294 Geologija • Tomaževa miza ■ Proteus 77/6 • Februar 2015 Tomaževa miza Jože Čar Slika 1: Tomaževa miza. Foto: Mojca Kavčič Goorjup. Kaj je Tomaževa miza in kje se nahaja? Poenostavljeno lahko rečem, da je to velika naravno oblikovana kamnita plošča, ki leži na ožjem, prav tako kamnitem stebru. Vse skupaj je videti kot velikanska goba s kamnitim »klobukom in betom« (slika 1). Kamnita plošča je povsem samostojna in je na čokati steber tako »umetelno položena« in naravno centrirana, da se z njim stika skorajda le v eni točki in jo z rokama lahko rahlo zazibamo. O Tomaževi mizi imamo le malo objavljenih podatkov. Doslej so bili napisani le krajši splošni prispevki za različne dokumente v okviru opisov naravnih pojavov na Idrijskem, nekoliko podrobneje pa za Une- scov seznam izbranih naravnih objektov idrijske geološke dediščine, vendar prispevki niso objavljeni. Na kratko je Tomaževa miza omenjena tudi v Geografskem zborniku (Pe-ljhan, Gorjup Kavčič, Benčina, 2011). Neobičajno razmišljanje je prispeval Ivan Moho-rič, ki meni, da je Tomaževa miza umetno izklesana in je služila kot obredni prostor keltskih druidov (Čenčur, 2005). Po večkratnem ogledu Tomaževe mize in širšega terena lahko brez zadržkov zapišem, da je Tomaževa miza z bližnjo okolico prava »geološka knjiga«. V njej so v obliki »geoloških zapiskov« zabeleženi številni dogodki in pojavi vse od nastanka kamnin, ki »mizo« gradijo, pa do postopnega oblikovanju v Tomaževa miza • Geologija 295 p/«i i «Hrtlini^jj "S« Občina Ziri V ftt rim {*« h —J __J "V".. jn) shr' «-Tomaieva mTa "fc. ■V a*--1 - i»rU Občina Idrija i " .. i* Slika 2: Zemljepisna lega Tomaževe mize. Avtor: Jože Car. Narisal: Rafael Bizjak. i i -V današnjo podobo. Upam, da bo pripoved o nastanku Tomaževe mize za marsikoga vsaj zanimiva, čeprav je v resnici več kot presenetljiva. Tomaževo mizo - ime je dobila po nekdanjem lastniku zemljišča - najdemo na območju Buhčevih Rup nad dolino Žirovnice jugozahodno od Raven pri Žireh. Leži le nekaj sto metrov znotraj idrijske občine pod Kovkom (slika 2). Pot do Tomaževe mize ni zahtevna in je ni težko najti, saj nas do nje iz Raven pri Žireh vodijo kažipoti. Velikost Tomaževe mize Za lažjo predstavo o njeni velikosti in dejanski obliki podajam nekaj izmerjenih podatkov: mizna plošča je velika 4,7 krat 4,3 metra ter ima zelo razgibane in nepravilne robove; njena debelina je približno 1,6 metra. Kamniti podstavek ima premer približno 2,6 metra in je na nižji strani visok približno 1,2 metra (zahodna stran), na najvišji pa 2,8 metra (vzhodna stran) (slika 3). Slika 3: Dimenzije Tomaževe mize. Risba: Jože Čar; izrisal: Rafael Bizjak. 296 Geologija • Tomaževa miza ■ Proteus 77/6 • Februar 2015 Slika 4: Geološka karta. Slika 5: Stratigrafska lega anizijskega dolomita, ki gradi Tomaževo mizo. Avtor: Jože Čar. Geologija v širši okolici Tomaževe mize Tomaževo mizo in njeno okolico vse do Buhčevih Rup na zahodu in Tomaževe gmajne na jugovzhodu gradi značilni svetlo-sivi do sivi plastnati, tu in tam stromatoli-tni dolomit srednjetriasne (anizijske) starosti (slika 4). Proti dolini Žirovnice na severu in Ravnam pri Žireh proti severovzhodu dolomit postopno prehaja v tanko do srednje plastnati temno sivi spodnjetriasni (zgornje-skitski) laporasti apnenec z vložki skrilavega apnenčevega laporovca. Dolomit in laporasti apnenec vpadata za 10 do 25 stopinj proti jugozahodu ali jugu. Obe kamnini sta delno zakraseli. Škraplje in dna vrtač so v glavnem usmerjene po različnih razpoklinskih in prelomnih conah (slika 4). O tektonskih razmerah bomo podrobneje razpravljali v nadaljevanju. Tu naj omenim le, da so pri nastajanju Tomaževe mize sodelovali triasni in pomiocenski tektonski dogodki. Tomaževa miza • Geologija 297 Tonfjjr« "VI - Lnvm [".. I n]Mni>nlw«Mil4 I _ "! MHUHriflOUM B i t Slika 6: Mizni blok. Risba: Jože Čar; izrisal: Rafael Bizjak. Nastajanje Tomaževe mize Začetje Presenetljiva je ugotovitev, da je bila Tomaževa miza zasnovana že v času nastajanja kamnine, ki gradi mizo in bližnjo okolico. Začetje, kot lahko rečem temu najzgodnejšemu obdobju, se je dogodilo v času geološke dobe anizij pred približno 240 milijoni let (slika 5). In prav te najzgodnejše dogodke, ki so ustvarili dva temeljna pogoja za kasnejši nastanek Tomaževe mize, je pravzaprav najtežje razložiti. Iz številnih geoloških zapisov v okolici mize ugotavljamo, da je kamnina, iz katere je sestavljena miza, nastajala v plitvem šelfnem morju. Odlagala se je kot apnenčevo blato v globini največ nekaj metrov, večkrat tudi v plimskem priobalnem pasu. Vendar usedanje apnenčevega blata ni potekalo nemoteno. Občasno je bilo zaradi viharjev in močnih neviht prekinjeno z nanosom različnih količin glinastega gradiva s kopnega. Glinasti sediment je prekril apnenčevo blato na morskem dnu v različni debelini - ponekod le v tanki prevleki, drugod malo več, marsikje se sploh ni usedal, saj so ga morski tokovi odnašali v druga morska okolja. Zaradi ve- likih kemičnih razlik med apnenčevim blatom in glino se usedlini pri zapletenih procesih strjevanja v kamnino (litifikaciji) nista »zlepili« in nastali sta dve ločeni kamnini: apnenec in glinavec. Oblikovale so se plasti apnenca, le ponekod z medplastnimi vložki glinavca. Tanki, prekinjeni vložki glinavca predstavljajo fizične prekinitve - lezike, ki dobro opredeljujejo posamezne plasti. Dogodki z nanosom glinastega materiala v plitvo šelfno morje so bili v obdobju anizija le redki, saj so sicer anizijske kamnine na Idrijskem na splošno le izjemoma plastnate in običajno brez medplastnih glinastih vložkov. Toda že kmalu po odložitvi je plastnati pli-tvovodni apnenec zaradi kemičnih razmer na dnu morja prešel vplastnati dolomit. Tudi ta zapleteni kemijski proces, ki ga imenujemo dolomitizacija, je »zapisan« v kamnini. Nastal je tako imenovani plastnati dolomit z medplastnimi vložki glinavca. Ker se je to dogajalo v obdobju anizija (slika 5), kamnino sedaj že lahko imenujemo »plastnati anizijski dolomit«. V zgradbi Tomaževe mize kot tudi v kamniti steni južno od tod opazujemo dve močnejši prekinitvi - leziki. Posebej izrazita je lezika z vložki gline, ki deli kamninski blok, iz katerega se je oblikovala Tomaževa miza, na dve plasti, in sicer na plast A in plast B (slika 6). Druga lezika omejuje blok z zgornje strani. Za lažje razpravljanje bomo kamninski blok imenovali »mizni blok««, leziko, ki blok loči v dva dela, pa »ločilno le-ziko«. Nad leziko je ležala plast B, iz katere je nastala mizna plošča, pod njo pa plast A, iz katere se je oblikoval podstavek (slika 6). Ločilna lezika je dobro vidna tudi v dolo-mitni steni južno od Tomaževe mize (slika 7). Pri pretvarjanju apnenca v dolomit (dolomi-tizaciji) je nastal drugi pomemben pogoj za kasnejši nastanek Tomaževe mize. Pri preoblikovanju je postala kamnina kristalasta. V našem primeru je plast B nad ločilno le-ziko - iz nje je kasneje nastala mizna plošča 298 Geologija • Tomaževa miza ■ Proteus 77/6 • Februar 2015 - prešla v obstojnejši, bolj debelo kristalasti dolomit, kamnina pod ločilno leziko A pa v manj obstojni drobno kristalasti dolomit (slika 6). Z nastankom prekinitev - lezik z vložki mehkega in hitro odstranljivega glinavca v anizijskem dolomitu - je bil torej že »ustvarjen« prvi odločilni pogoj za kasnejšo oblikovanje mizne plošče, ostro in popolno ločnico med mizno ploščo in podstavkom ter njeno dotikanje s podstavkom - skoraj (!) - le v »eni točki«. Drugi temeljni pogoj za oblikovanje Tomaževe mize pa je različna obstojnost dolomita nad ločilno leziko in pod njo. V trdnejšem debelejšem kristalastem dolomitu se je oblikovala obsežna mizna plošča (plast B), v manj odporni spodnji plasti (A) je nastal ožji podstavek. Oba temeljna pogoja za nastanek Tomaževe mize sta torej nastala že pred približno 240 milijoni let v obdobju spodnjega anizija (slika 5). Triasna tektonika (srednji anizij) in ločitev miznega bloka od okolice Pri naslednjih dveh korakih oblikovanja Tomaževe mize so sodelovali tektonski procesi. Za lažje razumevanje sledečih premislekov bi rad spomnil bralce, da poznamo tri vrste prelomov, ki so pregledno prikazani na sliki 8. Iz slike lahko vidimo tudi smeri pritiskov in posledice premikov ob različnih vrstah prelomov. Ze kmalu - ta »kmalu« morate razumeti v geološkem smislu - po nastanku dolomita so v obdobju srednjega anizija (širše: srednji trias - glej sliko 5) slovensko ozemlje zajela močna tektonska premikanja. Zaradi živahnega dogajanja v Zemljini notranjosti se je Slika 7: Ločilno leziko med mizno ploščo in podstavkom opazujemo tudi v steni južno od mize. Foto: Mojca Kavčič Gorjup. Tomaževa miza • Geologija 299 JlZMIČHI FRELOHI HfORMAJjHI PfiELOMI fa Montan l—[S litru bil* fc iinti pnonAarja bloliov Slika 8: Skice različnih tipov prelomov. ozemlje najprej dvigalo. V dvignjenih delih so delovale natezne sile, ki so »vlekle« posamezne dele Zemljine skorje narazen, tako kot je prikazano na skici b na sliki 8. Nastali so številni različno močni srednje-triasni normalni prelomi v smeri vzhod-za-hod in razpoke prečno na to smer (sever--jug). Tudi na Idrijskem ozemlju ni bilo nič drugače (Čar, 2010). Ob nateznih prelomih s smerjo vzhod-zahod so se nekateri bloki pogrezali, drugi pa zaostajali in ustvarjali nove povezave med kamninami. Ob razpokah sever-jug pa so se bloki dodatno lomili in nagibali. Nastajali so različno veliki tektonski jarki, omejeni z normalnimi prelomi. Najgloblji je bil tako imenovani Idrijski srednjetriasni tektonski jarek, v katerem je nastalo idrijsko rudišče (Čar, 2010). Severno od Idrijskega tektonskega jarka poteka po zaselku Podklanec v dolini Sovre imenovan Podklanški prelom (slika 4). Poteka od Podklanca mimo Raven pri Zireh in dalje čez Buhčeve Rupe do zaselka V Lomeh, kjer ga seka mnogo mlajši Zirov-niški prelom. Vzhodno od Buhčevih Rup se Podklanški triasni prelom razdeli v dva skoraj vzporedna prelomna kraka, ki sta med seboj oddaljena od 15 do 40 metrov (slika 4) in ustvarjata izraziti morfološki žleb. Ob južnem prelomnem kraku je nastala dobro vidna stena južno od Tomaževe mize (slika 4), severni krak pa je bolj razčlenjen in manj izrazit. Blok kamnin med obema prelomnima krakoma je nekoliko spuščen in oblikuje danes izrazit žleb v smeri vzhod-zahod (slika 4). Krhek, dolg in ozek blok dolomita med obema prelomnima krakoma se je zaradi nateznih razmer lomil ob približno se-ver-jug potekajočih manj izrazitih razpokah in razpadel na več različno velikih blokov. Na mestu, kjer je razdalja med prelomnima krakoma le približno 25 metrov, se je nahajal mizni blok, omejen z leve in desne z razpokami v smeri sever-jug (slika 4 in slika 9). Kot vidimo, so bili ob koncu srednjetriasnih tektonskih dogodkov (konec ladinija) pred nekako 229 milijoni let oblikovani že trije ključni elementi za nastanek Tomaževe mize — ločilna lezika, razlika v odpornosti razpadanja zaradi atmosferskih vplivov zgornjega in spodnjega dela mize ter tektonska ločenost miznega bloka v smereh sever-jug in vzhod--zahod. Mlajša tektonika in končno oblikovanje mize Nadaljnje oblikovanje Tomaževe mize je povezano s tektonskimi premiki, ki so nastali v najmlajšem geološkem obdobju in so še vedno dejavni. Opravek imamo s tektonskimi premikanji, ki so na sliki 8 prikazani na skici a. Ob prikazanih pogojih nastajajo prelomi, ob katerih bloki kamnin drsijo drug vzdolž drugega, se torej »zmikajo«, zato tovrstne prelome označimo kot zmične 300 Geologija • Tomaževa miza ■ Proteus 77/6 • Februar 2015 Slika 9: Potek triasnih prelomov, ki so prostorsko omejili mizni blok. Risba: Jože Čar; izrisal: Rafael Bizjak. prelome. Mimogrede: v tem času je nastal tudi znameniti regionalni zmični Idrijski prelom. Po umiritvi srednjetriasne tektonike je sledilo dolgo obdobje prekrivanja anizijske-ga dolomita z mlajšimi kamninami, ki so nastajale v različnih morskih okoljih (slika 5). Pred približno 45 milijoni let so se na Idrijskem odložile zadnje kamnine (eocen-ski fliš). Zaradi posledic, ki nastajajo na območju Slovenije zaradi podrivanja Istre pod Slovenijo, je nastopilo sila zapleteno oblikovanje velikih poleglih gub in narivov in - lahko bi rekli - »tik pred danes« so nastali še številni različno močni zmični prelomi, ki režejo celotno slovensko ozemlje. Vzporedno z njimi ali pa v smereh severozahod-jugo-vzhod in severovzhod-jugozahod potekajo številni sistemi razpok. Za razlago nadaljnjega oblikovanja Tomaževe mize je pomemben eden izmed razpo- klinskih sistemov v smeri severovzhod-jugo-zahod, ki prečka pogreznjeni blok dolomita med obema krakoma Podklanškega preloma prav na mestu, kjer je ležal mizni blok z ločilno leziko (slika 9). Razpoke, ki so za približno 15 stopinj odklonjene od smeri sever-jug, so dokončno »začrtale« njen zahodni in vzhodni rob ter njeno širino (slika 10). Z nastankom tektonskih razpok, ki so verjetno »stare« manj kot milijon let, so bili končno dani vsi elementi za oblikovanje Tomaževe mize. Bilo je vse pripravljeno za njeno rojstvo! Po vseh naštetih dramatičnih dogodkih je sledilo še končno oblikovanje Tomaževe mize. Treba je bilo le še počakati, da so atmosferski vplivi z raztapljanjem in erozijo razširili prelome in odstranili pretrt dolomit iz razpoklinske cone, ustvarili žleb in »osamosvojili« mizni blok, izprali glino iz ločilne lezike in dokončno morfološko oblikovali Tomaževa miza • Geologija 301 Slika 10: Pomiocenskiprelomi in razpoke so dokončno prostorsko »osamosvojili« Tomaževo mizo. Risba: Jože Čar; izrisal: Rafael Bizjak. robove mizne plošče. Zapišem lahko, da se je Tomaževa miza »rodila« v trenutku, ko je človeška roka prvič »zazibala« njeno kamnito ploščo! Za zaključek Tomaževa miza je torej rezultat številnih geoloških »naključij«, ki so se odvijala v 240 milijonih let. Glede na časovni razpon nastajanja in število dogodkov, ki so sodelovali pri njenem oblikovanju, jo lahko - verjeli ali ne - na Idrijskem primerjamo le z znamenitim idrijskim rudiščem. Prav gotovo je Tomaževa miza eden od najimenitnejših, najbolj neobičajnih in najatraktivnejših naravnih pojavov na Idrijskem, zelo verjetno pa tudi v širšem prostoru. Literatura: Čar, J., 2004: Terenski zapiski - osebni arhiv. Čar, J., 2010: Geološka zgradba idrijsko—cerkljanskega hribovja. Tolmač h Geološki karti idrijsko-cerkljanskega hribovja med Stopnikom in Rovtami 1:25.000. Ljubljana: Geološki zavod Slovenije. 1-125. Čar, J., Peljhan, M., 2010: Veliki tektonski pojavi na Idrijskem. Idrijski razgledi, 2, 2010: 100-110. Idrija. Čenčur, V., 2005: Zanima me vse, kar je nenavadno. Razgledi. Ljubljana. Mlakar, I., Čar, J., 2009: Geološka karta idrijsko-cerkljanskega hribovja med Stopnikom in Rovtami 1: 25.000. Ljubljana, Gorica (Italija): Geološki zavod Slovenije. Peljhan, M., Gorjup Kavčič, M., Benčina T., 2011: Geološka dediščina v Občini Idrija. Geografski zbornik, 58 (1): 4-11. Ljubljana.