List 15.
IV                                            :....-'
-i-^ a Dunaji v poslopji mogočniga cesarja                                        In iz svitlobe jasne podoba Otokarja
Veselje s krepkim glasam v zlate strune vdarja,                               Prijazno se izsnuje in stopi pred cesarja,
In s hvalo povzdiguje junakov hrabre dela,                                        V rokah 'ma vejco oljke, iz oljke vene na glavi,
Ki Avstrija med svoje jih vedno bode štela.                                       In z milim glasam sprave cesarju milo pravi:
Le cesar Rudolf milo prijatle pogleduje,                                             ,,Gospod je s tabo, Rudolf, in on je večna slava!
Berce se mu z britkostjo u persih razpokujej                                    jjlz groba se povernem^ — pri Tebi le je sprava!
Še enkrat zlato kupo na zdravje vsih povzdigne                                ,.Duh krepkih me narodov prebudil je iz spanja,
Ter blagovoljno reče, ko pevcam molk pomigne:                               „Sladak pokoju duše^ kot rosa pomladanja.^'
„Junaško dal je zmago Gospod nebes in zemlje,                                5,0 vodi jih po poti, po kteri se pravica
„Ki kraljam krone kuje in kraljam krone jemlje5                              ,,Sprehaja večno terdna, nezmagana kraljica5
„Spodobi se hvaležnost za zmago mu skazati,                                    jjin terdna bo v narodih Ti v Tvojih v vek podpora,
„Pa mertvim tudi bratam pomilovanje dati!"                                      jjDe vsak naklep sovražni razkrušiti se mora."
In bile so besede te sveto vsim povelje,                                             jM davno že po Tebi u časov skrivnim teku
V  molitvi na kolenih puhte vsim vroče želje                                      57B0 v tem sedel poslopji u mira zlatim veku
V  višave zdaj nebeške za vero, dom, cesarja,                                   „Vnuk moder in pravičen — narodov vsih veselje, Za terdin mir dežele, za dušo Otokarja. —                                        jjKi bo imel za blagor vsiga človeštva želje."
Ko polnoči odbije, že v spanji vse počiva,                                          j?In rod bo Tvoj Evropa še mnogo let častila,
Le cesar Rudolf sam še britke solze preliva;                                    .v^^r vedno le od Njega se bo modrosti učila; —
Sej rad bi dal cesarstvo, rad zgubil svojo zmago,                             yNd, vejico te oljke, vse sprave žlahtni kamen;
De bi le Otokarju spet vdihnil dušo drago.                                         „Ohrani rodovini jo svoji! — Amen! Amen!" —
In ko dremota perva oči mu solzne zveze                                           In v pokoj duh se spravljen spet Otokarja verne,
In pervo sladko spanje na dušo se mu vleže ,                                    Bazšle so se nad grobam njegovim megle černe;
Mu zdi tako se živo, kralj Otokar de vstaja                                     Stoglasnih korov petje napolni visočine:
In serčno kakor bratec desnico mu podaja.                                         rj„0 blagor, blagor vnukam Rudolfa rodovine!"" —
Kot v jasni n6či luna se po obzorji zlije.                                           In kar takrat stoglasni so kori prepevdli
lako se u poslopji svitloba zdaj razvije,                                            ^0 danes v petje serčno Slovenci zvesti djali:
In korov glasno petje mu oznanuje hvalo,                                          ^^^^^^ Ferdiiiaiiila dolgo — se dolgo nam ohrani,
De serce blago v sanjah se mu je radovalo.                                       ^^j)^ ^^^no tje se verne, kjer so očetje zbrani!''
Malavašič.
*) Cesar Rudolf L iz Habsburskiga rodii je bil začetnik rodovine našlga presvitliga cesarja Ferrfifianrf« L Kaj več so že gospod
J. Koseški v 38. listu leta 1844 od njega povedali.    V veči  umljivost pričijoče pesmi pa moramo opomniti,   de je iz poboja
na Marskim polji nad Dunajem posneta, v kteri je  češki kralj Premisel Otokar H. 34. velikiga serpana 1278 premžigan in zoper voljo cesarja Rudolfa umorjen bil. Tudi Slovenci so se v tem poboji pod vojvodstvam Ulrika Heunburskiga junaško obnesli. Kdor pa hoče cesarja Rudolfa v velikosti njegove slave poznati, mu nasvetjemo ,^Rudolfijado^' od prečastitljiviga patrijarha in velikiga škofa Ladislaja Pirkerja brati.
Sanje cesarja Rudolfa I. *)
v poslavljenje rojstniga godu Njih veličastva, presvitliga cesarja
F E R D I N A N D A  I.,
19. dan malica travna 1847.