informator Številka 37 Leto XIX. Titovo Velenje, 25. septembra 1985 Predsednik RK SZDL Franc Šetinc si je v spremstvu poslovodnih delavcev Gorenja ogledal tudi proizvodnjo zamrzovalnih omar. "Delavci Gorenja si zaslužijo podporo" V petek, 20. septembra 1985, sta Gorenje skupaj 2 najvidnejšimi predstavniki družbenopolitičnega življenja v občini obiskala Franc Šetinc, predsednik republiške konference SZDL, in Rudi Sepič, republiški sekretar za finance. 'Delavci Gorenja ste s svojim konceptom opiranja na lastne ^oči dali slovenskemu združenemu delu neko novo kakovost in rezultati vašega dela zaslužijo priznanje in podporo," tako nekako bi lahko Povzeli besede Franca Šetinca, ki jih je izrekel potem, k° si je skupaj z ostalimi 9°sti ogledal proizvodnjo v delovnih organizacijah Goren-i® v Titovem Velenju. V raz-9°voru z obema uglednima gostoma so vodstveni in družbenopolitični delavci Gorenja Predstavili naša sanacijska prizadevanja in razvojni koncept ter opozorili tudi na proble-rne, s katerimi se trenutno soočamo. "IMi lahko izvoje-Vati bitke s sedanjostjo, pre- teklostjo in prihodnostjo" je hkrati ob tem dejal predsednik K PO Gorenje SOZD Herman Rigelnik. V tej bitki pa moramo sodelovati vsi delavci. Prav pri osveščanju delavcev in zagotavljanju zdravih medsebojnih odnosov pa imajo svojo pomembno vlogo družbenopolitične organizacije, ki so bile tudi nosilke razprave o diagnozi stanja, opravljeni v času ukrepov družbenega varstva in katerih moč se je s sanacijo Gorenja še okrepila. Nedvomno pa pomeni vsem delavcem Gorenja veliko oporo pri izvajanju začrtanih nalog zagotovilo širše družbenopolitične skupnosti, ki ga je na petkovem razgovoru potrdil tudi republiški sekretar za finance Rudi Še-pič, ko je dejal, da bodo v okviru objektivnih možnosti in pristojnosti pomagali Gorenju tudi vnaprej. Seveda pa nas ta podpora tudi obvezuje in terja od nas dosledno izpolnjevanje ciljev, ki smo jih sprejeli s sanacijskim programom Gorenja in konceptom preobrazbe tega poslovnega sistema. Opiranje na V razpravi centralnega komiteja Zveze komunistov Slovenije o opiranju na lastne moči, ki je bila v četrtek, 19. septemba 1985, je s svojim prispevkom sodeloval tudi predsednik KPO Gorenje SOZD Herman Rigelnik. Danes objavljamo v Informatorju le nekatere poudarke, medtem ko boste lahko v novi številki glasila Gorenje prebrali njegovo celotno razpravo. Ta je zanimiva predvsem zato, ker je nastala na podlagi izkušenj pri saniranju Gorenja in je kot taka pravzaprav odraz razmišljanj številnih delavcev Gorenja, ki so izhod iz težav videli predvsem v opiranju na lastne moči. • Sodim, da je pri konceptu opiranja na lastne moči potrebno poudariti to, da se pravzaprav vselej opiramo le na svoje moči in ne na moči drugih, saj bi se sicer lahko razumelo, kot da smo se doslej opirali na nekoga drugega, pa nas je ta razočaral ali pa, da smo pri našem razvoju sami sebi zadostni, da torej ne potrebujemo integracije združenega dela. • Notranje rezerve, ki lahko zvečine takoj ali neposredno aktiviramo, so v obsegu izvoza, proizvodnje, zmanjšanju vseh vrst stalnih in spremenljivih stroškov, predvsem zalog oziroma obresti, v obsegu List za obveščanje delavcev gorenje Gospodinjski aparati Notranja oprema Procesna oprema Elektronika Široka potrošnja Commerce Servis Raziskave in razvoj Interna banka DSSS Gorenje SOZD DS Splošni posli DS Organizacija in informatika lastne moči potrebnega živega dela, ne glede na to, ali gre za proizvodno ali za tako imenovano režijsko delo. • Vendar so vse te rezerve bolj plod naše neučinkovitosti in nedelavnosti, nereda in nediscipline kot pa da bi šlo za resnične še neizkoriščene možnosti. Te so bolj v dolgoročnih sistemskih in strukturnih premikih kot so: ustrezne razvojne programske usmeritve, pravilna zasnova raziskovalno—razvojnega dela, sodoben marketing, strokovno utemeljena organizacija in informatika z ustreznim integralnim poslovnim sistemom, vloga sistema motivacij in drugih pozitivnih in negativnih sankcij, ustrezna tehnično —tehnološka struktura, učinkoviti sistem vodenja in upravljanja, sistem integralnega upravljanja kakovosti in zanesljivosti, delovni red ter tehnološka in delovna disciplina. To so trajni in sistemski dejavniki za aktiviranje lastnih moči, ki bodo edini lahko dali dolgoročne poslovne rezultate. • Seveda pa vseh teh stvari ni mogoče dograditi čez noč. Potrebno je ogromno trdega, vztrajnega strokovnega dela, potrebne pa so tudi ustrezne razmere in pogoji gospodarjenja. Uspehi nas uspavati Prejšnjo sredo, 18. septembra 1985, so se v Titovem Velenju sestali delegati koordinacijskega odbora zveze sindikatov Gorenje SOZD. Obravnava polletnega poslovanja. Sanacija Gorenja terja nenehno delo in preverjanje. Z opiranjem na lastne moči, z notranjo utrditvijo in okrepljenim delom smo v Gorenju SOZD tudi v letošnjem prvem polletju dosegli nedvomno lepe uspehe, s katerimi pa ne smemo biti povsem zadovoljni. Predvsem pa ne smemo pozabiti, da sanacija Gorenja še traja in da terja od nas vse moči in znanje. Kljub dobrim rezultatom, zlasti v Gorenju Tiki in Gorenju Muta, kjer so premostili težave in povečali proizvodnjo ter v Gorenju Fecro, ki je tudi prej posloval dobro, terja sedanji položaj naših članic temeljito analizo. Takšno analizo stanja na poslovnem in družbenoekonomskem področju smo v delovnih organizacijah in skupnostih Gorenja v Titovem Velenju že opravili ter pripravljamo tudi ukrepe za njegovo preseganje, drugje bodo to še storili. Takšen je bil tudi sklep delegatov koordinacij- ne smejo skega odbora zveze sindikatov sozda Gorenje ob obravnavi polletnega poročila. Opozorili pa so tudi, da moramo biti pri obravnavi poročil o poslovanju bolj odgo vorni in ne smemo nekritično sprejemati informacije, ki so včasih tudi nepopolne ali netočne. To je poudaril tudi predsednik občinskega sveta zveze sindikatov Ciril Greben-šek, ki se je skupaj s predsednikom republiškega odbora sindikata delavcev kovinarske in elektroindustrije Ivanom Kramerjem in predsednikom medobčinskega sveta ZSS Rafkom Mlakarjem udeležil tega sestanka. Delegati so po sprejemu poročila o izvajanju projekta Obnove Gorenje sprejeli sklep, v katerem delegatom delavskega sveta Gorenja sozda predlagajo, da sprejme ustrezne ukrepe za pospešitev izvajanja tega projekta. Ob obravnavi poslovnih poročil pa naj bi poslej nekaj časa namenili tudi poročilo o izvajanju tega projekta preobrazbe Gorenja. Na zadnji seji koordinacijskega odbora so sprejeli tudi pobudo o ustanovitvi nagrade priznanja Gorenju posameznikom, delovnim organizacijam, samoupravnim organom in družbenopolitičnem življenju za delo, s katerim bi le-ti prispevali k razvoju Gorenja ter krepitvi vloge delavcev. gorenje iradiramp ©prema Proizvodnja v avgustu V delovni organizaciji Gorenje Notranja oprema v avgustu delovni načrt izpolnjen s 102 %, vrednost proizvodnje pa je 152 milijonov 192 tisoč dinarjev. V temeljni organizaciji Pohištvo so izdelali 6.366 pogojnih enot, od tega 1.653 za izvoz, kar je 100 % načrtovanega za 14 delovnih dni. Izdelali so 4.348 kuhinjskih elementov, 50 kosov kopal- niškega pohištva, 1.000 straniščnih desk, 666 delovnih plošč, 162 delov in sklopov kuhinjskih elementov ter 1.122 kosov dodatne estetske opreme. Delavci tozda Gradbeni elementi avgusta niso koristili kolektivnega dopusta. Tako so ta me*c izdelali skupaj 85.280 irr keramičnih ploščic, v izvoz pa so jih namenili 22.842 m2. Poleg tega so izdelali še 679 kosov sanitetnega programa. Tako so mesečni operativni plan presegli za 2 %, izvoznega pa kar za 6 %. Teodor Matjaž gorenjebora Prvi hladilnik v Bihaču "Ta nova tovarna mora dati novo spodbudo še trdnejšemu povezovanju dveh gospodarstev Bosne in Hercegovine ter Slo-vije ..." je med drugim dejal predsednik sozda Gorenje Herman Rigelnik na tiskovni konferenci 12. septembra v novi tovarni Gorenje Bira v Bihaču. Okrog poldneva tega dne pa je bil izdelan tudi prvi izdelek v tej tovarni, hladilnik z oznako HDVS 5001. Tako je bila izpolnjena obljuba, da bodo v septembru mesecu začeli s poskusno proizvodnjo v tovarni hladilnikov. Ob prisotnosti številnih novinarjev iz Slovenije in Bosne in Hercegovine ter predstavnikov delovnih organizacij je Esad Mujakič, direktor delovne organizacije Gorenje Bira, Bihačka industrija rashladnih aparata v izgradnji, na koncu montažnega traku na prvi hladilnik, izdelan v Bihaču, nalepil napis "Gorenje Bira — prvi proizvod — 12. 9. 1985." To je nov dan, ki bo z večjimi črkami zapisan v kroniko Gorenja in knjigo, ki jo od vsega začetka pišejo v Bihaču in v kateri so zapisana tudi številna mnenja o tej tovarni, za katero so temeljni kamen vzidali 19. junija 1982. Prav gotovo je to plod številnih prizadevanj delavcev in strokovnjakov, ki pri uresničitvi tega projekta sodelujejo od samih začetkov ali pa so se v dela vključili pozneje. Nedvomno gre za veliko in pomembno delovno zmago vseh, ki so sodelovali pri izgradnji objekta, pri montaži celotne opreme, pri vpeljavi nove in sodobne tehnologije. Esad Mujakič je na tiskovni konferenci povedal: "To je resnično rezultat naporov, znanja in izkušenj strokovnjakov Gorenja in delavcev strokovnega teama delovne organizacije v ustanavljanju. Koriščene so vse prednosti tega projekta v okviru sistema Gorenje, posebej še prednosti tehnologije in znanja, poznavanje in uveljavljanje na osvojenih in bodočih tržiščih. Pomembni dejstvi sta tudi usposabljanje in priprava kadrov za uspešen začetek proizvodnje. Za nas in kolektiv Gorenja pomeni naslednja faza zahtevno in odgovorno nalogo, kajti uspešno osvajanje proizvodnje, doseganje zmogljivosti in kakovosti, je nov izziv za vse delavce in celotno Gorenje." Iz tovarne v Bihaču bi naj letos prišlo 30.000 hladilnikov, v naslednjem letu pa že kar 420.000 izdelkov, od katerih je predvidenih za izvoz kar 270.000. Dosedanje izkušnje kažejo, da volje in zagnanosti vseh sodelavcev pri izgradnji tako zahtevne tovarne ne manjka. Z nadaljnjim tesnim sodelovanjem vseh v Gorenju, tehnološkem in proizvodnem področju ter komercialnih poslih in drugih področjih, pa so obeti za uspešno poslovanje in uspešen prehod na redno proizvodnjo toliko večji. Esad Mujakič, direktor Gorenje Bira, je označil prvi proizvod te tovarne Izobraževanje Ponovni razpis štipendij za leto 1985/86 iGO GORENJE GOSPODINJSKI , APARATI TOZD Štedilniki stopnja št. Fakulteta za strojništvo — tehnološka — tehnološka Program kovinar—strojnik ~ strojni tehnik ~ preoblikovalec spajalec kovin — oblikovalec kovin Program energetike — elektrotehnik energetik ~ elektrikar energetik Program elektronike ~ elektrikar elektronik Program trgovinska dejavnost - blagovni manipulant III. 2 TOZD Pralno-pomivalna tehnika Fakulteta za strojništvo - tehnološka VII. 1 - tehnološka VI. 1 Program kovinar—strojnik - strojni tehnik V. 2 ~ preoblikovalec in spajalec kovin IV. 10 ~ obdelovalec kovin II. 2 - vzdrževalec in upravljalec strojev II. 5 Program energetike ~ elektrotehnik energetik V. 1 ~ elektrikar energetik IV. 5 Program elektronike ~ elektrikar elektronik IV. 1 Program trgovinska dejavnost ~ blagovni manipulant III. 5 TOZD Hladil n a in zamrzovalna tehnika Fakulteta za strojništvo ~ tehnološka VII. 1 ~ tehnološka VI. 1 Program kovinar—strojnik ~ strojni tehnik V. 2 ~ preoblikovalec in spajalec kovin IV. 5 ~ obdelovalec kovin II. 6 ~ spajalec in rezkalec kovin 11. 10 Program energetike ~ elektrikar energetik IV. 3 TOZD MGA Nazarje Fakulteta za strojništvo ~ tehnološka VI. 1 Ekonomska fakulteta ali VEKŠ ~ poslovne finance VI. 1 Program kovinar—strojnik " preoblikovalec in spajalec kovin IV. 1 ~ oblikovalec kovin II. 3 štip. VII. 1 VI. 2 V. 3 IV. 8 IV. 4 V. 3 IV. 2 IV. 2 stopnja št. štip. Program energetike — elektrikar energetik IV. 2 TOZD Galvana Program kovinar—strojnik — oblikovalec kovin IV. 4 — obdelovalec kovin II. 3 TOZD Kondenzatorji Rogatec Fakulteta za elektrotehniko — industrijska elektronika VI. 2 TOZD Kompresorji Črnomelj Fakulteta za elektrotehniko — elektronika VI. 1 Fakulteta za strojništvo — tehnološka VII. 1 Program kovinar—strojnik — strojni tehnik V. 1 — preoblikovalec in spajalec kovin IV. 1 DSSS Gorenje Gospodinjski aparati Fakulteta za elektrotehniko — energetika VII. 1 — energetika VI. 1 — energetika, ind. elektrotehnika VII. 1 - elektronika (magisterij) Vlil. 1 Fakulteta za strojništvo — tehnološka VII. 2 — tehnološka VI. 3 — energetika VII. 1 — energetika VI. 1 — konstrukcija VII. 5 — konstrukcija VI. 1 — konstrukcijsko računalniška VII. 2 — konstrukcijsko računalniška VI. 1 — varilska VII. 1 — transportni sistemi VII. 1 — konstrukcijska (magisterij) Vlil. 1 Ekonomska fakulteta ali VEKŠ — poslovne finance VII. 1 VŠOD — proizvodno organizacijska VII. 2 FNT — kemija VII. 1 Program kovinar—strojnik — strojni tehnik V. 2 — oblikovalec (teh.risar) IV. 1 Program računalništva — računalniški tehnik V. 1 Program naravoslovno— matematična tehnologija V. 10 Družboslovna usmeritev — 3. letnik V. 5 — 4. letnik V. 5 stopnja št. štip. Program poslovno—finančna dejavnost — ekonomski tehnik V. 5 DO GORENJE NOTRANJA OPREMA 'TOZD Pohištvo Biotehniška fakulteta — lesarstvo VII. 1 Program kovinar—strojnik — preoblikovalec kovin IV. 2 Program energetike — elektrikar energetik IV. 1 Program lesarstva — lesar širokega profila IV. 4 — lesar III. 1 TOZD Gradbeni elementi Program kovinar—strojnik — preoblikovalec kovin IV. 1 — obdelovalec kovin in vzdrževalec strojev II. 1 — upravljalec strojev II. 1 Program gradbeništva — gradbinec II. 2 Keramijska dejavnost — keramik IV. 2 DSSS Gorenje Notranja oprema FNT — kemijska tehnologija VII. 1 DO GORENJE PROCESNA OPREMA TOZD Tehnološka oprema Fakulteta za strojništvo — konstrukcija VII. 4 — konstrukcija VI. 3 — tehnološka VII. 4 — tehnološka VI. 4 Fakulteta za elektrotehniko — informatika VII. 2 — informatika VI. 2 Program kovinar—strojnik — strojni tehnik v. 2 — oblikovalec kovin IV. 9 — preoblikovalec in spajalec kovin IV. 9 — monter in uprav. energ. naprav IV. 3 Program energetike — elektrotehnik energetik v. 4 — elektrikar energetik IV. 9 Program naravoslovno—matematična tehnologija — fizikalni tehnik v. 1 TOZD Poslovna oprema Ptuj Fakulteta za elektrotehniko — rač. logi in sistemi VI. 1 Ponovni razpis štipendij za leto 1985/86 stopnja Št. stopnja št. štip. štip. Fakulteta za strojništvo Ekonomska fakulteta ali VEKŠ — konstrukcija VII. 1 — zunanja trgovina VII. 1 — konstrukcija VI. 1 — poslovne finance VII. 2 — tehnološka VI. 1 — plan in analize VII. 2 Program kovinar—strojnik Program naravoslovno—matematična — strojni tehnik V. 1 tehnologija — oblikovalec kovin IV. 3 — 2., 3. in 4. letnik V. 14 — vzdrževalec IV. 1 Družboslovna usmeritev Program računalništva — 2., 3. in 4. letnik V. 3 — računalniški tehnik V. 2 3rogram poslovno—finančna dejavnost TOZD Proizvodnja računalniških — ekonomski tehnik 2 in procesnih naprav — programska oprema VII. 1 DO GORENJE ELEKTRONIKA — programska oprema VI. 1 ŠIROKA POTROŠNJA Fakulteta za strojništvo — tehnološka VII. 1 — konstrukcijsko energetska VII. 1 Program kovinar—strojnik — preoblikovalec in spajalec kovin IV. 2 Program računalništva — računalniški tehnik V. 1 — programerski tehnik V. 1 Program energetike — elektrotehnik energetik V. 2 Program naravoslovno—matematična tehnologija — fizikalni tehnik V. 1 DSSS Gorenje Procesna oprema Fakulteta za elektrotehniko — programska oprema VII. 1 — informatika VII. 4 Fakulteta za strojništvo — konstrukcija VII. 3 — tehnološka VII. 4 Fakulteta za strojništvo — konstrukcija VII. Ekonomska fakulteta ali VEKŠ — plansko analitska VII. 1 DO GORENJE COMMERCE Ekonomska fakulteta ali VEKŠ — zunanja trgovina VII. 2 — zunanja trgovina VI. 1 — notranja trgovina VII. 1 — logistika VII. 1 DO GORENJE SERVIS Fakulteta za elektrotehniko — računalništvo in informatika VII. — energetika VI. — energetika (za vodjo izpostav izven Slovenije) VI. stopnja št. štip. Fakulteta za strojništvo — tehnološka — tehnološka (za vodjo VI. 2 izpostav izven Slovenije) VI. Ekonomska fakulteta ali VEKŠ 2 — poslovna informatika VII. 1 — plansko analitska VI. 1 — računovodska VI. 1 — notranja trgovina VI. 1 — zunanja trgovina VI. 1 Višja pravna šola — splošna VI. 1 GORENJE SOZD, DS INFORMATIKA IN ORGANIZACIJA VEKŠ — poslovna informatika VII. 2 GORENJE SOZD, DS SPLOŠNI POSLI Fakulteta za strojništvo — tehnološka VI. 1 GORENJE INTERNA BANKA Ekonomska fakulteta ali VEKŠ — poslovne finance VII. 1 — poslovne finance VI. 1 DO GORENJE RAZISKAVE IN RAZVOJ Flochschule ESSEN — industrijski oblikovalec VII. 1 Akademija za likovno umetnost — industrijski oblikovalec VII. 1 Kandidati za štipendije naj pošljejo prijave na naslov: Gorenje SOZD, DS Splošni posli, Izobraževalni center, 63320 Titovo Velenje, Partizanska 12, najkasneje do 10. 10. 1985 z imenom delovne organizacije Gorenja in tozda, kjer želijo prejemati štipendijo. K prijavi za štipendijo na obrazcu SPN—1, DZS—8,40 je treba priložiti: — kratek življenjepis z opisom socialnega stanja družine in poklica staršev — potrdilo o vpisu v šolo po programu srednjega usmerjenega izobraževanja oz. vpisu na fakulteto — višjo šolo — overovljen prepis ali fotokopijo zadnjega spričevala (velja za osnovnošolce in srednješolce) — potrdilo višješolske ali visokošolske organizacije o opravljenih izpitih z navedbo števila predpisanih in že opravljenih izpitov in frekventacijsko potrdilo za tekoče šolsko leto (85/86) — potrdilo o premoženjskem stanju družine in številu družinskih članov, ki živijo v skupnem gospodinjstvu (izda ga uprava za družbene prihodke) — potrdilo o dohodkih staršev iz preteklega koledarskega leta: navedeni morajo biti vsi dohodki družine, ki štejejo za dohodek po predpisih o prispevkih in davkih občanov, vključno z otroškimi dodatki. Starši — upokojenci priložijo odrezek nakazila pokojnine za december 1984. Štipendija za naravoslovno in družboslovno usmeritev srednjega usmerjenega izobraževanja so namenjene izredno nadarjenim in prizadevnim učencem, ki še nimajo štipendije in bi kasneje želeli nadaljevati šolanje na višjih in visokih šolah v usmeritvi, ki je Gorenju potrebna. Prednost imajo učenci z odličnim uspehom in aktivnim delovanjem v različnih dejavnostih v šoli in izven nje, posebno še, če so dosegli vidnejše rezultate in priznanja na raznih tekmovanjih znanja in se vključujejo v raziskovalno delo (npr. gibanje „Znanost mladini"). Prednost pri podelitvi štipendij bodo imeli kandidati z boljšim učnim uspehom in slabšim socialnim stanjem, ob izenačenih ostalih pogojih pa otroci delavcev Gorenja. Višina kadrovskih štipendij ter pravice in obveznosti štipendista so usklajene s samoupravnim sporazumom o štipendiranju v občini Velenje. Štipendisti višjih in visokih tehniških šol prejmejo k osnovni štipendiji še poseben dodatek za deficitarnost. Kandidate, ki se bodo prijavili v rednem razpisnem roku, bomo z rezultati izbora seznanili do 28. 11. 1985. Delo mladih mladinska delovna AKCIJA JESENICE 85 Uspešno sodelovanje mladincev obrata Zamrzovalne omare s koordinacijskim svetom osnovne organizacije Zveze mladine Slovenije Železarne Ravne na Koroškem. Sodelovanje med mladinci obrata Zamrzovalne omare z mladimi Železarji temelji na skupnih srečanjih, sodelovanju na raznih seminarjih ter izmenjavanju izkušenj pri mladinskem delu. Letos so nas tako povabili na mladinsko delovno akcijo na Jesenicah, kjer so pomagali pri izgradnji novega obrata v Železarni ter pri izkopu kanalov za plin, elektriko in telefon. Akcije se je udeležila Esma Kurtovič iz obrata Zamrzo valne omare. Kot je povedala, so mladinci svoje delo opravili uspešno, brigada je bila enotna, medsebojni odnosi pa prisrčni in bratski. Njeno pripovedovanje o pe- strem družabnem življenju je takšne delovne akcije ponovno predstavilo v lepši luči, saj mladinci, ki so se delovnih akcij udeleževali pred leti, niso bili tako navdušeni. Nezadovoljni so bili predvsem nad nedomiselno organiziranim prostim časom. Tako naj bi bila v bodoče poglavitna naloga organizatorjev mladinskih delovnih akcij, da bi nanje privabili čimveč mladih iz vse Jugoslavije ter zanimivo organizirali tudi družabno življenje, na akcijah pa naj bi reševali tudi najrazličnejše probleme in si medsebojno izmenjavali izkušnje. Rezultati in udeležba bi bili zagotovo boljši, saj bi udeleženci po prihodu domov s pripovedovanjem za prihodnje akcije navdušili še več mladih. Kot pravi Esma, so nepozabni trenutki, ki so jih preživeli ob tabornem ognju, na sestankih in takrat, ko so zaplesali kolo in se veselili naslednjega dne, ko so s svojimi rokami in z zavestjo, da gradijo za nas vse, gradili potrebne objekte. Suzana Golob šport in rekreacija XV. tehnologijada 2 nastopajočo jesenjo se začenjajo tudi rekreativ-no — športna tekmovanja delavcev sektorja tehnologije v Gorenju Gospodinjski aparati, ta ko imenovane Tehnologiada. 2a nami je petnajst let športnih iger, rekreacije, spoznavanja, zbliževanja, skupnega veselja, smeha in jeze, vse t0 je skrbno dokumentirano (zapisniki, fotografije). Tehnologiada je najstarejše organizirano masovno športno tekmovanje v Gorenju. Imamo jo radi, pa ne samo zaradi športa in rekreacije, temveč zaradi krepitve tovariških odnosov, kolegijalnos-d, prijateljstva med nami. J° kar smo si danes na športnem igrišču, to si bomo jutri tudi na delovnem mestu. Pošten, zdrav športni duh ne usahne s športnimi igrami, temveč nas obdaja kjerkoli se srečamo, pa naj bo to pri delu ali doma, pa naj bo to v dobrem ali slabem. Vnaprej se veselimo bučnega navijanja, radostnega smeha, prikrili šal, jeznih obrazov premagancev, srdite reakcije in ostre besede. Vemo, da se za tem jeznim obrazom skriva športno srce in zdrav duh in, ker vemo, da bo kmalu na tem jeznem obrazu zaplapolal dobrodušen nasmeh, da bo sledil tovariški stisk rok, da bo stekel prijateljski razgovor. Iz seznama prostovoljno prijavljenih se tvorijo po štiri ekipe moških in ženskih udeležencev, ki tekmujejo v atletiki, balinanju, plavanju, namiznemu tenisu, badbintonu, šahu, nogometu, odbojki, košarki, smučanju, streljanju, kegljanju in orientacijskem pohodu. Športni dosežki se beležijo za ekipno in posamično uvrstitev. Po končanih športnih te- kmovanjih organiziramo zabavno — rekreativni dan, kjer podelijo priznanja najboljšim za športne dosežke in dopolnilni strogo dogovorjena hirearhija udeležencev (kandidati za sisarje, sisarji, mlade kajle, stare kajle, staroste.). Za uspešen potek tehnologia-de skrbijo: glavno vodstvo tehnologiade, ki ga sestavljajo generalni sekretar, pomočnik sekretar- ja in blagajnik; odbor za izvedbo športnega dela tehnologiade, ki ga sestavljajo vodje ekip in organizacijski referenti tekmovalnih disciplin; svet duhovnih vodij (starih "kajl," starost) ustanoviteljev tehnologiade; odbor za organizacijo zaključka tehnologiade. Jože Čurčič Marjan Korun Atletika - kraljica športov Služba za rekreativno in kulturno dejavnost delovne skupnosti Splošni posli je minuli četrtek in petek izvedla prvenstvo Gorenja v atletiki. Na stadionu ob Jezeru je bilo kar precej vroče, tako moški kot ženske pa so se izkazali s hitrostjo, močjo, vzdržljivostjo. Tekmovanje je štelo tudi za pokal Gorenja, kar bi morala biti še nadaljnja spodbuda za največjo udeležbo. Seveda pa naj na kratko ocenimo tekmovanje kot uspešno, posebej so se izkazali posamezniki, čeprav pa je to srečanje namenjeno predvsem preizkusu sposobnosti in tudi medsebojnemu spoznavanju delavcev vseh delovnih skupnosti in tozdov Gorenja. Z novimi močmi in poletom, ki naj bi bil tako značilen za šport in rekreacijo, pa se moramo že jutri izkazovati in potrjevati ob delovnih mestih. Foto Vasja Proizvodno delo ZNOVA POMOČ STROKOVNIH IN ADMINISTRATIVNIH DELAVCEV V PROIZVODNJI Izteka se tretje tromesečje leta 1985. V zadnjem kvartalu pa so pred delavci Gorenja v Titovem Velenju velike planske obveznosti. Za uresničitev povečanih delovnih načrtov bo dobrodošla tudi pomoč delavcev strokovnih in administrativnih služb delovnih skupnosti Gorenja v Titovem Velenju. Od 1. oktobra naprej storiti vse za povečanje produktivnosti in proizvodnje ter izpolnitev planov. V delovnih načrtih za leto 1985 smo sprejeli odločitev, da vsak delavec strokovnih in administrativnih služb opravi pet delovnih dni v proizvodnji, in sicer en dan solidarnostno, štiri pa za plačilo po delu, ki ga opravlja v proizvodnji. Do konca meseca avgusta so tako delavci strokovnih in administrativnih služb opravili v proizvodnji skupno 20.918 delovnih ur, kar je povprečno 67 % od predvidenih za to obdobje. Delovne skupnosti so takole izpolnile proizvodno delo: Gorenje Gospodinjski aparati 73 %, Gorenje Commerce 74 %, Gorenje Raziskave in razvoj 42 %, Gorenje Interna banka 86 %, DSSS SOZD 24 %, DS Splošni posli 66 %, DS Organizacija in informatika 17 %, Gorenje Notranja oprema 30 %, Gorenje Procesna oprema 77 %. Delavci Gorenja Servis so opravili zaradi potreb servisne dejavnosti 2.056 delovnih ur. Ker so nastale velike potrebe za doseganje delovnih planov, ki so znatno povečani, je potreba po delavcih v proizvodnji Gorenja Gospodinjski aparati porasla, posebej v tozdih Zamrzovalna in hladilna tehnika ter Štedilniki. Tisti delavci strokovnih in administrativnih služb, ki so z delom v proizvodnji v zaostanku, morajo to nadoknaditi. Le tako bomo prispevali k uresničitvi delovnih načrtov, kar je tudi osnova za dosego predvidenega dohoda in osebnih dohodkov. S točnim prihajanjem na proizvodno delo in po planu, ki ga imajo koordinatorji dela, bomo lahko uspešno pomagali v proizvodnji. izobraževanje ŠTIPENDIJE SO KASNI LE Zaradi objektivnih razlogov je pri nakazilih štipendij za mesec september prišlo do nekajdnevne zamude. Da bi z boljšim delom delovna skupnost Informatika in organizacija pripomogla k izboljšanju gospodarjenja celotnega sozda Gorenje smo 1. septembra 1985 izključili sistem IBM 370/135. Zato smo morali večino obdelav prenesti na nov računalnik. To pa je zahtevalo veliko fizič- nega, umskega in strojnega dela vseh delavcev te delovne skupnosti sozd Gorenje. Le pri redkih obdelavah je prišlo do zamujanja rokov, žal so med njimi tudi izračuni štipendij. Vse prizadete prosimo za razumevanje, v bodoče pa se bomo takšnim zamudam skušali čimbolj izogniti. Delovna skupnost Informatika in organizacija Izkazali so se ZGLEDNO IZPOLNJEVAN JE NALOG V prvih osmih mesecih je Verko Bazič, serviser v servisni izpostavi Gorenja v Kraljevu, opravil za 23 % več servisnih posegov kot mu jih je narekoval predvideni plan za to obdobje. V servisni izpostavi Gorenja Servis v Kraljevu so v prvih osmih mesecih letošnjega leta svoje delovne obveznosti presegli za 5 %, najprizadevnejši med serviserji pa je Verko Bazič, ki je v tem obdobju plan presegel kar za 23 %. Samo v avgustu je uspešno opravil 237 reklamacij^ serviser pa je že sedem let. Nenehno si prizadeva izpolnjevati svoje delovne obveznosti, pri čemer stalno dosega rekorde, svoje delo pa opravlja kakovostno in hitro. Dobro sodeluje s strankami, priljubljen je tudi med kolegi. Marljiv kakor je. Verko Bazič je samo v avgustu opravil 237 servisnih storitev. tudi skrbno čuva in vzdržuje orodje, ki ga potrebuje pri svojem delu, premišljeno in skrbno pa ravna z nadomestnimi deli in drugim delovnim materialom. Zahvaljujoč takšnemu sodelavcu v tej servisni izpostavi reklamacije kupcev Gorenjevih hladilno—zamrzovalnih aparatov resnično opravijo v 48 urah. NAJPREJ DELO, NATO... Jože Žučko, sodelavec tozda poti se je izkazal, zato je pre-Zamrzovalna in hladilna teh- jel tudi priznanje, nika, je eden izmed tistih, ki ima tudi nekaj zaslug za us- Ko smo Jožeta pred dvema pešen začetek poskusne pro- mesecema fotografirali pri izvodnje v novi tovarni Go- prikazu krmiljenja transport-renje v Bihaču. Sodeloval je n'h P°ti v nov' tovarni Go-pri izdelavi projekta trans- renje-Bira, ni privolil v obja-portnih trakov, o čemer smo v0 slike. Sedaj, ko je proga v Informatorju pred časom že prestala tudi praktično preiz-pisali. Pa tudi pri montiranju kušnjo, je svoje mnenje spre-več sto metrov transportnih menil. Jože Žučko ob napravi za krmiljenje transportnih trakov v tovarni Gorenje Bira v Bihaču INFORMATOR — Ust za obveščanje delavcev OZD Gorenje v Titovem Velenju. — Družbeni organ — Izdajateljski svet — Predsednik: dr. Jože Zagožen, namestnik: Srečko Kranjc. Ureja uredniški odbor, glavni in odgovorni urednik: Hinko Jerčič. Izhaja tedensko. Naklada 6900 izvodov. Tisk: GRAFIKA Prevalje, 1985. Oproščeno prometnega davka.