‘‘fcStnina plačana >. polovit*
IVtanhor, petek 18 oktobra 1935
Ste
"»37
Leto IX XVI
J ^ Ji,
jV#-i jme ktUŠt
MIBORSKI
Ceoa 1 Din
VECERNIK
Uredn.it,o m uprava: Maribo., Gosposka ul. 1t / rolefon uredništva 2440, uprave 245S izhaja razen nedelje in praznikov vsak dan ob 16. uri / Vetja mesečno prejoman v upravi ali po poSti 10 Din, dostavljen na dom 12 Din / Oglasi po ceniku / Oglase sprejema tudi oglasni oddelek ..Jutra" v Ljubljani / PoStnl čekovni račun St. 11.409
„JUTR|.
99
lumLMimH
Odločitev Francije ali zlom Društva narodov
{■avalov poJoiaS vedno težSS — Franciia lahko izguba Hnstlilo, vse pri-latelje m razbile Društvo narodov - Laval se bo bale le odločil za Ungliio — Odločnost v Londonu in pesimizem v Parizu
Lava§ bo moral odstopiti ? j lija velike vojaške priprave v Libiji in
LONDON, 18. oktobra. Angleški tisk *«sod- Senzacijo je vzbudila vest da je
h .v ,	,	’	!	1 ^iimtlSka VQ7't 1*10 rlrvmrn A IkOniSn *serw
Pricaku.e, da bo Lavalova vlada najbrže
Ze v nekaj dneh morala odstopiti, ker ji ,le bo mogoče najti izhoda iz položaja, v katerega jo je spravila alterna.iva, da Prelomi obljube, ki jih je Laval dal Mussoliniju, ali pa da izgubi v bodoče podporo Anglije ter vseii svojih dosedanjih Prijateljev in zaveznikov v Evropi. Anglija je tekom pogajanj s Francijo in Laktom dokazala veliko potrpežljivost, ®£daj pa je te potrpežljivosti konec. Franclja bi morala poslušati vsaj svete človeka, kakor je sir Austin Chamber-*ain, ki je nekoč dejal, da ljubi Francijo kakor ženo, med (eni ko izraža danes brezmejno začudenje zaradi francoskega oklevanja glede sodelovanja z Anglijo. »Evening Standard« pravi, da je oče •Pcarnskega pakta prav na 10. obletnico Podpisa napovedal v svojem intervjuvu
*	urednikom dnevnika »Pariš Soir« smrt erUi? paktu.
Prelom med Parizom en Londonom
LONDON. is. oktobra. Vsi listi ugo-Pvljajo, da je Lavalov posvetovalni Predlog propadel in so s tem francosko-' angleški o '.iošaji stopili v kri ičui stadij. Anglija je odločno odklonila umik svoje mornarice s Sredozemskega morja in skl«ni!a staviti kolebajoči Franciji končno vprašanje, ali namerava izpolniti svo-ie obveznosti paktu Društva narodov ne. Nadaljevanje dosedanje Lavalove ,?ktike je nemogoče. Vendar pa pravijo
Usti,
»-•> da je skoraj nemogoče,
?vai mogel odločiti za Italijo. Baje pa
da bi se
S|.°ji Laval na s ališču, da bi mogla Fran-19 pomagati Angliji samo
cii.
ji Rvutuguii	a«iuiv	v primeru,
^ ® bi nastal oborožen konflikt v zvezi ' izvajanjem sankcij, ne pa zaradi an-eškega brodovja na Sredozemskem °rn. Listi pravijo, da je to Lavalovo ^ulišče v popolnem nasprotstvu s stali-em francoske vojske, ki meni, da je j. delovanje z Anglijo za Francijo živ-se!,'s!fo vprašanje. Ako se zaradi tega to ®uje ne razčis i, bi mogel nastati pote- pre,f>n! med Anglijo in Francijo, ka-r5?Wu bi sledi! tudi polom Društva na-°v. Baje pa meni Laval, da je danes
,l!u.go važnejši mir, kakor pa Društvo
"Urotin,,
Vendar za Anglijo?
i?.Ff)NDON, 18. oktobra. Laval je baje angleškemu poslaniku Clarku, da 1 Francija le podprla Anglijo, ako bi bi-napadena na Sredozemskem morju, 6udar
nHh
'"r ho uradno sporočilo izdano šele
rjj .3?dpjl teden. Listi pa pravijo, da mo-
•	at 5 odgovor jasen, ker bi sicer to po-zlom.
se	,(<F	oktobra.	Pariškega	tiska
v Mašča pesimizem. Listi pozivajo La->a' se že odloči in reši položaj.
Položaj se zaostruje
. FONdon, 18. oktobra. Angleška vla-SrJf s*{*en'Ia, da je umik mornarice s f f>z©mskega morja nemogoč, zlasti sjj '?r uosfgjaio napadi italijanskega ti-ua Anglijo vedno ostrejši in vrši Ita-
i aiijanska vazalna država A Ibnnlja mobilizirala nekaj letnikov svoje vojske in namerava Italija z njeno pomočjo zapreti Jadransko morje ter Sredozemsko morje med Sicilijo in Libijo. Vendar pa je gotovo, da se v Italiji blokade boje, ker so prepričani, da bi pomenila vojno. Anglija se pa ne more v nobenem primeru uklonit! in ne želi izven Ženeve nobenih pogajanj.
Sankcije že sedaj
ŽENEVA, 18. oktobra. Konferenca za
sankcije namerava napraviti korake pri vladah Združenih držav severne Amerike in Nemčije zaradi sodelovanja pri Izvajanju sankcij. Uradno pa bo Društvo narodov pozvalo k izvajanju sankcij nečlanice tedaj, ko bedo sankcije že polno-močno uveljavljene. Kakor se zdi, bodo žc ta teden sprejete sankcije prvega dela, nanašajočo se na izvoz orožja in sirovki v Italijo ter se bo takoj naročilo nrih uveljavljanje. Nekatere države so z izvajanjem sankcij že pričele. Tako so Poljska, Grčija in Kuba že ustavile Italiji dobavo orožja, streliva in sploh vsega vojnega materiala.
Na bojiščih se srede postojanke
Abesinska koncentracija dovršena prične prava vojna
Parada v Adis Afoebs
- Sedaj se šele
LONDON, 18. oktobra. Reuterjev urad poroča, da je bila včeraj prirejena v Adis Abebi velika vojaška parada, katere se je udeležilo okoli 50.000 mož. Paradi je prisostvoval tudi cesar Haile Selasije, ki se je ob tej priliki poslovil tudi od 4000 vojakov svoje garde. Njegova garda odhaja namreč tudi na severno bojišče. Tekom parade je vojni minister ras Mulugeta potegnil sabljo, se postavil pred cesarja in dejal: »Pripravljeni smo poginiti za Abesinijo!« Ras Muguleta je tekom današnjega dne odpotoval s 100.000 možmi v Desie, kjer bo glavni stab abesinske vojske. Jutri ali pojutrišnjem odpotuje tja tudi cesar. Pri včerajšnji paradi je izdal cesar na vojsko proglas, v katerem stoji med dru gim: »Kadarkoli morete, se spustite v gverilsko vojno. Ko zagledate sovražna letala, nc ostanite skupaj, ampak se razbežite.«
Stik obeh front
PARIZ. 18. oktobra. Po poročilih iz Abesinije, katera potrjujejo tudi Italijani, sta se armadi rasa Sejuma in rasa Kase na severni fronti strnili v neprekinjeno fronto pred vso italijansko fronto in pripravili utrdbe. Abesinci so izkopali povsod na najboljših mestih za obrambo strelske jarke in kaverne. Nekatere postojanke so zgrajene celo iz betona. To dokazuje, da nameravajo Abesinci na vsak način zaustaviti vsako nadaljnje prodiranje italijanske vojske na severu. Tudi koncentracija čet je na vseh boiiščih že več ali manj docela dovršena. Zaradi tega je treba pričakovati, da se bo prava vojna med Abesinijo in Italijo pričela šele sedaj.
Načrt rasa Seffuma
ADIS ABEBA, 18. oktobra. Tu se zatrjuje, da je cesar dal nalog rasu Sejumu, naj prične na severozahodu ofenzivo proti Italijanom, da jim iztrga Aksum. Abesinci nameravajo tu vdreti na skrajnem severozahodu v italijansko Eritrejo in prisiliti na ta način Italijane, da se sami umaknejo iz Aksuma brez posebnih bojev, ker bi sicer bilo njihovo desno krilo obkoljeno. Potrjujejo se tudi
vesti, da so Abesinci zgradili strelske jarke in močne utrdbe. V okolici severno od.Makale so zavzeli povsod obrambne položaje, ker pričakujejo na tem mestu nov napad Italijanov.
Dež in malarija
LONDON, 18 oktobra. V pokrajini Ogaden si stojita sedaj nasproti italijanska in abesinska vojska, ki je izkopala strelske jarke. Dež, ki bo trajal najbrže do konca tega meseca, onemogoča Italijanom prodiranje na tem ozemlju in jim dela velike preglavice. Mimo tega je pričela med italijanskim vojaštvom razsajati mrzlica. Dež ovira tudi akcijo italijanskih letal. Po italijanskih poročilih ni na nobenem bojišču važnejših dogodkov. samo na severu so italijanska letala bombardirala nekatere kraje in abesinske postojanke. V Adigratu so pa priredili včeraj Italijani parado, pri kateri so proglasili pribeglega rasa Gugso za tigrankega kneza.
Priprave v Egiptu
PARIZ, 18. oktobra Iz Kahire poročajo, da se egiptska vlada naglo priprav Ija na izvajanje sankcij. Pričakuje se, da bo že te dni proglašeno obsedno stanje. Na meji italijanske Libije in Egipta se zbirajo velike italijanske in angleške čete. ki grade strelske iarke in utrjene postojanke.
Starhemberg gospodar Avstrije
DUNAJ, 18 oktobra. Knez Starhem-berg je z uporabo oboroženega hajni-vera izsilil včeraj rekonstrukcijo avstrijske vlade tako, da “so izpadli iz nje vsi Starbembergovi nasprotniki. Schusch niggova vlada je včeraj odstopila in je bila zvečer imenovana nova, v kateri je SclioLcbnigg sicer še kancelar in Star-hemberg podkancelar, vendar pa je dejanski gospodar položaja Starhemberg « haimverom.
Knez namestnik v Parizu
PARIZ, 18. oktobra. Njegovo Viso-čanstvo knez namestnik Pavle jc prispel s knjeginjo Olgo in knezom Arzetiom v Pariz. Na kolodvoru jih je sprejel posebni odposlanec predsednika republike
v spremstvu ministrskega predsednika in zunanjega ministra Lavala, jugoslovan skega po3iunika in drugih odličnikov. Francoski listi pozdravljajo prisrčno prihod visokih gostov in nuglašajo, da se bo Nj. Vis. knez Pavle sešel tudi s francoskimi državniki ter razpravljal ž njimi o velikih vprašanjih sedanjega položaja. Prihod kneza Pavla v Pari” torej velikega pomena.
JRZ POTRJENA.
BEOGRAD, 18. oktobra. Notranji minister je potrdil sklep o dovoljenju ustanovitve in delovanja JRZ.
t'kmms fpiHM
  —i—mmwm
P©8Isi!čn5 ocvirki
Halštatska JRZ. V Tržiču smo slišali: »Slovenski del JRZ je že od svojih davnih časov organiziran. To (JRZ?) je naša prirojena skupnost, ki nas je ohranila pred vsem pritiskom tujca, poslednjič pred pritiskom ošabnega Dunaja. In ko med svetovno vojno mož in fantov (JRZ?) ni bilo doma, so žene delale propagando za Jugoslavijo. To so bile naše organizacije Prosvetne zveze. Medklic: „K'e pa je bila takrat JRZ?”« — Tako, sedaj vemo: Slovenska JRZ obstoja že cd vekomaj, obstojala je tudi že za časa Avstrije in svetovne vojne, JNS pa takrat še ni bilo. Ko je lani prof. Baš izkopal v starih grobovih neke posode, so bila na eni čudna znamenja, ki jih doslej še ni bilo mogoče prečitati. Po tem odkritju pa ni dvoma, da pomenijo JRZHD ■ (Jugoslovanska radikalna zajednica hal-štatske dobe).
Krogle in kroglice. »Človek, ki ima samo nekaj ljudi okrog sebe, tiste ob širokih cestah, vse druge pa proglasi za protidržavne, zato ker so proti njemu, je največji nasprotnik države in najbolj nevaren državni ideji. Naše ljudstvo je pa ostalo kljub temu, da je bilo za tako poglašeno, mirno in ni seglo po k r o g-1 a h, ker je vedno upalo, da si bo s kroglicami lažje kovalo svojo pravico.« Iz govora na shodu JRZ v Tržiču. Mi pa mislimo, da za krogle »klerikalni narod« ni in nikoli ne bo zaradi tega, ker se more kdo boriti s kroglami samo tedaj, ako ima za cilj ideje in ideale, ne pa le strankarsko koritarstvo.
Iz pisarne JRZ. Predzadnja številka »Ošišanega ježa« vsebuje sledeče sporočilo: »Pisarna JRZ, ki ima čast biti v prvem nadstropju hotela „Pariz”, obvešča vse prizadete, da se bodo v pisarniške prostore puščale samo one osebe, ki bodo že na pragu pozdravljale z enim sledečih pozdravov: „2ivel Pašič!” — „Selamet!” — „Hvaljen Jezus!” — ,.Dobro jutro”, „Dober dan” in »Dober večer” se v dneh težke krize ne bodo vzeli na znanje.«
Kaj pa trboveljski premog? Današnja »Delavska politika« piše:	»Trboveljski
premog v Kranju. Po poročilu »Poned. Slovenca« je g. minister dr. Krek izjavil v Kranju: »Pripovedujejo in pišejo naši nasprotniki, da je vprašanje trboveljskega pr=moga rešeno definitivno v škodo rudarjev in rudnikov ... Zavedamo se, da je to boiba... za 500 rudarskih družin. Povem vam, da to vprašanje premoga še ni rešeno... in zato ne smete verjeti tem... veštem« Prepričani smo, da bodo tej ministrovi izjavi sledili učinkoviti ukrepi in da bodo rudniki iz Slovenije še naprej dobavljali vsaj toliko premoga, kakor za časa Uzunoviča in Jevtiča.«
Stran 2.
Mariborski »Večerni k« Jutra.
/ Mariboru, dne 18. X. 1935.
SNUfirtT. ns^S^A'5!MKIt3UBBMJiii
W vtrVVVVVU V Ul' w0 w*r*9' H^WUT w
Sela mariborskega mestnega sveta
Znižanje prejemkov mestnim uslužbencem — Odobritev proračunskega osnutka za socialno skrbstvo — Ureditev nekaterih javnih prostorov — Ponovna anketa o pravilniku o napravi in vzdrževanju hodnikov — Nakup nepremičnin za mestno dnevno zavetišče v Magdalenskem okraju — Vprašanje o znižanju najemnin v mestnih hišalt
Za obrtni odsek je poročal podžupan g. Franjo Žebot, za Mestna podjetja pa g. dr. Juvan. Mestni svet je odklonil uradnih predlog Mestnih podjetij za prodaja posestva v Bresternici, ker bo občina še nadalje obdržala koncesijo za lastno elektrarno. Na vprašanje člana mestnega sveta g. Petcana glede znižanja najemnin v mestnih hišah in v za-
silnih stanovanjih, je predsednik pripomnil, da so najemnine v mestnih hišah že za 30 do 40 odst. nižje, kakor pri privatnikih in da bo uprava mestnih hiš sicer načela vprašanja znižanja, vendar pa ga bo morala rešiti zelo previdno. Skušala bo slediti vzgledu mestne občine ljubljanske. Sledile so volitve v nekaterih odborih in odsekih ter tajna seja.
Soekdm jpsoUmd
Pravnik k uredbi za zaposlitev tujih državSjanov
Znatne olajšave pri zaposlitvi tujih državljanov jugoslovanske narodnosti
Namestnik ministra za socialno politiko g. Kornnenovič je izdal pravilnik za uporabo uredbe za zaposlovanje .ujih državljanov. Ta pravilnik pravi v prvem členu, da smejo dobiti tuji državljani jugoslovanske narodnosti dovolitev za zaposlovanje, če podajo verodostojne dokaze, da so jugoslovanske narodnosti. Za tak dokaz se smatra poročilo ustanov ali oganizacij, ki jih določi minister za socialno politiko in narodno zdiavje. Sedaj so izšla v »Službenih Novinah« Se navodila k gornjemu pravil.uku, ki pravijo, da bodo dajali poročila o verodostojnosti dokazov jugoslovanske narodnosti v smislu gornjega pravilnika Savez jugoslovenskih emigrantskih združenj s sedežem v Beogradu in njegove organizacije na sedežih banskih uprav.
Tuji državljani jugoslovenske narodnosti se smejo v prvih šestih mesecih po prihodu v našo državo zaposlovati na osnovi -dovolitve za bivanje, ki jo izda državno krajevno policijsko jblastvo, kjer pa takega ni, občeupravno oblastvo prve stopnje. To je treba naznačiti na dovolili! za bivanje. Mesec dni orod iztekom šestmesečnega roka morajo take osebe zaprositi za dovolitev za zaposlovanje- Pristojno prvostopno oblastvo sme interesentu v smislu posebnih določil dovoliti zaposlovanje na ozemlju naše države za odrejen ali za neodrejen čas po tretjem odstavku čl. 8 uredbe in mu dati izkaznico o poklicu (višnjeve barve) Tudi državljani jugoslovenske narodnosti, ki so bili pred 30. aprilom 1.1. na ozemlju naše države in nimajo dovolitve za zaposlovanje, se smejo zaposlovati do konca leta 1935 na osnovi dovolitve za bivanje; oni pa, ki imajo pravilno dovolitev za zaposlovanje in so bili pred 30. aprilom 1935 na ozemlju naše države, morajo do konca leta 1935 zamenjati svoje dovolilo z izkaznico o poklicu (višnjeve barve).
Na tuje državljane jugoslovenske na-
rodnosti se ne uporabljajo utesnitve iz drugega odstavka čl* 5 uredbe (glede vsakoletne kontrole razlogov, ki so bili merodajni glede izdaje dovolitve) in iz prvega odstavka čl. 6 (ki pravi, da sme biti tuji državljan zaposlen samo v času in svojstvu ter pri podjetju, ki so označena v dovolilu). Prav tako ne veljajo utesnitve čl. 9 uredbe in torej ni izdaja dovolitve vezana na pogoj, da delodajalec zaposluje zaradi usposobitve poleg tujih državljanov vsaj enako število naših državljanov in da je podaljšava dovolitve odvisna od važnosti dela tujega državljana za napredek gospodarstva in za strokovno izpopolnitev domačih delavcev. Tudi se ne uporabljajo na tuje državljane jugoslovenske narodnosti omejitve čl. 22 uredbe (prepovedi zaposlovanja v poedinih krajih ali v poedinih strokah) in čl. 23 uredbe (glede pobiranja letnih taks za zaposlitev). Končno ne veljajo za tuje državljane jugoslovenske narodnosti določbe čl. 14 uredbe glede individualne delavne pogodbe, ki jo mora sicer skleniti delodajalec s tujim državljanom in jo mora potrditi policijsko oblastvo, in tudi ne določbe čl* 15 uredbe, po kateri je sicer treba tu;ega državljana, ki ima osebno dovolitev, prijaviti v 10 dneh po zaposlitvi prvostopnemu oblastvu, ki je dovolitev izdalo.
Pravilnik za uporabo uredbe o zaposlovanju tujih državljanov določa glede zaposlitve tujih državljanov jugoslovenske narodnosti le to, da se morajo vsi tuji državljani jugoslovenske narodnosti prijaviti vsako leto v mesecu maju pristojnemu državnemu krajevnemu policijskemu oblastvu, kjer pa takega ni. občemu upravnemu oblastvu prve stopnje zaradi evidence. Delodajalec ni dolžan vpisovati te osebe v register tujih delavcev po točki 15 uredbe, temveč le v register delavcev po čl. 21 zakona o zn-ščiti delavcev.
CB5B
Spsdsta fitrnje
Hasi©wiK$k@ strelske tekme
Lepi uspehi dveh mariborskih streicev
Za sinočnjo sejo mestnega sveta obči-ae mariborske je bilo v mestu živahno zanimanje, saj je bila takorekoč prva seja, ki jo je imel novo imenovani mest-' ni svet. Na galeriji se je zbralo nekaj več občinstva kakor po navadi/ki pa ni prišlo na svoj račun. Ker ni imel mestni predsednik g. dr. Juvan ničesar poročati iz predsedstva, so takoj sledila poročila posameznih odsekov.
Za upravni odsek je poročal član mestnega sveta g. dr. Fero Miler. Sporočil je mestnemu svetu najprej odsekov sklep in predlog o ureditvi plač mestnih uslužbencev. Odsek je sklenil, naj se osnovne plače mariborskih mestnih uslužbencev zvišajo in izenačijo s prejemki državnih nastavljencev. Ker pa je v naredbi o znižanju prejemkov državnih uslužbencev predvideno tudi znižanje prejemkov samoupravnih uslužbencev, predlaga odsek, naj bi se mariborskim uslužbencem njihovi prejemki znižali za 5 odstotkov, tako da bi se jim 1. novembra odtegnilo 10'odst. za oktober iu november. Obenem pa bodo morali podpisati reverz, da bodo pristali na razliko pri odtegljajih, v koliko bi ta utegnila nastati, ko bo zadeva znižanja prejemkov definitivno rešena. (Glede prevedbe In znižanja prejemkov magistratnim uslužbencem v Mariboru je naš list že v ponedeljkovi številki zavzel svoje stališče. Op. ur.)
V debati o znižanju prejemkov se je prijavil k besedi samo član mestnega sveta g. Petejan, ki je predočil mestnemu svetu mariborskemu, da je občina samoupravna edinica in da ni potrebno, da bi sledila vzgledu države in si osvojila njeno naziranje glede znižanja prejemkov svojim nastavljencem. Tudi jc opozori! mestni svet, da utegne prevedba in znižanje prejemkov mestnih uslužbencev tangirati službeno pragmatike. Svoje izvajanje je podkrepil z namero vlade, ki namerava revidirati svojo uredbo glede znižanja prejemkov državnih nastavljencev, ker je napravila v vrstah državnih uslužbencev veliko nezadovoljstvo. Izjavil je, da bo glasoval proti vsakemu znižanju, nakar ga je mestni predsednik zavrnil s pripombo, da je zakon zakon, naredba pa je naredba.
Sprejet je bil nadalje uradni predlog odseka, da se pooblašča mestni predsednik glede namestitve novega gradbenega inženjerja. Zavrnil pa je mestni svet vse pritožbe in ugovore zoper zaračuni-tev uvoznine, ugodno je rešil le dve prošnji v zadevi pasje davščine. Z zazidavo bloka med Žitno in Jezdarsko ulico ter Betnavs-ko cesto, proti kateremu ugovarja tvrdka Avgust Ehrlich, pa se bo glede varščine še bavil mestni gradbeni urad.
Proračun socialnega skrbstva.
Bolj kakor druga leta je komplicirana letos zadeva glede proračuna mestnega socialnega skrbstva za leto 1936-37. Član mestnega sveta g. Aljančič, ki je referent socialnega odseka, je poročal, da je načelnik socialno-političnega urada predložil odseku zadevni proračunski osnutek in da je odsek ugotovil nekatera minimalna zvišanja postavk, in to le v najnujnejših primerih. Ker pomožna akcija za revne sloje mestnega prebivalstva ne nudi več potrebnih sredstev, je občinska uprava pred velikim in težavnim vprašanjem, kje naj dobi potrebna sredstva za orniljenje vedno naraščajoče i)ede in brezposelnosti. Mestni svet je proračunski osnutek socialnega odseka 'soglasno sprejel in bo o njem razpravljal še odbor za sestavo proračuna. Za okrajnega mladinskega predstojnika za V. okraj je mestni svet soglasno imenoval učitelja g. Vekoslava Špangerja.
deve, o katerih so bile nekatere sprejete, druge pa zopet brez stvarnih debat odklonjene, kar je dokaz, da se še novo imenovani mestni svet ni mogel popolnoma u živeti v razmeroma kratkem času v svojo važno funkcijo. Značilno je, da je bil soglasno sprejet predlog, da se bo vprašanje nakupa mariborskega gradu ponovno temeljito prerešetalo, vendar pa je bil načelno sprejet uradni predlog, ki ga podpira celo g. škof, naj bi se bivša kino-dvorana preuredila v reprezentanco dvorano, ki naj bi služila tudi v sejne namene mestnega sveta. Obenem naj bi se primerno preuredili tudi nekateri stranski prostori, dooim se vsi ostali prostori v prvem nadstropju v gradu oddajo v najem mariborskemu Muzejskemu društvu. K predlogu, ki je bil soglasno sprejet, je mestni predsednik pripomnil, da se bo moral mestni svet še posebej baviti z vprašanjem, kako naj se grad čim rentabilnejše izrabi. Sprejet je bil nadalje uradni predlog mestnega gradbenega urada o programu za izdelavo regulacijskega načrta mesta Maribora in okolice z dodatnim predlogom o razširitvi regulaci;skega teritorija na del kamniške občine. Soglasno je bil nadalje sprejet uradni predlog glede ureditve prometa na Glavnem trgu s pripombo, naj se pri ureditvi upošteva še postavitev potrebne bencinske črpalke. O ureditvi Kralja Petra trga pa bo še ponovno razpravljal upravni odbor, ker je bila upoštevana pripomba člana mestnega sveta g. Sluge, da je predstavnike Združenja prevoznikov takorekoč prisilil na pristanek podpisa predloženega načrta mestni gradbeni urad- O pravilniku bencinskih črpalk bo razpravljal še pravni odsek, zaradi pravilnika o napravi o vzdrževanju hodnikov, ki je že dobil svojo veljavnost in moč z razglasitvijo v »Službenem listu«, pa bo mestni svet sklical še posebno anketo, na katero se bodo povabili tudi predstavniki Društva hišnih posestnikov. Zanimiva debata pa se je razvila o pravilniku o zaščiti prazgodovinskih, zgodovinskih in umetniških spomenikov, čeprav je pravilni-k samo začasen in bo izgubil svojo moč in veljavo, čim bo izdelan regulacijski načrt mesta Maribora, ki je nujna zadeva in ga banska uprava že urgira. Končno je bil še sprejet uradni predlog, da regulira mestni gradbeni urad Tomšičev drevored iz sredstev, ki jih ima na razpolago.
Finančne zadeve.
Za finančni odsek je poročal član mestnega sveta g. Vladimir Pušenjak. Občina je prodala hišico v Dalmatinovi ulici, ki jo je zgradil mestni gradbeni urad iz starega materiala Turkove hiše, za 90.000 Din davčnemu kontrolorju g. Josipu Ma-stenu, ki jo bo plačal z hranilno knjižico Mestne hranilnice, glasečo se na znesek 25-000 Din, preostanek pa v mesečnih obrokih po 600 Din. Druga hišica pa se bo prodala na prihodnji seji, ko se bo zglasil primerni reflektant. Sadnemu sejmu v Mariboru je mestni svet odobril še 2000 Din podpore in ga oprostil tudi vseh davščin za časa sejma. Sprejet je bil uradni predlog, da se stroški za podaljšanje glavne vodovodne cevi v breme mestne občine zvišajo od 20 na 40 m, kar bodo zlasti pozdravili graditelji novih hiš. Mestni svet je nadalje odobril prodajo, hiše v Cankarjevi ulici za 325 tisoč dinarjev in nakup dvodružlnske stanovanjske hiše in pripadajočih parcel za mestno dnevno zavetišče v magdalenskem predmestju za znesek 300.000 Din, ki pa naj gre iz posojila za nove šole. Odboru za dovršitev banovinske ceste na Pohorju proti Mariborski koči in Pohorskemu domu je odobril subven-
Tudi letos so se vršile v Ljubljani od 6. do 13. oktobra banovinske strelske tekme strelskega okrožja in Slovenskega lovskega društva, podružnice Ljubljana. Tekmovanje je bilo zelo komplicirano m se je zahtevala hitrost, točnost in spretnost strelca. Na lovskih tarčah so tekmovali znani bivši prvaki G. Gorup iz Zagreba, g. Jakil iz Karlovca iti g. nain-rihar iz Ljubljane. Tudi Mariborčanov ni manjkalo, ker povsod kjer so le tekme, se naši mariborski strelci dobro postavijo. Tako sta letos tekmovala na banovinski strelski tekmi v Ljubljani naša odlična strelca g. Alojz Sprager in Robert Vukmanič. ki sta dosegla lepe rezultate.
Vseh tarč je bilo postavljenih 14. Na tarči »stoječi srnjak« 150 m daljave je dosegel Gorup (Zagreb) 46 točk, Bakar-čič (Ljubljana) 46, Hainrihar 43, Sprager (Maribor) 42, Vukmanič 41. Na tarči »divja koza« 225 m odaljenosti je dosegel Vukmanič (Maribor) 54 od 70 mogočnih točk, Gorup (Zagreb) 50, Jakil (Karlovec) 41, Hainrihar (Ljubljana) 39, A. S p r a g e r (Maribor) 31. Pri streljanju na glinaste golobe je zasedel Sprager 1. mesto, Robert V u k m a-n i č II. mesto, Jakil (Karlovec) III. mesto. Na »letečega zajca« I. Vukmanič, II. Hainrihar, III. Jakil.
1 Na tarči za prvenstvo Slovenskega
lovskega društva je dosegel Robert
V	u km a n i č (Maribor) 153, Hainrihar (Ljubljana) 136, Gorup (Zagreb) 128. Sprager (Maribor) 125 točk.
Na lovskih tarčah so imeli pravico tek movati vsi člani Slovenskega lovskega društvo in Ostrostrelskega društva, do-čim so na tarčah okrožne strelske družine v Ljubljani smeli tekmovati saiu° člani zveznih strelskih družin ljubljati' skega strelskega, okrožja, medtem ko tekmah mariborskega strelskega okrožij tekmujejo lahko vsi člani vseh strelski ’ družin v državi.
Sodniški odbor pri OOLNP, služben®;
V	nedeljo 20. oktobra 1935 sodijo sledeč’ sodniki: »Drava« : »Ptuj« g. Kopič (sP°' razum., »Rapid« : »Celje« g. Bizjak. eV' predtekmo sodniški kandidat Murko. _
Zboljšanje položaja monopolskih d®* lavcev. Večja delegacija zastopnik°v zveze monopolskih delavcev je bila nes pod vodstvom generalnega tajnik® Delavske zbornice Beliča pri genera' nem ravnatelju državnih monopolov 11 mu obrazložila zahteve delavstva glcC na novi pravilnik o delu in pokojnina * Ravnatelj inž. Markovič je obljubil, ^ bo po svojih močeh storil vse, da se de' lavcem njihove zahteve izpolnijo-
Program za Izdelavo regulacijskega načrta sprejet.	j	cijo v znesku 5000 Din. Končno je še
Na dnevnem redu gradbenega odseka,, ugodno rešil več prošenj za pavšalirane ta katerega je poročal član mestnega i uvoznine, odklonil pa nekatere prošnje «v*eta g- Stabej, so bile razne v/ažne za- [za znižanje raznih mestnih davščin-
jMVtariboru, dne 18. X. 1935.
ssasrsi' «nxmiBsmx3aemam
MaHbor&l »V e S er Jflfrr
"1Dn80E38BraEBaaK2f^^" <7	.tesese* mm*aEEE7;.;.u; ,. ,,Cf.22
Stran 3.
tiUititoeske 1» dtatiški Movke
Solidarna mladina m jusotlovamka bodočnost
s* eSklusu predavan) društva »Nanos" — Siiamo uspeli
mladinski večer
Kako posrečeno je izbran spored predavanj, ki jih prireja društvo Nanos« v tem tednu, nam priča dejstvo, da je vsa-*o Predavanje naravnost sijajno obiska-n°. Pred veliko polno nabito dvorano Narodnega doma je predaval preteklo sredo zvečer g. prof. Lojze Bizjak naši mladini, ki je navdušeno pozdravila v Sv°ji sredi tudi predsednika Zveze jug. ettiigr. združenj g. dr. Č o k a.
Predavatelj g. prof. Bizjak je v temeljitih izvajan ih pozval našo mladino na narodno delo, k narodni zavesti in s krepkimi povdarki vžigal v njej ponos, je naša in naše domovine bodočnost. Predočil ji je težavne in važne naloge, K' jo čakajo, opozarja:oč, da nosi v svo-]'h rokah usodo zdravega jugoslovanstva, ki je in bo trdna podlaga vseh mla-?*h stremljenj, vse solidarnosti in vza-•^mnosti mladih idej in r.ačelnih problemov. V nadaljnjih besedah, ob katerih so ^ mladini iskrile oči in ji je srce burneje bi]o v mladih prsih, je predavatelj predal pomen nacionalne vzgoje in zavedi- Naglasil je svete pravice in doižno-sti, ki jih ima naš narod, da hrani svoje Dred grabežljivostjo in lakomnostjo tuj-Ca. Podčrtal je pomen in sadove našega ^rodno-obrambnega dela, ki ima visoko etično vrednost. Pokazal je .madini ^liko ljubezen in požrtvovalnost, ki jo
z veliko bolečino izkazuje svoji rodni grudi, ki je naša gruda, teptani in zasužnjeni narod onstran meje- Podžiga! ;e vero v lepšo bodočnost in ljubezen do
svojo vrtnarijo, da bodo bližje mariborskemu trgu, ki ga bodo mogli na ta način še izdatnejše zalagati s svežim in še cenejšim sočivjem.
Mariborski grad gori... V nedeljo 20. oktobra dopoldne ob 10. uri bo imela mariborska gasilska četa veliko jesensko gasilsko vajo. V akcijo bo morala stopiti z vsemi svojimi modernimi gasilskimi pripomočki- Ob 10. uri bo naznanil plat zvona, da je mariborski grad -v plamenih. Takoj se bodo podali tja gasilci in bodo pripeljali s seboj vodo za gašenje v tanku, tako da bodo že v prvi po-
nesrečnih bratov in sester v srcih naše mladine in ji naročil, da ne sme opustiti! l°vici minute brizgnili na goreči objekt niti trenutka, da bi njene misli ne pohi- 1 'nočni curki vode iz dveh cevi. Med
tel^ .tja preko.
Z velikim gnevom v duši je mladina sledila onemu poglavju predavanja, ko jo je predavatelj seznanil z vsemi krivicami in z vsem trpljenjem, k', ga mora prenašati naš zasužnjeni narod. Z vnesenimi besedami: »Mladina, dvigni svoj narodni ponos in sebe, ohrani trdno vajeti narodne bodočnosti v svojih rokah, varuj gomilo ir. svetinje svoje krv; in časti, da bo Tvoj narod ponosen na te in da bodo iz Tvojih vrst rasli novi heroji naše velike domovine!« Za svoja izvajanja je bil predavatelj deležen spontanega aplavza.
Ko se je vihar navdušenja polegel, je recitiral g. Mario n učinkovito primerno pesem. Nastopil ie nato pevski zbor 8.-a razreda klasične gimnazije pod vodstvom g. H o n i g m a n a in prav ubrano zapel več pesmi. Z učinkovitim ir. z umetniško dovršenim predvajanjem na harmoniki g- Lakoška je bil sijajno uspeli večer, ki je bil namenjen naši mladim, zaključen.
f Dr. SCarel Koderman
Včeraj je na svojem posestvu v Dojemi nenadoma umrl znani bivši inari-°orski odvetnik in javni d&lavec dr. Ka-r®l Koderman. Ves; smo prejeli v zadani trenutku in bomo o smrti odlične-Sa Mariborčana in narodnjaka poročali ^Širn&je jutri.
ledena družba kolesarskih tetov
Mariborska policija je imela zopet .“Speh. Njenim varnostnim organom se c posrečilo izslediti nmlo družbo kole-. Sarskih tatov, ki je bila nekaj mesecev Dravi strah mariborskih kolesarjev, saj niso bila njihova kolesa- nikjer več var-na- Tako je včeraj stražnik aretiral mlajša, komaj 18-letnega posestniškega si-na Pavla Kranjca iz Zg. Porčiča in ga ^rivedel na policijo. Tam sc ;e izkazalo, ?a za kolo, na katerem se je vozil, ni ’£jel prometne knjižice in je prišel pri ^?}iševanju v veliko in vidno zadrego.
je priznal, da je ukradel v okolja Celja še popolnoma novo žensko ko-kolesa pa je kradel tudi v Mariboru.
, ^ tudi svoja dva prijatelja, s kakima je prirejal lov na tuja kolesari ta dva tatiča bosta aretirana ter so ,r°žniki že šli po njiju v Zg. Porčič. Ta-0 bodo kolesarji vsaj za nekaj čaša
br<
«2 skrbi.
^k>vo priljubljenega častnika. Za pomnika samostojnega topniškega polka Beogradu je imenovan poveljnik tu-aJšnjega 32. topniškega polka podpol-,Q°vnik Mihajlo P. Radovanovič. Odhaja-s.c[g. podpolkovnik si je v teku svojega mUz-bovanja v Mariboru pridobil v vseh fiariborskih družabnih krogih priljublje-i0st in simpatije. Ob njegovem odhodu Maribora želimo odličnemu častniku J11 lepše uspehe na novem službenem ^estu.
k**«! nadzornik g. Hinterleliner upo-o<j Z1-. Na sinočnji seji je mestni svet ne 1 Predlog odseka o upokojitvi trž-Svef .Vzornika, veterinarskega nad-lj0 n*ka g. Hugona Hinterlehnerja. Kati/ p.a smo izvedeli, se bo g. Hinterleh-staPr't°žil zoper upokojitev na višjo in-Vj‘ ker nasprotuje odlok o upokojit-s'užbeni pragmatiki.
, upok
^pieni
°.ii-ve v maglstratni službi. Upo-
nik lvi-S0 bili:	revizor	in Podurad-
Vodj *ael Deutschmann, gradbeni delo-ne ilf Milner, stroinik-paznik mest-Aln;,-Vnice Franc Marko in poduradnik 0]^ Scheucher.
Napredovanje v magistralni službi. Po
pragmatiki so v višjo stopnjo napredovali pri mestni občini: mestni'fizik dr. L. Novak, ravnatelj mestne klavnice dr-Maks Rojko, tehnični oficial Franc Bezlaj, pisarniški nadoficial Ljudevit Zorzut, magisratni uradniki Božidar Kolar, Ivan Andlovec in Eliza Bahunova. Vodji kon-skripcijskega urada, nadoficialu Krambergerju, pa se je priznala funkcijska doklada.
Novi mariborski občani. V talni seji mestnega sveta so bili sprejeti v članstvo mestne občine mariborske: Alojzij Cobec, Andrej Dobnikar, Franjo Drozg, Rozalija Gobec. Franjo Kebrič, .lože Klemenčič, Franc Krameršič, Rihard Lettner, Jožefa Mori, Antonija Pukšiče-va, Stanko Reš, Anton Robinšak in Ferdinand Postržin.
Zna :ia podpora sadnemu sejmu v Mariboru. Sadjarske in kmetijske podružnice na bivšem Spodnjem Štajerskem so organizirale v Mariboru prvi sadni sejem, ki bo v času od 26. do 29. oktobra. Kmetijski minister je odobril odboru za prireditev sejma znatno podporo v znesku 20.000 Din.
Otvoritev Kacijanerjeva ulice. Na včerajšnji seji mestnega sveta je bil sprejet predlog mestnega gradbenega urada o otvoritvi Kacijar.erjeve ulice, ki bo šla po svetu, ki je last erarja. Otvoritev Ka-cijanerjeve ulice je bila nujno potrebna.
Pirčevo brivnico bodo podrli. L. 1927 je mestni svet mariborski dovolil zgraditi brivskemu mojstru g. Radivoju Pircu majhen brivski paviljon na občinskem svet« v Cvetlični ulici. Ker pa gradi r.a vogalu Aleksandrove ceste in Cvetlične ulice ljubljanski podjetnik g. Batjel veliko trgovsko in stanovanjsko hišo in je postalo vprašanje regulacije gornjega dela Cvetlične ulice nujno, je mestni gradbeni urad predložil mestnemu svetu odstranitev Pirčevega paviljona. Čeprav je brivski mojster g. Pirc na sinočnji seji delil članom mestnega sveta listke s prošnjo, naj bi prizanesli njegovemu paviljonu, je vendar mestni svet v tajni seji odklonil njegovo prošnjo. Pirčev paviljon se bo torej podrl.
Bolgari na Pobrežju. Bolgarski vrtnarji so zelo priljubljeni mariborskim gospodinjam, trn v peti pa so mariborskim in okoliškim vrtnarjem. Zaradi njih se je letos pomladi vnela na trgu pravcata bitka. Bolgarski vrtnarji so uvideli, da bi mariborske gospodinje zelo težko izhajale brez njih, zato so sklenili kupiti na Pobrežju večji kompleks zemlje ob Ga-jevi in Malgajevi ulici in si tam urediti
tem pa bodo stopili v funkcijo že vsi hidranti in bodo verjetno mariborski gasilci zaradi preteče nevarnosti morali črpati vodo celo iz Drave. Vaja, ki se bo vršila ob vsakem vremenu, bo silno zanimiva ter bo prikazala meščanom vedno pripravljenost in udanost mariborske gasilske čete.
OlepševaSno in tujskoprometno društvo za mesto Maribor in kol'co ima svojo redno letno skupščino v torek 22. oktobra 1935 ob 19- uri v restavracijskih prostorih »Gra ške kleti« v Mariboru z običajnim dnevnim redom.
Sokolsko dn-štvo Maribor matica. Pozivamo brate in sestre, da se v čim večjem številu udeležijo poslovilnega sestanka, ki ga priredi br. Sokolsko dru-.šfvo Maribor f- v soboto 19. oktobra br. gen. Pntiiikoviču in Hadžiču ter dr. Cerkveniku. Začetek ob 20; uri v telovadnici v inž. podoficirski šoli. Zdravo!
Sokfilsko društvo M ar'bor KI. Krčevi-na—Košaki vabi svoje članstvo, da sc udeleži po možnosti odhodnice bratov generala Hadžiča in Putnikoviča v soboto 19. oktobra, ki bo zvečer v kadetnici inč. podcfic. šole.
Fantazija z novimi svetlobnimi i-črnki in velemestni spored dnevno v »Veliki kEvarni«.
Slovensko 'rgovsko društvo v Mariboru prisedi s svojim pevskim .-»borom v nedeljo 20. oktobra popoldne izlet v Laznico k Dobljekarju. Društvo vljudno vabi svoje člane in društvu naklonjeno občinstvo, da se tega družabnega izleta v čim večem številni udeleži.
Dr. Čermelj, dr. Vrčon, dr, Dekleva bodo jutri zvečer ob 8. uri govorili v Narodnem domu 1. o naši propagandi, 2. o položaju naše manjšine ter o konfina-cijah. Udeležite se teh predavanj, oziroma referatov.
V	sobo o 19. ob 14. uri in v ned Jjo 20. oktobra ob 11. uri »Fantom X« je velik kriminalni film. Predvaja se po globoko znižanih cenah v »Grajskem Uisiu«.
Abesinija 1935 je velefilm, ki je najpopularnejši in najaktualnejši film, ki se bo predvajal v celoti samo v »Grajskem kinu«. To niso samo odlomki iz zvočnih tednikov, ki nimajo nobene skupnosti, ampak je prvovrstno delo več mesecev največje berlinske »Ufe«, ki je edina snemala Abesinijo 1935, kakor diha in živi.
Ljudska univerza v Mariboru. V petek ob 20.15 uri bo predaval g. prof. Šilih o narodnosocialistični vzgoji v Nemčiji, v ponedeljek 21. oktobra pa g. prof. Stane Melihar iz Celja o našem Prekmurju. Skioptične slike.
Nočno lekarniško službo imata danes v petek Albaneževa in Konigova lekarna, jutri v soboto pa Maverjeva in Si-rakova lekarna-
Ker ie ponarejen denar razpečaval. Mariborska policija je prijela delavca Maksa Š. iz mariborske okolice, ker so ugotovili, da je razpečaval ponarejene kovance.
Nogo mu je zmečkalo. Davi so pripeljali v Maribor s koroškim vlakom 53-letnega delavca Franca Pušneca, ki se je včeraj hudo ponesrečil pri podiranju dreves pri Sv. Lovrencu na Pohorju. Puš-necu je drvo zgrmelo na levo nogo in mu zmečkalo stopalo. S koroškega kolodvora so ga mariborski reševalci prepeljali v bolnišnico.
Nevaren padec. V Oseku je padel s strehe 66-letni delavec Peter Sovec tako nesrečno, da si je zlomil hrbtenico. Prepeljati so ga morali v mariborsko bolnišnico.
Pod kolo. Na vogalu Vetrinjske ulice in ulice Ob jarku je nepoznan kolesar podrl na tla posestnika Karla Šmirmati-la- Pri padcu je mož zadobil več občut-
GHAJSKI KINO Telefon 22-19
Od danes dalje svetovnoznaria opereta
^Cigjoira Saaron"
7. Adolfom Woh!bruckom, FriUom Kampersom in Han.'i Knotekovo v glavnih vlogah. Prihodnji film velika veseloigra ,:Saj na zemlji"
V kratkem ptide senzacija dneva : Auasiiiija 193S največji aktualni film iz krajev kjer se vrše današnji boji. To je edini celotni film o Abesiniji, ki ga predvaja samo „Grajaki kino“.
Kino Union. Danes zadnjič nepozabni film »Chopinov poslovilni valček«. V
glavnih vlogah W. Liebeneiner, Sibylle Schmitz, Richard Romanovskv, Hanna Waag. Od danes četrtka dalje se ba predvajal pri vseh predstavah film »Abe-sinija v vojni z Italijo«. Zadnji in najnovejši originalni filmski posnetki vojnih dogodkov v Abesiniji.
Ukmšss® §ieišž?m
RKPEfn OAk.
Pec*k, 18. oktobra: Zaprto.
Sobota, 19. oktobra ob 20. uri: »Tar* f:ifie«. Red C,
Medalja, 20. oktobra ob 20. uri: »Izdaja pri Novari«.
Ponedeljek, 21. oktobra: Zaprto.
Tcrek, 22. oktobra ob 20. uri: »Medvedji ples«. Premiero. Rad !?.
V	soboto, 19. oktebra ponove za red C Moliereovo komedijo »Tartuffe:. Delo ie polno veselih situacij ter biča z jed* ko satirično ostjo svetohlinstvo.
Prcniara »Medvedjega p!esa« b> v torek, 22. oktobra za red B. Delo ;e napisal mnogo igrani češki dramatik Vilem Werner, čigar dela z največjim uspehom uprizarjajo povsod. »Medvedji ples« je izboren odrski komad, prav zabiven in efekten. Godi se v nižjih	kih
plasteh in ima tri dejanja, izmed katerih se drugo godi v baru. Režira J. Kovič, nastopi pa ves dramski ansambl. Pri premieri veljajo bloki.
nih poškodb po vsem telesu, tako da je moral iskati zdravniško pomoč.
Trg za ribe. Na današnjem trgu z=i ribe so prodajali sardele po 12, škombre po 14, očade po 18, mole pa po 20 D iti za kilogram.
Mariborsko vreme. Barometer 742.2, relativna vlaga 93, minimalna tempera* tura 8, maksimalna 16.8.
Nezgode in nesreče. Terezija Petrovi* čeva, postrežnica v Mariboru, je bila na trgatvi pri svoji sestri" v Zavrču. Pri prešanju je padla tako nesrečno, da se je poškodovala po vsem telesu, zlomila si je tudi desno roko. — Ivan Muršič, posestniški sin pri Sv. Marku, sc je pri mlatvi ajde hudo ponesrečil. Stroj mlatilnice ga je zgrabil za levo roko in mu io popolnoma zmečkal. — Alojz Novak* posestniški sin v Juršincih, je pri popravljanju strehe padel v globočino in zadobil smrtnonevarne notranje poškodbe. — Matija Mernik,-posestnik v Trbe-govcih, je vozil od mlatve žito. Med vožnjo sc je voz prevrnil in ga pokopal pod seboj. Dobil je težke notranje poškodbe; zlomljeni ima tudi obe roki. — Marija Kocmut, žena posestnika iz Trnovske vasi, je pri obiranju sadja padla z drevesa in se nevarno poškodovala; zlomljeno ima tudi desno nogo. Vse ponesrečence so spravili v ptujsko bolnišnico.
Ptujski sejmi. Konjski in goveji sejem
v torek 15. oktobra je bil dobro založen, kupčija pa je bila srednja. Prignali so 89 volov, 296 krav, 27 bikov, 34 juncev, 49 telic, 6 telet in 140 konjev, skupaj 64.1 glav živine. Od teh so jih prodali 215. Povprečne cene ža kilogram žive teže so bile naslednje: voli 2.50 do 4.25, krave 1.25 do 2.75, biki 2 do 3, junci 2 do 2.50, telice 2-25 do 3.50; konje in kobile so prodajali po kakovosti od 200 do 4000 Din, žrebeta pa od 300 do 1500 Din eno. Prihodnji konjski in goveji sejem bo 5. novembra. — Svinjski sejem v Ptuju, ki je bil v sredo 16. oktobra, je bil razmeroma dobro založen. Prignali so 333 rilcev, prodali pa 92. Povprečne cene za kilogram žive teže so bile naslednje: pr-šutarji 4.50 do 5, debele 5 do 5.80, ple-mene 4.25 do 4.50, prasci 6 do 12 tednov od 50 do 100 Din komad. Prihodnji sejem za prašiče bo 23. oktobra.
3tran 4.
JlarfBorsE^^
V	Mariboru, ftnc 18. K. 1935.
MARIJ SKALAN
ROMAN
Sida tiloMua
To iskanje brez vsakih opor ga je utru jalo do obupa, za katerim je vstajal zopet nov up:
»Morda je pa vendarle vse le domišlji ja? Ko bi imela koga, bi moral zaslediti neke sledove... če bi koga vprašal? Ne, nikoli, to bi bilo javno sumničenje. Umazal bi sam svojo lastno ženo. In ven dar. tako ni mogoče dalje. Ko bi govoril kar z njo? Tudi tega ne morem. Z njenim zdravnikom?«
7’edai se je spomnil, kako mu je zadnjič obljubil, da ga zopet obišče.
»K njemu pojdem . ..«
Ko se ie Sida čez nekai dni vrnila iz Maribora in se ga je izogibala še bolj kakor prej je dozorel njegov sklep v de janje. Sedel je v avtomobil in se odpeljal v mesto.
»Zelo pozno priliaiate, gospod Rogan,« ga je sprejel zdravnik.
»Cisto sem pozabil na najin dogovor.«
»Ker se je zdravje vaše žene med tem znatno izboljšalo, razumem.«
»Izboljšalo?«
»Ne opažete?«
»Ne.«
»Ni mogoče.«
»Nasprotno, zdi se mi, da je njena bolezen vsak dan hujša.«
»Tako se vam zdi? Iz česa sklepate to«?
»Iz njnega čudnega obnašanja. Izogiblje se me vedno bolj. Sploh — izogiblje se vseh in živi čisto vase pogreznjeno.«
»Nemogoče.«
»Zakaj?«
»Bila je predvčerajšnjim pri meni vsa vedra. Razveselil sem se je.
»Čudno.«
»Doma ni vedra?«
Nikoli.«
»Morda je ta zamišlienost le posledica njenega položaja. Na vsako mlado ženo vpliva močno taka sprememba, zla sti prvič.«
»Kakšna sprememba?«
»Nosečnost.«
»Nosečnost?«
»Seveda. Vaša žena je ver '
Vam tega ni povedala?«
»Ne.«
»Nemogoče.«
»Koliko časa?«
»Največ tri mesece.«
Ervin ie prebledel.
iseca.
»Ne več? Se morda ne motite?«
»Nikakor, gospod Rogan.«
»To je docela izključeno...«
»Zakaj?«
»Ker ker....«
Dalje ni mogel. Zardel je, povesil glavo in umolknil.
»Zakaj, ker? Povejte jasno*«
»Kti živiva že več mesecev 'docela ločeno...« je z muko spravil iz sebe.
»Kako, ločeno? Zakonsko?«
»Da. Dejaln je, da ste ji vi tako svetovali ... zaradi bolezni...«
»Jaz? Nasprotno, jaz...«
Zdravnik se je nenadoma prekini!. — Skozi možgane mu je šinila temna slutnja in z njo zavest, da je storil nekaj, česar ne bi bil smel. Toda bilo je že pre pozno. Ervin se je dvignil ves skrušen, stopil k zdravniku, sklenil obupno roke in dejal:
»Gospod doktor, kaj naj to pomeni? Moja žena je noseča. Največ tri mesece. In vi ji niste svetovali vzdržnosti?«
»Pač,« se je skušal izviti, »sedaj se spominjam, da sva nekoč govorila tud) nekaj podobnega, a mogoče je tudi, da me je napačno razumela ...«
»In če je noseča... Veste zagotovo? Je bila pr; vas tudi zaradi tega?«
»Ne.«
»Vam je sama povedala?«
»Ne.«
»Kako potem veste?«
»Zdelo se mi je*«
»Zakaj?«
»Po nekih znakih. Sicer sem se pa tu® lahko zmotil...«
»Torej niste trdno prepričani?«
»Ne.«
»Hvala Bogu! Morda le ni res.«
»Ako je tako, kakor mi pravite, potem gotovo ni res.«
»In če je vendarle? Gospod doktor, m> razumete? Potem... ni z menoj potem ima nekoga drugega...«
*Ah, ne mislite tako. Koga naj bi imela? Sumite koga?«
»Ne. Prav to je strašno ...«
»Pomirite se, gospod Rogan. Tudi zdravnik se lahko zmoti, ako sodi le površno ...«
»Mcrda, a črna senca vendarle ostane-Zdi se mi, da tudi sam spregledujem .. •«
»Vrnite se mirno k svoji ženi in pogovorite se 7 njo. Toda previdno. Njeni živci so bolni; ne pozabite tega!«
»Skušal bom, gospod doktor.«
In črna senca je ostala, rasla, se širila v neskončnost. Zagrnila je vse Ervinovo miselno obzorje. Ko se je vračal domov, je drevel njegov avtomobil skozi gosti mrak črnih slutenj in jedkih bole-čin. Za njim* ni bilo ničesar več, ne doline ne Jamnice ne gozdov ob cesti, še življenja izven tega ne...
(Se bo nadalievalo.) — im     ..........................
J. Hajšman:
V skupni fronti
z Jugoslovani
Dne 15. novembra je izstopil iz Jugoslovanskega kluba dr. Šušteršič in ž njim edini, popolnoma brezpomembni poslanec Jaklič. Izločila sta se sama iz naroda. Dne 22. novembra 1917. je bil dr. Šušteršič na ulici javno insultiran od soproge urednika organa klerikalne stranke »Slovenca«, kateremu je do nedavnega zapovedoval Šušteršič kot vrhovni gospodar.
Takšna je bila situacija na jugu, ko sem v polovici novembra 1917. prišel k »Slovenskemu Narodu«.
*
Istega dne. ko sem se pogajal z Jugoslovani o sodelovanju, sem šel zvečer z Giuniom naznanit drju. Šamalu. kaj smo se dogovorili. Dr. Šamal nam je dejal, da je bil dr. Kramer že pri njem ter da mu je to povedal. Čakalo pa me je še eno presenečenje: Giunio je pripovedoval drju Šamalu,'da bo od Novega leta naprej izhajal v Zagrebu nov dnevnik »Glas SHS« kot organ krfske deklaracije na ozemlju habsburške monarhije. Ta dnevnik mora imeti v Pragi dopisnika — vse popolnoma posvečenega, — da bi bilo tak6 tesno sodelovanje s Čehi kakor vzporednost z zamejno akcijo markantno označeni: prosil je drja Šamala, naj bi mi olajšal delo, da bi tudi temu listu mogel dopisovati jaz. Meni se je ta naloga zdela težka; šlo je za dva sicer tuja, toda zelo blizu si stoječa dnevnika, tako da bi mogel zapadati v skerna-tičnost; zelo težko je, pisati o isti stvari v dva velika lista, kakor sta bila »Narod« in »Glas«. Končno — sem dejal — vobče ne bom zmogel. Dr. Šamal je menil, da bi mogel pustiti kak časnik v
vsa vsebina našega življenja in vse u-smerjmo v odpor, prevevano po našem — češkem duhu. Cenzura je včasih kaj potlačila, vendar pa je mnogo prošlo, kar bi na Češkem ne bilo prošlo. Dopise sem pošiljal z običajno pošto, ekspresno, ne priporočljivo, ker sem vedel, da navadno pismo uide nepoklicanim pogledom, rekoir.andirano ne. Prišla so vsa prav in so imela povratno adreso. Toda že čez nekaj tednov me je opozarjal dr. Žerjav, da iščejo pisca, da so tudi v uredništvu izpraševali, kdo dopisuje iz Prage. Kmalu nato mi je pokazal dr. Žerjav, potem pa tudi Giunio, kako v pregledih tiska, katere je izdelovalo AOK (Armeeober-kommando = vrhovno armadno poveljstvo), opozarjajo na mnoge članke ter jih prikazujejo za vzor odpornega duha Čehov; nujno opozarjajo vsa uradna mesta v državi, da je to sistematična, premišljena akcija Klofačeva in Kramafeva. v stalnem sporazumu s češko akcijo za mejami, »torej najeta od antante«; urade opominjajo, naj ugotovijo, kdo to piše, da odkrijejo »tajno« zvezo z antanto, komplot proti Avstriji. Nikomur izmed številnih čuvarjev Avstrije ni prišlo na misel, da bi utegnila biti ta kakšna drugačna zveza nego »tajna«, najmanj pa, da se vzdržuje zveza z običajno pošto; če bi bili pogledali katerokoli moje ekspresno pismo, bi bili našli na njem po predpisu povratno adreso.
*
Drobna epizoda, toda ne morem je preiti; meče namreč jarek žarek jasne luči na kruto bedo teh dob in na češke ljudi. Iz uredništva so mi pisali, naj poiščem neke begunce, Slovence s Krasa, deželane iz okolice Trsta in Gorice; od jeseni 1915. so izseljeni, brez doma, v bedi, zapuščeni; nekje pri Kralupih. Njihove domove je razrušil do tal prijatelj-neprijatelj. V Kralupih sem imel dobrega znanca, realista, naročnika »Časa«, uči-
avstrijstva je takorekoč namah prevladal češki duh, oči so bile obrnjene k Pragi, ne samo po mojih člankih. Dosti često so se pojavljali v listu tudi članki z drugo značko. To je bil dr.1 Lah, profesor in napreden urednik, ki je prišel težko bolan z romunske fronte v Prago v bolnišnico in potem se je skrival pri nas v družini urednika Strakatega22); včasih se je oglasil kak študent, vzpodbujen po poročilih iz Prage.
Dopisi »Slovenskemu Narodu« dajejo sovisno sliko razvoja stvari na Češkem od konca leta 1917. do prevrata. Pred nekoliko leti sem te dopise zbral, jih dopolnil z izvirnimi, konfisciranimi besedili iz predcenzurnih iztisov in prevedel ter jim pripojil glose, ki z dopisi sovisno prikazujejo razvoj položaja na Češkem. | Minister dr. Kramer je napisal k tej zbirki uvod ter je pokazal, kakšen vpliv so imeli dopisi na prevrat v mišljenju ju-goslovanskega ljudstva, kako so učinko
sem videl, da članki ugajajo, da ljudje razumevajo, da se rubrika zares čita-Za njo se je ozval skoro ves češki tisk: »Narod«24), za njim očiščeni »Narodni li* sti« in pa agrarni tisk.
Spočetka januarja 1918. me je zaprosila dr. M. Slavikova, predsednica Združenja akademsko izobraženih žen, naj bi v skupini predavanj o časovnih vprašanjih, katera je prirejalo Združenje, predaval o jugoslovanskem vprašanju; pri* poročil me je dr. Heidler.25) Izdelal serfl na temelju podatkov od Giunia in drja Laha obširno predavanje.
Spomladi 1918., — ko smo se — Pn Treh kraljih20) in 13. aprilu — zlili z Jugoslovani v eno telo ter enoten instrument odpora proti habsburški državi, Je prišel Jaroslav Kvapil27) ter me zaprosil-naj čim najhitreje oskrbim za »Narodni divadlo« (— Narodno gledališče) prevod kakega gledališkega komada, najbolje slovenskega, ko toliko delamo s Sloven-
vali in kakšen delež ima Praga na jugo- ci. Zavzemal se je za to, naj bi se tudi
Pragi, morda poročevavstvo »Lidvvch | te,ja kimala, velikega godbenika in
uslužnega človeka; spoznala sva se v najžalostnejših časih: po ustavitvi »časa« nam je zbiral podporo, in kadarkoli sem se obrnil nanj, vedno mi je ugodil ter vedno pomagal. Drugega dne sem imel odgovor na pismo: slovenski begunci so pri Kralupih in briga se za njih »kot nekak njihov konzul« blagajnik s kolodvora v Kralupih — gospod Krejči; k niemu naj se popeljem, on ve vse. Popeljal sem se ter bil ganjen radi skrbi malega češkega uradnika, kateri se je iz zgolj nesebičnega zanimanja zavzel za reveže kakor oče, jim pomagal in svetoval ter pri uradih interveniral: eden izmed onih, ki je šel svojo pot dalje ter ni predlagal menic, ko je beda minila.
»Slovenski Narod« je dobil v kratkem posebno obeležje. Markantno fizijonomi-jo:	nad	duhom	Dunaja, nemštva in
Novin«, ali pa da bi si vzel koga na pomoč. »Glasu« nisem mogel odreči.
Prvi dopis »Slovenskemu Narodu :< sem pisal 13. novembra in istega dne, ko šem dobil številko s tem dopisom, sem dobil tudi pismo od drja. Kramerja; vzpodbujal je, naj marljivo pišem o vsem, kar spoznam za dobro, toda naj bi pisal zagotovo in bi dopisovanje ne zamenjal. S sodelovanjem pri »Glasu« je soglašal pod pogojem, da bo »Narod« na prvem mestu. Giunio in gospodje pri »Glasu« pa so vedno opozarjali, da je »Glas« važnejši nego — kakor so se izražali — »provincijalni« Narod.
Od teh dob so izhajali dnevno ali vsaj vsak drugi dan v ljubljanskem glavnem listu dopisi, datirani iz Prage, označevani z moje značko H. Referati, zmes, sličice, politika, gospodarstvo, kultura,
slovanskem odporu. Računam, da izide to delo, del mojih spominov in kos bilance mojega dela med vojno v tisku”);
dopolnilo bi te spomine s liko splošnega položaja in zato se omejujem v teh spominih le na najkrajše opombe o splošnem položaju.
Delo iz Prage na jug je bilo ena stran poglavja našega sodelovanja z Jugoslovani; druga stran je bilo sistematično informiranje češke javnosti o Jugoslovanih. Začel sem v »Češki Demokraciji« in delal' skrbno vse do prevrata v vseh listih, h katerim sem si izposloval pristop, izhajajoč s stališča, da je »jugoslovansko vprašanje vprašanje naše eksistence«. Največ sem pisal v tisk narodno-socialne stranke, potem pa v našo realistično »Češko Stražo«. V tej sem oskrboval praviloma zamejno rubriko, polnil to rubriko s poročili o antanti, a v glavnem o Jugoslovanih. Iz korešpondence
v »Narodnim divadlu« zrcalilo sodelovanje z Jugoslovani. Vzel sem z veliko radostjo Cankarjeve »Hlapce« ter sem jft prevedel nanagloma v nekoliko nočeh: v maju 1918. rzm prevod predal KholU' lektorju Narodnega gledališča; več P!’ o igri nisem slišal, lavina dogodkov se je vsula na nas ter je Cankarja pokopi'
et) Urednik »Narodnih listov«, znan pri)3’ teli Jugoslovanov.
«) Podčrtal prireditelj; umestno M bilo. d3 se našemu prijatelju zares želja izpolni!
23) Drug češki list, ki ie zastopal strcrnl!e' nja Češke mafije.
“) Vodja ene izmed češki mafiji pripadajočih skupin.
”) Dneva, ko so Cehi priredili veličastt'6 manifestacije za svojo državno samostoino«;-
~) Intendant Ntrodnega gledališča v PraS1-
Cuvalte
Razno
V SOBOTO IN NEDELJO
pojedina rac, piščancev in klobas v gostilni Tornše v Pekrah — Svira priljubljena godba. Vabi gostilničar. 4768
DANES VEČERJA
specijalitete morskih rib: brancini, zobaci na rešetki, moli, raki in grongi polmni, rakov rižoto, grongov brode-to s polento. Gostilna »Rotovž«, Vicel, Rotovški trg 8.  _____________4766
IŠČEM
čez 40 let staro varuhinjo za 6 mesecev starega otroka, eventuehio dam otroka v osikrbo. Vprašati Kejžarjeva ulica 26.	4747
	Kupim	Sobo odda
KUPIM DECIMALNO TEHTNICO od 150—200 kg in močen šivalni stroj. Naslov v upravi. 4752 Prodam	SOBO oddam s posebnim vhodom* eventuelno s štedilnikom. pravno za železničarja ali zi!' konski par. Studenci, Jujin čeva 95. 4750 Službo dobi	
SPALNICE, JEDILNICE, kuhinjske opreme, stole vseh vrst za takojšnje dobave zajamčeno kupite pri Novaku, Vetrinjska 7, Koroška S 4285	
	POŠTENEGA VAJENCA sprejme Karl Tratnik, in srebrar, Maribor, Orozn ^ va ulica 3.
MOŠKI TRENCHCOAT. skoraj nov, poceni naprodaj. Naslov v upravi »Večernika«. 4775	SPREJMEM UČENKO g v svojo specialno trgovino kuhinjsko posodo. Vicel. -J;« sposka ul. 5.
JABOLKA oddajamo po Din 1.50 naprej. Velika izbira. Kmetijska družba, Meljska cesta 12. 4749	Spomnite se CflP
Izdala konzorcij »Jutra« v Ljubljani; predstavnik izdajatelja in urednik: RA DIVOJ REHAR v Mariboru. Tiska Mariborska tiskarna d. d., predstavnik
STANKO DETELA v Mariboru.