Pogoji rusko-turškega mirn. Mnogokrat so se kristijani borili zoper di7jega Tuika in ga tudi 7ečkrat slavuo premagali. V zgodevini lastne S7oje avstrijske domo^ine beremo radostni in ponosni o zmagah princa Eugena, slo7itega Laudona. Vendar tako straho^ito še Torka nih5e Di potrl, kakor so to lani in letos storili slo^anski naši bratje in junaki. Celih 424 let je Caiigrad sedež turškim sultanom. Nobena so^ražua 7ojska 7 tem dolgem 5asu ni mogla do 7i-at starosla7iiega Carigrada prodretL Sedaj pa je sultan Abdul-Hamid II. 7 tižiču S7. Štefana, eno uro pred glavnim 87ojiui mestom, moral skleuoti mir z ruskini 7išjim po^eljnikom, zmago^itim 7elikim knezom Nikolajem. Vpri5o turškega Carigrada se je podpisal mir, čigar pogoji so Turčijo 7 E^ropi razdjali. vGla7ni zadržaj je pa ta-le: 1. črnej-gori prizaa tuiški saltan enkrat za 7selej ujeno neod^isnost in jej prepušti dežele iu mesta od Bojane, Anti^ara, potem nad Ijice^sko jezero, se^ero-albanske planine do Suhe planine in Rožaja na Ibarju, potem 7 Hercego^ini od Graho^e nad Bilek, Gacko, Hum, Fočo do Lima in kraj te 7ode do Prepolja. Mejaske prepire med Crnogorci in Turki razsodijo ruski in a^strijski komisarji. 2. Srbija postane od turškega sultana neod^isna in se njej meje znatno raztegnejo. No7a meja gre kraj Deženice 7ode, Raške rečice, mimo No^ega-pazaija 5rez Bosur-planino 7 Ribanico in od ondot kraj Ibarja, Sitnice, Labe 5rez Gropahnico planino do Kalimance7 na Mora7i, potem kiaj Mora^e, Vlasine 5rez Subo-planino 7 Krupec blizu Pirota ia od ondot do stare izhodnje srbske meje. 3. Ramuuija postaue ueod^isna in dobi delež 7ojno odškodnine. 4. Bolgarija se osnuje kot samoupra^nakuježe^ina, ki pa plačuje sultanu nekaj davka 7sako leto. No7a Bolgarija obsega 7se pokrajine, kder prebi^a bolgarski narod od^ no7e srbske meje, od Albanije in od Dona^a do Črnega morja, ali tukaj le od Mangalije do Hekim Tabiasi, potem do Egejskega morja od Strume do Buragurja. V Macedoniji sega meja od Janice do izli^a reke Vardar, potem gre nad Behičko jezeio do Strume. Meja od Egejskega tnorja 5rez Rodopske-planine gre do Cirmena blizu Adrijanopelna, se za^ijepotem okoli tega mesta, ki še Tuvkom ostane, in drži potem 7 Ljule-Burgas in do Črnega morja. Kneza bolgarskega izvoli ljudst70, sultan pa ga 7 porazumu e^ropskib 7lad potrdi. Izvoliti se ne more noben princ bodi katerekoli 7ladajoče e7ropske rodbine. Poseben ruski komisar nadzoruje 7pelja7o no7e bolgarske 7lade skozi 2 leti. Tako dolgo ostane tudi 50.000 Ruso7 7 deželi na obrambo in se ima 7 tem 5asu prirediti domača bolgarska armada. Turški 7ojaki morajo Bolgarijo zapustiti, turške trdnja^e pa se razdreti. 5. Bosniji in Hercego^ini do^oli sultan tako samoupravo, kakoršno so e^ropski poslaniki 1. 1877 za ti deželi sklenoli; zaostala da6a se ne sme iztirjati, dohodki pa do 1. 1880. se morajo obrnoti za nesrečneže, ki so 7 dosedanjem boju škodo trpeli. Kaj se ima potem zgoditi in koliko denarja 7 Carigrad poailjati, to bo a7strij8ka in ruska 7lada 7 porazumu z sultanom dolofiila. Tudi Macedoniji, Albaniji, Epiru, Tesaliji in Kandiji mora sultan dovoliti precejšnje samoupra^e in kristijanskih uraduiko7. 6. Tarški sultan pla6a ruskemu carju a) 7ojne odakodnine 900 milijono7 rublje^ (rubelj 7elja 1 fl. 80 kr.), b) 400 milijono7 za škodo, katero so ruski trgo^ci, obrtniki in železnice 7sled 7ojske trpele, c) 100 milijono7 za škodo, katero so Tui-ki 7 Kavkazu naredili, 5) 10 milijono7 odškodnine ruskim prebi7alcem in za^odom na Turakem, skup 1410 milijono7 (2537 milijono7 goldinarje^). Ker je pa Turčija 7 denarnih zadregab, 7zame ruski car za 1100 milijono7 zemlje, nami-e5 7 Evropi Dobrudžo, katero bode z rumunsko Besaiabijo zamenil, 7 Aziji pa izhodnji del Armenije z mesti: Batum, Ardahan, Kars in Bajazid. Ostalib 310 milijonov pla6a Turek po pogojib, ki se bodo pogovorili med carjein iu suHanom. 7. Ruski dubovniki, romarji in menibi, potujoči po Turškem, potem menibi na sv. gori Atonski so pod pokroviteljstvoni ruskega carja. 8. Morski ožini, Dardanelska in Bosporska, ste odprti trgovinskim ladijam vseb držav. 9. Ruska vojska zapusti turake dežele, v Evropi 3 niesece v Aziji pa 6 mesecev potem, ko sc ,je uiir popolneni sklenil, turški ulovljenci se pa spuslijo domov brž, ko je te pogoje iuiru podpisal ruski car iu turski sultan. 0 teb pogojih iniru se bo ae veliko govorilo in pisalo. Pornenljivo je pa to, da se v njib na Avstrijo vedno dobrobotno ozir jetnljc ua Grke in Angleže pa nič. Zato so pa ti že tako srditi, da žugajo vsak trenutek Rusoni napovedati boj.