Ob borbi za ljubljansko vzgojno posvetovalnico V začetku tega meseca je opo- in inženirja; celo socialnega de-Horil slovensko javnost univ. prof. lavca in industrijskega psihologa dr. Ljubo Bavcon s člankom (in že tudi industrijskega pedago-*Vzgojna posvetovalnica v Ljub- ga) vključujemo zadnje čase (na Ijani — ogrožena« (Delo št. 29 z zapadu obvezno, pri nas še pridne 1. febr. 1966) o ogroženosti ložnostno) v proizvodno delo. Zdaj navedene institucije in da je raz- pa se vprašajmo: kateri strokov-log te ogroženosti — denar, ki da njok pa pomaga v težkih sodob-ga ne more zbrati ža to našo slo- nih življenjskih in vzgojnih po-vensko ustanovo velika Ljubljana, gojih našemy učitelju ali profe-Dne 4. i. m. pa smo gledali in sorju, našemu praktičnemu šolni-Poslušali o delu in problematiki kul Izvajamo šolsko reformo, vzgojne posvetovalnice v Ljub- dvo- ali trioddelčne šole na pri-Ijani tudi oddajo v naši televiziji, jaznih hribčkih, kjer sta eden ali Šogodek sam v zvezi z eventual- dva šolnika skozi desetletja v leno likvidacijo vzgojne posvetoval- pem stiku z voditelji vzgajala in niče v Ljubljani ni samo žalosten, izobraževala cele rodove, smo pre-marveč je tudi nevaren: saj gle- oblikovali, ponekod celo zaprli, damo v njem tendence rušenja otroke prevažamo v večja šolska življenjsko važne in pomembne središča itd. No — saj morda to ustanove za vzgojno pomoč pro- ni slabo! Toda: kakšni so učni blematičnim osebnostim, ustano- uspehi teh otrok? Kakšen je njih Ve, katere delo postaja spričo če- osebnostni razvoj? Kakšen je od- . dalje kompliciranejšega načina nos roditeljev, družbenih in go- izplačevati niti osebnih dohodkov vsakodnevnega življenja in posle- spodarskih organizacij, raznih fo- w, otnimm m r.raJr>rihpmm sn-dic te kompliciranosti z vsakim rumov do šolskih in prosvetnih dnem pomembnejša! Prav zadnji vprašanj naše mladine? In v zvečaš načenjamo resneje težka vpra- zi s takimi vprašanji stopa končanja socialne ogroženosti in raz- kretno pred nas vprašanje, zelo nih oblik družbene neprilagojeno- aktualno vprašanje: Ali smo naše- REPUBLIŠKI POSLANCI O PROBLEMIH ŠOLSTVA Zakcij se ne nadel ju] e akcija za izgradnjo novih osnovnih šol? - In ljubljanska pedagoška akademija? Na seji prosvetno-kultur- Spričo široke družbene akcije ske analize, na temelju katerih novne šole. Kljub temu, da je bi-nega zbora skupščine SRS (14. konec lanskega leta glede finan- bodo občinske skupščine sklepale la svojčas temu šolanju priznana t. m.) so poslanci razpravljali ciranja strokovnih šol je priča- o umestnosti združitve zavodov prioriteta v družbeni skrbi s stra-o nekaterih vprašanjih šolstva, kovati, da bo odziv gospodarskih Ljubljana I in Ljubljana-Vič, Je- ni naših najvišjih političnih or-Na že prej postavljena vpra- organizacij in občin ugodnejši, kot senice in Kranj, o priključitvi ganov, pa se zadnji čas stvari su-šanja poslancev Ivana Ber- je bil lani. Večina občinskih skup- ptujskega zavoda k mariborske- čejo tako, da ne bodo mogle biti tonclja in Miroslava Vuteja ščin je že razpravljala o financi- mu 'ter o ukinitvi zavodov v Kr- v korist uspešnega reševanja te- glede financiranja šol druge ranju strokovnih šol in sprejela škem ter pripojitvi njegovega ob- — "—~ ■”* -1 stopnje je odgovoril republi- ustrezne ukrepe in priporočila go- močja k zavodu v Celju ali v No-ški sekretar za prosveto in kul- spodarskim organizacijam. Osta- vem mestu — ko bodo na teh turo Tomo Martelanc. ne pa docela odprto vprašanje zavodih ustvarjeni ustrezni po- sredstev za investicije. goji. Sole druge stopnje, ki se financirajo iz ljubljanskega medobčinskega sklada, prejemajo že več mesecev le 80 odstotkov odobrenih sredstev za svojo dejavnost in ne morejo v redu in pravočasno PRENOS NALOG ZAVODOV PROSVETNO-PEDAGOŠKE SLUŽBE NA OBČINE JE NEZAKONIT VSEPOVSOD: POTREBA PO GRADNJI NOVIH SOL Poslanec Dane Debič je govoril o nujni potrebi gradnje dveh Poslanka Truda Zoher-Durja- novih šol v žalski občini — v va je postavila vprašanje, ali so Petrovčah in v Grižah, vendar v skladu z veljavnimi predpisi občina nima denarja za to. Tudi Tako stanje, ki traja že predolgo, poskusi prenosa nalog zavodov za na ostalih šolah žalske občine povzroča v delovnih kolektivih prosvetno-pedagoško službo v ok- niso ustvarjeni materialni pogoji negodovanje in seveda negativno vir občinske uprave in pa kakš- za uspešno izvajanje šolske refor- svojim stalnim in pogodbenim sodelavcem — da o materialnih potrebah teh šol sploh ne govorimo. sti naše mladine, .opozarjamo na mu učitelju-praktiku ali prof e- vpliva na uspešnost dela v teh ni ukrepi so bili sprejeti za iz mladinsko prestopništvo, poglab- sorju-praktiku pri njegovem tež- šolah. Razen tega tudi m u^el®' boljšanje organizacije in delova- Ijamo se v problematiko dejavno- kem učno-vzgojnem delu nudili na revalorizacija osebnih dohod- nja pr0svetno-pedagoške službe. sti naših vzgojnih in posebno kako pomoč v obliki takih sode- kov prosvetnih delavcev na stro- vzgojno-poboljševalnih zavodov lavcev, kakor so npr. pediater, so- kovnih^ šolah, (io vprašanje je ipd., kar je — da se tako izra- cialni delavec, psiholog, pedagog? i"”'1 zimo — že kurativa, že gašenje in tu začutimo na vsem lepem postavil tov. Bertoncelj.) Repub- gošite »Prenos nalog prosvetno-peda- službe v okvir Požara! Problemov je vsak dan težko in aktualno problematiko več, zato so tudi naloge težje —- vzgojnega posvetovanja in vzgoj-zaradi tega pa so potrebne tudi nega svetovanja ne samo za star-nove in nove metode in nova še in druge odrasle ter mlttdino, sredstva, da bi negativne pojave marveč tudi za vzgojitelje, učite- že v kali preprečevali. Ko danes Ije in profesorje. Strokovne sluz- - ho i Po vsem svetu -ato velja prav be, ki jih opravljajo npr., socialni predvidenega f™meg t ,. ^ liski sekretar je dal v zvezi s te- uprave je nezakonit,« je odgovoril mi vprašanji naslednje pojasnilo, na to vprašanje republiški sekre-Zaradi šibke dinamike dotoka tar Tomo Martelanc. »Zakon o sredstev v medobčinski sklad za prosvetno-pedagoski službi na-financiranje strokovnih šol v mreč določa, da opravlja naloge Ljubljani ta sklad v preteklem prosvetno-pedagoške službe zavo-letu ni mogel v celoti uresničiti di za prosvetno-pedagoško ga vprašanja. Obe PA — mariborska in ljubljanska— sta prostorsko daleč prezasedeni, zlasti ljubljanska je v tem pogledu v kritičnem stanju. Za svojih nad 400 rednih in nad 2.000 izrednih študentov ima na razpolago 400 let star stiški dvorec in še prostore na 17 drugih mestih, Ljubljane! Sklad za šolstvo SR Slovenije je svojčas sprejel gradnjo nove PA v Ljubljani kot svojo prioritetno nalogo. Zaradi krčenja sredstev ob gospodarski reformi pa je ta naloga sklada odpadla ... Zdaj se rešuje vprašanje ljubljanske PA bolj ali manj za zapr-Poslanka Darinka Šušteršiče- timi vrati celo brez sodelova-va je v zvezi z ukinitvijo pro- nia predstavnikov te sole! Pred-grama za investicije v osnovno i°S> nai bi PA prevzela del ka-, , šolstvo — akcija ,ki jo je pred le- Pacitvet sedanje Višje gospodinj- obcinske ^om zagela republika, ko je skle- s^e s°ie v Grobljah, je potreb- služ- bo. Prosvetno-pedagoška služba ne ^ ^ tako“tudi “za nas! — toliko poudar- mavec^'šolski psiholog, šolski pe- zato so šole prejele od p^otno vala na razpoloženje vseh pro- jamo načelo: boljša pravočasna dagog, defektolog idr., so si iz-Preventiva kot pozna (često že ostrile delovne metode po znan-prepozna!) kurativa, na drugi stvenih principih in so lahko v strani pri nas zahajamo v never- veliko pomoč šolnikom-praktikom, jetno protislovje, da ogrožamo in- katerih naloge so tudi vsak dan stitucijo, ki nam dejansko pomeni težje in odgovornejše. In tako se osnovo take preventive! pojavlja tudi na terenu zunaj pri nas Ljubljane vprašanje ustanavljanja no dodobra pretehtati. Znaten del študija na PA predstavljajo ho-spitacije, nastopi, učna praksa na 11 kvalitetno organiziranih šolah v mestu. To delo je smotrno povezano z vsakdanjim delom študentov, zahteva vsakodnevno celo večkratne stike z osnovnimi šolami — ob taki dislokaciji, ob prevažanju študentov sem in tja, pa bi bilo to delo močno moteno. Pedagoška akademija je s svojimi Na podoben ^Jpblem^je^ opozo- za specialne pedagoge nila trajno intervenirati s svoji mi sredstvi pri gradnji potrebnih osnovnih šol, se namreč v letošnjem letu ne nadaljuje — opozorila na problem gradnje osn. šole v Kobaridu. Stanje v tej šoli je kritično in bi mlačnost, ki bi jo imeli do tega problema, vpli- odobrenih sredstev le 80 odstot- Pa je to posebna samostojna stro sv6tnih delavcev in sploh voliv-kov sredstev — in bile seveda kovna sluzoa^ in le kot taka lahko cev v prisiljene v skrajno varčevanje, uspesno m učinkovito opravlja na (Nekatere občine niso izpolnile šolah naloge, ki jih določa zakon. niti polovico svojih obveznosti do Uspešno spremljanje, proučevanje Kijub^ ddbri^volji Tn prizadeva- vezana tuai na peaagosiu medobčinskega sklada.) Tudi za m pospeševanje dela na področju ^ub ^ ^ medicinske institucije v Ljubija- revalorizacijo osebnih dohodkov SanKadenj^nujno potreb- zakuho ^0“° po uveljavitvi gospodarske refor- s*1 £adzo- ucml^ ^ novih žolsk,h p0slopi.j za 0s- Janiza Levina ki me te šole niso prejele nobenih P^, novne šole v Ptuju in okoliških na /elavce na khnikt ki kliniko in sodelu- Dandanes se že tudi pri nas __ seznanjamo z novimi oblikami so- takih institucij, kakršna je vzgoj- A" ‘J0 ]ah. nizacija njihovega , ,____. iobne družine, ki se z vsakim na posvetovalnica, zato je, tembolj ko fjvienUe osebne dohodke le to- izponolnjevanja — vse to je mož- krajih se nebodunalu zadovoljivo ^ kot honorarni predavatelji dnem bolj in bolj oddaljuje od nerazumljiva misel o propadu J? W1j ^ižani nri- no samo v dobro organiziranih, res2^ja,?l Bertonceli ie na Posameznih oddelkih PA. Na- strokovno ustreznih zavodih za Poslanec Ivan1B':rt°nce.13 pa ^ posled pa je treba še omeniti stal- Patriarhalnosti starejših časov, ljubljanske vzgojne posvčtovalni-Sociologija sodobne družine je o Ce, ki ima kot centralna služba tem zadosti prepričljiva. Novi vi- vzgojnega svetovanja (poleg mari-diki proizvodnje, med temi tekoči barske) važno nalogo s svojimi trak, delitev dela, vplivajo tudi na mnogoletnimi izkušnjami poma- liko, kolikor so bili znižani pri- imetrii5 novee^zakona o prosvetno-pedagoško službo.« s primen navajal, Ka*o jc zme- no sodelovanje pedagoških ka-lanciranju solstva bo predvido- Okvirni program m sistemati- , čii meri kot doslei s IFL?® = t ma ostal način financiranja stro- zacijsko shemo prosvetno-peda- konkretnimi analizami posežeJ v stvenlrni. 'P puiturnimi insutuc1-načeloma nespretne- goške službe, v naši republiki pri- K« “stemTzoS^ji s?ro- stvenimi in kulturnimi instituci- kovnih šol oblikovanje nove družine z novi- gati podobnim podvigom na te- njen. sredstva za potrebe \eh šol pravlja zdaj zavod za šolstvo, kovnih kadrov, ki se zdaj gradi' trii drugačnejšimi odnosi in tudi renu. drugačnejšimi vzgojnimi metoda- ob polletnih počitnicah smo tni. Nobena skrivnost ni, da ima imeli tudi na celjskem področju marsikateri otrok slabe roditelje vrsto pedagoških seminarjev za in k temu še druge neugodne živ- učitelje in profesorje. Na semi-Ijenjske pogoje, da že v osnovi nar ju v Celju in v Velenju se je nima pogojev za razvoj zdrave misel o vzgojni posvetovalnici iz-osebnosti. Pedagoška praksa potr- cimila naravnost v zahtevo, da juje, da v marsikaterem mladem pridemo tudi tu čimprej do take človeku, ki izhaja iz takih pogo- ustanove. Z vzgojno posvetovalni-jev, zdrave sile zmagujejo, če smo co smo pričeli v Celju v okviru mu pravočasno pomagali z vzgoj- centra za socialno delo pred leti, nim nasvetom ali podobno akcijo, pozneje je stvar zaspala — zaradi p bolj kompliciranih primerih pa pomanjkanja denarnih sredstev, ie treba angažirati skupino (team) Ponovno smo ustanovitev te pre-strokovnjakov, da z vsemi sodob- potrebne institucije sprožili na let-himi znanstvenimi metodami so- nem občnem zboru bivše okrajne deluje pri pravočasnem reševanju organizacije društva prijateljev mladega človeka, če bi ali če je mladine v Celju in tudi ob pri-^6 iztiril, in mu pomagati na pravo liki letne skupščine občinske or-bot. Da to pogostoma ni lahko ganizacije društva prijateljev mla-delo, vemo iz vsakdanje prakse, dine. Na letošnjem seminarju za je potrebu,o često mnogo napo- učiteljstvo v Velenju so učitelji r°v, da rešimo mladega človeka sprožili misel o mobilni poklicni Za njegovo pozitivno bodočnost — posvetovalnici, ki bi priložnostno v dobro njemu in družbi. Nova stopala v stik s prizadetimi in družina potrebuje ali bo potrebo- nudila ustrezno pomoč šolam, vala v neštetih primerih pri vzgoji otrokom in roditeljem. Seveda je °trok in mladine pomoč takih tudi ta oblika povezana — z de-strokovnjakov! A take strokovnja- narjem. Zanimivo je vendarle bodo še nadalje deln0 preskrb- posebna komisija pa proučuje orle občinske skupščine iz svojih ganizaciio zavodov PPS z nalo- proračunov in jih združevale v občinskih skladih po merilih, ki so jih sprejele v začetku lanskega leta. Največji del sredstev pa bodo zagotovile gospodarske organizacije s prostovoljnimi prispevki. go, da pospeši priporočilo prosvet-no-kulturnega zbora skupščine SRS (z dne 26. okt. 1965) o smotrnejši organizaciji prosvetno-pedagoške službe. Do 1. aprila 1966 naj bi zavodi PPS izdelali TUDI ZA LJUBLJANSKO PEDAGOŠKO AKADEMIJO NE KAŽE ROŽNATO Poslanka Aleksadra Kornhau- kot je pedagoška akademija, ne more razviti sama zase raziskovalnega dela in programa. Pa tudi študentje se poslužujejo v svojem vsakodnevnem življenju naših centralnih kulturnih stanov, kar je vsekakor nujno. »Končno bi poudarila še to,« je dejala tov. strokovne pedagoške in ekonom- lanja pedagoških kadrov za os- ser pa je govorila o problemu šo- Kornhauserjeva, »da ne bi smeli POSVETOVANJE JUGOSLOVANSKIH PEDAGOGOV IN PSIHOLOGOV V ZAGREBU 0 izpraševanju in ocenjevanju v šoli Od 3. do 5. februarja letos je bilo v Zagrebu pomembno posvetovanje o problemih preverjanja in ocenjevanja v šoli, ki sta ga organizirala Zveza pedagoških društev Jugoslavije in jugoslovansko združenje psihologov. Predsednik organizacijteikega odbora dr. I. Car—Gavrilovič iz eksperimentirati prav pri kadrih, ki naj oblikujejo druge, naše najmlajše kadre; ena naših glavnih nalog je splošna kulturna rast študentov, bodočih učiteljev, ki bodo nosilci kulturne in prosvetne misli na vasi — ti študentje morajo dobiti med svojim študijem in v vsakdanjih stikih s študenti drugih višjih in visokih šol širo-nikoli tretirati ločeno. Dejal je, skrbeti za popolnost in vsestra- ko odzorje| j^j bo njihovemu poda dajejo učenci naslednje pri- nost ocenjevanja učencev pri de- klicnemu delu kasneje tako zelo mombe: učitelj me je spraševal, lu v šoli. 'potrebno. Edina rešitev je, da pe- ali me ni ocenil, ali učitelj me je Na koncu je avtor poudaril dagoška akademija dobi v kraju, ocenil, a me ni vprašal. Razliko- potrebo, da naj tudi učenci oce- kjer so vse ostale znanstvene in vanje lahko pozroči trenje med njujejo svoje učitelje in da je kulturne institucije, svoj dom, ki ocenjevalci in učenci. takšno ocenjevanje treba izva- bo omogočal, da bo oblikovala po- Referent je precej obširno ob- jati in analizirati z istih splošno trebne kadre.« dh ravnava! problem, kdo naj pre- metodičnih pozcij kot vsako dru-verja in ocenjuje in koga naj se go ocenjevanje, preverja in ocenjuje? Avtor razlikuje štiri osnovne oblike pire- OCENJEVANJE V SOLI S k®. Jci se lotevajo svojega dela ne omeniti, da imajo priložnostno Zagreba je v uvodnih besedah verjanja in ocenjevanja. Najprej psiHOMETRIJSKEGA ASPEKTA S n»— ____X m /mn /n n n ni ■z' r-\ n-n onn o-ii/rl/nninlnrti m /-»1*.11A nun 1 _ . . .. _____o ; — S(lmo za denar, marveč z mnogo vzgojno posvetovalnico v okviru ljubezni do človeka, da bi mu po- socialne službe v občini Žalec — lagali v njegovi najnežnejši mla- deluje že skoraj 10 let in obrav-dpsti, združuje taka institucija, ki nava vse težje vzgojne primere s ir pravimo vzgojna posvetoval- področja navedene občine. Nujno niča. ‘ je, da dobimo moderno - vzgojno Misliti pa moramo tudi na posvetovalnico tudi v Celju — našo šolo! Tudi za šolo so minili dolžnost merodajnih činiteljev pa ^ePi časi lahko bi rekli stari pa- bodi, da zahtevo uresničijo! trrarhalni časi, ko je učitelj ali Ob najrazličnejših prilikah go-nrofesor sam oblikoval mladega vorimo dandanes o investicijah, *}°veka in ga usposabljal za živ- pri tem pa pozabljamo, da je naj-lienje. Ker se v tem oziru pri nas važnejša investicija skrb za naše-ni mnogo spremenilo — kljub re- ga mladega človeka. Posebno pa *°rmi šole — in situacija dobrih moramo poskrbeti za tistega, starih časov še vedno botruje delu ki nosi ogroženost za svoj razvoj naših šol, zato tudi ob raznih re- morda v sebi ali pa živi v takem ^-ovalnih konferencah, konec pol- okolju, ki ga bo nujno privedlo jetja ali ob zaključku šolskega na stransko pot. Boriti pa se mo-leta začudeno gledamo ali obrav- ramo proti vsakemu iztirjenju — navamo visoke procente negativ- a to pravočasno! nih uspehov ali pa tožimo nad Nujno je tedaj, da takšno važ-stabo izobraženostjo naše mladine, no institucijo, kakor je vzgojna Nnj mi bo dovoljen preprost pri- posvetovalnica v Ljubljani, pod-V1^: patriarhalni kovač ali čev- premo in jo finančno okrepimo, dejala, da je to prva skupno or- je govoril o samopreverjanju in ganizirana akcija psihologov in samoocenjevanju učiteljev in de-pedagogov in da se s problema- jal, da smo o tem vprašanju do-tiko preverjanja in ocenjevanja Dr. A. Krkovič, docent za psihologijo na filozofski fakulteti v Razgovor o šolstvu v šoli ukvarjajo pedagogi in psihologi. Brvi referat je pripravil dr. L. Kmeta, direktor inštituta za pedagoško raziskovanje SR Srbije, z naslovom Možnosti sodelovanja prihologov in pedagogov. Avtor je v referatu poudaril, da je potrebno zediniti vse strokovne Bile pedagogov in psihologov in razvijati vse mogoče oblike sode-vanja. Dejal je, da so problemi, na katerih bi psihologi in pedago>-gi lahko uspešno sodelovali, zelo številni, in sicer od problematike predšolske vzgoje do univerzitetnega študija. Po mnenju referenta bi s takim sodelovanjem lah slej premalo govorili. Učitelj kot Zagrebu, je dejal,, da ima vsak GO SZDL Slovenije je 9. fe-t. 1. organizator in vodja učnega pro- učitelj svoje kriterije pri presoja- ... , česa bi moral spremljati in kon- nju in vrednotenju učenčevega bruarja t. 1. povabil na razgovor trolisrati učinkovitost Svojega dela znanja. Predelava in ocenjevanje nekatere upravitelje osnovnih šol, v razredu. Dejal je, da ne bi sme- vsebine je prepuščena vsakemu ki so doslej v različnih pogojih lo biti učitelju vseeno, ali je pri posameznemu ocenjevalcu. Poleg svojem delu uspešen ali neuspe- tega je poudaril, da se karakite- šen, ali razlaga dobro ali slabo in ristike posameznih ocenjevalcev podobno. Skratka, učitelj bi mo- spreminjajo ih da So v glavnem ral preverjati in ocenjevati same- nepoznane. Dokimološke raziska-ga sebe. Učiteljevo delo naj bi ve tudi kažejo, da imajo ocene ocenili tudi direktor šole in sve- majhno praktično vrednost. Iz-tovalci iz prosvetne pedagoške razil je mnenje; da bi se vred- službe. O samopreverjanju in samoocenjevanju učencev je dejal, da bi morali tudi učenci preverjati in ocenjevati rezultate svojega učenja. S tem se razvija v učen- nost ocenjevanja lahko nekoliko povečala, ko bi iz ocen izključili in okolju dosegle v svojih prizadevanjih za sodobno vzgojo in izobrazbo mladine določene rezultate. Govorili so o učnih uspehih v šolah, o šoli kot vzgoj-no-varstveni ustanovi, o povezavi šol z družbenim okoljem ipd. Kot je povedala predsednica GO SZDL Vida Tomšič, ki je ta raz- ko uspešneje proučili in razrešili c'b občutek odgovornosti in kri- mnoge kompleksne probleme na ,. - patriarhalni kovač ali čet:- premo ... ...— -----------, llar je v družbi svojih pomočni- ker na terenu mnogo pričakujemo področju našega šolstva. °?s in vajencev ob pogojih sta- od njenega se ugodnejšega raz- PREVERjANjE jn OCENJEVA-eise dobe kar dobro ustvarjal, voja. Poti nazaj ne sme biti n TE V SOLI S PEDAGOŠKEGA ^lal, uspeval in živel. Nihče ni možna je samo pot naprej! Cim- ASpEKTA a°življal kakih posebnih pretre- prej moramo imeti v naših večjih , l°n, mirno jim je plavala njihova središčih podobne ustanove, ki jim _ Referat S tem naslovom je oarka. Za sodobnega kovača ali bosta vzorna ljubljanska in mari- imel dr V. Poljak, izredni pro-eevljarja v pogojih moderne pro- barska vzgojna posvetovalnica od- fesor pedagogike na filozofski ta- tičnosti do, svojega lastnega dela. Te dolžnosti in odgovornosti se ne morejo in ne smejo osvoboditi. Vsak učenec , naj bi ocenil svoje znanje, še preden ga uči-neSporazumiov pri ocenjevanju v šoli. Tretja oblika- je preverjanje in ocenjevanje učencev. Referent je Podnje ob industrializaciji, elek- Učna mentorja. Naš ideal pa bodi, kulteti v Zagrebu. Avtor je v za- poudaril, da je treba ocenjevati trifikaciji. motorizaciji, tekočem da bi imela vzgojno posvetoval- četku posebej poudaril, da sta materialne rezultate (pridobivanje ^aku, delitvi dela ipd., pa je že nico z izbranim strokovnim tea- preverjanje in ocenjevanje med znanja), funkcionalne (različne važno, tako rekoč nujno, da mora mom vsaka naša više organizirana seboj funkcionalno povezana in sposobnosti) in vzgojne (usvaja- Imeti ob sebi študiranega tehnika šola! Albin Podjavoršek da jih v učni praksi ne bi smeli nje vzgojnih vrednosti). Treba je marljivost, zanimanje za predmet govor vodila, je bil namen tega in in druge činitelje. V psihiometrij- podobnih sestankov v tem, da bi skem pogledu, je dejd! avtor, bi se skupaj domenili, na kakšnih bilo treba proučiti, če bi z ana- osnovah naj se združujejo napori litičnim načinom lahko v bistveni delavcev družbeno-političnih or-meri. izboijšaii sedanje ocenjeva- Ean.izacij in Bavcev v šolstvu,' nje Tudi izdelava primernih nor- da bi kar najbolje izkoristm da_ mativov je težko izvediiwa. v x- 0 , , Na koncu je dejal, da bi se s ne, možnosti Sprva je resda ka-preverjanjem in ocenjevanjem za^°> bodo z uveljavljanjem morale ukvarjati posebne speci- načel gospodarske reforme naj-alizirane službe, v kafer bi bili b°lj prizadete družbene službe, no vključeni pedagogi in psihologi, vloga in pomen šole in izobraže-medtem ko bi učitelji preverjali vanja zdaj dobivata v naši druž-znanje le v didaktične namene, bi svoje mesto. Za šolstvo, je re-To je zanimiva misel, ne glede -tov, Tomšič, moramo zagoto-v na to, da so nekateri diskutanti vjy potrebna materialna sredstva, ta predlog zavrnili. da bj prosvetnim delavcem orno (Nadaljevanje na 3. strani) gočili kvalitetno delo. ( PROSVETNI DELAVEC STRAN 2 St. 4 Diskusija (in polemika) Pred rešormo izobraževanja na drugi stopnji Zvezni sekretariat za izobraževanje in kulturo je junija 1965 Izdal Predlog za napredovanje vzgojno-izobraževalnega sistema na drugi stopnji. Decembra 1965 so zvezni poslanci prejeli predlog za napredovanje sistema izobraževanja na II. stopnji v redakciji Jugoslovanskega Zavoda za proučevanje šolskih in prosvetnih vprašanj, ki je dopolnjena — najnovejša koncepcija reforme srednje šole. Menim, da so pedagoški delavci vse premalo obveščeni o teh reformnih naporih in da bi morali to gradivo tudi dobiti. Na skupnih sestanskih bi morali proučiti gradivo in zavzeti svoja stališča že zdaj in istočasno aktivno sodelovati pri tem delu. To svoje stališče zagovarjam z dejstvom, da bodo prav pedagoški delavci neposredni izvajalci velikega reformnega načrta in da je od njih odvisen uspeh ali neuspeh reformnih poizkusov. Z reformnimi načeli morajo biti seznanjeni ne samo pedagoški delavci, ki poslujejo na šolah druge stopnje, temveč tudi delavci osnovnih in višjih šol. Samo delo pedagoških delavcev entuziastov je porok za uspeh ob primerni podpori vseh agensov družbe. Številka 11-65 beograjskega mesečnika »Socijalizam« vsebuje prispevek Stevana Bezdanova (Politehnično izobraževanje), v katerem podaja nekaj misli ob robu mednarodnega seminarja pedagogov v Sofiji. Iz teh misli vidimo, da medtem ko ohranja reformirana osnovna šola predvsem sociološko osnovo, dobiva reformirana srednja šola vsepovsod, zlasti pa v socialističnih državah, ergološko osnovo. Udeleženci Sofijskega seminarja so se strinjali v tem, da socialistična vzgoja ni mogoča brez delovne vzgoje, politehničnega izobraževanja in proizvodnega dela vseh učencev, t. j. vse mladine, z drugimi besedami, brez pedagoškega vrednotenja dela. Najmanjši skepticizem je pri izvajanju reforme lahko fatalen. In tega je iz opravičenih vzrokov dovolj. Stanje izobraževanja na drugi stopnji je zelo dobro podal tov. Lorenčič v »Prosvetnem delavcu« z dne 26. januarja 1966 in njegova izvajanja so dokaj točna, najtočnejši pa je naslov. iz katerega vidimo, da je to stanje — odraz malomeščanske miselnosti. ^Predvsem je potrebno, da se malomeščanske ali pa zastarele miselnosti osvobodimo mi — učitelji in vzgojitelji. Pesimistično gleda na reformo tudi tov. Kogej, avtor članka »•Pred reformo izobraževanja na drugi stopnji«, ki je izšel v Teoriji in praksi št. 10-65. Avtor uvodoma priznava, da je uradni osnutek reforme podprt z družbeno teoretičnimi razpravami o enotnosti, demokratičnosti, di- ferenciaciji in polivalentnosti, tako da kdor se rad navdušuje za dobre stvari, bo reformo z navdušenjem podprl. Vsi pedagoški delavci se radi navdušujejo za dobre stvari in v tem moramo biti enotni. Pesimizem je žal — opravičljiv. Tov. Kogej postavlja tri vprašanja: 1. kvaliteta dela osnovne šole, na kateri bo gradila reformirana srednja; 2. stanje izobraževanja na naših strokovnih šolah; 3. ovira za enotnost izobraževanja na drugi stopnji v pogledu predmetnika in učnega načrta, v pogledu starostne stopnje in ekonomskih možnosti. K prvi točki navaja učne metode in pripomočke, neustrezne prostore, kadre in nagrajevanje ter domačo vzgojo vse do avtoritete šolnikov. Pri tem daje neizpodbitne številke o nezadostno in neustrezno zasedenih delovnih mestih, kar, je dokaz, da osnovna šola še zdaleč ni enotna. Vse sposobnosti so med ljudmi razdeljene po zakoniti zvonasti krivulji, ki dovoljuje, da osnovne šole ne konča 10 odstotkov učencev, nikakor pa ne prek 30 odstotkov, kot je to danes. K drugi točki ugotavlja verifikacijo gimnazij ob prepuščeno-sti strokovnih šol. Navaja neodgovoren odnos predavateljev do šole in celo vodstva šol; nerazvito prosvetno pedagoško službo, slabo znanje učencev, ki vstopijo v poklicne šole. Za te šole je pomembno, da so učitelji in vodstva šol še vedno v času, ko so prihajali učenci iz 5. razreda osnovnih šol in niso dojeli, da so že vrsto let vpisni pogoji izenačeni v vseh šolah druge stopnje, zato niti ne slišijo učencev, ki pravijo, da so že naveličani poslušati ponavljanja snovi iž osnovne šole. K tretji točki ugotavlja, da z reformo gremo v splošni izobrazbi korak nazaj, saj tudi M. I. T., ki je znana ustanova za izobraževanje specializiranih raziskovalcev v ZDA, vključuje v svoj program humanistične vede. Ta ameriška prizadevanja zelo pozitivno ocenjujejo tudi zahodno-nemški gospodarski strokovnjaki. Nadalje odklanja trditev, da se bodo učenci s 17. leti za poklice bolj zrelo odločali, saj naravne in umske zmožnosti dosežejo praktično vrh že pri 15. letih, zavzema se za prilagoditev programov posamezni vrsti šol v cilju odpravljanja razlik med ročnim in umskim delom in končno omenja ekonomske možnosti. Zato želi, da se oglase s svojimi utemeljenimi mnenji znanstveni delavci pedagoške, psihološke in sociološke smeri; svojo besedo pa naj povedo tudi ekonomisti. Tovariš Kogej v svojem pesimizmu nima prav. Radovljisa: Sestanek sindikata prosvetnih delavcev Dne 13. januarja so se člani sindikalne podružnice prosvetnih delavcev v Radovljici, ki šteje sto-enega člana, zbrali na letnem delovnem sestanku. Obravnavana problematika je bila zelo pestra. Najprej je bilo govora o šolskih prostorih: v Lescah jim povzroča resne skrbi lesna goba v telovadnici, dalje prekritje strehe in adaptacija kabinetov. Rešiti bo treba — in to nujno! — vprašanje telovadnic še v Begunjah, ■ Ljubnem, Lipnici in na Ovsišah. V Radovljici pa je šola v dveh poslopjih — eno sploh ne ustreza šolskim namenom! — seveda z iz-potem poleg rednega pouka vrši še dodatno delo z učenci, razni interesni krožki ipd.!? Prav tako so ugotovili, da se še ni premaknilo z mrtve točke vprašanje učno-varstvene ustanove, na katero čaka okrog 60 učencev, nujno potrebnih varstva v izvenšolskem času. Kakor znano, je bfta lani zadeva glede prostora že precej daleč, samo nikogar potem ni bilo, ki bi bil stranki, ki še vedno zaseda te prostore, končno dopovedal, da je njena preselitev — saj ji je bilo zagotovljeno drugo stanovanje — v interesu širše javnosti! Govornik je nato omenil škodljivost čl. 39 ZOS in predlagal, naj se ta člen za jezike in matematiko odpravi, torej za predmete, ki prihajajo v poštev pri sprejemnih izpitih za sprejem v šole druge stopnje. Navzoči so se s tem strinjali. Pri razpravi o osebnih dohodkih učiteljstva so ugotavljali, da učni kader še vedno ni stimuliran tako kakor kader z enako izobrazbo v drugih družbenih službah in v gospodarstvu. Govorili so tudi o letnih dopustih v razponu od 30 do 45 dni. Ce so oblastni organ prejšnjih generacij priznavali šolnikom poln čas velikih počitnic, upoštevajoč specifičnost njihovega dela, pa bi se danes letni dopust prosvetnega delavca smel krniti toliko manj, ker ga pedagoško delo z vedno novimi dodatki (novimi pedagoškimi izumi) bremeni bolj, kot pa ga je kdaj koli poprej! — V razpravi o podaljšanju službene dobe za pet let so posebno poudarili problem starejše generacije, onih z višjo in visoko izobrazbo, ljudi, ki so doživeli kar dve svetovni vojni, doštudirali v dobi gospodarske krize med obema vojnama in jim zaradi daljše brezposelnosti sedaj manjka službenih let. Od 1945. leta dalje pa so garali na oficirskih gimnazijskih in podobnih tečajih (seveda ob večernih urah!) kar po 5 in celo več let, kar naj bi se po vsej socialni pravičnosti upoštevalo pri povečanju službene dobe (eno leto za 15 mesecev). O teh problemih je bilo marsikaj napisanega; prav v času priprav za novi pokojninski zakon, pa so ti članki ostali glas vpijočega v puščavi. Ob koncu so govorili še o novem zakonu o financiranju, ki se pripravlja. Če bo ta zakon splošnega značaja za vso federacijo, tedaj lahko upamo, da bodo republike imele več pravice odločanja. Brž ko bodo izšle prve teze republiškega zakona, se bo članstvo spet sestalo, da jih prouči. Stanko Lapuh Če ima bolnik raka v trebuhu, ne potrebuje pomirjevalnih sredstev v obliki prilagajanja programov in predavanj o malomeščanski miselnosti, temveč krvavo operacijo, da se odstrani vzrok bolezni — in bolnik bo ozdravel.-Pri tem ne moremo niti smemo primerjati izdatkov za tablete z izdatki za operacijo, če želimo da bo zdravljenje uspešno. Glede na prvo vprašanje sem prepričan, da se ob zastarelih učnih metodah razvijajo tudi druge, nadvse ustvarjalne. Če je edini učni pripomoček tabla in če je kreda v rokah umetnika, kar naj bi bil vsak učitelj, je to najboljši učni pripomoček. Vendar so redke šole, ki razpolagajo le s tem najboljšim učnim pripomočkom. Menim, da ima največje število osnovnih šol tudi sekundarne učne pripomočke, t. j. avdivi-zualna sredstva in druge, ki jih učitelj mora uporabljati, kjerkoli je to ustrezno. Drži, da so v mnogih šolah zmogljivosti premajhne, vendar to dejstvo ne more zavirati reforme, temveč vpliva le na trpljenje učitelja, ki dela, v teh pogojih. To dejstvo pa ni ubožno spričevalo naše šole; tako je tudi drugod, saj primanjkuje v ZDA kar 127.000 učilnic. Če napravimo enostaven sklepni račun, ugotovimo. da smo na boljšem. Številke in odstotki o neustreznem učnem kadru so neizpodbitni. Drži pa, da so vsi ti kadri obiskovali osemletko ali nekdanjo nižjo gimnazijo in mnogo več. Drži, da je dober učitelj ali predmetni učitelj dragocenejši od slabega profesorja. In drži, da dobrih učiteljev vseh stopenj izobrazbe imamo iz dneva v dan več, saj statistike dokazujejo iz leta v leto boljše uspehe, ki niso dvomljivi, temveč resnični. Nerad razpravljam o zakoniti zvonasti krivulji. Poznamo eksperiment dr. Bore Stankoviča, ki je z revizijo Binet-Termanove skale dokazal, da so beograjski otroci inteligentnejši od tovarišev iz Kragujevca. V ta dokaz odkritosrčno dvomi vsak, ki pobliže pozna uporabljeni merski instrument, ki odvaja idiota od genija. Drži pa, da je zakonita zvonasta krivulja lahko pozitivno ali negativno asimetrična, leptokur-tična ali pa platikurtična. Sam se ne bi navduševal za krivuljo, ki dokazuje, da je vsak deseti Slovenec osamljenec (osamljen je grško idiot), zlasti če imam več zakonitih krivulj, ki niso tako krivične do naše mladine. Glede na drugo vprašanje menim, da ne kaže posploševati stališč dveh direktorjev šol, ki se branita visokokvalificiranih učiteljev. Tema dvema lahko mirno dodamo še nekoliko tovarišev na drugih šolah izven Ljubljane. Nedvomno so vsi ti že izpolnili pogoje za »pedagoške svetnike«, t. j. za najvišje priznanje, ki ga je nekoč dajala družba. Namesto posploševanja orisanih mnenj in s tem v zvezi z odgovarjajočega stanja v teh šolah, menim, da bi bilo ustreznejše poiskati vzroke za prikazano stanje. Prav gotovo je eden izmed vzrokov zahtevek čl. 20 do 24 Navodila o minimalnih zahtevah in drugih pogojih, ki jih morajo izpolnjevati poklicne šole. 23. čl. tega navodila predpisuje ravnatelju srednješolsko izobrazbo in petletno učno prakso. Navodilo je izdal Svet za strokovno izobraževanje LRS aprila 1962, t. j. štiri leta po tem, ko je izšel Splošni zakon o šolstvu. Prav gotovo ne preseneča, da se v statutih vseh teh šol ne zahteva visokošolska izobrazba ali vsaj višješolska izobrazba za učni kader. Preseneča pa, da je te statute potrjevala skupščina zadevne občine v letu 1964, t. j. šest let po tem, ko je izšel Splošni zakon o šolstvu. Očitek, da je neustrezna kadrovska zasedba dediščina iz časov, ko so prihajali učenci na vajenske šole iz 5. razreda osnovne šole (toda do takrat je preteklo že mnogo let, kar je zapisal tov. Kogej), se po mojem mnenju ne nanaša na učitelje teh šol, ki dejstva, da imajo vsi učenci končano osemletko, niso zapazili, pač pa na tovariše iz slovenskega pedagoškega Olimpa, ki bi morali to vedeti in se tako ravnati. Dejstvo pa je, da niso vsi statuti enaki, dejstvo je, da niso vsi direktorji istih nazorov in pogledov kakor dva nakazana primera, dejstvo je, da se kadrovska zasedba rapidno izboljšuje in s tem tudi vsebina dela. Razen poklicnih imamo še celo vrsto drugih strokovnih šol druge stopnje, ki jih avtor ne omenja bodisi zato, ker na teh šolah ni problemov, ali zato, ker ne spadajo v isto kategorijo malomeščanske miselnosti, ali pa zato, ker morda želi, da bi bile te šole izvzete iz posegov reforme. Glede na tretje vprašanje najprej priporočam odličen članek Helene Puharjeve: »Dilema šol- stva v ZDA«, ki je izšel v »Teoriji in praksi« št. 3-1965, ter razpravo Wernera Diefenbacha: »Materialen zur Schulpolitik Westdeutschlands«, k: je izšel v Berlinu marca 1963. Že to dokaj pičlo gradivo nam pove, da nam ne more biti vzor, kar počno v ZDA in Zahodni Nemčiji. Povsem nova mi je trditev, da mlademu človeku naravne umske zmožnosti dosežejo vrh že pri 15 letih. Morda je to točno, vendar raje verjamem trditvi I. A. Kairova, ki v članku »Društveno ekonomski razlogi in pedagoški smisel šolske reforme v SZ«, ki je izšel v »Reviji školstva« 1959 št. 4, str. 90, ki trdi, da otrok, ki konča osemletno šolanje, še ni sposoben opredeliti se za stroko. Celo v sedemnajstem letu starosti ne moremo govoriti kot o zrelostni dobi, v kateri se je mogoče z gotovostjo odločiti za bodoči poklic. Isto stališče imajo avtorji naše reforme. In končno — ekonomske osnove. Svetozar Vukmanovič v članku »Stručno školstvo j proizvodnja«, ki je'izšel v mesečniku »Socijalizam«. št. 11-1965, na strani 1422, ugotavlja, da so znašali izdatki za izobraževanje v letu 1963 skoraj 4 odstotkov bruto narodnega dohodka, kar je iznad prispevka v večini evropskih razvitih držav. Ker poznamo razen evropskih tudi druge razvite države, se vrnimo na že omenjeni članek Helene Puharjeve, kjer vidimo, da je leta 1950 Sovjetska zveza porabila v te namene 10 do 15 odstotkov narodnega dohodka. Tega ne navajam zato, da bi dokazoval večje ali manjše napore državljanov za dvig izobraževanja, temveč le zato, da bi dokazal, da vsako ljudstvo" samostojno po lastni presoji odloča o lastnih potrebah. Menim, da je naše ljudstvo izredno bogato. Naj navedem primer, prepisan iz časopisa »Sodob- nost« št. 2-1966 na str. 224, kjer se zahodnonemško podjetje zahvaljuje za kadre, ki so v tem podjetju izredno cenjeni in so dokončali Ljubljansko visoko šolo. Takih kadrov je vsak dan več, pismenih pohval pa ni v tolikšni meri. Tovariš Kogej želi slišati mnenje ekonomistov. Menim, da tega ne potrebujemo, saj sem prepričan, da je vsak učitelj na vseh treh stopnjah izobrazbene hierar-hijske lestvice, pa tudi vsak drug državljan sposoben, da dokaže večjo ekonomičnost v izvozu dojenčkov (česar ne prakticiramo) od izvoza delavcev vseh vrst in strokovnosti (kar je v veliki »modi«). Ekonomičnejši fe vsekakor »import« delovne sile. Dejstvo je, da smo tako bogati, da si privoščimo znatne investicije v izobraževanje (in drugod), ne da bi družbi to kaj koristilo. Dokazil o našem bogastvu je morda še več, toda ekonomski pokazatelji le omenjenega dejstva dokazujejo, da je družba dolžna investirati toliko, kolikor potrebuje. Družba je dolžna he samo določati , višino zneskov, ki jih potrebuje »za sebe« in se odražajo v izobraževanju ljudstva, temveč je dolžna določiti tudi način zbi-ran.ia sredstev tako, da ta ne bo žalil dostojanstva pedagoških delavcev. Pričakujemo, da je naša družba sposobna, da to izvede, saj šolski sistem najbolj bleščeče osvetljuje raven njene kulture (Dethrickoyo poročilo). Zato menim , da ni vzrokov, da bi odklanjali reformne napore, ki so v svojih obrisih že vidni. Menim, da je prav reforma tista dobra stvar, ki jo moramo z navdušenjem podpreti, da se izrazim .s Kogejevimi besedami, in prepričan sem. da prav v vrstah pedagoških delavcev ne sme biti niti enega, ki bi reformo odklanjal. D. Kraigher Za dopust in rekreacijo »Sindikalnih objav« ali ura« dno — objav K-15 res ni . več! Delovnim kolektivom je tako ostalo 1,5 °/o od bruto osebnih dohodkov. Po kolektivih že razpravljajo, kako razdeliti ta sredstva, da bodo res koristila pravemu namenu. Sredstva res ne bodo šla več proti Beogradu, ostala bodo kolektivom — kar je končno edino pravilno; kolektivi pa jih bodo morali tudi pravilno uporabiti. Ne bi bilo prav, če bi teh sredstev ne uporabili tako, da bi pri vsem zgrešili človeka samega. Težnja, da je to del osebnih dohodkov in da jih je treba prenesti na sklad za osebne dohodke ali pa na sklad skupne porabe, je v sedanjem razvoju verjetno še preuranjena. Vedeti moramo, da je bil z gospodarsko reformo standard delovnega človeka prizadet in da mora biti zato v vsakem primeru v ospredju skrb za ublažitev teh posledic. Zaradi tega bi bilo potrebno, da se prihranjena sredstva razdelijo res namensko, za letovanja, dopuste, potovanja m druge oblike rekreacije, kar j* bilo z gospodarsko reformo in ukinitvijo K-15 v dokajšnji mari prizadeto. Napak bi bilo seveda dajati vnaprej nek ključ za razdelitev teh sredstev, ker je to stvar kolektivov samih. V vsakem primeru pa bi morali kolektivi stremeti za tem, da jih dejansko namenijo za dopuste in rekreacijo svojih članov in ne za morebitne druge potrebe. Tudi bi bilo nepošteno do ljudi z nižjimi dohodki, da bi povečali povprečno vsem osebne dohodke za 1,5 “/e. Prizadeti bi bili ravno tisti, ki so bili že tako ob prej omenjenih ukrepih najbolj prizadeti. Končno moramo ugotoviti, da je prevoz, prehrana in še marsikaj enako drago in ni nobene razlike med ljudmi z visokimi in ljudmi z nizkimi dohodki. Razumljivo je, da bodo ta vprašanja uredili kolektivi samostojno, voditi pa bi jih pri vsem tem moral osnovni smoter, da bo razdelitev kar najbolj poštena in da bo najbolj ustrezals svojemu namenu. V. P. USKLADITI Z ZAKONI IN PRILAGODITI IZKUŠNJAM Slaba dva meseca in statuti delovnih organizacij bodo morali biti dokončno sprejeti in seveda v prvi vrsti usklajeni s temeljnim zakonom o delovnih razmerjih, zakonom o podjetjih ter zakonom o zavodih. Verjetno naloge, ki so pred delovnimi kolektivi v zvezi z uskladitvijo in formiranjem delovnih odnosov, niso nič manjše, kot so bile tedaj, ko smo s svojimi statuti in drugimi samoupravnimi akti uzakonjali osnovne principe notranje samouprave. Ta trditev je vsekakor utemeljena s tem, ker izhajajo vse pravice delavcev samoupravljavcev neposredno iz samega delovnega razmerja, kar je v skladu z današnjim pojmovanjem dela, delavčevih pravic ter samouprave delavcev. Pri obravnavi statutov posameznih ustav družbene dejavnosti je bilo kaj lahko ugotoviti dve osnovni značilnosti: na eni strani se posamezne ustanove spuščajo v statutih v najmanjše podrobnosti in prepisujejo cele odstavke iz temeljnega zakona o delovnih razmerjih, prilagojeno seveda svojim razmeram — ali pa celo to ne —, drugje pa se preprosto sklicujejo, da je merodajen okvirni zakon in da podrobnejša določila v samem statutu in še manj v posebnem pravilniku niso potrebna! Gotova je; da bo zakon ostal v veljavi kljub temu, da bodo statuti in pravilniki še tako popolno izdelani. Temeljni zakon namreč lahko obravnava samo tisto, kar je skupnega za vse delovne organizacije in na čemer se lahko prično graditi vsa ostala določila delovnih razmerij. V nobenem primeru pa v zakonu ne morejo biti obdelane in točno opredeljene številne specifične podrobnosti posameznih ustanov, ki se v delovnih organizacijah lahko iz dneva v dan pojavljajo. In prav zaradi teh primerov ter iz potrebe, da bo vsakdo, ki je v določenem delovnem razmerju točno vedel, kakšne so njegove pravice in dolžnosti do delovne skupnosti na eni strani in delovne skupnosti do njega na drugi strani, so pravilniki o delovnih razmerjih nujno potrebni. Ponekod ugotavljajo, da so majhen kolektiv, da funkcijo delavskega sveta in upravnega odbora opravlja delovna skupnost na svojem zboru ter da je zato pravilnik o delovnih razmerjih nepotreben. Čudna utemeljitev! Dvomim, da se v majhnem delovnem kolektivu ne morejo pojaviti najrazličnejši problemi iz delovnega razmerja. Morda je specifičnost in zapletenost teh odnosov še toliko večja, ker za vsako opravilo ne more »biti sistemizirano samostojno delavno mesto, posameznik mora zato opravljati tudi opravila, ki morda zanje ni usposobljen; primeri nepopolnih delovnih obveznosti so dokaj pogosti itd. Vse to še posebej zahteva, da mora imeti kolektiv — pa čeprav je majhen — precizno formulirane notranje delovne odnose v svojih statutih in pravilnikih. V majhnem kolektivu so najrazličnejši zapleti okrog medsebojnih delovnih odnosov enako verjetni kot v večjem kolektivu, le manj frekventni so. Se ena potreba je, ki jasno govori o nujnosti temeljitega urejanja vprašanj o medsebojnih delovnih razmerjih s statuti in pravilniki. To potrebo narekuje dosedanja praksa na področju interne zakonodaje in samouprave: Ko smo pred leti sprejemali .KOMPAS; 0^ig3g5gV Vabimo Vas na prijetna prvomajska potovanja: - RIM - ŠVICA - AŽURNA OBALA - PARIŠ - BUDIMPEŠTA-PRAGA SALZBURG ZAHTEVAJTE PROGRAME v poslovalnicah KOMPASA. Obiščite HOCKEV 66. Za šolske skupine poseben popust. statute, smo se često zadovoljili z ugotovitvijo, da so določene formulacije v ustavi in ostalih veljavnih zakonih V življenju posameznih zavodov pa se je pozneje jasno pokazalo, da je bilo vse to često samo deklarativno in da je dejanska praksa zahtevala znatno bolj precizirana dejstva. Bile so številne napake, dejansko kršenje samoupravnih pravic, primeri samovolje, vendar je bila končna ugotovitev lahko samo ta, da je interna zakonodaja nepopolna, ker nima dovolj preciziranih posameznih pristojnosti, porazdeljenih kompetenc itd. Res je sicer, da bi ob dovolj visoki zavesti, posameznikov in kolektivov tega ne bilo, čeprav posameznosti v statutih niso bile dovolj precizirane. Govoriti na splošno o dovolj visoki zavesti pa je danes še prezgodaj, ker se na številnih mestih jasno odražajo najbolj izraziti primeri subjektivnosti. In končno še ena stvar jasne govori o nujnosti pravilnikov. Menim, da bi bili statuti, ki bi v ceioti formulirali vse notranje odnose, kaj malo časa veljavni Vemo namreč, da mora statut potrditi skupščina družbeno-politič-ne skupnosti. Ce bi prihajali pred skupščino z vsako spremembo, ki nastane v urejanju delovnih razmerij, bi bili statuti skoraj neprestano v obravnavi občinskih ir drugih komisij. Samoupravni akti pa se morajo neprestano prilagajati življenju, kar je izraz dialektične nujnosti in življenjske moči naše interne zakonodaje. Res je, da nekateri teh nujnih spreminjanj ne vidijo — nekdo je celo označil spremembe, ki jih zahteva vsakdanja praksa, kot dogmatizem — vendar izkušnje so eno, subjektivnost pa nekaj drugega. Prav zato, da ne bodo statuti vsakih nekaj mesecev na skupščinskih obravnavah, ko bi potrjevale posamezne spremembe, je nujno, da statuti obdelajo tista najbolj splošna vprašanja, ki jih zakon direktno navaja, vsa ostala pa naj obdelajo potrebni pravilniki, katere lahko kolektiv samostojno spreminja in prilagaja svojim izkušnjam. Sedanja obravnava interne zakonodaje ima torej dvojni pomen: na eni strani mora prilagoditi svojo zakonodajo sedaj veljavnim zakonom, na drugi pa mora ugotoviti tudi, kako se je samouprava ujemala z določili posameznih samoupravnih aktov. Negiranje prve naloge bi bilo vsekakor1 nezakonito, druga naloga pa bo jasno pokazala, kako šo kolektivi sposobni prilagoditi svoje interne akte razvoju lastnega kolektiva. V. P. STRAN 3 0 izpraševanju in ocenjevanju- v šoli (Nadaljevanje s 1. strani) (spoznavno govorna komponenta); UPORABA OBJEKTIVNIH nanje kriterije in da so toga 2. delovne navade in uporabo INSTRUMENTOV ZA P/REVER- pravila nesprejemljiva, To po- znanja v praksi (domače naloge, pismeni izdelki, praktične naloge — praktična komponenta); 3. zanimanje, trud, odnos do emoci- JANJE ZNANJA NA NAŠIH ŠOLAH meni da bi moral tisti, ki določa učne programe, povedati, koliko Dr. V. Mužič, docent na od- grad.iva mora učenAec obvladati za delku za pedagogiko pri filozof- Pozltivno oceno. Avtor je dejal, . . - - _ /-i rt I o Vi it -vi—i — : 'U RE3ULTATI ■ DOSEDANJIH DOKIMOLOŠKIH RAZISKAV Referat s tem naslovom je imel dr. I. Toličič, docent na od- delku za psihologijo filozofske gradiva (motivačiijsko fakultete v Ljubljani. Referent je analna komponenta); zbral in kritično prikazal rezul- 4. učenčeve sposobnosti (kom-tate raziskovalne dejavnosti na ponenta subjektivnih možnosti); področju ocenjevanja. Prva znan- 5. učenčeve objektivne mož- stvena dela na tem področju so nosti za delo, Stanovanjski po- j 'j 1 . J“ “““‘““ti’ programi neustrezni ali nouk ne nastala pri nafe tik pred drugo goji, kulturni vpliv družine, nL da.danes ze ve!liko so1 uporablja P ski fakulteti v Zagrebu, je v da lahko v nekaterih primerih svojem referatu izčrpno obravna- zabfevamo da učenec reši 90 Vo val nekatere probleme, ki so po- na ag Pravilno. Pri tem pa je opo-vezani z uporabo testov znanja da e zunanii kriterij šolah. V začetku je naglasil lahko nerealen> kolikor so učni objektivne instrumente za mer- učii}k^iJ:T , . , . , . jenje znanja. Pri uvajanju teh 3’ Kaksno vlogo ima objektiv-instrumentov v šole so pripo- A° Preverjanje v učnem procesu? rf»lfk/«^?£S P°b 7fr: d* ™aJko“ff^enŽ oSn* loS » SjelfLm iiTikS^S e tg&gfFjttSs , k -*» .*»<■" o fprS. tr«r **> «*• —n •» so podani tudi nekateri predlo ti uva^nlu testov vnaše sole. Dejal mo naloge objektivnega tipa 3f rešitev pravilna ali nepravilna, za izboljšanje stanja Je\ da ™am? Pn naS Zel° mal° (»Školska knjiga«. Referent T.e..tahmke daJ? informacije tudi Raziskovanja to se nadalieva- ustre?jmh testov znanja in da jih meni, da je takšno izdajanje u?te^u’ da. u^ovl- katen la v drugem desetletiu no osvo Pr]rnanlkuje celo za najnujnejše testov nujno im upravičeno za ucencev poizkus je bil pravilen. bndiTin v ^ - °' Potrebe. Avtor se je zavzel za sasurnAsr?aa m “»'”,ireb“ -**» svetovno vojno. Ta dela je opravil terialni pogoji (komponenta ob-psiholcfiki institut zagrebške uni- jektiVnih možnosti), verze pod^ vodstvom R. in Z. Bu- ocenjevanju O rezultatih do«t ?a Iah,kl° Pridemo do primernih testov znanja in si zastavil na-meznTh Sziskov^rne mo^emo testov znanja le tako, da prevza- slednja vprašanja: na tem mestu podrobneje r™ f?*.^b..in za izde- 1. Kako doseči, da pravljati, mnoga dela pa to objavljena in dostopna bralcem. cijo za izdelavo testov znanja /oagreDu, 4. Kako bodo vplivale nove, mnogo bolj učinkovite tehnike na proces vrednotenja in ocenjeva- Dodrobneip raz z,a ik.uc- 1. ivuko ooseci, aa bi čim nia? Avtor je v tem delu referata titeia ni L khl lavo leam strokovnjakov v okvi- večji del celotne učne vsebine p;°daI.. zanimivo mnenje, da v ru naše republike. zajeli z objektivnimi instrumenti? ^bžnji prihodnosti lahko pričaku- Posebno pozornost je posvetil S tem v zvezi je poudaril, da je ■jemo v.elik napredek pri učencih STANJE IN PERSPEKTIVA SPRAŠEVANJA IN OCENJEVANJA V NAŠI ŠOLI Dr. I. Furlan, svetovalec Zavoda za šolstvo SR Hrvaške, je avtor preverjanju znanja. Dejal mnogo lažje sestaviti teste osvajanju učnega gradiva. Za- je, da je potrebno pridobljeno nja za preverjanje poznavanja **a^ uporabe novih in boljših znanje pri učencih ojačati. Ta dejstev in osnovnih Spretnosti tehnik se bodo razlike v znanju cilj lahko uspešno realiziramo ta (čitanje, računanje) kot za pre- učencev občutno zmanjšale, ko, da 'čenče večkrat izprašamo, verjanje zahtevnejših in kom- 5- v kakšni meri bi lahko vpli-, „ V praksi nekaterih eksperimen- pleksnih aspektov učnega gradiva vala na uporabo objektivnih in- sevali mnoge probleme v šolstvu, Tretji projekt, ki ga je avtoi obravnaval najprej opisno oceno talnih šol na Hrvaškem delajo pri posameznih predmetih. Dejal strumentov nekatera novejša pri- se izognili nepotrebnemu dvojne- predložil, se nanaša na kriterije jevanje in dejal, da uspeh v po- tako, da učence vsak dan izpra- je, da bo treba v tej smeri pove- zadevanja na tem področju? Zna- mu delu in enostranskim tolma- ocenjevanja. Poudaril je, da je sameznih učnih predmetih qi ne- šujejo na koncu učne ure pet čati napore. n<> iei da pri vrednotenju testov čenjem pojavov na področju iz- problem zelo aktualen, če bodo kaj enotnega. Zato je opisno ali minut. Učitelj zastavi učencem 2. Kako pretvoriti rezultat ki znanja upoštevamo samo pravilne obraževanja in vzgajanja. S tem morali učitelji tudi v prihodnje analitično ocenjevanje upravičeno 4 do 6 nalog objektivnega tipa. ga doseže učenec v testu znanja, odgovore, medtem ko nas ostali v zvezi, je dejal, si posamezne ocenjevati učence. Po avtorje- y primerjavi z dosedanjim ocen- Učitelj vprašanja glasno prebere, v oceno iz učnega predmeta? Gre ne zanimajo. Avtor je pri tem znanosti ne morejo in ne smčjo vem mnenju bi bilo potrebno ta jevanjem, kjer izražamo uspeh v učenci pa napišejo le odgovore! za vprašanje, koliko odstotkov Poudaril, da bi bilo z didaktično lastiti monopola niti v proble- problem proučevati v dveh sme- predmetu z globalno oceno, Na- Tako se učitelj povratno infor- gradiva mora učenec obvladati, ~ diagnostičnega aspekta treba matiki, ki jo proučujejo, niti v reh: kateri činitelji vplivajo na glasil je tudi, da predmet ocen- mira o uspešnosti svojega dela, da lahko prejme pozitivno oceno! upoštevati tudi vmesne stopnje metodologiji raziskovanja. ocenjevanje in v kakšni meri, ter jevanja ni samo znanje, ampak obenem pa se tudi prepriča, v Kriteriji v praksi so zelo različni med "neznanjem« in »znanjem«. Dr. Z. BujaS je nato predložil poskusiti, če je mogoče, postaviti da je treba ocenjevati tudi druge kakšni meri so učenci osvojili Pri nas v Sloveniji smo v prvi 0 tem Problemu je poročal dr. Z. nekatere projekte, ki bi jih bilo neke zunanje norme za ocenje- aSpekte učenčeve sposobnosti in novo gradivo. Treba je reči, da fazi uvajanja testov znanja zah- BujaS na XV. mednarodnem kon- vredno temeljito raziskati. Na vanje. V diskusiji so bili njegovi objektivne pogoje, v katerih uče- vsakodnevno preverjanje, vpliva tevali približno 30 «/0 pravilno S1,0™ za aplikativno psihologijo prvem mestu je omenil sprejemne predlogi Sprejeti in izražena po- nec dela. Treba je ocenjevati stimulativno na učence in" jih rešenih nalog. v Ljubljani. izpite in natečaje za vpis v visoke treba po solidnem znanstvenem naslednje komponente: aktivizma za delo v šoli. Pozna- Avtor je poudaril, da se je 6- Ali smerni° uporabiti objek- šole in fakultete. Treba bi bilo delu. 1. Poznavanje in razumevanje vanje rezultatov koristi tudi, uči- treba pri pretvarjanju testnih tivne instrumente kot enega izmed raziskati in analizirati, kakšno V diskusiji so sodelovali vidni dejstev ter pridobljene pojme telju pri njegovem delu. rezultatov v ocene opirati na zu- kriteri.icv za vrednotenje splošne- znanje, sposobnosti in osebnostne jugoslovanski pedagogi in psiho- ga uspeha šole in učiteljev? Refe- poteze vplivajo na uspeh v štu- log: dr. P. Simleša, dr. T. Proda- rent je dejal, da je aktualno ocen- diju. Dejal je, da bi se na osnovi novic, dr. P. Mandič in mnogi jevati kvaliteto šole in produk- ustrezne selekcije izboljšala kva- predstavniki iz prakse iz vseh tivnost njenih članov. Vendar je liteta slušateljev. Drugi problem, naših republik. Od Slovencev ste situacija v prosveti mnogo bolj ki bi ga morali temeljito pro- sodelovala dr. I. Toličič, in prof. kompleksna in delikatna v pri- učiti, je psihološka in pedagoška D. Humek iz Maribora, mer javi s proizvodnjo materialnih analiza učnih načrtov. Dejal je, da Posvetovanje je'imelo delovni dobrin. V praksi so prišle do iz- obstaja nesorazmerje med vsebino značaj in lahko rečemo, da je v raza tudi take težnje, da se delijo učnih načrtov in stvarnim zna- tem pogledu uspelo. a dohodki glede na izmerjeno pro- njem učencev. Dr. Leon Zorman duktivnobt. Vendar v sedanjih po- Razgovor »Prosvetnega delavca« »Tovariš ravnatelj, kako ste naivni!« Tokmt c d go var j a ravnatelj osnovne šole Toneta Čufarja v Ljubljani, Ivan Berce bi le imeli več časa in pisateljske žilice. Skoraj 20 let zbiram in hranim različne zapiske, ki čakajo AH je po vašem mnenju me- no mesto ravnatelja na svojih na obdelavo. Pravijo pa, da je sto direktorja šole, kot je npr. šolah? Ker so jim znane dolž- na Zalah gneča, njihovo mizar- vaša, vabljivo — če ni, zakaj nosti in pravice, pa tudi doho- st.vo P.a baje ne izdeluje pisal-ne? dek, ki mu ga določajo? Mor- n*b miz. Dragi tovariš, dovolite majh- da, ker so prve hudo razteg- M ^ , no korekturo. Po zakonskih do- lj‘ve» druge in tretji pa dokaj . ■Men*te, da daje naša danas- ločilih, ki govore o samouprav- omejen. JU®, pedagoška znanost direk- nih organih, smo direktorji, v Precej sedanjih ravnateljev torju *°^e dovolj opore pred-smislu zakona o osnovnih šo- ie bilo imenovanih že pred več vsem kot pedagoškemu vodji, lah, ravnatelji, v zbornicah ko^ izmed aktivnih, po- Pa' v niei eesa pogrešate? upravitelji, za javnost pred- žrtvovalnih in razgledanih pe- Menim, da je v zadnjih letih dagoških in družbenih delavcev, izpolnila mnoge vrzeli, ki so bi-Sam sem prepričan, da ne bo- le občutne v prvem desetletju do vzdržali na teh delovnih po osvoboditvi. Marsikaj so si mestih do izpolnitve 40-letnega pedagogi ogledali v deželah, ka-delovnega staža. Ne fizično in tere ni, kot našo, zdelala okune duševno. Naj jih po 30- ali pacija, spoznavali, analizirali, 35-letnem napornem delu, pe- primerjali in prilagajali našim dagoškem, upravnem in finanč- možnostim in potrebam. Pohvalnem izpopolnjevanju in prila- na je tudi pripravljenost peda-gajanju navodilom, reorganiza- gogov in psihologov, da svoja cijam in reformam, pošljemo v dognanja neposredno prenašajo razrede, varstvene oddelke ali na operativne in prosvetne de-administracijo, ko pa nimamo lavce. institucije, ki bi se mogla, znala^ Pogrešam pa večjo skrb m morala okoriščati z njihovi- družbe za edino pedagoško gla-mi izkušnjami v korist mlade silo »Sodobno pedagogiko«, ki generacije? (Mentorstvo,) Nad Se iz leta v leto s svojim odgo-tem bi se kazalo zamisliti. vornim urednikom in, uredni-Kakšne sposobnosti mora škim odborom bori za obstoj, imeti direktor take šole, da jo °b tem ne bi želel delati krivi-lahko uspešno vodi? ce reviji »Otrok in družina«, ki Deloma sem že odgovoril Ž® P SV°ji urPokaži> kjer je na strani 172 jasno napi Znaš«, šili pa bomo slovensko čop in ne čop, kakor ga je eki- £™ost seznamh ^ _ pa korajžno povedala. Tudi mi je -k-™ -.o lo nerazumljiva malomarnos^člana ^ ■meravnoPPriler. razlogov ni naučil svojega dela' K slabemu vtisu so prispevali, ne ravno v najmanjši meri, tudi »kostumi« nastopajočih. Je že res, da vsi ljudje nimajo vsak dan prostora pod televizijskim soncem,' toda vedeti moramo vendarle že pred nastopom, ali bo- z modnimi no-tem skrili za na pamet. Tu je tudi nedopustna ipraviti _ dostojanstveno, napaka televizije, ki se ji m zdelo c nrpvilnn m ' snost,o- bomo morali pač temu primerno potrebSo zopei fi J« SSTJSZ kovati od slovenske kulture na razlogov (ki me ne zanimajo), pregledati posnetega materiala in vsaj najhujše napake korigirati in jih posneti na novo. Sicer pa njen kulturni praznik. Se eno vprašanje nastane: ali so podobne stvari tako ali tako nam nista morda ta oddaja in pogoste spremljevalke našega pro- njena izpovedna moč pokazali grama. » edini možni in mogočni razcvet in nh tpm „„ snominiam tudi smer- ki sta zaiela našo kulturo? Ob tem se spominjam tudi A1. n. morda trebn0 tem lju_ kritike ameriškega filma Sayona- dem zapeti hvalnice, ker so sploh ra, kjer je bilo rečeno, da bi bil bili prjpravljeni praznovati naš film lahko vsaj pol ure krajši^ če kulturni praznik, zahvaliti se jim ne bi Marlon Brando tako počasi govoril. Ta recital bi bil lahko tudi polovico bolj kratek, dolgoča- za to, ker so nas vsaj spomnili na Prešerna? Kajti lahko da bodo prišli časi, ko ne bo več ni- sen in brezupen, če ne bi napra- kogar,_ ki bi se spomnil, da je Vili trvlikn nenotrebnih in nrisi- treba Javnostl povedati, da je ne- -r- vlekli recital in pa gledalca. Dru- večjega slovenskega pesnika. In gič je bolje, da nalogo poverimo takrat si bomo po Prešernovo za-cicibanom in pionirjem, saj jim peli njegovo pesem: bomo take napake laže odpuščali in tudi bolj prisrčni in pristni bodo. Morda ne bo odveč, če pripomnim, da je bila ta oddaja v Srce je prazno, srečno ni..: ... minuli sreče so in slave časi. Ana Vilič , i z Cenzurni rokopis Prešernovih Poezij Naš kulturni praznik, obletnico Prešernove smrti, je počastila ljubljanska založba Mladinska knjiga, letos z izdajo faksi-miliranega cenzurnega rokopisa Prešernovih Poezij, prvo po 120 letih. Ta bibliofilska izdaja v 5000 izvodih, razkošno opremljena, obsega 204 strani faksimil rokopisa, izvirni posnetek prve izdaje tiskanega izvoda Krsta pri Savici (1836. leta) ter uvod, ki ga je napisal prešernoslovec prof. Alfonz Gspan (s povzetkom v nemščini in francoščini). Tako na novo predstavljene Poezije so dopolnilo lanski izdaji Prešernovega življenja in dela, hkrati pa tudi uvodna knjiga v svojevrstno zamišljeni zbirki Monumenta literarum slovenica-rum (slovenski literarni spome- niki), v kateri bodo izhajali fak-similirani teksti nekaterih pisateljev iz vseh obdobij slovenske literarne zgodovine od časa reformacije. Kakor je povedal prof. Alfonz Gspan na nedavni tiskovni konferenci, so si zamislili tako izdajo Prešernovih Poezij v času, ko so urejali Prešernov muzej v Kranju. Uresničitev tega je bila vabljiva toliko bolj, ker so nasledniki tiskarnarja Blasnika leta 1909. sicer izdali faksimile tiskarskega izvoda cenzurnega rokopisa (ta je ostal po natisu Poezij 1846 v tiskarni), ki pa je na nekaterih mestih netočen in je danes že pozabljena redkost. Revizijski rokopis Prešernovih Poezij ima to prednost, da je bolj obsežen in popolnejši od tiskarskega, njegova vrednost pa ni le bibliofilska, temveč je pomemben tudi v znanstvenem pogledu. Založba je uresničila ta svoj načrt v komaj štirih mesecih; to pa ni bilo na škodo izdaji, saj smo dobili cenzurni rokopis v imenitnem grafičnem posnetku, ki ohranja značilnosti izvirnega unikata, spravljenega v knjižnici ljubljanskega narodnega muzeja. ♦ Mladinska knjiga je izdala Prešernove Poezije v ščitnem ovitku, ki je vložen v kartonsko šatuljo, prevlečeno z žametom. To je torej bibliofilska izdaja, ki jo moremo šteti med najbolj pomembne in najlepše domače knjižne novosti. — M. K. G ZALOŽBA Na vale knjižne police lepe, kvalitetne knjige! TO PA SO KNJIGE IZ KNJIŽNIH ZBIRK CANKARJEVE ZALOŽBE 9 SVETOVNI ROMAN • SODOBNI ROMAN • BIOS • MOZAIK Cankarjeva založba je v svojih knjižnih zbirkah za leto 1966 spet pripravila vrsto odličnih del iz svetovne književnosti in vabi slehernega ljubitelja lepe knjige, da postane njen naročnik. Prosimo, oglejte si program! Trdno smo prepričani, da Vam bo všeč in da se boste naročili vsaj na eno izmed zbirk, če že ne na dve, tri ali vse štiri. Obročno plačevanje in nižja cena knjig za naročnike od cene v prosti prodaji sta dve pomembni ugodnosti, ki ju uživajo naročnici naših knjižnih zbirk. Naročnino smo v primeri z izdatnim zvišanjem stroškov pSpirja, tiska, honorarjev in poštnine le minimalno povečali. Zbirka »SVETOVNI ROMAN« Jose Maria de Querioz: BRATRANEC BASILIO Alcides Arguedas: BRONASTA RASA Henry James: PORTRET NEKE GOSPE Knut Hamsun: MISTERIJI Zbirka »SVETOVNI ROMAN« obsega štiri knjige, ki bodo imele okrog 1600 strani. \ Zbirka »SODOBNI ROMAN« Konstatin Faustovski: ZGODBA O ŽIVLJENJU Saul Bellow: HERZOG Hermann Broch: NEKRIVI Zbirka »SODOBNI ROMAN« obsega tri knjige, ki bodo imele okrog 950 strani. Zbirka »BIOS« Kurt Baschwitz: DOBA ČAROVNIC Woif Schneider: POVSOD JE KAKŠEN BABILON (Velemesta v zgodovini) Laura Fermi: MUSSOLINI Zbirka »BIOS« obsega tri bogato ilustrirane knjige, ki bodo imele okrog 1450 strani. Zbirka »MOZAIK« Josef Toman: SONCE ZAHAJA NAD RIMOM Elizabeth Bowen: STRTA SRCA Tadeusz Holuj: KONEC NAŠEGA SVETA Pandelis Prevelakis: SONCE SMRTI Nelson Algren: NOC BREZ JUTRA Letna naročnina na zbirke: Svetovni roman: polpl. 10.400/104, pl. 12.500/125. polus. 15.000/150 din. Sodobni roman: polpl. 8.700/87, pl. 9.800/98, polusnje 13.500/135 din. Bios: popi. 9.300/93, pl. 10.700/107, polus. 14.000/140 din. Mozaik: popi. 13.000/130, pl. 16.000/160 din. Zbirke so plačljive^v ustreznih desetih mesečnih obrokih. Obroke je treba začeti plačevati po prejemu položnic, naročnina pa mora biti poravnana do konca leta 1966. V prodaji bodo knjige znatno dražje. Zahtevajte prospekt v najbližji knjigami ali pišite ponj Cankarjevi založbi v Ljubljani, Kopitarjeva 2/II. Knjigarne in CZ tudi sprejemajo naročila za zbirke. i Stran 6 Slo?eiskd geološko društvo in šolstvo Od ustanovitve naprej ima Slovensko geološko društvo za eno važnih delovih nalog sodelovanje in pomoč predavateljem geologije na šolah. Uspehi teh prizadevanj niso majhni, saj so geologi sodelovali pri več seminarjih, predajanjih ali ekskurzijah ter z večjim ali manjšim uspehom dajali pripombe k spremembam učnih načrtov. Društvo' želi tudi v bodoče podpirati predavatelje geologije. Pri tem pa potrebuje živahno sodelovanje pedagoških delavcev samih. Ti nam bodo najlaže povedali, kaj pričakujejo oziroma želijo od društva. Da bi to zvedeli, nameravamo pripraviti anketo. To ne bo prva anketa v zvezi s šolstvom, vendar se bo nekoliko ^razlikovala od orejšnjih. Doslej ' je bil vedno najvažnejši učni program oziroma pouk geologije. Geologija kot predmet pa si je že dokaj utrdila položaj, zato moramo misliti na čim uspešnejšo nadaljnjo podporo pedagoškim delavcem. Najvažnejša oblika sodelovanja je. vsekakor prirejanje seminarjev, predavanj in ekskurzij. Seminarji so se že v prejšnjih letih pokazali kot zelo koristni in potrebni. Geologi go pripravljeni pri tem pomagati še naprej. Zelo radi pa bi dobili napotke od predavateljev samih, kakšen program si žele na seminarjih. Pred kratkim smo dobili, od profesorjev prošnjo, naj priredimo nekaj predavanj iz geofizike. Tej želji 'bomo radi ustregli. Uvodna predavanja bodo predvidoma spomladi. Skušali bomo organizirati tudi krajšo ekskurzijo, na kateri se bomo seznanili z delom geofizikov na terenu. Geologe bi zelo veselilo, če bi pedagoški delavci poslali še več takih želja. Prav radi bi prišli na šole, ki bi prosile za kako predavanje, četudi bi to bilo izven Ljubljane. V večjih šolskih središčih bi bilo koristno obravnavati geološko zgradbo bližnje okolice. Uvodu - naj bi sledila po možnosti še ekskurzija po geološko najzanimivejših delih bližnje okolice. ' Iz prejšnjih anket je bilo jasno razvidno, da marsikatera šola pogreša geološko zbirko. Mnoge zbirke so tako nepopolne, da komaj služijo svojemu namenu. Odborniki Slovenskega geološkega društva Bo že razpravljali o pomoči šolam v tej smeri. Geologi bi pomagali dopolniti že obstoječe zbirke, ali pa bi pripravili nove, v katerih bi bile kamenine in okamenine iz Slovenije. Takšne zbirke bodo šole lahko dobile za minimalno plačilo, ki bo krilo dejanske stroške. Glede na to, ' da bodo geologa nabirali vzorce vzporedno z drugim delom na terenu, bomo porabili za pripravo zbirke res malo denarja. Upamo, da bomo že letos lahko ugodili marsikateri želji za dopolnitev zbirke, ali pa celo pripravili kako celotno zbirko. Zavedamo se, da je geološko zgradbo najlaže spoznavati v naravi sami. Zato bo Slovensko geološko društvo v nekaj letih popeljalo tjste, ki se zanimajo za naravo, po geološko najznačilnejših delih Slovenije . Za letošnje leto smo pripravili osem ekskurzij po Gorenjski. Te so: 13. marca: Črnuče—Rašica— Dobeno; 3. aprila: Škofj| Loka—Lubnik 24. aprila: Bled—Vintgar— Moste; 15. maja: Tržič—Dolžanova soteska; 18. in 19. junija: Bohinj—slap Savica—Komarča—Triglavska jezera (prenočevanje) —Voje— Bohinjska Bistrica; 3. in 4. septembra: Žirovnica— Valvasorjeva koča— (prenočevanje) — Stol (za to ekskurzijo je potrebno obmejno dovoljenje); 25. Septembra: Krvavec—Mokrica—Kamniška Bistrica; 9. oktobra: Poljšica nad Kranjem; Na teh ekskurzijah bomo spoznali najvažnejše kamenine ter zgradbo raznih delov Gorenjske. Tisti, ki se nameravajo ekskurzij udeležiti, se bodo nanje lahko pripravili ob knjižicah »Geološki izleti po Sloveniji« ter »Geološki izleti po ljubljanski okolici« (oboje je izdala Mladinska knjiga). Nekaj pojasnil bomo objavili v »Proteusu«. Na ekskurzije še prav posebno vabimo pedagoške delavce, zakaj ob njih bodo lahko nabrali mnogo koristnih napotkov za svoja predavanja. Na geološke izlete bomo opozarjali v dnevnih časopisih, predhodne prijave pa ne bodo potrebne. V kratkem bomo razposlali anketo. Hvaležni bomo za vsak odgovor in napotek, ki ga bomo dobili cd pedagoških delavcev. Geologi močno upamo, da bo sodelovanje med učitelji geologije in Slovenskim geološkim društvom postalo še tesnejše in plodnejše, kot je bilo doslej. R. P. Razpisna komisija za imenovanje ravnatelja osnovne šole FRANCA PASTERKA-LENARTA Mežica, razpisuje v skladu s členom 112 temeljnega zakona o volitvah delavskih svetov in drugih organov upravljanja v delovnih organizacijah ter statuta šole delovno mesto ravnatelja Pogoji: visokošolska izobrazba in 5 let delovnih izkušenj, srednješolska ali višješolska izobrazba in 10 let delovnih izkušenj v prostveno-pedagoški službi. Prošnje s kratkim življenjepisom, dokazili o strokovnosti ter potrdilom o nekaznovanju naj pošljejo kandidati razpisni komisiji osnovne šele FRANCA PASTERKA-LENARTA Mežica. Rok za sprejemanje prošenj je mesec dni od dneva objave. Stanovanja ni. Razpisna komisije:, glasbene šole v Celju razpisuje delovno mesto — RAVNATELJA Kandidati morajo izpolnjevati naslednje pogoje: — kvalifikacija profesorja glasbe srednje šole — najmanj 10-letna praksa — organizacijske sposobnosti — javno kulturno udejstvovanje. Ponudbe z življenjepisom in dokazili o izpolnjevanju pogojev naj kandidati pošljejo najkasneje v 15 dneh od dneva objave v zaprti ovojnici z oznako »ZA RAZPISNO KOMISIJO« na naslov Glasbena šola, Celje, Slomškov trg 10. O jijtnlejih osnovnih Sol seznanjamo javnost in seveda prav posebno še prosvetne delavce, cSa zvedo o nastanku in razvoju svoje šole in da ne bi prišlo do napačnih trditev. Sestava a ,o a.. ;n skromni, zsoij informativni, ker bi bilo preobširno, če bi vsako šolo podrobneje obravnavali. Informativni so tudi zato, da šole lahko pripravijo jubilejne prireditve in seznanijo mladino in občane, pod kakšnimi pogoji je v njihovi vasi ali v mestu nastajala in se razvijala slovenska osnovna šola, zlasti v dobi germanizacije. Podrobnejše podatke o razvoju svoje šole lahko dobite v Slovenskem šolskem muzeju v Ljubljani. Že pred začetkom redne šole je delovala zasilna šola v Šentvidu nad Ljubljano, v kateri je poučeval organist in začasni učitelj Frane Volčič. 10. maja 1866 je bilo odprto novo šolsko poslopje za redno-. šolo. Prvi učitelj je bil Matija Bernik, bil pa je istočasno tudi organist, gola se j.e naglo širila, saj je bilo vedno več učencev. Že leta 1875 je bila razširjana v dvorazrednico, leta, 1884 pa sta bila, po predhodni dozidavi odprta še 3. in 4. razred. Šolsko posopje je bilo kljub temu še premajhno, zato so sezidali 1834. leta še drugo poslopje, kjer so uredili tudi šolski vrt. To poslopje so imenovali »mala šola na vrtu«, v nasprotju s prejšnjim poslopjem, imenovanim »velika šola«. Pouk je bil v obeh, toda sčasoma tudi ti dve stavbi nista več zadostovali in tako so leta l'Sll morali zgraditi novo šolsko poslopje. Po kapitulaciji stare Jugoslavije je najprej 13. aprila 1941 Šentvid zasedla italijanska vojska. V šoli ni bilo nobenih večjih sprememb. Poučevali so normalno, učiteljstvo je ostalo na svojih mestih. 30. aprila pa so prišli Nemci, ki so takoj uvedli nemški pouk z nemškimi učitelji. Ves čas okupacije je šolsko poslopje le delno služilo svojemu namenu, 'šolo je skoraj ves čas zasedala vojska. V njej je Mia tudi bolnišnica in skladišče za municijo. Popolnoma je bila uničena šolarska in učiteljska knjižnica, ves arhiv in mnogo učil. Med okupacijo so poučevale nekatere učiteljice in mladinke skrivaj doma otroke v slovenskem jeziku branja in pisanja. Solo za silo v Harijah je vodil Ivan Oblak, ekspozit v Harijah od leta 1866 do 1869. Pouk je bil v duhovnikovi hiši. Več let so že mislili na to, da bi zgradili šolsko poslopje. .Ker pa je bila šolska občina premajhna in prerevna, so pričeli pobirati 30-odstotni dodatek na davek za zidanje šolskega poslopja. Od ustanovitve pa do leta 1903-4 so v harijski šoli poučevali duhovniki. Šolsko poslopje so zgradili leta 1905. S tem letom je postala šola enoraz-rednica in je dobila prvega učitelja. V letih 1914-15 je postala dvo-razredna. Začetek zasilne šole pri sv. Je-derti nad Laškim — Scdražu je bil leta 1806. Poučeval je župnik Ivan Legat, za njim pa še nasledniki do leta 1835, ko je bila za šolske namene prirejena učilnica v kaplaniji. 1, marca 1866 je bila odprta redna enorazrednica in nameščen učitelj Jožef Šulte'. Leta 1866 je postala šola dvorazrednica, drugo učilnico so najeli v kmečki hiši. Oktobra 1890 je bilo odprto novo šolsko poslopje, ki je imelo dve učilnici. Leta 1927 je bila šola razširjena v tri-, leta 1936 v štirirazrednico. Med nemško okupacijo je bil v kraju nemški pouk, katerega je vodilo nemško učiteljstvo, dokler ni bilo enonadstropno šolsko poslopje s tremi učilnicami, pisarno in družinskim stanovanjem 30. aprila 1944 požgano. Leta 1866 je župnik Luka Stanovnik v Žalni poučeval otroke dvakrat tedensko poleg verouka še računanje, pisanje, in branje. Naslednjega leta so zgradili šolsko poslopje in pričeli z rednim poukom. Prvi šolski 'okoliš je obsegal vasi: Blato, Gatino. Malo in Veliko Mlačevo, Boštjansko vas, Zagrodec, Pleševico, Žalno in Luče. Prvi učitelj na tej šoli je bil Jožef Jerom. Prva spričevala, ki so se imenovala »Zaznamek pridnosti in napredka«, so bili tiskali v Ljubljani v slovenskem jeziku. Sklep k šolskega leta je bil 30. avgusta 1867. Podpisana sta v katalogu Mihael Vindišer, vodja in katehet, ter Jožef Jerom, učitelj. V rubriki »Začetek šolanja« je pri učencih naveden datum 12. november 1866. Zato je upravičena domneva, da je bila šola dozidana že leta 1866, ko se je pouk že pričel, odprli pa so jo šele naslednje leto. Poleg nravnosti, zmožnosti in prizadevnosti so učence ocenjevali a Državna založba Slovenije Prosvetne delavce opozarjamo na naslednje knjige: Ur. Vid Pečjak: POGLAVJA IZ PSIHOLOGIJE Roman Oberlšnttier: KAKO POMAGATI SLABŠIM UČENCEM Jože Žabkar; VAJE IM NALOGE IZ MATEMATIKE ZA ŠESTI RAZRED Mitja Vidic: ROKOMET Cene Kopčavar: JEZIKOVNA VADNICA še iz naslednjih predmetov: kr- ščanski nauk, branje, zlogovanje, pošte vanj e, pisanje, sadjereja (za dečke) in pletenje (za deklice). Ker pa je število šoloobveznih ot$ok vedno bolj naraščalo, se je pokazala potreba po novi stavbi, ki je bila zgrajena leta 1909 in istočasno razširjena v dvorazrednico. Širili so jo vse do leta 1937, ko je šola postala petrazredna. V Šmartnem pod šmarno goro je po ustnem izročilu začel prvi prostovoljno poučevati v nedeljski šoli Matevž Gradišnik že leta 1824, znan kot prior Faust. Pouk je imel v svoji hiši imenovani »Puščava«. Otroke je poučeval v branju, pisanju in nekoliko tudi v računanju. Tak pouk je trajal do leta 1837. Kdo je kasneje poučeval, ni znano. Ko je bilo 7. maja 1866 zgrajeno šolsko poslopje z eno učilnico in stanovanje za učitelja, so pričeli z rednim poukom. Prvi redni učitelj je bil Lovrenc Arko, ki je bil iz Sodražice. Poleg učiteljske službe je opravljal tudi službo organista in cerkovnika, za kar je prejemal 210 gl. letne plače. Iz leta v leto je naraščalo število šoloobveznih otrok in prvotno šolsko poslopje ni več zadoščalo. Leta 1893 so pričeli priprav- ljati načrte za razširitev, čemur pa so občani zelo nasprotovali. Šele potres leta 1895 je posegel vmes, ker je bilo šolsko poslopje tako uničeno, da ni bilo več uporabno, zato so leta 1898 pričeli z redno gradnjo novega šolskega poslopja. Leta 1893 so šolo razširili v dvorazrednico, ki se je širila do leta 1940, ko je postala šestrazredna. Osnovna šola Bojanci je bila ustanovljena leta 1866 ter je prenehala delovati 1963-64 zaradi premajhnega 1956. št. 20. OPOMBE: 1. Zgodovinski razvoj posameznih šol je v članku podan po preverjenih izvlečkih iz šolskih kronik v Slovenskem šolskem muzeju. 2. Učiteljski tovariš, leto 1844, str. 303, leto 1885, str. 224. 3. Prosvetni delavec L. VII leto 1965, št. 20. • 4. Postojnsko okrajno glavarstvo, V Postojni 1889, str. 102. 5. Učiteljski tovariš L. VII, leto 1867, št. 10. 6. ŠAL (škofijski arhiv ljubljanski). 7. Josip Novak: Učitelji in učiteljice na bivšem Kranjskem pred letom 1869. SLAVICA PAVLIC KURIRČKOVE NAGRADE Lani, ob dvajseti obletnici osvoboditve, je uredništvo S KURIRČKA razpisalo natečaj PRED DVAJSETIMI LETI ■ PRI NAS. Z natečajem smo želeli zbuditi pri učencih zani- g manje za dogodke ob osvoboditvi domovine, pomagati učite- ■ Ijem ob proslavah osvoboditve ih vnest; nekaj pestrosti v šolsko delo v jubilejnem letu. Želeli smo zbuditi zanimanje za KURIRČKA tudi na tistih šolah, ki imajo v primeri s številom učencev premalo naročnikov. Odziv na natečaj je bil velik, saj smo dobili skoraj 900 J prispevkov, nekatere šole pa so izdelale lepe zbornike, v ka- j terih so učenci z risbo, s fotografijo in z besedo prikazali g osvoboditev svojega kraja. Ob zaključku natečaja je uredniški odbor razdelil med J šole, naročnike in poverjenike nagrade v skupni vrednosti 1,500.000 starih dinarjev. Sole ali posamezni razredni kolek- J tivi so prejeli 25 večjih nagrad, posamezni učenci so dobili S 38 nagrad, poverjeniki pa za prizadevanje pri širjenju KU- S RIRCKA 27 nagrad. Seznam nagrajencev je objavljen v 7. štev. KURIRČKA S in v listu TV 15. S V 7. številki KURIRČKA je objavljen tudi nov natečaj, S ki ga razpisuje uredništvo ob petindvajseti obletnici vstaje. S Učitelji, vzpodbudite učence, da se bodo tudi na drugi natečaj odzvali v taki meri, kakor so se na prvega! Pripo- ■ ročite učencem KURIRČKA in uporabljajte našo revijo pri ■ svojem učnem in vzgojnem delu!. Z gradivom, ki ga priprav- g Ijamo za naslednji letnik, vam bomo še posebej skušali pomagati pri vašnem delu v razredu. Uredništvo PROSVETNI DELAVEC List Izdaja republiški odbor sindikata delavcev družbenih dejavnosti Slovenije — Izide štiri-najstnevno med šolskim letom — Ureja uredniški odbor — Odgovorni urednik Drago Ham — Naslov uredništva: Ljubljana, Kopilarjevir 2, telefon 313-722, int. 363 — Naslov uprave: Ljubljana, Nazorjeva 1, telefon 22-284 — Poštni predal 355-VII — Letna naročnina za posameznike 1.090 din (10 ND), za šole in ustanove 2.000 din (20 ND) — Številka tek. računa 503-8-16 — Tisk CZP »Ljudska pravica« Osnovna šola Rimske Toplice razpisuje mesto UČITELJA SLOVENSKEGA JEZIKA (dipl. PRU ali P). Stanovanje samsko ali družinsko v bloku. Nastop službe takoj. Razpis velja do zasedbe delovnega mesta. Kaj pripravljajo naši šolski organi in institucije? Analiza mreže šol drage stopnje V obdobju zadnjih desetih let, zlasti pa po letu 1960, ko je bila sprejeta resolucija . o izobraževanju strokovnih kadrov, je bilo tako kot v drugih republikah tudi v Sloveniji usta. novljenih precej šol druge stopnje. Ustanovitelji šol so bile največkrat občine ali pa delovne organizacije. Kapaciteta šol druge stopnje se je povečala tako, da morejo danes nadaljevati šolanje vsi učenci, ki uspešno končajo osnovno šolo. Teh pa je v vsaki generačiji mladine nekaj več kot 60 odstotkov. S porastom šolskih kapacitet pa so se pojavili problemi, o katerih smo doslej premalo razmišljali. Gre za več pomembnih vprššanj, ki bi jih mogli razvrstiti v dve skupini: — prvič, ali kapaciteta šol druge stopnje v celoti ustreza in če tudi razmerja med kapacitetami posameznih vrst šol druge stopnje ustrezajo ne samo sedanjim, temveč tudi perspektivnim družbenim potrebam. Z drugimi besedami, ali bo sedanja šolska mreža omogočila, da bomo dobivali ročne delavce širokih profilov, tehnike vseh vrst, zdravstvene delavce, administra. tivne, ekonomske in druge kadre v takem razmerju in obsegu, kot to ustreza potrebam v gospodarstvu in družbenih služ- bah. Zaradi značaja gimnazij, ki pripravljajo učence predvsem za študij na visokošolskih ustanovah, se navedena vprašanja drugostopenjskega šolstva razširjajo tudi na kadre z višjo in visoko izobrazbo; — drugič, ali so šolske kapacitete pravilno razporejene po posameznih krajih. V zvezi s tem je pomembno vprašanje, do katere meje je drobljenje šolskih kapacitet na majhne šole iz ekonomskega vidika še opravičljivo. K temu se pridruži še vprašanje, ali obseg šole za-visi tudi od pedagoških zahtev in če je ustanavljanje majhnih šol združljivo s pravilno organizacijo šolskega dela. Gotovo je, da teh vprašanj ni mogoče naenkrat rešiti v vsej njihovi globini. Z namenom, da bi omogočil oblikovati smernice za prihodnje načrtno reševanje te problematike, pripravlja republiški sekretariat za- prosveto in kulturo v sodelovanju z geografskim institutom Slovenije ter zavodom za šolstvo SRS analizo sedanje šolske mreže šol druge stopnje. Ker so pri oblikovanju šolske mreže prizadeti oziroma zainteresirani mnogi, bi bilo prav, da bi prosvetni delavci razpravljali o teh vprašanjih tudi na straneh našega lista. Seminarji ob polletnih počitnicah Zavod za prosvetno pedagoško službo Ljubljana I je priredil ob seme-stralnih počitnicah več uspelih seminarjev za učitelje osnovnih in deloma tudi srednjih šol. Bili so naslednji: za slaviste, angliste, varuhe naravoslovnih zbirk, zgodovino-zemlj.e-pis, tehnični pouk, za vzgojitelje oddelkov za podaljšano bivanje učencev in seminar za učitelje v kombiniranih oddelkih na podružničnih šolah. ' i Na seminarju za slaviste je direktor Tine Orel obdelal poglavje v zvezi z govornimi vajami, tov. Jekovče-va o šolskih listkih, prof. Janez Sivec pa o novem načrtu, sprejemnih izpitih in o slovniškem pouku. Izredno velika udeležba (102) je bila znak potrebe po seminarju pa tudi izraz želje po izpopolnjevanju. Anglistom je predaval dr. Ivan Toličič o duševnosti otroka. Vitka Kolar o tretjem diafilmu za pouk angl. jezika, prof. Milena Kos o načrtovanju učne ure, mr. R. T. Adams pa je komentiral film feBC. Zlatko Muh-vič iz Zagreba je govoril o naj pogostejših didaktičnih in pedagoških napakah pri pouku tujih jezikov. Seminar za varuhe naravoslovnih zbirk je gotovo potreben in zanimiv. Delal je v treh skupinah, kjer so predavali: višji kustos Savo Brelih, muz. pedag. Marija Gosar, asist. Borut Ze-ner in muzejska preparatorja. Ogledali so si muzejske zbirke, seznanili se z vzdrževanjem, prepariranjem in obdelavo materiala. Opravili bodo še ekskurzijo v zvezi z zbiranjem materiala za šolske zbirke. Seminar za učitelje zgbdovine in zemljepisa je bil predvsem za novince in za ta predmeta nekvalificirane učitelje. Prof. Tone Oblak je govoril o nazornosti pouka, učnih načrtih, učbenikih; pokazal je, kako interpretiramo slikovni material Iz učnih knjig. Tov J. Regvat je osvetlil nekatere učne metode in principe pri pouku geografije, tov. Favsta Munih pa je obravnavala racionalizacijo pouka pri zgodovini. Seminarja za učitelje telesne vzgoje, ki je bil namenjen razrednim učiteljem, se je udeležilo — 510 učiteljev, mnogo tudi s področja drugega zavoda. Prof. dr. Pediček je govoril o duševnem razvoju otrok s posebnim poudarkom na organizaciji prostega časa, prof. Drago Ulaga je imel metodiko in teorijo telesne vzgoje s poudarkom na biol. razvoju otrok in potrebi po telesni vzgoji, prof. Janez Tome pa je praktično pokazal tiste vaje, ki so primerne za otroke. Z novim učnim načrtom tega predmeta jih je seznanil ped. svetovalec Jože Be-slič. Zmenili so se, da bo za razredne učitelje organiziran daljši seminar julija ali avgusta v Rovinju. Učitelji tehničnega pouka iz Zasavja so imeli dvodnevni* seminar za fotografijo. Teoretični in osnovni praktični del je opravil kemik Mirko Grešak, kako uvajamo učence v praktično delo z najpreprostejšiini sredstvi, pa je pokazal ped. svetovalec Tone Ljubič. Seminarja za vzgojitelje v oddelkih za podaljšano bivanje učencev v šoli so se udeležili 103 prosvetni delavci, med katerimi so bili tudi ravnatelji, pomočniki in vzgojitelji nekaterih posebnih šol. Referate sta imeli ped; svetovalka Tončka Metelko in strok, sodelavka Pedagoškega instituta tov. Hela Novak. Pomenili so se o potrebi teh oddelkov, priprav na delo v njih, planiranju dela, meto* trni organizaciji prostega časa in -o diki učenja, o sprostitvi otrok, o smo-noglabljanju dela v smislu moralne in estetske vzgoje učencev. Tov. K. Novak je govorila o telesnem in duševnem razvoju otroka od 1. do fi. razr., o razvojnih potrebah po gibs»-nju in duševni rekreaciji, o kulturnih potrebah učencev in o pomenu utrujenosti za učenje. Seminar učiteliev kombiniranega pouka je bil posebej na treh mestih. Pripravila in vodila Je vse tri pedag. svetovalka Pavla Zadobovšek. Obravnavali so organizacijske posebnosti kombiniranega pouka, učiteljeve priprave nanj, učni proces in posebej didaktične, principe pouka slov. jezika in oblike ustnega in pismenega izražanja. Zakon o osnovni šoli in zakon o prosvetno pedagoški službi nalagata prosvetnim delavcem dolžnost, da se strokovno izpopolnjujejo; še bolj od zakonov pa terja to vsakdanja praksa. Omenjeni uspeli seminarji bodo gotovo prispevali svoj delež pri izboljšanju pouka na naših osnovnih in srednjih šolah. To pa je bil njihov namen. Jok IZ SAMOPOMOČI prosvetnih in znanstvenih delavcev Naša pisarna je razposlala te dni svojim članom letno poročilo. V njem so našteta imena v letu 1965 umrlih članov, vsega skupaj z dvojniki vred 63 smrtnih primerov. Sledi obračun za poslovno leto 1965, kakor tudi višina prispevka za poslovno leto 1966. Do konca leta 1965 smo izplačevali posmrtnino v višini 60.000 st. din = 600 n. dip, letos pa bo 750 n. din. V poročilu smo razpisali med članstvom anketo, če so za dvig posmrtnine na 1000 n. din. Po dosedanjih rezultatih bo velika večina članov za ta predlog. O njem bo sklepal letošnji občni zbor, veljal pa bo šele v letu 1967, če bo sprejet. Občni zbor bo razpravljal tudi o predlogu uprave, da se pomakne pristopna življenjska doba od dosedanjih 35 let s 100 % posmrtnino na 40-letno življenjsko in da se zaključi sprejem s 50. leti življenjske dobe z 80 % posmrtnino. Po vstopu po 40. letu bi se znižala posmrtnina letno za 2 %, kar bi se pa z doplačilom lahko uredilo v 100 %. Letos bo občni zbor Samopomoči v nedeljo, 6. marca ob 9. uri v osnovni šoli Majde Vrhovnik v Ljubljani, Gregorčičeva ulica. Spored običajen. Vse člane vljudno vabimo. Tovariš(ica), ki bereš te vrstice, ali si že član te vzajemne stanovske podporne organizacije? Ce še nisi, javi se najbližnjemu poverjeniku ali pa upravi v Ljubljani, Gosposka 3.