"Registered by Australian Post — Publicationa No. VAW 1215" CATEGORY A »mESSEDGER« GLASILO SLOVEACEV V AUSTRALIJI "MESSENGER" - Voice of Slovenians in Australia LETNIK XXXI Štrv.4 APRIL 1986 Dozdeva se nam, kot bi se šele pred dnevi poslovili od nas slovenski pevci "Ljubljanskega okteta", ki nas je obiskal v mesecu marcu tega leta. Njihova pesem je zadonela v naših središčih obširnega Melbourna in okolice, bogato, melodijozno in razigrano v umetnem in narodnem stilu. Vsi, ki smo prisostvovali koncertom okteta, smo doživeli še bogatejši repertoar izbranih pesmi, kot pri njihovem prvem obisku pred štirimi leti. Ubrani glasovi pevcev "Ljubljanskega okteta" pod vodstvom Igorja Svare so že zaslužno želi uspehe ob nastopih po celi Evropi in Ameriki in si pridobili nagrado evropskega šampiona oktetov. Vprašamo se, kaj je bil vzrok temu, da obisk koncertov ni bil številnejši? Ali je vzrok temu malodušnost za naše, tako mojstersko izvedene slovenske pesmi ali pa preobremenitev slovenskih etniš-kih dejavnosti med nami? Po vsem tem danes lahko rečemo, da so pevci iz naše bele Ljubljane brezhibno Ljubljanski oktet'v naši sredini dokazali disciplino mojsterskega vežbanja in ob zaključku vsakega koncerta želi spontano odobravanje publike, kije brez-dvomno s temi nastopi kulturno in duševno obogatela. Po vsakem koncertu so -fantje pokazali svojo variacijo kot odlični mojstri instrumentov, ko so večere o-bogateli še z glasbo poleg lepe slovenske pesmi. Skoraj sleherni gost se je pridružil množičnemu rajanju in skupni pesmi. Pred odhodom so pevci "Ljubljanskega okteta" izrazili željo, da obiščejo slovensko pokopališče v Keilorju in se poslovijo od svojega in našega prijatelja, kulturnega delavca Boža Lončarja. Pozni popoldanski sončni žarki so spremljali slovensko žalostinko "Vigred se povrne" preko slovenskih grobov. Kmalu nato je odletela železna ptica z našimi pevci, fanti iz bele Ljubljane, domov so ponesli pozdrave, našo zahvalo za dar njihove veličastne pesmi in zagotovilo pripadnosti našemu narodu slovenskemu... Ivo Leber CENZUS 86 Letos 30. junija bo v Avstraliji" zopet ljudsko štetje ali cenzus. Seveda ta cenzus ne bo obstajal samo v tem, da se ugotovi koliko oseb živi v Avstraliji v noči od 30. junija na 1. julija, ampak bo istočasno zbral mnogo drugih podatkov, katere bodo zbrali iz f popisnih pol. Te popisne pole bodo pred 30. junijem razdeljene vsemu prebivalstvu. Si-arer bo dvojna vrsta vprašalnih pol; ene ki bodo zadevale celo družino in druge, ki bodo za vsako osebo. , Te pole bodo prinesli v vsako hišo posebni raznašalci, ki jih bodo po prvem juliju tudi pobrali. Njihova dolžnost bo tudi, da pomagajo izpolniti te pole v kolikor je to možno. Vsi bodo nosili posebne identifikacijske značke. Vsi osebni podatki v polah so popolnoma zaupni in se ne smejo uporabiti za nobeno drugo svrho kot samo za državne statistike. Zakon predvideva stroge kazni za vsakogar, ki bi te podatke zlorabil. Cenzus se v Avstraliji vrši vsakih pet let. Zadnjega smo imeli leta 1981. Letošnji cenzus ne bo zahteval več podatkov kot prejšnji in izpolnitev vprašalnih pol ne bo zahtevala več kot dobro uro časa na družino. Je pa nekaj dodatnih vprašanj, ki zadevajo osebe, ki v noči popisa ne bodo doma. Prav tako bodo vprašanja, ki bodo zadevala neporočene a skupaj živeče pare. Prav tako so nova vprašanja glede otrok, ki pripadajo enemu od staršev še iz prejšnjega zakona. Kar pa je za novonaseljence najbolj važno je to, da bodo tokrat prvič vprašali po poreklu in jeziku, razen angleškem, ki se govori v družini. To vprašanje je prav za nas Slovence posebne važnosti. Do Kar pa je za novonaseljence najbolj važno je to, da bodo tokrat prvič vprašali po poreklu in jeziku, razen angleškem, ki se govori v družini. To vprašanje je prav za nas Slovence posebne važnosti. Dosedaj nobena tukajšnja državna ustanova ne ve koliko Slovencev je naseljenih v Avstraliji, kajti povsod nas vodijo samo kot došlece iz Jugoslavije. Pa tudi mi sami ne vemo niti približno točno koli-I ko nas je tukaj. U Zato je neizrečne važnosti, da bomo v vprašanju, ki ta podatek zahteva, navedli, da smo Slovenci. Za tem našim navodilom ni nikakršna protijugoslovanska motivacija. Dejstvo je, da prihaja večina od nas iz državnega teritorija jugoslovanske federacije, po poreklu in narodnosti pa smo Slovenci. Prav tako kot Slovenci, ki so prišli iz Italije in Avstrije niso italijanske ali nemške narodnosti, pač pa so Slovenci. TOREJ NA OSEBNI (PERSONAL FORM) POLI NA VPRAŠANJE ŠTEV. 15 WHAT IS THIS PERSON'S ANCESTRY, NAJ VSAK NAŠ ROJAK ODGOVORI: SLOVENIAN. ISTOTAKO JE TREBA ODGOVORITI: SLOVENIAN TUDI NA DRUŽINSKI POLI (Houshold form) na vprašanje štev. 15. Tudi uradna navodila kako odgovoriti na to vprašanje so jasna: "Ancestry" pomeni etnično ali narodnostno skupino iz katere izhajate. Popolnoma sprejemljivo je, da utemeljite ta svoj odgovor na narodnosti vaših starih staršev. Če pa imate prednike mešane narodnosti, ne navedite samo eno grupo, marveč obe ali več narodnosti. Osebe, ki pa se smatrajo za Avstralce, lahko odgovore "Australian". Avstralski statistični urad bo vedno na razpolago za vsa vprašanja s cenzusom. Vzpostavljene so v ta namen posebne telefonske zveze kamor se lahko vedno obrnete, med tednom v uradnih urah od 23. junija do 18. julija. Glavna mesta: Sydney 266 0255 Melbourne 663 1555 Brisbane 221 7788 Perth 325 5355 Adelaide 2320011 Hobarth 23 4733 Darwin 811199 A. C. T. 51 6499 Za podeželje pa na 008 112 455, razen v Tasmaniji, kjer je 008 001 366 in v Sever-nem teritoriju 008 193 112._ Junaki v invalidskih vozičkih Preteklih par tednov Slovenci v Melbournu ne bomo tako hitro pozabili. V Melbournu je gostovala skupina mladih slovenskih fantov, ki so vsem nam, ki smo jih imeli priliko videti in spoznati — in to nas ni bilo malo — dali mnogo misliti, vzdignili so nam duha in vero, da se s trdno voljo dajo premagati tudi velike težave in neugodnosti. Med nami smo imeli skupino slovenskih paraplegikov, ki so prišli v Melbourne takmovat za zlati pokal v košarki. Skupina 17 fantov je prispela na Tullamarine s Qantasovim letalom v soboto 29. marca pred 6. uro zjutraj. Kljub rani uri se je zbrala kar številna skupina rojakov, da jih sprejme, med njimi tudi mladina v narodnih nošah. Že takoj ob prihodu so si prišleci osvojili srca navzočih s svojo skromnostjo in pristno prisrčnostjo, ki jo doslej nismo mogli do iste mere zaslediti pri ostalih raznih skupinah, ki so nas do sedaj obiskale. Kljub temu, da je novica o njih prihodu prišla pozno, je Koordinacijski odbor uspel vsaj deloma pripraviti zasilen sprejem in predsednik g. Peter Man-delj jih jim je izrekel uradno dobrodošlico in jih zaželel mnogo uspehov v igrah. Fantje, od katerih nekaj se jih sploh ne more gibati brez invalidskega vozička, so pripadniki košarkarskega tima — kluba Olimpije iz Ljubljane, ki si je navzlic temu, da obstoja in trenira šele par let, priboril v predtekmovanjih po raznih državah Evrope, pravico, da je nastopil kot eden od enajstih moštev, ki so se pomerila za "zlati pokal". nadaljevanje na strani 3 BALINARSKA ZVEZA VIKTORIJE obvešča, DA BO ZVEZNI BALINARSKI PLES dne 24. majaš pričetkom ob 7.30 uri zvečer v dvorani Slovenskega društva Melbourne, 82 Ingrams Rd. Research Za veselo razpoloženje bo igral ansambel "PLANINKA" Cena, v katero je vključena odlična večerja, je 16 dolarjev po osebi. Istočasno bo DISCO DANCE v Mladinski koči. Vljudno vabljeni vsi balinarji, njihovi prijatelji in vsi ljubitelji slovenskih plesov, tudi tisti, ki jim balinanje ni pri srcu. Vabljena mladina!! Rezervacije sprejema predsednik Slovenske balinarske zveze Viktorije JOŽE URBANČIČ, tel. štev. doma 850 7226 ali v službi 465 1786. SOVRAŠTVO BREZ VZROKA vestnfk NEODVISNO GLASILO SLOVENCEV V AVSTRALIJI P.O.Box 56,Rosanna,Vic.,3084, Tel.;459 8860 Lastnik - Published by SLOVENIAN ASSOCIATION MELBOURNE P.O.Box 185,Eltham, Vic.,3095. Tel. 437 1226 Predsednik - President: PETER MANDELJ Tajnica - Secretary: ANICA MARKIČ Odgovorni urednik - Editor MARIJAN PERŠIČ Stalni sodelavci—Permanent contributors: Irena BIRSA-ŠKOFIČ, Vasja ČUK, Jana LAVRIČ, Peter MANDELJ, Danica PETRIČ, Stanko PIBERNIK, Darko POSTRUŽIN, Ljubica POSTRUŽIN, Marta STRLE. Tiska - Printed by CHAMPION PRESS Cena - Price 85c Letno — Annual Subscription 10 dollars Rokopisov ne vračamo Za podpisane članke odgovarja pisec. VEDNO VEČ OSTARELIH Število ostarelih prebivalcev Avstralije se bo ob koncu tega stoletja povečalo kar za en milijon. Ljudsko štetje leta 1981 je pokazalo, da je imela Avstralija tedaj dva milijona ljudi starih nad 60 let. Pričakujejo, da se bo ta številka do leta 2001 povečala na 3 milijone. Pri tem pa je zanimivo, da se število naseljencev starejših prebivalcev iz nean-gleško govorečih dežel veča zelo hitro. Leta 1981 jih je bilo nad 60 let starih 11%, v letu 2001 pa jih predvidevajo 22%. AMNESTIJE NE BO Federalni minister za Imigracijo in Etnične zadeve g. Hurford je odločno zanikal, da bo za ilegalne vseljence zopet razglašena amnestija. Dejal je, da so kakršnekoli vesti o taki amnestiji neutemeljene in, da bi zanjo po zakonu iz leta 1985 bilo potrebno posebno dovoljenje federalnega parlamenta. VEČ IMIGRANTOV Avstralija bo po novem načrtovanju sprejela v letu 1986/87 kar 95 000 vsel-jencev. To je kar za 11 000 več kot je bilo planirano za leto 1985/86. Prvenstvo pri imigriranju bodo še naprej imeli najbližji sorodniki ter begunci iz političnih ali humanitarnih razlogov. Od 1. julija 1986 bodo uvedli novo kategorijo vseljencev, ki se bo imenovala Independent and Concessional. Ta kategorija bo nekako razširila predvsem dosedanjo C kategorijo, ki zadeva sorodstvo. Vsi kandidati v tej kategoriji, za razliko od najbližjih sorodnikov, bodo izbrani po posebnih kriterijih, ki bodo vzeli v obzir starost in možnost zaposlitve. Vendar bo pri tem veliko vlogo igrala stopnja sorodstva. Tako bo naprimer gotova prednost dana onim, ki jih bodo priporočili bratje ali sestre, strici ali tete. Tisti pa, ki tukaj nimajo nikogar, ki bi jih priporočil, bodo lahko zaprosili za naselitev v Avstraliji direktno. Dve leti neprestanega bivanja v Avstraliji so potrebna osebi, ki bi hotela sponsi-rati sorodnika. Osebe, ki v Avstraliji nimajo sorodnika bodo imele prednost ako so mlajših let ter imajo visokošolsko izobrazbo ali pa obrtniške kvalifikacije. Edini neprijeten doživljaj so imeli naši košarkarji - paraplegiki v nedeljo, 6. aprila ob svečani otvoritvi. Prav ko so čakali pred športnim centrom na vstop v stadion, se je na sosednjem nogometnem igrišču končala tekma, v kateri je igral klub "Croatia". Mimoidoči navijači iz te tekme se tudi ob tej priliki niso mogli obvladati, ko so zagledali napis Jugoslavija, katerega je mlad Scout nosil pred moštvom. Navzlic temu, da je bila večina moštva v invalidskih vozičkih, so jih pričeli obmetavati z najbolj prostaški-mi izrazi iz slovarja psovk iz južnovzhod-nih republik Jugoslavije. Niti pogled na te nebogljene fante, ki jim je najvažnejše le športno udejstvovanje, ni mogel zadržati divjaških izpadov vse dokler ni vmes posegla policija. V svobodni državi kot je Avstralija je dopuščeno izražanje odobravanja, pa tudi obsojanja, dokler je v merah dostojnosti. Spoštuje se vsako mnenje in tudi nam je razumljivo, da lahko obstojajo razna mnenja in odnosi do jugoslovanske države. Toda kadar se taka mnenja pričnejo izražati na nekulturni način, kadar se napada celo pohabljene osebe, ki imajo na jugoslovanske probleme prekleto malo vpliva, takrat bo vsak tak divjaški nastop, žel samo obsojanje in ne more računati na nikakršne simpatije civilizirane družbe. g. Georga Papadopoulosa, ki je bil dosedanji Vice - Chairman. Na njegovo mesto pa je bil postavljen Sauro Antonelli. Prvi je grškega pokoljenja, drugi pa italijanskega. S B S BO SBC r Spremenili bodo ustroj do se da Special Broadkastinc Service, ki upravlja z etničnim radio in TV kanali, v Special Broadcasting Corporation. S tem bo ta ustanova manj odvisna od predpisov, ki uravnavajo avstralsko državno službo in bo imela več svobode v nastavljanju svojih uslužbencev, kakor tudi pri raznih komercialnih podvzetjih. Predvidevajo, da bo ta sprememba prišla v veljavo s 1. julijem 1987. leta. SLOVENCEM ŠIROM AVSTRALIJE Kot je večini gotovo znano, potekajo v domovini priprave za proslavo 400-letnice Primoža Trubarja. Kaj pomeni Trubar za nas Slovence in naš slovenski jezik, ne bom razlagal, ker sem prepričan, da se njegovih zaslug vsi dobro zavedate. Krajevna skupnost v Velikih Laščah želi za 400-letnico obnoviti Trubarjevo domačijo. Ker skupnost pač nima dovolj potrebnih sredstr| so pričeli v Sloveniji z zbiranjem prostovoljk darov. "Trubarjev dinar", ki naj bi ga v ta namen žrtvoval vsak, kdor ga zmore, naj bi uresničil smeli načrt Trubarjevih krajanov. Kot čujemo, se doma kaj veliko govori o enotnem slovenskem kulturnem prostoru, zato se čudimo, da se ni nihče spomnil na nas, ki živimo izven domovine in nas povabil k akciji "Trubarjevega dinarja". SALUK (Slovensko -Avstralski literarno-umetniški krožek) se je vkljub temu molku iz domovine odločil, da priskoči na pomoč Trubarjevim domačim in v ta namen pokrene med nami zbirko "Trubarjevega dolarja". Če se kdo z našo idejo strinja, naj pošlje svoj prispevek (dolar ali če more kaj več) na naslov naše blagajničarke ali predsednika. Naslova sta: PAVLA GRUDEN, 8/39 Robin PL, INGLEBURN, 2565; JOŽE ŽOHAR, 19A Hume Crescent, WERRINGTON, 2760. Zelo bi bili hvaležni, če bi nam pri zbiranju "Trubarjevega dolarja" pomagale tudi naše slovenske organizacije. Zbirko bomo zaključili na dan spomina "Majske deklaracije" 30. maja 1986. Imena darovalcev bomo objavili v "Novo doba". Hvala vsem, ki vam naša prošnja ne bo od-, več! Za odbor SALUK-a JOŽE ČUJEŠ, $/7-11 Cropley St., RHODES, 2138 Grant-in-Aid Schem e GRANTS nedržavnim organizacijam za pomoč novonaseljencem $ 27 190 - $39 850 na leto za tri leta Avstralska vlada dodeljuje ne-državnim organizacijam denarne podpore, katere naj bi prispevale k možnosti zaposlitve socialnih delavcev za pomoč novonaseljencem. Ta podpora za projekte samopomoči (Grant-in-Aid Scheme) naj bi služila za premostitev težkoč med časom ko se nudi novonaseljencem pomoč ob prihodu in dokler ne dobe pomoči, ki je na razpolago vsem prebivalcem Avstralije. Podpore se nakazujejo za dobo treh let in to predvsem za take kratkoročne projekte samopomoči, katerih namen je olajšati neprilike, ki prizadevajo novonaseljence in etnične skupnosti. Prosilci za ponovno podporo morajo navesti kakšen učinek je imela prejšnja podpora na določeno potrebo ter morajo tudi nakazati nadaljni razvoj ali razširitev dosedanjih projektov. Pri vsaki prošnji se bodo upoštevale sorazmerne potrebe skupine, kateri je namenjena pomoč ter tudi možnosti tozadevne organizacije, da takim potrebam zadosti. Skupno število razpoložljivih podpor je odvisno od državnega letnega proračuna. Vlada pospešuje projekte ki pomagajo etničnim skupnostim vzpostaviti in izboljšati svoje delovanje. Najnovejši priseljenci in manj uveljavljene skupnosti bodo imeli prednost, kajti posebna pozornost je usmerjena na največje in na najbolj nujne potrebe. Pripoznane pa so tudi potrebe že uveljavljenih skupnosti. Te pa naj v svojih prošnjah povdarijo na kakšen način bo njihov projekt pomagal novonaseljencem doseči enakopraven dostop do sredstev pomoči ki so na razpolago javnosti. Prošnje morajo biti vložene do 30. maja 1986 pri Regional Director Department of Immigration and Ethnic Affairs v najbližnjem glavnem mestu Navodila o upravičenosti in pogojih za nakazilo podpore so na razpolago pri Regional Offices of the Department. i k AUSTRALIAN DEPARTMENT OF IMMIGRATION AND ETHNIC AFFAIRS PODPORE ZA ETNIČNO GLASBO Australia Council bo denarno pomagal pri ustanovitvi, izboljšanju in razvoju multikulturnih glasbenih projektov. Vsak projekt, ki prvenstveno zadeva etnično ali multikulturno glasbo, bo lahko deležen te pomoči. Prednost pa bodo dajali glasbenikom etničnega pokoljenja, organizacijam, ki se bavijo (pevskim zborom, plesnim ali drugim ansamblom) z etnično glasbo, ali organizacijam, ki tako glasbo in glasbenike podpirajo. Za nadaljnje informacije je treba klicati telefonično Margaret Jovanovič na (02) 923 3336 ali tool free line (008) 226 912. FOND ZA ETNIČNI RADIO V Melbournu je bil osnovan začasni odbor za ustanovitev fonda za Etnične radio oddaje. Ta fond se bo imenoval The Walter Schouble Ethnic Broadcasting Foundation. Namen fonda bo dodeliti vsakoletne nagrade za izredne uspehe v radio oddajah, dajati denarno pomoč za vzgajanje novih talentov pri etničnem radiu in za posebne projekte na tem polju. Predsednik začasnega odbora je g. Gary Sheppard, bivši chairman Ethnic Affairs Commission. NOVI CHAIRMAN Minister Spyker je objavil, daje namesto dosedanjega Chairmana Ethnic Affairs v Viktoriji g. Gary Shepparda, postavil DRUŠTVENO ŽIVLJENJE IZ TAJNIŠTVA S.D.M. Junaki v invalidskih vozičkih Meseca marca smo imeli v Melbournu ponovno gostovanje Ljubljanskega okteta. Požrtvovalnost gostov je bila velika, kot naše pričakovanje prisotnosti rojakov na številnih koncertih, katere je organiziral Koordinacijski odbor slovenskih društev Viktorije. Upanje organizatorjev pa nikakor ni doseglo zaželjenega uspeha. Vzrok nezanimanja nam res ni jasen. Razumljivo je, da med tednom radi počivamo doma, kljub temu še udeležba v četrtek zvečer ni bila tako slaba, veliko večjo udeležbo smo pričakovali v petek in soboto zvečer. Vsi tisti, ki smo se koncertov udeležili, smo z velikim navdušenjem in zadovoljstvom sledili programu, kateri je vseboval lepo zbirko pesmi; ene nam že poznane, druge za večino nas nepoznane, toda prav tako prikupne za naša ušesa. Fantje so nas z njihovim petjem ponovno očarali Koncertom je skoraj vedno sledil ples. Kako živo v spominu nam je še bil harmonikaš Tone Pucihar iz prve turneje. Tudi tokrat nas je navdušil z njegovo vedrostjo in vztrajnostjo ob spremljavi kitaristov - Damijana in Igorja Švara. Tone je uspel zvabiti slehernega m plesišče in v en sam pevski zbor. Da, vsa publika se je združila v en sam glas (v skupno pesem) ter pela skupno s člani Ljubljanskega okteta. Nepozabna doživetja. Le par dni po odhodu okteta v Sydney smo na melbournskem letališču pričakali skupino hrabrih, pogumnih, do takrat nam nepoznanih članov košarkarske ekipe, ki so tekmovali za zlati pokal svetovnega prvenstva za paraplegike na invalidskih vozičkih, ki se je vršilo v Melbournu. Ekipo sestavljalo po večini le Slovenci. Ti fantje so nam v dokaz kaj vse človek lahko doseže, če ne obupa, pa če je življenjska usoda še tako kruta. Za vzgled in pobudo nam vsem. Udeležba rojakov na tekmah je bila presenetljivo visoka, kot vzdušje tekmo-anlcev in navijačev. Fantje so se izkazali pravi ambasadorji Jugoslavije, sicer Slovenije. Dosegli so zaželjeno mesto na tekmah - sedmo od enajstih držav, še posebno, če pomislimo, da v domovini nimajo prave konkurence ter, da je to bilo za njih prvo tekmovanje na tem višku. Ponosni smo, ker je ravno naš rojak us- pel doseči in dobiti priznanje za največje število uspešnih košov med turnejo. Naše čestitke Igor Dubrovski! Fantom želimo veliko uspeha na tekmah za 1. maj v Ljubljani, ko bodo tekmovali proti številnim evropskim državam. Vsem, ki ste tako radodarno segli v žep na velikonočnem pikniku v Elthamu, prisrčna hvala. Za fante smo zbrali 781.00 dolarjev. Pred vrati je letni ples. Potrebujem več kandidatkini za natečaj "Dekle slovenske skupnosti" in "Kraljico dobrodelnosti". Kljub visokemu številu mladenk v naši izseljenski družini, se vsako leto pojavljajo iste težave - najti dovolj zainteresiranih deklet, ki bi bile pripravljene sodelovati na tem polju. Morda malo več vzpodbude staršev in malo več dobre volje, pa mi ne bi bilo potrebno zabiti ure in ure, večer za večerom na telefonu, preden mi uspe nagovoriti vsaj delno zadovoljivo število deklet, ki bi bile voljne sodelovati. Na žalost, ne poznam vseh deklet, zato mi ni mogoče vprašati vsakega dekleta osebno - presenetite me, mame, pokličite me, ali pa dekleta sama, ki to leto napolnite najmanj 17 let in se prijavite na telefonsko številko 876 3023into prosim čim prej. Letni ples bo 14. junija. Čakam na vaš klic. Obširni pogoji so objavljeni v oglasu. Calling all young ladies who will complete at least 17 years of age this year. You are asked to participate in "Miss Slovenian Community Charity Queen" for year 1986. Invitation is open to all, regardless if your parents are members of Slovenian Association Melbourne or not, as long as one of your parents is of Slovenian origin. Perhaps you have a friend, who fullf ills above-mentioned requirements, but does not read Vestnik, or is unaware of the quest. Convince her to enter, it promises to be fun and lots of enjoyment. Annual Ball is on Saturday 14th June 1986. Call me on telephone number 8 7 6 3 0 2 3. All enquiries welcomed. Anica Markič, tajnica Tudi letos bo S. D. M. izvolilo Slovensko dekle leta in Kraljico dobrodelnosti. Se vsako leto do sedaj so se v naši sredi našli velikodušni podporniki, s katerih pomočjo je bilo možno nagraditi dekleta, ki so se potegovala za ta naslova. Saj dekleta imajo precej stroškov s pripravami in skromna nagrada jih vsaj malo nadoknadi. Tudi letos je treba, da se najdejo naši ljudje, ki bodo pomagali, da bo to izbiranje naših deklet čimbolj uspešno. To še posebno, ker smo slišali šepetati, da Hodo kasneje v letu tudi ostala slovenska ,'uštva povezana v Koordinacijskem od- boru, izbrala svoja dekleta, katera naj bi potem tekmovala za naslov najprikupnej-še slovenske deklice v Viktoriji. Če bo do tega res prišlo je sicer še vprašanje. Upajmo, da bo , in bo to zopet ena akcija, ki bo povezala vsa naša društva. Seveda kot smo omenili so pri vsakem takem delovanju potrebni ne samo organizatorji, ampak tudi meceni, ki delo finančno omogočijo. Torej na plan Slovenci, saj bo tudi ta izbira slovenskega dekleta leta v lepi meri pomagala utrditi slovenska imena v Viktoriji. E L MM **************************** ---RAZPRODAJA--- **************************** PO ANGRO CENAH -DIREKTNO IZ SKLADIŠČA 4. vam nudimo 1986 modele ELAN smuči, ALPINA smučarsko obutev ter smučarske palice in drugo smučarsko opremo. Kontaktirajte: EURO FURNITURE - Tel. 560 9102 V soboto, 7. aprila pa so imeli res smolo. Igrali so z dobrim švedskim moštvom. Igra je bila zelo lepa in "fair". Par minut pred koncem, ko so naši vodili 65_ : 64, je sodnik prisodil kazenski met Švedom. Ti so s tem metom dobili dve točki in tako obrnili igro v svoj prid s 66 : 65. Res smola, ki je tako našim odvzela 6. mesto. Še isti dan so igrali z Italijani za 7. in 8. mesto ter gladko zmagali s 63 : 40. Tako so se uvrstili na 7. mesto, kar je še vedno ogromen uspeh, če pomislimo, da so se morali spogledati s protiv-niki, ki imajo dolgoletne izkušnje, veliko večje denarne možnosti, ter tudi možnosti boljšega treninga. "Zlati pokal" je zopet osvojilo moštvo USA, za njimi pa so se razvrstili Kanada, Nizozemska, Francija, Izrael, Švedska, Jugoslavija, Italija, Nemčija, Avstralija in Velika Britanija. Naslednja tekma je bila zelo važna saj je šlo za uvrstitev med prve tri. Igrali so z Nizozemci, moštvom, ki ima za seboj dolgoletne izkušnje v tej igri. Kako odločilna je bila ta tekma, se je videlo iz njenega tempa. Nizozemci so igrali hitro in odločno, a tudi surovo. Pa tudi sod- ' niške odločitve so bile vprašljive, posebno v prvem delu igre. To je nekoliko zavrlo polet naših. Toda po odmoru so se zbrali in držali svoje mesto, toda nikakor niso mogli znižati razlike, ki je nastala v prvem polčasu. Zgubili so s 78 : 51. Za "zlati pokal" so pričeli tekmovati leta 1975 in potem zanj tekmujejo vsaka štiri leta. Do sedaj so se tekmovanja vršila v Belgiji leta 1975, kjer je zmagal Izrael, nato pa v USA leta 1979 in v Kanadi leta 1983. V obeh poslednjih so "zlati pokal" zavojevali paraplegiki iz USA. Letos pa so se za tekme uvrstile sledeče države po naslednjem redu z ozi-rom na_prejšnje uspehe: USA, Francija, Izrael, Švedska, Nizozemska, Kanada, Velika Britanija, Italija, Jugoslavija, Nemčija in Avstralija. Jugoslovanski team, ki je sestavljen razen treh igračev, samo iz Slovencev, se je že v svojih prvih dveh tekmovanjih moral boriti z najboljšimi teami. V nedeljo so igrali z Izraelci in izgubili z 47 : 45. Že naslednji dan, v ponedeljek 7. aprila so imeli tekmo z USA, ki velja za najboljše moštvo. Igrali so odlično in v prvem času vodili z 28 : 26. Toda v drugem polčasu po poslali Amerikanci v boj svoje "težke" in ti so, deloma tudi s svojo fizično premočjo, zaključili tekmo v svojo korist z rezultatom 68 : 45. V sredo 9. aprila zvečer so naši tolkli Britance s 48 : 44. Tekma je bila zelo napeta in Britanci so včasih tudi s suro- ' vo odločnostjo napadali. Posebna tarča jim je bil najboljši slovenski strelec Igor Dubrovski. Na vse mogoče načine so poskušali Igorja blokirati in ga nekajkrat celo vrgli iz vozička. Moštvo, ki je jpredstavljalo Jugoslavijo so tvorili: Jože Žgajnar, Lazo Ljubotina, Zdravko Strajnar, Anton Koščak, Marjan Trdina, Irfan Agič, Adam Mitrovič, Marjan Peternel, Igor Dubrovski, Miloš Dmitrovič, Sašo Bertanjoli, Lojze Vole, Janez Jordan in Primož Gros. Z njimi pa sta bila tudi trener Franc Šafarič in sodnik Žarko Tomšič. Med gornjimi se je še posebej izkazal Igor Dobrovski, ki je dobil uradno priznanje kot najboljši strelec letošnjih tekem Kot najboljša igrača v posameznih tekmah pa sta_ dobila priznanji Marjan Trdina in Jože Žgajnar. (Nadaljevanje s l. strani) V svojem moštvu pa so se postavili tudi s fantom, ki je kot paraplegik dosegel odlične rezultate v metanju kopja. Maijan Peternel ima v tej panogi naslove evropskega prvaka, svetovnega prvaka in olimpijskega prvaka. Še vedno drži tudi svetovni rekord. Slovenci Melbourna se niso mogli izkazati bolj gostoljubne kot so se tokrat pa tudi njihovo navijanje in udeležba na tekmah je bila nad vse zadovoljiva. Že na dan samega prihoda ekipe pa so se radi nesporazumov z avstralskimi organizatorji pojavile težave s stanovanjem. Ekipa je prišla v Melbourne skoraj en teden pred tem, kot so jo pričakovali. Zato za njih ni bilo pripravljeno prenočišče, fantje sami pa tudi niso imeli dovolj svojih gmotnih sredstev. Toda tukajšnji rojaki so hitro priskočili na pomoč. Prav hitro so se našle družine, ki so vzele pod svojo streho tiste, ki jim je bilo možno gibanje brez vozičkov. Za ostale, ki so morali ostati v motelu pa so na velikonočnih piknikih po tukajšnjih društvih kaj hitro nabrali lepo vsoto, ki je pokrila stroške stanovanja in prehrane. Pri tem je treba omeniti člane nogometne ekipe Jadrana, ki so še posebej zbrali med seboj lepo vsoto denarja in jo z ganljivim pismom poslali košaijaijem. Prav tako naj bo tej priliki omenim, da je mlado dekle Bruna Kinkala iz Spring-vale, ki ni zamudila niti ene tekme, sama z obiski pri naših družinah in prošnjami preko telefona nabrala 1335 dolaijev. Skupaj je bilo zbranega 4600 dolaijev. Od tega so se plačali stanovanjski stroški v motelu, ostalo pa je bilo razdeljeno med igrače, sodnika in trenerja. Treba je zapisati tudi to, da sta dve slovenski družini obljubili fantom, če premagajo Švede 700 in 300 dolaijev. Navzlic temu, da so po nesrečnem slučaju zgubili, so fantom za dobro igro dali vsak 1000 dolaijev. Nemogoče je poimensko imenovati vsakega tukajšnjega slovenskega rojaka, ki je kakorkoli pripomogel k temu, da so se fantje med nami res počutili kot doma. Naj zabeležimo le, da so fantje neštetokrat zatrdili, da tako prisrčno in domače še nikjer na svetu, kjer žive Slovenci, niso bili sprejeti. Pa ne samo Slovenci. Poleg drugih u-radnih sprejemov, ki so jih priredile avstralske ustanove naj omenimo, da jih je povabil na odlično večeijo v četrtek 10. aprila lastnik poznane restavracije "Vinegard" v St. Kildi, dolgoletni predsednik JUSTA in funkcionar pri avstralskem nogometu g. Ante Kovač. V ponedeljek 14. aprila zvečer pa je generalni konzul SFRJ dr. Trajkovski priredil zanje sprejem v poslopju konzulata. Odhod iz Tullamarina v sredo 16. aprila je bil še bolj prisrčen kot prihod. Veliko število melbournških Slovencev se je prišlo poslovit od teh fantov, ki so nam v kratkem času tako prirasli k srcu in dobili med nami toliko prijateljev. Posebno lepo je bilo videti veliko število naše mladine, ki se je prišla poslovit. Ne šola, ne službe jih niso zadržale, da bi še zadnje trenutke pred poletom preživeli s temi junaškimi fanti, ki so se tako pogumno spogledali z usodo. Slovo je bilo ganljivo, tudi solz ni manjkalo. G. Ivo Leber je v poslovilnem govoru izrazil misli nas vseh, ko je dejal : "Bili ste najboljši ambasadoiji naše domovine tukaj pri nas v Avstraliji." Upajmo, da jih bodo tudi v merodajni stari domovini tako ocenili in, da bodo zmogli v veliko večji meri olajšati in podpreti to športno udejstvovanje naših bratov, katerim je usoda naložila posebno breme. AKO RADI ZAPOJETE se lahko ob vsakem času pridružite članom mešanega pevskega zbora Slovenskega Društva Melbourne. Z veseljem vas bodo sprejeli medse. Videli boste, da sodelovanje pri pevskem zboru ne pomeni samo trdo vežbanje ampak tudi prijetno družabnost in notranje zadovoljstvo. Kar pokličite po telefonu pevovodjo g.Branka Sosiča na 876 4649 ali predsednika S.D.M. g.Petra Mandelja na številko 459 2163. LJUBLJANSKI OKTET NAS JE V SYDNEYU NAVDUŠIL Udeležila sem se dveh koncertov Ljubljanskega okteta in sicer na velikonočni četrtek pri Slov. društvu Sydney in njihovega poslovilnega koncerta v soboto, 5. aprila, v dvorani našega verskega središča v Merrylandsu. Ko sem prvič slišala njihovo prvo pesem "Slovenec sem", so mi solze ginjenos-ti stopile v oči. Tudi ko so peli najbolj tihi pianissimo, jih je bilo lepo slišati in razumeti sleherno besedo. V dvorani je bila tišina, da bi tudi miško slišal teči. V prvem delu programa so pevci oblečeni v večerne obleke z rdečimi metuljčki, v drugem delu koncertnega programa pa se preoblečejo v slovenske narodne noše. Ko zapojejo "Žabe" tudi sama pojem z njimi. Nekaj pesmi pa ne poznam, ali so nove, ali pa tako stare, da sem jih že pozabila. Zapojejo pa nam tudi angleško "Walzing Matilda". Ploskamo jim tako močno, da se morajo večkrat vrniti na oder in kličemo jim "še eno pesem, še eno!". In zapojejo nam res še eno, ki jo kot zadnjo tudi nagradimo z burnim aplavzom. Mnogo ljudi ni vedelo, da bo po koncertu tudi ples ob glasbeni spremljavi tria "Ljubljanskega okteta" ter da pevci tudi med plesom z njimi pojejo. Najbolj šegav se mi je zdel Tone Pucihar, ki je igral na harmoniko ter se revež tako potil, da sem mislila, da se nam bo kar stalil. Kar med plesom nas je povabil "zdaj bomo pa vsi skupaj peli, to vsi znate!" In smo peli z njimi "Po Koroškem po Kranjskem", "Mi se imamo radi", "Če študent na rajžo gre" ter " Jaz pa ti, pa židana marela". In Tone nas je pohvalil, da lepo pojemo, a z njimi ne bi mogli kosati! Koncertni del programa je napovedoval z naslovi pesmi basist Aleksander Sila, lep govor je imel tenorist Janez Drašler, ki nas je spomnil vseh slovenskih pokrajin, katerih pozdrave so nam s svojim petjem prinesli. Umetniški vodja Igor Švara, pa je še posebej pozdravil p. Valerijana ter mu izročil v spomin na naše srečanje knjigo o lepotah Slovenije ter njihovo zadnjo ploščo. Na vseh koncertih je bilo od pevcev tudi moč kupiti njihove plošče in kasete, kakor so s seboj prinesli tudi svoje značke in slike, razne prospekte Slovenije, lepe rute in punčke v narodnih nošah, kakor tudi brezrokavnike, ki jih izdelujejo v Škofji Loki in so del moške narodne noše. Kaseta z zelo lepim naslovom "Slovenija moja dežela", je bila izdelana prav za nas, Slovence po svetu in fantje na njej pojejo ob glasbeni spremljavi svojega tria. Na njej so posnete same lepe, znane slovenske narodne pesmi, kot so: "Le sekaj, sekaj smrečico", "Zaplula je barčica moja", "Po Koroškem, po Kranjskem", "So mamca mi djali", "Jaz pa sem si nekaj smislu", "Regiment po cesti gre", "Še kikl'co prodala bom", " Še, še en krajcar-ček 'mam", "Lan sem ji kupil", "Moja dekle je še mlada" .... ter "Slovenija od kod lepote tvoje" in kot zadnja "Domovina". Kaseta nas je res prijetno presenetila, ter navdušila. Koncerti slovenskega okteta so bili res lepo kulturno doživetje ter so nam tudi olepšali velikonočne praznike. Lepa hvala dragi fantje za vaš obisk ter iskreno u-pam, da boste res držali obljubo ter nas še kdaj obiskali! n . -- J Danica Petne Ljubljanski oktet je povsod v Avstraliji bil gostoljubno sprejet. Tako tudi v mel-bournškempredmestju Heidelberg, kjer sta jim Danica in Drago Zoreč pripravila prijetno popoldne v ožjem krogu znancev. Ob veseli dužbi, so se na zunaj hladili v plavalnem bazenu ter od znotraj z mrzlimi pijačami in si tako nabirali novih moči za nadaljevanje svoje turneje po Sydneyu. GRUPA POTOVALNIH AGENCIJ PARTHENON POTNE DOKUMENTE PRIPRAVIMO BREZPLAČNO BREZ DEPOZITA PLAČA SE OB PREJEMU KART Za vse podatke vam bo na uslugo MIRO POPOVIĆ Manager oddelka za Jugoslavijo 259 SWANSTON ST.,MELBOURNE TEL: 66-333 21 ( 7 linij ) TEL: 66-313 71 ( 8 linij ) Uradne ure od ponedeljka do petka od 9h do 5h v sobotah od 9h do 12h Po uradnih urah od 6h—9h zvečer Tel: 578-1856 Informacije za posebne polete do Ljubljane ali Zagreba so vam na razpolago preko telefona. Priporočamo, da radi omejenega števila sedežev ter možnega povišanja cen rezervirate vozne karte čimpreje. Postrežemo s potovanji na vseh letalskih linijah na vse strani sveta oglejte si Avstralijo z avtobusom po najbolj zmernih cenah. POZDRAV LJUBLJANSKEMU OKTETU Dobrodošli drugič tu med nas, kot slavčki ste slovenski, pozdravljamo vaš zlati glas, kot vas — oktet ljubljanski. Naj bode hiša vam domača, med nami — tu v Avstraliji, očeta pesem, matere pogača, tako kot je — v Sloveniji. Ko pesem bo v slovo zapeta, domov vam — srečna bodi pot, naj v duhu zibka bo objeta — slovenska pesem bodi plod. Ivan Lapuh ZAPELI SO TUDI V PERTH!,^ Ljubljanski oktet je bil navdušeno sprejet tudi med Slovenci v Perthu. Njihov koncert je obiskalo 136 ljudi, kar je za razmere v Perthu lepa številka. V svojem klubskem biltenu je tamošnji poročevalec napisal, da je bil večer, kot ga Slovenci v Perthu že dolgo niso imeli. Kuhinja je odlično delovala. Tanja Leban in Gino so spretno postregli po mizah. Z izposojenim ojačevalcem pa sta Ivan in Milan Bevk mnogo prispevala k boljšemu ozvočenju. Ančka Furlan in Darinka Princ pa sta spretno prodajali vstopnice. Danica Petrič SPOMINI IZ STORŽKOVEGA DNEVNIKA (4) II. del ZAROČILA SEM SE ...! Na tečaj sem se vozila z avtobusom iz Five Dock do Laicharda, kjer sem si zapomnila, da moram izstopiti pri banki, ki je imela zelena vrata. In nato vzeti drug avtobus do Broadwaya. Vedno sem se malo bala, da se bom v tujem mestu izgubila. Enkrat prej sem se namreč že, ko sem bila še pri stricu. Iz veleblagovnice David Jones sem šla pri enih vratih noter, pri drugih pa ven in prišla v čisto tujo ulico in se dolgo nisem znašla. Že mi je močno bilo srce in sem hotela porabiti stričev nasvet in mu telefoniram, da pride pome, pa sem nato le našla pot domov. Tečaj se je končal s podelitvijo diplom in z majhno "party" ravno na petek, koje ansambel Savski val, ki je takrat gostoval v Avstraliji, imel svoj koncert v Wollon-gongu. Jože me je čakal pred Collegeom skupaj z dramskim igralcem Škofom iz Ljubljane ter s pevcem Savskega vala, ki je bil živa enciklopedija znanja, a žal, sem ime pozabila. Vem pa, da je bil doma iz Črnuč. Jože nas je odpeljal v klub Jugal, kjer smo imeli kosilo, od tam pa v hotel v Wollongong, kjer smo se preoblekli in že je bil večer ter čas za koncert. Kako sva bila z Jožetom prijetno presenečena, ko so nama zapeli solo in zaigrali, da sva zaplesala. Takrat sem bila prvič v tem industrijskem mestu ter se tako prvič srečala z rojaki. Koncert je bil dobro obiskan in veselega petja in plesanja ni bilo konca tja do zgodnjih jutranjih ur. Škof pa nas je vse zabaval z vici, ki jih je imel polno malho za vsak koncert posebej. Po končanem tečaju angleškega jezika nisem takoj dobila zaposlitve v Awa, kjer sem prej delala, pač pa sem morala za nekaj mesecev hoditi v Laichard k neki francoski družbi, kjer sem pakirala parfume. Delo je bilo lepo,dišeče seveda in lahko, a se mi je vseeno tožilo po Biljani in Awa. In ko sem slišala, da tam zopet sprejemajo in ker je bilo tako blizu mojega takratnega doma, sem se tja vrnila in dobila še lepše delo v oddelku telefonov v modri sobi, ki je bil najlepši oddelek. Bila sem zelo urna in dobila tudi po 50% bonusa. In tam sem srečala v "kantini", kjer smo imeli kosilo še gospo Jelko in Zoro, dve Slovenki, ki sta me tolažili, kadar sem imela domotožje in kadar sem se kaj spričkala z Jožetom. A ljubezen vedno zmaga in v juniju 1973. leta sva mami Justi in Darku, ter Adrijani in Vinku, pri katerih je Jože živel, oznanila najino zaroko. Zaroka je bila 28. julija 1973. leta v takratni leseni hišici Slovenskega društva v Horsley Parku. Povabila sva okoli 40 prijateljev, ki so v glavnem bili Jožetovi prijatelji, a so medse sprejeli tudi mene. Nekateri žal, tudi neradi, kar sem izvedela le 10 dni pred zaroko. Ko sva se neke nedelje zvečer vračala s hribčka, je bil Jože malo v "rožcah" in mi je povedal, da ga je njegova prijateljica posvarila pred menoj. Češ, da me premalo pozna, da sploh nič ne ve o meni, da nisem samo komunist, pač pa tudi vohun. Da odlično govorim angleško, da se samo pretvaijam ter da pišem in poročam na konzulat in v domovino, itd. O čem naj bi poročala, za kom vohunila, vas vprašam? No, nekateri so tisti čas videli vohune in strahove na vseh koncih, gotovo nimajo čiste vesti!!! Jožeta sem pomirila in mu svetovala, da greva skupaj k tisti njegovi znanki, da se pogovorimo od kod ima ona tako točne podatke o meni. In sva šla, ter jo prosila, dami dokaže od kod in od kdaj sem vohun in za koga vohunim. In gospa, ki je sicer ze- lo zgovorna, je molčala. Ni imela kaj reči in takrat je tudi Jože videl da laže in se z menoj zaročil brez strahu. Ampak besedičenja, da sem komunist in da vohunim še dolgo ni bilo konca med starejšimi err'| granti. Gledali so me postrani in nek gci> pod mi dolgo ni odpustil; ko so mi ga predstavili, sem rekla: "Me veseli, tovariš!" Kot da bi ga polila s škafom mrzle vode, mi je iztrgal desnico in se obrnil stran. S tem tovarišem sem ga še nekajkrat polomila, kajti 21 let sem rasla med njimi in bila tako vzgojena in se zato dolgo nisem mogla navaditi na gospe in gospode. Nekaj časa govoric, da sem vohun, sploh nisem resno jemala. Ko pa so s. Mirjam s tem tako prestrašili, da se je neke noči, ko sem po pustovanju v Merry-lands-u pri njih v župnišču prespala, pred menoj zaklenila ... Ja, ni bila več šala! In tudi to ni bila šala, ko me je pater prosil, da bi poučevala slovenščino v sobotni šoli. Nerada sem privolila, ker sem ob sobotah delala ter že tako ves prosti čas preživela z Jožetom v Horsley Parku, kjer je on bil podpredsednik, jaz pa sem skrbela za kulturne prireditve. No, pa sem le privolila in neke sobote prišla, da mi je pater pokazal razred, predstavil otroke ter razložil, kako pouk poteka. (se nadaljuje) YOUNG SLOVENIANS HAVE IDEAS An article in The Age in April 1986 outlining the release, of a progress report on the Federal Governement's Priority One Youth Program yielded a strong response. This demonstrated that a vast majority of today's youth have strong views and ideas on issues they see as affecting themselves, their society and the world they inhabit. Some of the ideas that took precedence were: youth needs employment, education, the law, international affairs, government and business. It had also been noted that these young people displayed a good understanding of their concerns. If these factors are taken into consideration, young people of Slovenian • origin should equally be regarded as having individual ideas and a concern for issues that affect them. Unfortunately this is not being fully recognised and acknowledged. Tne obscure presence of mediocre youth clubs do absolutely nothing to promote the ideas and views that Slovenian youth have. If the adult Slovenian community are not made fully aware of youth needs and attitudes then there is obviously no way in which the concerns of today's younger generation Slovenians can be fulfilled. There are a number of constructive approaches to remedy this situation. Firstly, the various Slovenian cultural organizations could attempt to produce a survey to find out what are the needs of the Slovenian youth. Conclusions can then be drawn and the necessary recommendations be implemented. Secondly, general meetings for young people of Slovenian origin could be held in the areas where there are Slovenian communities. This type of assembly might not i necessary- be efficacious if apathy prevails among the youth. There would need to be a major advertising campaign held prior in order to produce any significant response. Thirdly, a permanent f J outh section could be established in the ?5ovenian paper Vestnik. VESTNIK has been one of the major Slovenian publications since 1955. It was created as a logical means of communication and unifying the Slovenian community throughout Australia. The other important role of such a paper is as a form of educating the community on issues that affect them. Thus we have a periodical that is informative, educational and entertaining. The content of VESTNIK as it is presented to-day is very much adult-oriented with articles that predominantly interest' only the adult Slovenian community. Of course this is not deliberate intention of the editors and writers of VESTNIK. It has long been recognized that there is a need for the paper to appeal to a wider range of the Slovenian community, namely the Slovenian youth. There have certainly been past attempts at having a youth section in VESTNIK where some of the more vocal youth, particularly from S.D.M. presented a summary of youth events. This contribution has unfortunately now been terminated, though through no fault of the initial writers. The situation was such that it was always the same people who were writing to the paper on the same type of information. No-one else seemed concerned with getting involved. Another problem of why there is at present no youth section in VESTNIK might be due to language. It seems to be that many young people of Slovenian origin see a barrier as existing between themselves and VESTNIK simply bacause the paper has been mainly written in Slovenian. They may feel that because they can't write (and may be read) in Slovenian, they can't contribute to it. This is not true. VESTNIK is committed to being a bilingual publication so that it can be read by a wider spectrum of the community. If a permanent youth section could successfully be initiated, it is hoped that there would be contributions from Slovenian youth throughout Australia. This should not be reduced to simply a report on events involving youth and their respective clubs. More importantly this youth section should be reserved for young people to express their ideas and views. This kind of experience would give them an important opportunity of communicating with other Slovenians and especially with other Slovenian youth. I strongly urge all the Slovenian youth throughout this country and no matter what their age, to think about this proposition and to respond to it positively by writing to VESTNIK. If you can't think of anything to say, how about giving a comment on what you think a youth section should be all about and a title. Hopefully our youth section could begin in the next issue. Irena Birsa-Škofič FROM S.D.M. YOUTH The S.D.M. Youth club are organizing a Car Rally open to all people interested in particapating on the Sunday 18th May. I Particapants will meet at the front of Northland (Myers) parking lot at 10.30 a.m. and the cost of the rally will bg 2 (two) dollars per person ( 3.00 non-members). Trophy will be presented to winner at the end of rally. Promises to be a top day. Look for details on posters at Eltham Club. In late June, S.D.M.. Youth have organized a Disco and Live Band to be ■held at Eltham. More details next issue of Vestnik. Yes we are having a Snow trip this year and this time it will prove to be bigger and better. Don't forget about the Car Rally on ,18th May S. D. M. YOUTH - Elvis, Zlatko • • • V nedeljo 13. aprila je nenadoma preminil Milan Dekleva iz 83 Major Rd, Fawkner. kaj, kje, kdo ? • • • Dolgoletna aktivna delavca pri Slovenskem društvu Melbourne Karl in Lyn Beve, sta 16. aprila letos s ponosom prisostvovala funkciji v Coburg Town Hall, kjer je njun sin dobil kar dve lepi priznanji- Paul Ivan Beve ( ki ga lahko štejemo tudi med nakdanje pomagače pri našem Vestniku, saj je z bratom Petrom še kot majhen deček dostikrat pomagal pri pakiranju Vestnika) je kot gojenec šole Batman Automotive College of T AFE dobil dve priznanji kot letošnji najboljši učenec v panogi notranje opreme avtomobilov. Priznanje "WACC Technical Schools Award" mu je podelil Victorian Chamber of Commerce (Trgovska zbornica Viktorije), drugo pa "Nylex Corporation". Radosti nad tako lepim uspehom se pridružujejo tudi vsi Paulovi pri S. D. M. in seveda tudi mi pri Vestniku. • • • • * 9 Naša slovenska skupnost v Melbournu je zopet dobila novega člana. V torek, 22. aprila je v St. Andrew's Hospitalu ugledal luč sveta fantek, kateremu sta očka Kevin Adamič in mamica Suzi, roj. Burlovič, namenili ime StevenJakob. Staršem, dedkom in babicam gredo iskrene čestitke prijateljev in znancev. • • • Zvedeli smo, da sta Marija in Tone Krnel, dolgoletna člana S.D.M. v kratkem postala stara mama in stari ata. Hčerki Marti in njenemu možu Andrew Smith se je rodil prvorojenec - sinček. Mladi družini želimo veliko veselja ob doraščanju sinčka, starima staršema pa prav toliko prijetnih uric ob vnučku. • 9 • V Alfred Hospitalu se po prestani težki operaciji na srčnem ožilju nahaja Pavel Sraj. Okrevanje bo verjetno trajalo še nekaj časa, a izgleda, da po Pavlova trdna gorenjska narava v par tednih dokončno premagala t ud C to preizkušnjo in, da se bo spet "popravljen " vrnil k svoji mladi družinici. Vsi prijatelji in znanci mu to prav iz srca želimo. • • • V soboto 5. aprila sta se poročila Noela, hčerka Franka in Romane Favier - Zorzut in Ian Tricky. Poročni obred in svatba se je vršila v Yarambotu, v lepem naravnem okolju, ki sta si ga okoli svojega lepega doma uredila Romana in Frank in ki v mnogočem odraža umetniški karakter obeh. Poroki je prisostvovalo veliko število družinskih prijateljev, slavnost pa je povz- ■ dignilo petje mešanega pevskega zbora SDM, katerega član je tudi Frank. Obema zakoncema želimo obilo sreče v bodočnosti. V četrtek, 10. aprila je bil pokopan na pokopališču v Templestowe Henrik Perin, po rodu Tržačan. V Avstralijo je prišel pred 36 leti. Bil je samski in v kolikor se je gibal med znanci, se je največ med pristaši nogometnega kluba JUST. Prav dejstvo, da nekajkrat ni prišel na tekme tega kluba, je opozorilo prijatelje, da je nekaj narobe i njim. Opozorili so policijo, ki je vdrla v njegovo stanovanje v Richmondu. Tam so potem našli truplo pokojnika na tleh ob vratih. Ugotovili so, da je bil mrtev že. par tednov in da je podlegel srčni kapi POTOVALNI URAD CONCEPT TOURS SHOP 1/23 PINEWOOD SHOPPING CENTRE MT. WAVERLEY tel. 233-8138 ali 233-3183 PO UGODNIH POGOJIH VAM NUDIMO VSE VRSTE USLUG V ZVEZI Z VAŠIM POTOVANJEM ! - AVIONSKE KARTE ZA POTOVANJA PO SVETU IN V AVSTRALIJI - UREJUJEMO VIZE IN DRUGE POTNE DOKUMENTE - SVETUJEMO NAJUGODNEJŠE VARIANTE POTOVANJA V SKLADU Z VAŠIMI ŽELJAMI OBIŠČITE NAS V NAŠEM URADU ALI NAS POKLIČITE PO TELEFONU - - POSTRE2ENI BOSTE V SLOVENSKEM JEZIKU ! TEL. 233-8138 ali 233-3183 TONKA GABROVSEK M, (MIMICA ČLANOM IN PRUA TELJEM ZSA Tretjega aprila 1986 bo dve leti odkar smo se Slovenci v Sydneyu "skupno vznemirili" zaradi programskih jeder in ustanovili odbor za obrambo slovenskega jezika. Sledili sta dve pomembni Ječanji (17. aprila in 20. julija), na katerih se je spontano izob-likovala Zveza Slovenske Akcije. Čemu ZSA? Kaj smo sklenili? . .. . Namen Zveze je bil takoj začrtan: Združiti in povezati vse Slovence sirom sveta za obrambo slovenskega jezika, za obstoj slovenskega naroda, za oživitev slovenske zavesti, za pravice, ki nam pripadajo kot svobodnemu narodu. Poudarjeno je bilo in je še,da je ZSA za vse Slovence, nad vso politiko brez razlikovanja za vse tiste, ki jim je pri srcu slovenska beseda in °?°toLslovenskeS°2Zlin Odziv na začeto akcijo je bil povsem pozitiven. V kratkem času so se oglasile in nas podprle slovenske publikacije in prijavnceso začele prihajati iz vseh celin. Nabralo seje okoli 800 podpisnikov, med katerimi lepo število podpornih članov. Odmev ZSA je živahen in ljudje hočejo vedeti, za kaj gre. Kai hočemo doseči? Kaj naj pomenijo podpisi in naslovi iz najbolj oddaljenih dežel, kier Je Slovenci zbirajo in izprašujejo, kam pravzaprav pripadajo? Vsak pripada neki državi, in Slovenci smo na splošno dobri državljani. Obenem pa pripadamo enemu narodu, ki ni nič manj vreden kot katerikoli drugi Kako to pokazati? Slovencev in Slovenk ni samo toliko, kolikor je zapisanih! Če posameznika vprašaš, ali se šteje za Slovenca, ti ne bo zmeraj odgovoril prepričljivo. A kmalu se bo zavedel in dodal: "Kaj pa sem drugega?' Zveza Slovenske Akcije vpraša vsakega Slovenca: Si ali nisi, ti je mar ah ti ni mar. Če si, pristopi k Zvezi in se podpiši. Pa ne samo to! . ..... Bodi ponosen, da si Slovenec! Pokaži, da ima tudi tvoj narod pravico živeti in svobodno se razvijati kakor vsak drug! Poveži se s tistimi, ki so že podpisali! Pokaži prijatelju, da si podpisal prijavnico! , . . . Ali je to potrebno? Seveda je potrebno! Zato, ker je sramotno, da nas označujejo in opisujejo kot Jugoslovane, Avstrijce, Italijane, Madžare, Slovake in ne vem se kaj. Samo kot Slovence ne! , Da ostanemo to kar smo, da ohranimo svojo identiteto, je postalo nujno, da se preštejemo in vpišemo v veliko knjigo slovenskih imen in priimkov, ki bo pričala o nasi narodnosti. - , Da ima ZSA vpliv na slovensko narodno zavest doma in po svetu o tem ni vec dvoma. Vpliv in moralna sila pa naraščata z vsakim podpisom. ZVEZA SLOVENSKE AKCIJE ODGOVARJA ČLANOM Zveza Slovenske Akcije je od svojega začetka vzela nase nalogo da bo po možnosti skrbela za povezavi in obveščanje svojih članov o zadevah, ki so njen* skrb, namreč: 1. Slovenski jezik. 2. Narodna zavest in samospoštovanje. „ 3. Osnovne človekove pravice slehernega Slovenca. Člani ZSA se oglašajo iz v eh celin s predlogi vprašanji, pobudami in poročili V vseh je zelja da bi Zveza Slovenske Akcije odločno nastopila s svojim rodoljubnim programom, ki je na kratko izražen v pravilniku pod točko NAMEN ZVEZE; a) Braniti in ohranjati slovenski jezik in narodno dediščino. b) Poživljati narodno zavest in povzdigniti narodno samospoštovanje. c) Braniti človečanske pravice vsem Slovencem v domovini in izven nje. d) Pospeševati in vzpodbujati razna delovanja, ki naj ohranjajo in razvijajo slovensko kulturo.^ slovencem po svetu moinost daziti svojo voljo o narodni samoodloč- bl 1 Naj bo fy" a/ct ua Ine ugotovitve, ki prizadenejo slehernega člana ZSA in slehernega Slovenca, so sledeče: . . . , , 1) Na potnih listih in drugih dokumentih so Slovenci označeni kot Jugoslovani in ne kot bi moralo biti: Slovenci . „ 2) Programska jedra še niso preklicana ne v Beograjski in ne v Ljubljanski državni Zb°3)lsìovenske turiste in obiskovalce Slovenije še vedno zaslišujejo na uradih milice U4)bNa meji med Avstrijo in Slovenijo kakor tudi med Italijo in Slovenijo uradniki še vedno govorijo v srbohrvaščini _ . . 5) Slovencem živečim izven domovine še vedno pišejo dovolilnice za obisk Slovenije tujci, uradniki ki ne obvladajo slovenščine. ^Zato°jveza slovenske Akcije izraža in zahteva od slovenskih in jugoslovanskih oblasti sledeče pravice: 1) Da so na potnih listih in drugih dokumentih Slovenci označeni kot Slovenci in ne kot Jugoslovani. „ . , . . 2) Da se v Ljubljanski in Beograjski zbornici preklicejo programska jedra, ki ogroza- jo "Jonska narodnost na uradih s tem, da se v republiki Sloveniji uporablja slovenski jezik, kakor se uporablja, srbski v republiki Srbiji. 4) Da na meji republike Slovenije cariniki in uradniki govore slovensko s sloven- Sk"s) Da Slovenci, obiskovalci domovine, potujejo in živijo v Sloveniji brez zasliševanj od strani milice in udbe. ... , . . ., 6) Da vsak državni uslužbenec v Sloveniji obvlada književno - slovenski jezik 7) Da slovencem, ki živijo v tujini, ne pišejo po jugoslovanskih konzulatih dovolilnice tujci, ampak Slovenci v slovenskem jeziku. 8)Da se Slovencem prizna veroizpoved! Vse gornje zahteve so v skladu z listino človekovih pravic, ki jih je tudi Jugoslavija podpisala kot članica Organizacije Združenih Narodov. Zato dragi člani ZSA in slovenski prijatelji, kjerkoli se nahajate, PODPRIMO DRUG DRUGEGA! , , Zveza Slovenske Akcije nima nobene ambicije razen te, da postane sredstvo povezave vseh Slovencev, ki želijo drug drugemu dobro. Kolikor nas je, vsi imamo nekaj dobre volje in veliko željo, da bi se našemu narodu dobro godilo. Potrebno pa je, da drug drugega predramimo, da drug drugemu zagotovimo, da nismo vsak zase, ampak združeni v volji za prenovitev slovenske narodne za- vesti .. To je pomen in namen Zveze Slovenske Akcije. Če hočete, da se ZSA razvije in utrdi in da doseže svoj cilj, mora vsak član nekaj narediti. Samo se nič ne zgane! v .... Pridobiti je treba mnogo članov. Vsak član naj po možnosti privabi novega člana. Ta ki more, naj da. ZSA ne bo nič obdržala zase, ampak vse vrnila članom v korist slovenske skupne prihodnosti. . Kdor ima talent, naj se zaveda svoje odgovornosti in naj ga ne skriva. Pisatelji, poročevalci, uredniki, govorniki vzgojitelji, skladatelji, pesniki in pevci, igralci in umetniki vseh vvrst vsi imate dolžnost se izraziti, kateremu narodu pripadate, tako da bo po vašem zgledu vsak Slovenec ponosno izjavil svojo pripadnost. Jedro ZSA ne tiči v osebah prvih članov centralnega odbora, ampak v zamisli zveze same in potrebi ki seje odkrila ob grmenju programskih jeder. Med Slovenci po vsem svetu je še mnogo narodnjakov, ljubiteljev slovenskega jezika in braniteljev slovenske narodne dediščine. Morajo se povezati, ustanoviti svoje oddelke v okviru ZSA, se sestajati in razpravljati slovensko stvar in pokazati moc, ki jo slovenski narod v sedanjem trenutku zgodovine nujno pogreša za svoj obstoj, la moc je v Zvezi Slovenske Akcije. _ Za zaključek, dragi člani in prijatelji, nekaj praktičnih sklepov: Pridobiti čimveč novih članov in obdržati vezi z njimi. Poročati, pisati razpravljati in se sestajati. Vzbuditi zanimanje za ZSA v vseh slovenskih publikacijah. Uporabiti in razmnožiti prijavnice ZSA po potrebi. Prispevati po svoji moči za kritje poštnih in drugih stroskov Zi>A. Nikdar ne pozabiti na cilj Zveze, kije na kratko izrazen v geslu: ŽIVI NAJ SLOVENSKA BESEDA! OGLAS Vsem slovenskim ustanovam po svetu in doma, kakor tudi vsem posameznikom, ki pripadajo slovenskemu narodu, kjerkoli se nahajajo. Ustanovili smo ZVEZO SLOVENSKE AKCIJE za obrambo slovenskega jezika za obstoj slovenskega naroda, za oživitev slovenske zavesti in za pravice, ki nam pripadajo kot slovenskemu narodu. Našeseslo je: Živi naj slovenska beseda! . , , Še nikoli v naši tisočletni zgodovini ni bil obstoj našega naroda tako ogrožen, kakor je danes. Po drugi strani pa še nikoli v zgodovini nismo imeli take priložnosti za medsebojno povezavo, kot jo imamo danes. .,,.... , Zbiramo imena in priimke in zapisujemo naslove tistih, kijimje mar za slovenstvo. Kdor je za to, naj se pridruži naši akciji. Ne ustanavljamo nobene politične stranke, ampak predlagamo, da se nam vse stranke pridružijo kot zainteresirane slovenske ustanove. Vsak Slovenec ali Slovenka, od Ljubljane do Washington^ od Trsta do Buenos Airesa, naj podpiše tole izjavo: Želim postati član ZVEZE SLOVENSKE AKCIJE. Ime Priimek Naslov Telefon Datum PodPis Članarina ni obvezna. Kdor pošlje svoj naslov in pet dolaijev Zvezi, postane njen plačujoči član. Od časa do časa bo dobil poročila o dejavnosti Zveze. Naslov sedeža ZSA: ZVEZA SLOVENSKE AKCIJE P. 0. Box 153 Rydalmere, 2116, N.SW., Australia. OB NEVIHTI Stmel je z brega v dno Vipave ob prvem marčnem gromu, potrt in truden, težke glave, razmišljajoč o domu. Vipava pravi: "Dober si, da grom te nič ne moti, ko usodnih dni vihar buči v hudičevi zaroti!" "Kaj deš, Vipava, kaj si čula? Viharja čakam vdan! Odkar je zima zla nasula, viharja sem željan! Ko toča z neba se bo usula, vihar bo že razgnan! In laži-burja ne bo rjula ko nov zašije dan!" "No, kaj pa ždiš ob bregu kmet?! Napočil je ta dan! Odpri prijat'ljem svojo klet; sovrag beži pregnan! Pogrej že vendar staro kri, da narod se predrami! Slovenski narod, boljših dni pomlad je v zemlji sami!" • < rk -o r f\ A MI IN <5>PODT. TEKMOVANJA NAŠIH LOVCEV Slovenska lovska zveza je imela do se- tretje mesto so si prisvojili strelci Lovske daj dva tekmovanja v streljanju z zračno družine iz Geelonga z 1526 točkami ter puško za prenosni pokal zveze. četrto mesto strelci iz St. Albansa z Prvo tekmovanje je organiziralo Šport- 1454 točkami, no društvo "Veseli lovci" iz St. Albansa Naslednje, to je tretje tekmovanje Zve- 19. februarja 1986. Posebna pohvala gre ze bo v Geelongu 22. junija ter zadnje St. Albančanom za lepo pripravljeno pri S. D. M. 30. 8. 1986. Prenosni pokal strelišče na najetem strelskem klubu v Zveze pa bo podeljen zmagovalcem na Werribee, kjer so nas po končanem tek- lovski veselici Slovenske lovske zveze movanju presenetili s streljanjem, ne sa- Avstralije 18. oktobra 1986, kateri se bo mo za steklenico whiskija, ampak smo se vršil v dvorani S. D. M. v Elthamu imeli priliko pomeriti v spretnosti pri stre- Ker je razlika med prvim in drugim ljanju glinastih golobov (clay pidgeon mestom do sedaj le 37 točk, lahko pri- shootings). Mislim, da je prvo mesto do- čakujemo, da se bodo Planičaiji resno bil Valentin Lenko. borih, da odnesejo prenosni pokal iz Drugo tekmovanje zveze, se je pa vr- Elthama. šilo pri Lovski družini Planica v Springvale, kjer se je pokazalo, da bo konkuren- ,Nl Pf sključeno, da še Geelong ne ca ostra, saj je bil dnevni rezultat pov- pokaže kaJ znaJ0' saJ imaj° naJveč mladih prečno za 43 točk boljši od prvega *J™lcev» katerih se je treba bati. Od St. tekmovanja. Moram reči, da je celodnev- Albancanov se je dobro izkazal mladi no tekmovanje potekalo v zelo lepem pri- J- baitz> saJ je dosegel prvo mesto v jateljskem vzdušju. Kot gostje so ta dan Prostem stilu na Planici 6. aprila, zato ni na povabilo Planice sodelovali tudi strel- vzroka, da se St. Albans ne more povz-ci hrvaškega strelskega društva Matija peti po lestvici navzgor. Gubec. In še rezultati, ki so jih dosegli posa- Končni rezultati drugega tekmovanja mezni strelci na tekmovanju Zveze na so bili sledeči: Planici v Springvale 6. aprila 1986: 1. Slov. društvo Melbourne z naslonom: naslon 479, prosto 322, skupaj 801 l. mesto: Slavko Ličen . S D M 2. Slov. društvo Planica 2. mesto: Jože Krajcer . St Albanš naslon 480, prosto 290, skupaj 770 3. mesto: Mirko Jurkovič . M Gubec 3. Slov. zveza Geelong 4. mesto: Jože Rozman Planica naslon 487, prosto 291, skupaj 778 5. mesto: Vinko Jager____' Geelong 4. Veseli lovci St. Albans prosto naslon 473, prosto 262, skupaj 735 1. mesto: J. Saitz . . St Albans 5. Matija Gubec 2. mesto: Z. Benetta.....M Gubec naslon 461, prosto 175, skupaj 636 3. mesto: R. Bole . . . Geelong ■ Zvezna lestvica stoji takole: 4. mesto: E. Zaje________Planica prvo mesto Lovska družina S.D.M. 5. mesto: J. Barat....... S. D. M. z 1591 točkami, drugo mesto držijo Planičani iz Springvala z 1554 točkami, Stanko Prosenak r~ PA SE O BALINARJIH Po tekmovanju med balinarji S.D.M. in Veneto Social Club . Pričetkom marca je bilo eno-dnevno onovanje v Slovenskem društvu Planica" Springvale, ko so se odlični balinaiji S.D.M. pomerili z balinarji Učke. Balinarji in balinarke S.D.M. so ob tej priložnosti ponovno dokazali svojo odliko, saj so tako eni, kot drugi zasedli prva mesta. V ekipi žensko so nastopale: E. Gomizel, N. Kastelic, V. Škrlj in S. Krnel. V moški ekipi pa: B. Zele, M. Kastelic, A. Fistrič in F. Gril. Balinanje pri S. D. M. Na enodnevnem balinarskem tekmovanju dne 16. marca pa je naše balinar-je presenetila nekoliko močnejša konkurenca. V tekmi z Veneto Social Club je moška ekipa (ženske niso igrale), dosegla odlično drugo mesto. V ekipi so nastopali: A. Udovičič, E. Markežič, T. Škrlj, A. Kodila. Ivan Mohar, vodja Balinarske sekcije ZOPET"BRONASTA" V Ljubljani se je kon čalo evropsko prvenn-stvo v balinanju: I.Italija, 2. Francija, 3. Jugoslavija. Na sliki so z leve Jože Požar, Pavle Švara, Darko Güstin in dva švicarska bali na rja. SVETOVNI NOGOMET NA TV S B S — TV in A B C bodo prenašali finalne tekme za svetovno prvenstvo v nogometu direktno preko satelitov. A B C bo predvajala otvoritveno slavnost ter tekmo med Bolgarijo in Italijo v nedeljo 1. junija. Za tem pa še devet zaporednih tekem, vključno 30. junija, zadnjo za zmagovalca. Vsak dan ob 10 uri zvečer pa bodo pokazali najvažnejše odlomke iz teh tekem. S B S - TV bo imela na programu direktno transmisijo kar trinajstkrat z predhodnih tekmovanj in štirikrat z druge stopnje tekmovanj. Prav tako bo S B S vsako jutro ponovila večerno oddajo ABC. V naslednjem podajamo čas programov: Sunday, June 1, 6.00 am Monday, June 2, 3.45 am Tuesday, June 3, 3.45 am Wednesday, June 4, 7.45 am Thursday, June 5, 7.45 am Friday, June 6, 3.45 am Saturday, June 7. 3.45 am Sunday, June 8, 7.45 am Monday, June 9, 3.45 am Tuesday, June 10, 3.45 am Wednesday, June 11,3.45 am Thursday, June 12, 7.45 am Friday, June 13, 3.45 am Saturday, June 14, 3.45 a.m. Monday, June 16, Time T. B. A. Tuesday, June 17, Time T. B. A. Wednesday, June 18, Time T. B. A. Thursday, June 19, time T. B. A. Sunday, June 22, 6.15 am Monday, June 23, 6.15 am Thursday, June 26, 6.15 am Sunday, June 29, 6.15 am Monday, June 30, 3.45 am Bulgarija v Italy ( Opening Ceremony) ABC Spain v Brazil SBS TV USSR v Hungary SBS TV Portugal v England SBS TV Scotland v Denmark SBS TV Italy v Argentina SBS TV Brazil v Algeria SBS - TV Poland v Portugal SBS - TV West Germany v Scotland SBS - TV Hungary v France SBS - TV Argentina v Bulgaria SBS - TV England v Poland SBS - TV Northern Ireland v Brazil SBS - TV Scotland v Uruguay SBS - TV Stage two match SBS - TV Stage two match SBS - TV Stage two match SBS - TV Stage two match SBS - TV Quarter finals I, II Quarter finals III, IV Semi finals I, II Third place match World Cup Final ABC ABC ABC ABC ABC Note: Times are Australian Eastern Standard Time Za strokovno izdelavo STOPNIC se priporočata znana rojaka FRANK JELOVČAN, 359 3043, TONI OBERSTAR, 870 0218 (dom) Cene zelo zmerne, delo garantirano Factory 4, 103 Home Street, Campbellfield, 3o61. + + + ZAVAROVANJE stanovanj, nepremičnin, motornih vozil, življensko, starostno, bolniško itd preskrbi ČESNIK PAVLE - C M L. Tel.: 607 6111, 20 783, A.H. 598 0049 +++ Melboumškim rojakom je na uslugo ZOBNI TEHNIK - DENTAL TECHNICIAN LUBI PIRNAT 18 Wridgway Ave., Burwood, Vic. Telefon 288 4159 Izdelava umetnega zobovja in vsa popravila Full denture service and repairs. Fotografska dela ob porokah in raznih dfugih prilikah umetniäco izvrši SAŠA ERIČ PHOTO STUDIO 267 High Street, Preston, Vic. 3072 Tel. 480 5360 ++ + ZA VSA TISKARSKA DELA se z zaupanjem obrnite na DISTINCTION PRINTING 164 Victoria St., Brunswick, Victoria Tel.: 380 6110 Lastnik: Simon Špacapan + + + F. LIKAR NOMINEES Pty. Ltd. T.A. Ascot Moonee RADIATOR SERVICES 408 Mt.Alexander Road, Ascot Vale. POPRAVLJAMO vsakovrstne motorne hladilnike-radiatorje Tel. 370 8279 - A.H. 337 2665 Prva ženska odprava iz Jugoslavije v Himalajske gore je že prispeva v Nepal. Njihov cilj je Južna Anapurna (7129 m). Na ta vrh so prvič stopili Japonci pred 40 leti. Danes pa imajo na to goro že pet smeri. Štiri km dolg jugozahodni vzpon so leta 1982 preplezali pravtako Japonci, ki so za ta vzpon potrebovali kar 60 dni. Dekleta pa nameravajo sestopiti po isti smeri. Slovenske članice odprave so: 29-letna voditeljice Marija Frantar (Rašica). Maja Dolenc (24) iz Ljubljane, Irena Komprej (24) iz Prevalje, Vlasta Kunaver (22) iz Ljubljane, Danica Mlinar (30) iz Logatca in Mira Uršič (28) iz Slovenske Bistrice Letošnji četrtfinalni teniški dvoboj za Davisov pokal bo med Čehoslovaško in Jugoslavijo v Sarejevu od 28. do 20. juli-ja- # V anketi zagrebških "Športnih novosti" je bi izbran za najboljšega letošnjega smučarja Rok Petrovič, za njim slede Bojan Križaj, Primož Ulaga, Mateja Svet, Miran Tepeš, Katra Zaje, Jože Kuralt, Grega Benedik, Primož Čizman in Jana Mlakar. Predsedstvo SFRJ je podelilo slovenskim smučarjem Bojanu Križaju, Tonetu Vogrincu, Anji Zavadlal, Borisu Strelu in Filipu Gaitneiju, odlikovanja za njih športne uspehe. Slovensko - Avstralski Literarno - umetniški krožek (SALUK) nas je prosil, da objavimo sledeče: OKROŽNICA Članom SALUK-a, dopisnikom Svobodnih razgovorov, drugim rojakom in slovenskim organizacijam Obveščamo vas, da knjiga Zbornik Avstralskih Slovencev 1986/87 izide naslednje leto. Gradivo že zbiramo; zadnji rok za oddajo le-tega: 31. 8. 1986. V zvezi s tem bi vam radi sporočili naslednje: 1. Sprejmemo poezijo, prozne sestavke, aforizme, likovna dela. 2. Besedila morajo biti tipkana s širokim medvrstičnim razmakom na papirju formata A 4. 3. Če je le možno, naj vsak avtor sestavka hkrati priskrbi tudi dober prevod; knjiga bo v celoti dvojezična, 4. Kjer bodo k besedilom priložene fotografije, na hrbtni strani podajte kratek opis kaj predstavljajo. 5. Avtor dela naj priloži tudi svojo fotografijo (najboljše črno-bela, velikost kot za potni list) in nekaj kratkih podatkov o sebi: datum in kraj rojstva, letnico prihoda v Avstralijo, poklic in morebitne funkcije pri slovenskih organizacijah.. 6. Dolžina posamičnega proznega sestavka je lahko dolga 10 tipkanih strani, več ali manj; ne več kot trije prozni sestavki po avtorju. 7. Pesmi: Osem pesmi po avtorju (posamična pesem naj ne bo daljša od ene tipkane strani od katerih bodo vsaj štiri izbrane za objavo. Vsak naj poskrbi prevode svojih pesmi. SALUK-ove aktivnosti in financiranje le-teh temeljijo na prostovoljnem delu in denarnih prispevkih članov, zato del ne honoriramo, ampak jih smatramo kot prostovoljen- kulturen prispevek posameznika ali organizacije širši slovensko-avstralski skupnosti. 9. Sprejeto gradivo postane last SALUK-a in ne bo'vrnjeno. SALUK in uredniki Zbornika si pridržujejo vso pravico do izbora gradiva po svoji presoji in do popravljanja ali krajšanja, kjer bo to potrebno. 10. Teksti ali deli tekstov, ki bi žalili posameznika, skupino, organizacijo, narod (nost), raso.....................................bodo takoj izločeni. 11. Organizacijam priporočamo, da se o tem pogovorijo na odbomiških sejah in pooblastijo, kdo bo pisal za njih. Od organizacij pričakujemo širši prikaz njihovega dosedanjega družabno, športno, kulturno, prosvetnega in drugega dela za svoje ljudi. Besedila mora poznati in odobriti organizacijski odbor s podpisom predsednika ali druge odgovorne osebe. 12. Posameznim avtorjem prepuščamo svobodno izbiro tem in zvrsti proznih sestavkov, kjer so poleg čisto Ijterarnih zvrsti željeni tudi: a) intervjuji s Slovenci, ki so si s svojim udejstvovanjem med rojaki, za njihovo dobrobit in za ohranjanje slovenstva zaslužili, da jih ohranimo v spominu tudi preko Zbornika; b) intervjuji z avstralskimi (vključno domorodci) kulturno -družbeno političnimi osebnostmi, ki sodelujejo s Slovenci ali so tako ali drugače s svojim delom kulturno in humano obogatili širšo avstralsko družbo. Predvsem pridejo v poštev pesniki, pisatelji, slikarji, ipd. 13. Pisec intervjuja naj pred oddajo pokaže tekst intervjuvanemu in dobi njegov podpis, da se z besedilom strinja in dovoljuje objavo. 14. Željeni so izvirniki in slovenski prevodi avstralskih piscev. V tem primeru je treba dobiti privoljenje avtorja, da se njegovo delo lahko objavi v izvirniku in prevodu. Priložena naj bo avtorjeva fotografija s kratko biografijo in naštetimi izdanimi deli Kolege in kolegice pri uredniškem kolegiju Svobodnih razgovorov posebej naprošamo, da se sestanejo v svojih okrožjih in se pomeno kaj bo kdo pisal in ostalo v zvezi s to okrožnico. Posameznike kot organizacije, ki smo jim poslali Zbornike 1985 in jih še niso prodali, vljudno prosimo, da to poskušajo storiti čimprej in da mm do konca aprila pošljejo denar ali vrnejo knjige. S hvaležnostjo za vaše razumevanje in sodelovanje, SALUK - Jože Žohar Naslov SALUK-a je: 19 A Hume Crescent, Werrington, 2760, NSW, Telephone (02) 673 1449 ROJAKI,KI ŽELITE PRISTNIH KRANJSKIH ALI SLOVENSKIH PLANINSKEH KLOBAS IN DOMAČEGA PREKAJENEGA MESA'. '. '. OBRNITE SE NA SLOVENSKO PODJETJE JOHN HOJNIK SMALLGOODS PTY. LTD. 209-215 St. George's Road, North Fitzroy, 3068 Tel. 281 1777 Postreženi boste v domačem jeziku ALI POTUJETE ? Odprli smo novo slovensko agencijo "KOMPAS" 251 Church Street, Richmond Telefon - 429 6069 Nudimo vam pot v domovino in po svetu po najnižjih cenah ter uredimo vse potrebne dokumente za pot ali v druge svrhe. Delamo tudi prevode iz tujih jezikov v angleščino ali obratno in vse potrebno. Na razpolago vam bosta poznani dr. Koce in poznani muzikant in balinar Aldo Furlan. Manager: A.H. (052) 75 4478 ALD0 FURLAN Predstavljamo slovensko slikarsko in pleskarsko podjetje SUNSHINE PAINTING SERVICE PTY. LTD. 62-64 MONASH STREET, SUNSHINE, 3020 Tel. 311 1040, 312 1533 Lastnik: JIM KOROŠEC, Priv. 336 7171 Svoji k svojim ! DRAGI ROJAKI, POTUJETE V EVROPO? Na pragu domovine, v središču stare Gorice na lepem drevoredu Corso Italia, vas pričakujemo v PALACE HOTELU, najboljšem hotelu v mestu: 75 sob s kopalnico, telefonom, radijskim sprejemnikom, barvno televizijo, mini-barom, klimatizacijo. Najmodernejši komfort po zelo ugodnih cenah: enoposteljna soba 43.00 AUS dolarjev, dvoposteljna soba 56.00 AUS dolarjev. Cenjenim gostom so na razpolago hale, konferenčna dvorana, parkirni prostor in hotelska restavracija v začasno ločenem poslovanju. V PALACE HOTELU bo poskrbljeno za vaše čimprijetnejše počutje, dobrodošlico pa vam bo osebno izrekel rojak VINKO LEVSTIK VAŠ HOTEL ! ! ! 34170 GORIZIA —GORICA, Corso Italia 63, (ITALY) DOBRODOŠLI! SLOVENIJA - MOJA DEŽELA Slcpenija Pričetkom lanskoletne turistične sezone so časopisi v Sloveniji objavili oglas pod naslovom "Slovenija — moja dežela". Oglas je predvsem imel namen vplivati na prebivalce Slovenije, naj v interesu turizma pazijo na čistočo okolja in naj se zavedajo vrednosti lepote dežele, ki so jo podedovali po svojih dedih in, da naj jo tako lepo ohranijo tudi za svoje potomce. Oglas je pozval domačine naj v svojem občevanju s tujci — turisti pokažejo vljudno prijaznost, a istočasno zadrže svoj narodni ponos. Oglas, ki so ga pripravile slovenske ustanove za pospeševanje turizma je bil tako lepo pripravljen in je zvenel tako iskreno, da je skupaj s svojim simbolom, stiliziranim lipovim listom zbudil nepričakovan odmev po celi Sloveniji. Poleg oglasa so izdali tudi posebne značke, ki naj bi s svojim pozivom "Slovenija - moja dežela" in z lipovim listom, stalno spominjale na glavno idejo oglasa: Svojo deželo smo prejeli od svojih prednikov za naše potomce lepo in čisto, s svojimi običaji in tako moramo ohraniti. Po Ljubljani , po celi Sloveniji si v lanskem poletju videl ogromno število ljudi, ne glede na starost, ne glede na poklic, ki so nosili te značke na cesti, po uradih, po trgovinah in gostiščih. O-čividno sta ta značka in njeno geslo spontano vzbudili pri Slovencih ponos na svoj rod, na svojo domovino, na svoje tradicije. Ta ponos, za katerega so se mnogi bali, da že umira. Toda to prebujenje zavesti o svoji deželi je zbudilo nepričakovano reakcijo. Predvsem iz Srbije so se pojavile ost-p kritike ki so obtoževali, da je to tu-