencem in
Hrvatom za mnogobrojen poset.

Pri meni se dobi vedno izvrstna
kapljica za žejo in fine smodke.
Svoji k svojim!

JOHN LAMUTH

SLOVENSKI GOSTILNIČAR.

VARNOST!

Skrb, s katero
se vodi Bank of
Sheboygan, jam¬
či trdnost in moč

Koristi vlagate¬
ljev in varnost
njih vlog je pr¬
va skrb naših
ravnateljev in u-
radnikov.

Mi Vas vabi¬
mo, da zberete
našo banko za
Vaše vloge.

• Premoženje 3,000,000

BANKof SHEBOYGAN

- A ROLL OF HONOR BA NK

3 % INTEREST PAID ON SAVINGS J 6

RES DOBRA ZEMLJA.

JOSIP SELIŠKAR „ "fS

poroča rojakom za obilen obisk GO -
STILNE, kjer ima vedno na razpolago
dobro pijačo, istotako tudi lepa preno¬
čišča. — Priporoča se tudi rojakom za
vsakovrstna stavbinska dela, katera
izvršuje ceno in dobro.

MIKE DANCULOVICH ?ost11

ni čar,

529 W. Michigan St., Duluth, Minn.,

priporoča Slovencem in Hrvatom svo¬
jo dobroznano iji z najboljšimi pija¬
čami in smodkami založeno gostilno,
katero vodi pod imenom

SLAVENSKI SALOON

v obilni poset. Rojaki dobe lahko tudi
gorka jedila, kar je velike vrednosti po¬
sebno za potnike, ki potujejo skozi Du¬
luth. Držimo se gesla: Svoji k svojim!

KADAR RABIŠ,

zimsko obleko, ne
1  pozabi se zglasiti

v trgovini Jos. Sekula na Aurora, Min¬
nesota, kjer dobiš veliko zalogo vsa¬
kovrstnih oblek po najnižji ceni. —
Vsakdo naj se prepriča, predno kupi
kje drugje. Cene nizke.

H ARMftAIflf E — Delam in poprav¬
il AKmUmIklli ljam vsakojake har¬
monike in se priporočam rojakom za
naročila. — Andrej Gale, Box 19, New
Duluth, Minn.

LJUBO BOGICEVICH, ”5^

Building, Duluth, Minn., priporoča se
Slovencem in Hrvatom za izvrševanje
pooblastil, kupnih pogodb, vojaških
profienj itd. Posreduje pri družbah v
sluaju poškodb.

Ker so bili naši rojaki ponovno ociga-
njeni in očifutarjeni ter zapeljani po ne¬
katerih zemljiških agentih v Chicagi,
na podlagi neresničnih poročil, in ker
zaradi tega rojaki v svojo lastno škodo
nimajo zaupanja tudi v poštena podje¬
tja, izjavljamo mi na tem mestu, da po¬
vrnemo vsakemu rojaku, ki pride gledat
našo zemljo ter pronajde, da smo mu po¬
ročali neresnico, vse potne stroške in
vso zamudo časa.

Naša zemlja: črnikasta, mastna in ne¬
navadno rodovitna, brez peska in moč¬
virja. Dovolj zdrave in dobre vode. šte¬
vilni potočki teko čez našo zemljo. Pod¬
nebje zdravo in prijetno. Vodstvo občine
je v slovenskih rokah; slov. državna šo¬
la; pošta, prodajalni, postaja, cerkev
blizu. Delavnica za konserviranje ku¬
mar ter mlekarna blizu. Pridelki se
lahko in dobro prodajo. Mesto z okroglo
1000 prebivalci blizu. Skratka: zemlja
na VTillardu, kjer se je že naselilo do
100 rojakov, a kupilo skupno nad 150, je
najboljša, kar se je prodaja med Slo -
venci, zato jo kupujejo tudi taki rojaki,
ki so vsi ogledali že vse druge kraje,
kjer se prodaja rojakom zemlja. Cena:
$18.00 aker, ne več ne manj. Plačilni
pogoji zelo lahki. Natančneje o vsem v
našem slovenskem opisu Willarda s sli¬
kami. Pišite še danes ponj na: ADRIA
COLONIZATION CO., 322 Reed St., Mil-
waukee, Wis. — Ig. Kušljan in L. Za -
krajšek, upravnika.

Dostavek: Sedaj je pravi čas za ogle -
dan je, ker se lahko na lastne oči prepri¬
čate kaj in kako raste na naši zemlji. —

Vedite pa, da mi ne dajemo kupcem za¬
stonj krav, strojev in tudi ne lotov, ker
vse to stane denar, katenega mora pla
čati kupec iz svojega žepa zato, da ga
drugi lažje preslepe, torej v svojo škodo.
Mi prodajamo dobro zemljo po nizki ce¬
ni, zemljo, na kateri more farmer ugo¬
dno živeti ter lepo napredovati. That’s
ali! —

IGNAC HOČEVAR

Društvo sv. Cirila in Metoda,

št. 1, J. S. K. J., na Ely, Minn., je naj¬
starejše slovensko podporno društvo
Jugoslovanske Katoliške Jednote na
Ely, Minn. — Redne seje društva se
vršijo vsako prvo nedeljo v mesecu v
Jos. Skala-tovi dvorani, ob 2. uri po¬
poldne. — Društvo vljudno vabi za
pristop vse Slovane. Zavarujejo se la¬
hko za smrtnino od $500.00 do $1000.00
za bolniško podporo do $420.00, za iz¬
gubo roke ali noge $400.00, za izgubo
obeh rok ali nog, ali ene roke in ene
noge $800.00, za izgubo enega očesa

$200.00 in obeh očes pa $800.00. Ravna

' —».ero

tako se plača popolna podpora $800.
za popolno onemoglost vsled kakor-
šnekoli ponesrečbe. — Društvo spreje¬
ma moške in ženske v oba oddelka
smrtnine. — Rojaki, boljšega društva
si ne morete misliti, ki bi vam pla -
čalo toliko podpor; društvo je združe¬
no z J. S. K. Jednoto, ki posluje po po¬
polnoma varnem sistemu, tako, da se
za vaše podpore lahko popolnoma za¬
nesete. — Za nadaljna pojasnila se je
obrniti na sledeče odbornike: Joseph
Spreitzer, Box 974, predsednik; Jos. J.
Peshell, Box 165, tajnik; Chas. Mer¬
har, Box 319, blagajnik; John Matko-
vich, Box 77, zastopnik.

V 72 se 'doda: “izlotalje-n hrbet;
dalje še: Suha roba ali mrtvo-ud-
ni 'del telesa se šteje za zgubljen
ud, in sicer po prre-teku 3 mesecev,
ko :  zdravnikji -konstatirajo neo>z -
z-dravljivivost dotienih udov. Isto
velja za zlomljen križ.

Društvo sv. Petra Zveze, v Eve-

312 Jackson
St., Aurora,

Minn., se priporoča Slovencem in Hr¬
vatom v mnogobrojen poset gostilne,
kjer toči vedno sveže pivo, ter prodaja
dobra vine in likerje. Posebno se pa
priporoča potujočim skozi Auroro, da
ga posetijo, ter bodo dobro postreženi.

MARKO MAROLT, sostilničar ’

Kittzville,

Minn., se priporoča rojakom Sloven¬
cem in bratom Hrvatom v mnogobro¬
jen obisk gostilne, v kateri je vedno
dobiti sveže pivo, dobro vino in razne
likerje. Vsak Slovan dobrodošel.

MICHIGAN

PETER MADRONICH SLOVEN ‘

SKO-HE-

VATSKI POGREBNIK, 416—6th St.,
Calumet, Mich. Se priporoča cen j. ro¬
jakom. Tel.: Res. 313; Livery 185.

MAT. D. LIKOVICH JAVNINO

TAR, South
Range, Mich., se priporoča Slovencem
in Hrvatom za izvrševanje raznih za¬
dev, spadajočih v notarsko stroko.

JOHN BARICH, E*

trgovina v Gornjem Michiganu z DO¬
MAČIM VINOM in TROPINOVCEM.
Prodaja vozne listke za vse prekomor¬
ske črte ter pošilja denar v staro do¬
movino, po dnevnem kurzu.

WISCONSIN.

VII. poglavje.

Potujoči elani in njih pravice:
Četrto poglavje se nadomesti z
novimi določbami.

XI. poglavje.

77, 78, 79, 80 in 81 ostanejo ne -
izpfemenjeni, le -stilizacija se po -
pravi.

XII. poglavje.

XII. poglavje ostane v vsem, le
izobčenje se nadomesti s -črta¬
njem.

XIII. poglavje.

Isto tako ostane in se le izobče¬
nje zamemi s črtanjem.

Zveze,

leth, Minn. — To društvo spada pod
Slovensko-Hrvatsko Zvezo v Calumet,
Mich. — Redne seje društva se vršijo
vsako četrto nedeljo v mesecu v Elks
Hall, ob 2. uri popoldne. Društvo vabi
za pristop vse Slovence in Hrvate. —
Slovensko - Hrvatska Zveza zavaruje
vsakega člana za svoto $800.00 smrt¬
nine, ter plačuje: za izgubo ene roke
za pestjo $300.00, za izgubo ene noge
pod členkom $300.00, za eno oko $150,
za izgubo polovico stopala na eni nogi
150.00, za izgubo treh prstov do tret¬
jega členka na eni roki $1500.00, za iz¬
gubo palca $100.00; za vsaki drugi iz¬
gubljeni prst $50.00; za izgubo prsta
do stopala na nogi $20.00; član ali čla¬
nica, ki se mora podvreči operaciji za
dobi $50.00 podpore; za po-

kilo

škodbe udov, dobi v slučaju operacije
vsaki nekoliko podpore, žene, ki spa¬
dajo k društvu, dobe pri porodu $10.00
podpore; slednje predložiti morajo
zdravniško spričevalo; za izgubo obeh
rok $800.00; za izgubo obeh nog $800;
za izgubo obeh očes $800.00. — Na no¬
vo pristopivši člani ne dobe za prve
tri mesece v slučaju notranje bolezni
nič podpore, a če se ponesrečijo na
katerikoli način pri delu, dobe pa pod¬
poro od prvega dne ponesrečbe. Dru¬
štvo plačuje $20.00 bolniške podpore
na mesec; po preteku šest mesecev
prevzame Zveza bolnega uda za izpla¬
čilo podpore za dobo enega leta po $20
na mesec. Podpora se izplačuje vsako
četrto nedeljo v mesecu v Elks Hall
Rojaki! Pristopajte pridno k temu
društvu, k Slovensko-Hrvatski Zvezi
kajti sigurni ste, da vam bo društvo’

PICTURE FRAME CO

grafični atilje. Fine slike. Poročne sli¬
ke naša posebnost. 323 N. 8th St., na¬
sproti pošte, dva bloka on slovanske
cerkve. Sheboygan, Wis.

Order Limiting Time to Pile Claims,
and for Hearing Thereon.

State of Minnesota, County of St. Louis,
ss.

American Exchanp

Bank-

VIRGINIA — MINN.

Najbolj pripravna banica za
Slovence in Hrvate v mestu.

4t

Pošiljamo denar na vse
strani sveta in prodajamo
vožne liste.

3°| 0  obresti od vlog.

IN PROBATE COURT.

IN THE MATTER of the estate of

Michael Zigich, Decedent.

Petters of administration having
been granted to Rade Orlich.

IT IS ORDERED, That the time
within which ali creditors of the above
named decedent may present claims
against his estate in this court, be, and
the same hereby is, limited to six
months from and after the date hereof;
and that Tuesday, the 7th day of
April, 1914, at ten o’clock A. M., in the
Probate Court Rooms at the Court
House at Duluth in said County, be,
and the same hereby is, fixed and ap-
pointed as the time and plače for hear¬
ing upon the examination, adjustment
and allowance of such claims as shall
be presented within the time aforesaid.

Let notice hereof be given by the
publication of this order in the Nar¬
odni Vestnik, as provided by law.

Dated, Duluth, Minn., October 2nd,
1913.

To

St. Paul

INNEAP0US

and

Chicago
Milwaukee

S PLENDID TR A!>>
Electric Llglited.
Vacuum Cleaned.
TLOKET OFFICES:
DULUTH—J. P. Gearey, D. P.
A. City Office, Spaldlng
Hotel hlock. Depot, corner .
Superior St. and Sixth Ave. i
West. x

' S UPERI OR—J. D. Morrisse?,
G. A. City Office, 823 Tow-
er Ave. Depot, corner Win-
ter St. and Ogden Ave.

S. W. GILPIN,
Judge of Probate.

NAZNANILO

vsem Slovencem po Minnesoti, da sem glavni prodajalec
ljišč, lotov, pri SteelFlant, Gary in New Duluth, ter gl avn ZeBl

stopnik štirih naj večjih Insurance Company. Zavarujem v
in pohištvo za slučaj ognja. Preskrbujem prepise zemlji!'-' •
vršujem dolžna pisma in pooblastila za Ameriko i a  g C ’ te '

■‘-oropo.

za.

iše

sploh vsa notarska opravila.

Max Volčanšek

Telephone 104

12 Grant Ave. Eveleth, Minn



FIRST NATIONAL BANKA

DULUTH - MINN.

Glavnica. $500.000.

Preostanek in nerazdeljen
dobiček - - - - $1,550.000.

V to banko vlaga država svoje
vrednosti.

Obresti hranilnih vlog se plačujejo od
dneva vloge.

II?

5

0

, f OJE Rj
&

tl


J0SS-' 2<
je bilo

ri«* .

m

; Desre ,ca
'voz ^ v0<
tira,

i osobne

,10'bočino-

linah so 11 '
ali cela, £
i; razni udi, )

:J e

m P ot£

voz


so vojaki

iso

39.

11  POŽAR V
OTTUMV

Kdor hoče dela

naj se nemudoma naroči na najnovejšo angleško knjigo:

“VELIKI SL0VENSK04N8LESKI TOLMAČ”

da se bo lahko in hitro brez učitelja priučil angleščine. — Kn,
ga obsega poleg slov.-angl. Slovnice, slov.-angl. razgovore za
vsakdanjo potrebo, navodilo 2a angl. pisavo, spisovanje angle¬
ških pisem in kako se postane amerikanski državljan. Vrhu
tega ima knjiga dozdaj največjislov.-angl. in angl.-slov. slovar.

Knjiga, trdo in okusno v platnu vezana (nad 430 strani),
stane $2.00, in se dobi pri:

V. J. KUBELKA, 538 W. 145th STREET, NEW YORK, N. Y.

edino in največje založništvo slovensko - angleških in raznih
slovenskih knjig..— pišite po cenik.

®«, Iowa, 21
.Ji se je zače

n Harchvare

jrpepelil pol in
*ode je nad pol

ISTVO V BO.

ZZVEI

šo, Nemčija, 1
ia železnica jo
1  in ušlo je 8
hgra so kmali
iv strah mei

3E

1C

35

3B

je skočil r
: jt in ustrelil

m

m

Hi

Hi

Hi

Hi

m

Hi

Hi

Hi

Hi

Hi

Hi

Hi

*

l

!HHiHiHiHiffiHiHiffiHiHiHiHiHiHiHiHiHiHi!fiifiSH$SS!

Svoji k svojim!

Podpisani priporoča cenjenim rojakom in slovenskim jfi
gospodinjam iz mesta Biwabik in okolice svojo lepo ure- jfi
jeno in bogato založeno

!fi

grocerijsko trgovino. *

^ skočila skozi
sta povzročila
bbcija gasilci
* <fra- leva, p,
L .Hegla, ki j,.
'i e  Povečala
ladjo.

V zalogi ima občeznano “Cremo” moko; dalje pr®

daje krmo za živino, kakor: oves, koruzo, mrvo in slamo

Cene zmerne, postrežba solidna. Naročila se dostavlja
jo tudi na dom. ROJAKI PODPIRAJTE ROJAKA ^

Za mnogobrofen poset in naklonjenost se uljudno priporočal

MATH. VIDAS,

1MAJNERJ

šiitih v

21 .

slovenska trgovina

BIVVABIK, MINN. Telefon 63.j

31 ' i vi, iv r\. -.-ipiCLCIfi

SffiffiffiHiHiHiffiHiHiHiHiHiHiHiHiHiHiHiffiHiifiSfi^

Cenjenim naročnikom

Na mnoga vprašanja glede slik iz balkanskih voj, - -
avstrijskega vojaškega manevra, avstrijske cesars
rodbine ter raznovrstnih nabožnih slik, naznanjaj
da dobi eno sliko zastonj le isti, ki plača celoletno naio

nino na polutednik “NARODNI VESTNIK", in to vel l
od 15. maja 1913 naprej.

D zasul

liesf m .

u Pajo

ij? ar njimi  *

j. ; , ar  je vt

ferjj a deloni

so 90

BL

PsENic

Mo.

20 .

j e  „ v

aSe l r a

»Me;®«

Pol

: f 5" v  i.

! b ilo *°D f
°knl;

Kdor se torej naroči sedaj in plača celoletno

n,.

}  Hv, ■ 1

*)<(>
■St}

Pr,

nino v znesku $2.00, dobi eno sliko zastonj- s Jjk
pridejati je 5 centov za ovoj in poštnino. ' 1 0
je 16x20, m so pravi kras za vsako sobo.

“NARODNI VESTNIK”, 405 W. MICHIGAN S
Duluth, Minnesota