34. štev.
V Kranju, dne 23. avgusta 1913.
Leto I.
Izhaja vsako soboto ob 5. uri zvečer. Uredništvo in upravništvo: Kranj št. 170 (Prevčeva hiša). — Naročnina za celo leto K 4-—, za pol leta K 2—, za četrt leta K 1—. Za vse druge države in Ameriko K 5"60. — Posamezne številke po 10 vinarjev. — Vse dopise je naslavljati na uredništvo lista „Save" v Kranju. Inserate, naročnino, reklamacije pa na upravništvo „Save" v Kranju. — Dopisi naj se blagovolijo frankirati. Brezimni dopisi se ne priobčujejo. Reklamacije so poštnine proste. — Inserati: štiristopna petit-vrsta za enkrat 12 vin., za dvakrat 9 vin., za trikrat 6 vin., večji inserati po dogovoru. Inserati v tekstu, poslana in posmrtnice dvojno. Plačujejo se naprej. — Rokopisi se ne vračajo. — Brzojavi: „Sava", Kranj.
Čekovni račun pri c. kr. poštno-hranilničnem uradu št.: 41.775.
Naša bilanca.
Na koncu smo! Tudi zadnji naš poizkus uveljaviti se na Balkanu, se je srečno ponesrečil in to tako temeljito, da je ta zadnja blamaža zaprla sapo tudi našim dunajskim oficijozom.
Ko so vse evropske velevlasti čestitale romunskemu ministrskemu predsedniku Majorescu radi srečno vspelega miru med balkanskimi državami, se je naposled spomnil tudi naš zunanji minister Berchtold, da bi bilo dobro čestitati. In storil je to ter čestital na srečno sklenjenemu provizom em miru. Je bil pač vesel grof Berchtold, ko se mu je posrečilo, na tako eleganten način povedati Majorescu, da smatra Avstrija mir le za začasen. A to veselje ni dolgo trajalo. Majorescu se je oglasil ter se zahvalil na čestitki in izjavil, da se ne more pridružiti naziranju grofa Berch-tolda, češ, da je mir le nekak provizorij. Velesile so svoječasno intervenirale, ko se je šlo za to, kako razmerje naj vlada med Turčijo in krščanskimi državami. Mir v Bukareštu pa se ne ozira čisto nič na Turčijo, nego urejuje le razmerje med krščanskimi državami. Ni torej prav nikakega povoda za intervencijo velesil. Tako nekako .se izraža Majorescu in te besede so tako jasne, da jih mora razumeti tudi naš Berchtold. Kdo bi bil verjel, da, si bo upala naša najboljša prijateljica, Romunija, dati kdaj Avstriji tak odgovor! A časi se spreminjajo in kar bi si ne bila upala nobena država še pred letom dni, si danes lahko privošči mala podunavska kraljevina, ne da ji bi bilo treba skrbeti za posledice.
Avstrija se je s svojo naravnost blazno politiko pripravila ob ves ugled. Ne samo na Balkanu, tudi naša najbližja zaveznica Nemčija, se vidno odmika iz prav umljivih razlogov. Saj ne bo nobeden politik tako neumen, da bo nekako prevzel soodgovornost za prismodarije našega zunanjega urada. Pa tudi ni čuda, da smo dospeli tako daleč. Saj je bil alfa in ornega vse naše zunanje politike: oslabljenje Srbije. Za vse drugo se nismo brigali. Ce pa smo se brigali tudi še za kaj drugega, so bile vse naše misli prepojene zopet le z
namenom, kako bi odščipnili Srbiji košček zemlje, in kako bi jo v narodno-gospodarskem oziru oslabili. Ni nam treba seveda povdarjati, da tudi tega nismo dosegli. Nasprotno, Srbija je postala močna ter neodvisna od Avstrije. Na zajutreku, ki ga je priredil Pašič grškim in črnogorskim delegatom v' Belgradu, je povdarjal, da mu nedostaja besedi, da izrazi veselje naroda nad zmagoslavnim pohodom in složnostjo zveze, ki je prestala najhujše izkušnje. Treba je sedaj dvigniti blagostanje naroda ter skrbno čuvati armado, da lahko branimo in širimo nacijonalno zapuščino. Tako je govoril Pašič in glasno ter radostno sta mu pri-j trjevala Veniselos in Vukotič.
Kaj pa pri nas? Kako skrbi pri nas vlada za blagostanje naroda? Na deškem.je komisarijat, na Hrvaškem je komisarijat in zadovoljnost ljudstva : se menda kaže na ta način, da se samokresi na-! merjajo na komisarja. Tudi minoli pondeljek je ; počil samokres in na srečo je zadela krogla hrvat-i skega kraljevskega komisarja le v roko. In kaj je vzrok temu? Upliv gneva in srda, ki se je vcepil '< v srca! To so posledice zatiranja in razmer, ki j jih je ustvaril Čuvaj na Hrvatskem. In ali je sedaj I kaj boljše? Je-li Skerlecz odpravil nevzdržljive : razmere, ki vladajo na Hrvatskem? Je-li odpravil J konfiskacije in aretacije? Tudi njemu je bila edina I misel, razdvojiti narod na Hrvatskem. A koj prvi i poizkus nahujskati Hrvate proti Srbom, se mu je temeljito ponesrečil.
In kje tiči vzrok za vsa ta dejanja. Opozici-jonalne stranke imajo tako ponižen program, da se mora človek, ki iz periferije opazuje to zatiranje in izkoriščanje, naravnost čuditi. Vse opozicijonalne stranke so se združile, da preprečijo večino v sa-j boru, ki bi bila izvoljena s pomočjo brahijalne sile in korupcije. Vsako večino pa, ki bi bila izvoljena na podlagi pravičnosti in svobode, bi opozicija podpirala in gotovo ne delala sitnosti vladi. Ali more biti še kaka zahteva ponižriejša in skromnejša? A komisar se zmeni zanjo toliko, kakor za lanski sneg in vzor mu je nekdanja Khuenova politika, ki je Hrvatsko privedla do tega, kar je sedaj.
Cim močnejša pa postaja Srbija, tembolj se jo naši gospodje na Dunaju boje. Ne pomislijo pa,
da bodo avstrijski Srbi, čimbolj se jih bo zatiralo, tembolj stremili po združitvi s Srbijo. Čimveč slabih izkušenj smo že doživeli s starim avstrijskim geslom: Divide et impera, tembolj poskušamo našo srečo ž njim. Ta se pri tem ne more poroditi kaj pametnega, je samoobsebi umevno.
Tako smo zgubili po docela ponesrečeni politiki ne samo zaupanje lastnih slovanskih narodov, nego zgubili tudi ves upliv na Balkanu. Kdo se ne spominja časa, ko je posetil Hotzendorf Bukarešto, da se dogovori z romunskimi generali glede operacijskega načrta, če bi bilo treba marširati na Balkan. In po slabih osmih mesecih odgovarja Romunija na čestitke našega zunanjega ministra na gori omenjeni način. Se tega je bilo treba, da spoznamo, kako daleč smo jo zavozili. Ta izjava romunskega ministrskega predsednika je jasen dokaz, da tudi Romunija odklanja naše politično prijateljstvo. Sporekli smo se torej tudi še z zadnjo balkansko državo, ki je bila na naši strani. Izdali smo milijardo za mobilizacijo, protestirali in inspirirali, grozili in rožljali smo z orožjem, stavili ultimate, na našo zahtevo so defilirale srbske čete pred našo zastavo ter prisilili smo Črnogorce, da so postavili križ patru Palicu, a v političnem kakor tudi v narodno-gospodarskem oziru smo doživeli popoln fiasko.
Bilanca naša je torej docela pasivna in zadnji čas je, da napove naš zunanji urad— konkurz.
Dva tekmeca.
Včasih nam neznaten dogodek odpre vpogled v važna politična vprašanja in nas privede do jasnega pojma o razmerju držav, ki nazunaj žive v najlepšem soglasju, ki pa so dejansko brezobzirne tekmovalke. Mnogo smo že slišali o fran-cosko-italijanskem bratstvu, na oficijelnih banketih je že marsikak upliven'diplomat in državnik na-pival sorodnima narodoma, ki sta se razvila na podlagi skupne tisočletne kulture in ki korakata danes na čelu prosvete. Zato smo se za časa italijansko-turške vojne prvi hip zelo začudili, ko
PODLISTEK.
Smrtni greh.
Konec.
Iz glasu, s katerim je ena izpregovorila ime Cecilija in druga ime Jenny, je bilo razvideti njih medsebojno razmerje. Brez dvoma sta bili prijateljici ali z različnimi pravicami.
Gospa Cecilija je obvladala mlado gospo z nekakim duševnim materinstvom. Stala je takorekoč pod kuratelo mlade vdove . . . ,,PreštevaIa sem, koliko časa je minilo od tvoje poroke . . odgovori Cecilija. — „Šele pet mesecev in že ima Kari to sitnost nad seboj." — „Mož ni odgovoren za ženo . . ." — „Svet misli o tem drugače ..." — „Ali stvar ga vendar nič ne briga . . — „Koga pa drugega? ..." — „Cerkev." — „In ti misliš, da cerkev ne bo smatrala tvojega moža za soodgovornega?"' — „To bi mogla le tedaj, ako mi bi bil mož prigovarjal k grehu, potem bi bil storil, tuj greh." — Oh, kaj takega se pač še ni zgodilo . . In izpod stroge maske, katero si je nadel Cecilijin obraz, se je skorodane izmuznil smehljaj. Ali obvladala se je ter peljala Jenny na majhen, nizek, med odknoma stoječi kanape. Prijateljici sta sedeli tamkaj tako tesno skupaj, da sta se dotikali z rameni. Tako vabljivo je bilo zaupno šepetati, izpovedati se. Gospa Cecilija je poljubila mlado tova-rišico.
„Pravzaprav te niti sprejela nisem," reče in oblačno čelo se ji zgladi. „Vse pregrešne lastnosti pokvarijo harmonijo življenja in zato jih smatram tudi vedno za de mauvais gout. . ." Jenny ostane tiho ter gleda nepremično na rože, ki so bile vdelane v preprogo na tleh. „Ali mi ne moreš imenovati kako olajševalno okolnost, ljubček moj ?" — „Skoro nobene." — „Ah! .. ." — „V.prvem hipu je bilo to le raztresenost; ali kasneje, ko sem se zavedla, tega nisem mogla več pustiti. Daj mi tvoj robec, Cecilija.'' In kmalu je bil robec premočen od solz. Vdova poljubi iznova prijateljico ter ji za-šepeta na uho: „Kako je torej bilo? ..." — Jenny pa prične pripovedovati z zadušenim glasom, ne da bi vzela robec izpred oči. *
„Karl se je odpeljal v četrtek pred kosilom. Pravzaprav bi se bil moral odpeljati šele po kosilu, ali dobil je brzojav našega oskrbnika, ki ga je klical takoj na naše posestvo. Pil je torej le časo vina ter jedel pašteto. Pa mi je bilo prav neprijetno, ker sem ravno pripravila fino, bogato kosilo. Tako mi je odšla zahvala, na katero sem že dolgo računala. Dasiravno je moj mož sledil le svoji dolžnosti, sem bila vendar užaljena. Saj veš, Cecilija, kako bolestna je taka prevara! Kajti, prvič ; pašteta, katera se mi do danes še ni nikdar po-1 srečila. Trda je bila, da je obdržala obliko, a vendar I se je v ustih kar stajala. Poleg tega sem imela jere-I bice, ali kakšne jerebice! Pol pečene, pol dušene, i Na videz neumnost! Ali — naravnost izvrstne." —
Gospa Cecilija se ne more vzdržati smehljaja, ko sliši, kako minucijozno pripoveduje prijateljica vse posameznosti, ki so se vršile pred dramo. Ali lastna gurmandiza jo je pripravila do tega, da se je jela tudi ona pečati s posameznostmi. „Kako torej daš pripraviti jerebice," vpraša na videz brez zanimanja. — „Najprvo jih spečem na ražnju na pol, potem jih razrežem v polovice ter jih položim v ponev. Kasneje jih polijem z lastnim sokom in s kislo smetano." — „Kislo?" — „Seveda. Mais ce qu'il y a d' essentiel, to so brinove jagode ..." — „Ki se jih naposled dodene?" — „Da, da!"
Obe gospe sta za hip obmolknili ter premišljevali. Kar zakliče Jenny z žalostnim glasom: „Ko se je Kari odpeljal, je šlo vse v shrambo, kajti prešel mi je ves tek, tako sem bila žalostna in jezna! . . . Drugi dan ..." — „No, in kaj je bilo prihodnji dan?" — „Prihodnji dan je prišel Valter, ali bolje rečeno, prigrmel je . . ." — Gospa Cecilja, ki je slutila, da pride sedaj najinteresantnejši del povesti, se vsede še bolj komodno.
„Prigrmel je torej," nadaljuje Jenny, „ter klical že na pragu: ,Reši me, draga sestrična! Umrem gladu in žeje! . . .' Razposajenec me imenuje namreč sestrično, dasiravno sva komaj v sorodu. Ali ta naslov vporablja jako rad in gotovo mu to napravi obilo veselja ..." — „In daje privilegije . . ." — „Katere je tokrat izrabljal, da me pogubi. Ali tamkaj (in stegnila je nežen kazalec navzgor) mu to ne bo odpuščeno ... — Ko je Valter tcrej
smo čitali, kako se je razburila vsa francoska javnost, ker so italijanske vojne ladje ustavile in preiskale parnika „Manouba" in „Cartage". Razvil se je resen spor med obema državama, ki je pokazal, da Francija gleda z zavistjo in ljubosumnostjo na vojne uspehe svojega soseda, in da razmerje med Rimom in Parizom že delj časa ni več odkritosrčno.
S tihim občudovanjem zre ves svet na mlado državo na apeninskem polotoku. Italijanski natod živi po večini ob obali, njegov pogled je uprt v daljavo, tja čez morje v širni svet. Zato je popolnoma naravno, da stremi hrepenenje vsega prebivalstva ven iz ozkih mej domače grude, da je postala italijanska politika v novejšem času vedno bolj ekspansivna. Pri tem so pokazali Italijani nenavadno življensko moč in vstrajnost. In temu se ni čuditi. Njih narodna zavest, važen činitelj v razvoju držav s prebivalstvom iste narodnosti, se je zadnja leta nerazmerno povzdignila, velikansko navdušenje je spremljalo italijanske vojake na njihovi poti v libijsko puščavo, še z večjimi častmi so sprejeli zmagovalce, ko so se vrnili v domovino. Državne finance, predpogoj narodnega blagostanja, so kljub visokim vojnim stroškim ostale v izbornem stanju. Opozicija Vatikana, ki je v začetku zastrupljala vse javno življenje in je onemogočila marsikak načrt italijanske vlade, je stopila skoro popolnoma v ozadje. Z eno besedo, Italija je postala važna velesila, ki lahko zre z veselim upanjem bodočnosti v obraz.
Na podlagi mirovne pogodbe, ki so jo lansko leto po vojski v Cirenaiki podpisali zastopniki nasprotnih strank v švicarskem mestu Lausanne, je dobila Italija Egejske otoke ali takozvani Dodeka-neso kot poroštvo za to, da Turčija odpokliče vse svoje vojake iz Libije. S tem je prišla važna postojanka v vzhodnem Sredozemskem morju, četudi samo začasno, v posest Italijanov, ki jo bodo v političnem in gospodarskem oziru lahko poljubno izrabljali za svoje namene. Njihov upliv bo v škodo drugim narodom prodrl v mnogo večjem obsegu kot dosedaj proti vzhodu, v Malo Azijo in v Sirijo.
Francija je postala ljubosumna in je v neprijetni zadregi. Ko je Italija doprinesla prve dokaze svoje vztrajnosti, se v Parizu niso preveč razburjali in so gledali ravnodušno na njen razvoj, toda ko je njena armada vkorakala v Tripolitanijo, in so videli pred sabo močno in izvežbano vojaško silo, so postali pozorni. V Sredozemskem morju, kjer je dosedaj igrala vodilno vlogo Francija, je stopila naenkrat v ospredje Italija, v zavesti svoje moči in polna drznih načrtov; v evropskih vprašanjih je nastopala s tako diplomatično prebrisanostjo, da je žela uspeh za uspehom. Francoska ljubosumnost se je popolnoma naravno morala razviti v javno nasprotstvo. Samo na ta način si lahko razlagamo neprestane spore med obema državama tekom vojske v Cirenaiki, posebno pa stališče Francije glede Egejskih otokov.
Italija je na londonski konferenci veleposlanikov zahtevala, naj južna meja Albanije sega vsaj do zaliva Ftilia in do rtiča Stylos, ker bi samo na ta način ostala morska cesta med otokom Krfom in albanskim obrežjem prosta in bi Grški v slučaju vojne z Italijo ne nudila nobenih ugod-
nosti. S tem bi Grška izgubila seveda precej ozemlja. Nesoglasje med obema državama je skušala Francija odstraniti s predlogom, naj Italija odstopi Egejske otoke Grški, in naj se v nadomestilo zato južna meja Albanije določi sporazumno z Italijo. Francija je torej razblinila vprašanje Egejskih otokov v evropsko vprašanje, ki naj bi spadalo pred forum londonske konference veleposlanikov. To naziranje je napačno. Določitev albanske meje je vprašanje, ki sega v delokrog velesil, usoda Egejskih otokov pa je odvisna samo od pogodbe med Turčijo in Italijo. V Rimu pač nimajo neposredno drugega namena, kot obdržati otoke toliko časa, da zapusti zadnji turški vojak Libijo, in v Carigradu tudi niso pripravljeni, izročiti Dodekaneso Italiji v stalno posest. Lozanska mirovna pogodba je bila podpisana še pred balkansko vojsko in ni torej v nobeni zvezi z letošnjimi političnimi zapletljaji. Ko bo Turčija natančno izpolnila omenjene mirovne pogoje, ji bo Italija izročila otoke: velesile naj potem same odločijo njihovo usodo.
To načelo, ki ga je zastopala Italija na londonski konferenci, je pravno popolnoma utemeljeno. Dejansko je seveda položaj mnogo bolj zamotan. V Parizu trdijo, da bo Italija izročila otoke samo v tem slučaju, če bo imela varne garancije, da ostanejo trajno v posesti Turčije. Poleg tega baje obstoja, kot poročajo francoski listi, tajna določba lozanskega miru, ki dovoljuje Italiji posebne predpravice na otokih in na obali Male Azije ter ji omogoča uspešno konkurenco z Grško in s Francijo, kar bo velikega pomena v trenotku splošne likvidacije Turčije. „Echo de Pariš" celo naravnost trdi, da Italija nikdar ne bo izročila vseh Egejskih otokov.
Kljub javnim in zahrbtnim grožnjam Francije je Italija v Londonu dosegla svoj namen. Sir Ed-ward Grey se je izrekel proti francoskim zahtevam, pridružile so se mu tudi druge velevlasti, vprašanje Egejskih otokov je za enkrat ostalo nerešeno. Italija je po zaslugi svojih diplomatov sijajno zmagala na vsej črti.
Boj za nadvlado v Sredozemskem morju postaja vedno bolj aktualen. Stopil je v ospredje nevaren konkurent Francije, ki ima na razpolago močno vojno mornarico, in čigar jezik, industrija in trgovina zavzemajo že sedaj važno mesto v Levanti in" v severnoafriških pristaniških mestih. Dvomljivo je, če bo Francija mogla ovirati Italijo v njenem velikopoteznem razvoju.
Nekaj misli in predlogov k izobraževalnim tečajem.
Konec.
Predmeti, ki se poučujejo v trgovskih akademijah oz. trg. boljših dvorazrednicah, — da ne gremo previsoko — so razun jezikov navadno še \ sledeči: korespondenca, trg. računstvo, knjigovodstvo, nauk o blagu, kontorska dela, nauk o trgovstvu, i v najširšem smislu besede, trgovsko in menično i pravo, k čemur pridejo ali bi vsaj priti morale še i discipline: trg. zemljepis, pol. aritmetika, nauk o i občilih (zlasti glede na zelo važno tarifstvo in ca-rinstvo), kemija, nar. gospodarstvo, in vsaj osnovni i
nauki o avstr. upravi in ustavi, naposled manipu-lacijska dela: Stenografija in strojepisje. Od vsega tega imamo na programu edino knjigovodstvo in stenografijo, gotovo preenostransko in nezadostno tudi za prvi začetek. Kaj pomaga najlepše dvojno knjigovodstvo, ako ne znaš izračunati današnje vrednosti npr. avstr. kronske rente, ali devize London? Navezan si na delo drugega uradnika brez možnosti kontrole!
Med naštetimi strokami trgovske znanosti je razločevati med takimi, ki jih more poučevati samo trgovsko-izobražen človek in med onimi, ki jih zamore predočiti tudi drug izobraženec, profesor ali jurist. Take so: Trgovsko in menično pravo, trg. zemljepis, kemija, nar. gospodarstvo, avstr. uprava in ustava, stenografija in strojepisje.
Za te predmete nam ni treba beliti glave: dosti ljudi imamo, ki bi lahko in z veseljem prevzeli in poučevali te stroke.
Toda tudi v drugih disciplinah nam ne manjka sposobnih ljudij. Saj imamo kontor g. veleindustr. Majdiča z zelo sposobnimi uradniki, imamo druge velike trgovine in veščake, ki bi morda manjšo teoretično znanje znatno nadkrilili z bogato praktično izkušenostjo. Tako bi se lahko pridobilo strokovnih učiteljev vsaj za sledeče: korespondenco, trg. računstvo, kontorska dela, če bi tudi morali začasno opustiti važne tvarine, n. pr. nauk o blagu, trgovstvu, tarifih in carinah ter občilih sploh in pol. aritmetiki, dasi bi se tudi tukaj gotovo izpolnile biblijske besede: Iščite in našli bodete vsaj na podlagi delitve dela.
Tako si predstavljam zasnutek za prihodnjo 2 letno trgovsko šolo za naša dekleta, ki bi sčasoma gotovo dobila pravico javnosti, bila ponos lepe Gorenjske, vir dohodkov našemu meščanstvu in — last not least — preskrbovališče za službe naših deklet.
Zdaj pa: Naj se sliši tudi mnenje drugih. Na očitek fantastičnega idealista sem že itak pripravljen ! Dr. J. L.
POLITIČNI PREGLED.
Prijateljstvo Nemčije do Avstrije.
Kako naivne misli glede nemškega prijateljstva do Avstrije so imeli naši patrijoti, ki so v ravnokar minoli balkanski vojni silili na vse pre-tege na vojno s Srbijo, kažejo članki, ki jih sedaj objavljajo osobito krščansko-socijalni listi in ki so polno jeze na nemške zaveznike. Te krščanski prijatelji krvoprelitja so bili prepričani, da nam Nemčija za različne neumnosti našega zunanjega urada, da na razpolago kar celo svojo armado. Ker pa imajo v Nemčiji nekoliko drugačne pojme v racijonelnosti zunanje politike in ker čutijo onkraj črno-žoltih mej predvsem potrebo, dvigniti blagostanje lastnih prebivalcev ter smatrajo zgolj prestižno politiko le bolj kot postransko stvar — dobrovedoč, da se prestiž ne pusti obdavčiti, večji dohodki pa — so na vse naše zahteve kaj razločno odmigali. In to jezi naše junake v varnem zavetju in svojo jezo dokumentirajo s prilično sledečimi mislimi: „Neobhodno potrebno pa je, da osvetlimo stališče Nemčije napram nam v balkan-
zaklical: ,Umrem gladu in žeje! . . .' sem se glasno zasmejala ter sem ukazala hitro prinesti steklenico vina, pašteto in jerebice." — »Manjkajo le še raki, un buisson d' ecrevisses, pa bi bilo kakor v — kabinetu pri Dresslu," reče vdova kar tja vendan. — „Čudno, ravnotako je rekel tudi Valter. Ko je bilo vse pripravljeno, pregovoril me je ta lažnjivi klukec, da sem pila kozarček za kozarčkom. Ali kaj pa je tudi vse počel! Saj ga zdravi humor ne zapusti nikoli ali tokrat je prekosil samega sebe. Človek bi bil počil smehu. Tako sem bila razposajena, da sem mu skoraj pozabila imponirati kot omožena gospa. Šla bi se ž njim tudi slepih miši. In ko sem bila po vinu napol opojena in vesela kakor kaka mala penzijonatka, spozabila sem se popolnoma in . . ."
Nje glasno ihtenje je prekinilo konec pripovedovanja. Dolgo in bolestno je jokala ter se kar ni mogla pomiriti. Gospa Cecilija jo je pritisnila nase, poljubovala jo ter rekla s skoro materinsko umerjenostjo: „Umiri se, uboga Jenny; naj bo tvoja krivda še tako velika, tvoj kes in tvoje solze so jo deloma popravile. Rekla sem c' est grave, in tudi sedaj še to trdim. Ali priznati moram, da je mnogo olajševalnih okolnosti. Predvsem te opravičuje tvoja mladost in popolno pomanjkanje izkušenj. In pomisliti je tudi treba, da se v trenotku greha nisi zavedala. Obdana si bila od atmosfere opojnosti, kakršno prav gotovo umetno ustvarjajo moški v pogtrbo našega nežnega spola. Taka prisiljena veselost je za nas jako nevarna, dasiravno je romantično-elegična turobnost včasih še nevarnejša. Tej zapademo me ženske kakor muhe za-
I strupljenemu sladkorju . . ." Kratek čas molči ter I nadaljuje potem vzdihujoč: „Na ta način sem bila i jaz nekoč zapeljana ..."
To priznanje je prišlo tako izuenadno, da je j Jenny pozabila na solze. Robec ji pade iz rok in z velikimi očmi gleda v gospo Cecilijo. „Kaj praviš, Cecilija? ... Ti zapeljana?" Vdova vzdihne ter <■ pokaže z rožnatim prstom na miniaturno sliko blede moške glave s sanjavimi očmi, ki je visela poleg orjaške slike gospoda senatorja.
Nekaj časa drži prst v tej smeri in potem I reče:  „To ... je moja krivda."  Potem pokaže i dvigajoč prst više na rumeni koščeni 6braz nad ! visokim zlatim ovratnikom in tiho zašepeče: „In to ... je moja opravičba."
Jennyne svetlikajoče  oči   postajajo vedno večje v začudenju in nemirju. Komaj slišno za-šepeta: In ali je že dolgo tega? ..." — ..Štiri i leta sb minula."  — „Kaj? ko je še živel tvoj j mož?" — „Da, ko je senator še živel." Smrtno ' prestrašena je mlada gospa molčala. Potem na-| daljuje Cecilija: „V inozemstvu sem se seznanila j žnjim, v kopališčih — v njegovih rokah je violin-; cello jokal   kakor   človek.   In   tega joka niso j ustvarjale strune godala, nego umetnikova duša. Kamenito srce bi moral imeti človek, da ga ta melanholija ne bi bila ganila . . ." Vzdihujoč ji je počivala lepa glava na prsih.
„Nikdar nisi o tem pripovedovala," šepeče Jenny z nemirnim glasom. — In nikdar ne bi bila tega storila, ako ne bi . . ;■" — „Kaj, ako nebi?" „Ako danes ne bi vedeli, da nama drugi pred drugo ni treba povešati oči." — »Zakaj pa?" —
„Ker sva si danes enaki." Jenny ji ne da izgovoriti; raz divan poskoči in zakliče polno strahu: „Kaj praviš, Cecilija? Ne morem tega verjeti. Ali je moj greh res tako težak, kakor tvoj?" — „Celo težji." — »Ali jaz vendar nisem prisege prelomila, nisem izrabljala zaupanja, ne omadeževala časti! ..." — Gospa Cecilija postaja bleda. „Kako pa?" vpraša jecljajoč. „Saj si sama rekla: „Opojena po vinu in vesela kakor mlada penzijonatka spozabila sem se popolnoma in . . ." —
„Sem jedla malo stegno srnjaka, pozabivši, da se moramo v petkih postiti." Bledi obraz gospe Cecilije postane temnordeč. Vzame svoj fini robec ter ga začne grizti s svojimi drobnimi belimi zobmi. — „To je čudno . . ." ihti s popolnoma drugačnim glasom, „ti si me prevarila." — Jenny hiti k nji in jo prime za obe roki: ..Odpusti mi . . ." reče sočutno, ,,jaz nisem kriva . . ."— ..Zakaj si pa rekla, da si storila smrtni greh?" — „Vzgojena sem v samostanu . . . tamkaj so mi rekli, da pride vsakdo v pekel, kdor prelomi post in da tudi nezavednost ne varuje pred tem ..."
Tužno se nasmehne Cecilija in upre pogled v tla, kakor da bi prijateljici ne mogla pogledati v oko. Hipoma pa so se ji zasvetile solze ob trepalnicah ter liki biseri padali iz obleke na preprogo. In par trenotkov pozneje sta sedeli obe gospe v prijaznem svetlem budoarju mirno skupaj. Srkali sta iz malih kozarcev sladko vino in jedli male piškote. Obe sta se smejali kakor dve raz-posajenki.
skem vprašanju. Tu pa moramo žalibože konstatirati, da se Berlin v svoji politiki ni oziral v celi | težki krizi zadnjih desetin mesecev niti najmanje j na zavezniško zvestobo in pomoč nasproti naši j monarhiji. Koj v začetku prve balkanske vojne nas je pustil Berlin na cedilu s tem, da se je branil dati tozadevno izjavo. A tudi kasneje, v celem razvoju balkanske krize, nam je stala Nemčija pri poizkušnjah,   varovati  naše   balkanske interese, večkrat na potu, oziroma nam je padla naravnost j v roko. Nemčija je stala v balkanskem kakor tudi t v drugih vprašanjih na stališču absolutne neintere-siranosti, koje stališče jeza našo monarhijo toli škodljivo. Ko se je potem začela tretja balkanska vojna, nam je Nemčija zopet prekrižala pota. Nerazumljiva sebičnost je Nemčijo tudi v tej zadnji fazi fealkahske krize pripravila do tega, da nas je pustila popolnoma na cedilu. In sedaj, ko gre zato, da se v zadnjem trenotku popravi, kar se je zamudilo, nam je Nemčija padla naravnost v hrbet. \ V tem, ko se trudi naša diplomacija, da doseže revizijo sklenjenega miru v Bukarešti, ze zdi Berlinu bolj pravilno, da nastopi .demonstrativno proti željam zaveznice in označi ta mir za končno veljaven in definitiven. To naziranje pa je v najhujšem nasprotstvu z dolžnostmi zvestega zaveznika. Žalibože so se v sedanji krizi besede nemškega cesarja o nibelunški zvestobi in o bliščeči brambi j izkazale kot prazne fraze. Malenkostni egoizem, ki ga je narekovala kramarska konkurenčna zavist ter še rodbinska politika v Atenah, je izpodrinila \ idealna čustva v nemški politiki."
Da, ako bi vodil nemško zunanjo politiko cesar Viljem! Ker pa imajo pri teh vprašanjih odločevati i tudi trezni in dalekovidni nemški politiki, se je stvar izvršila nekoliko drugače. In kdo ve, ako ne tudi — nam v korist?
Atentat na kraljevskega komisarja Skerlecea. |
Ko se je dne 18. t. m. vračal kraljevski komisar za Hrvatsko baron Skerlecz iz Markove i cerkve, kjer je prisostvoval slovesni maši ob priliki 75. rojstnega dne cesarja, je predrl nek delavec j Štefan Dojčič policijski kordon ter ustrelil na komisarja. Ranil ga je na desni zgornji roki. Napa- i dalca je policija in občinstvo takoj prijelo. Izjavil je, da je prišel nalašč iz Amerike, da reši Hrvaško večnega zatiravanja in komisarijatev. Dojčič je dospel meseca oktobra v Zagreb ter je iskal prilike, da bi dobil tedanjega komisarja Čuvaja. Ker pa ni našel take prilike, se je peljal ponovno v Budimpešto, da bi Čuvaja dobil. tam. V Budimpešti si je-kupil tudi revolver, s katerim je izvrši! atentat.- Državnega tajnika Unkelhauserja je smatral Dojčič za ustavnega banovega namestnika, zato proti njemu ni hotel izvršiti atentata. Že se je hotel Dolčič vrniti v Ameriko, ko je bil imenovan Za komisarja bar. Skerlecz. Takoj se je odpeljal i v Zagreb, kjer je prenočeval v neki zakotni gostilni, ne da bi se bil naznanil.
Policijskemu šefu je izjavil Dojčič: Hotel sem rešiti Hrvatsko tiranstva in dokazati Dunaju in Budimpešti, da danes na Hrvatskem ni mogoče delati kar kdo hoče. Prvi komisar je lepo naključju ušel smrti, drugi je bil lahko ranjen in če imenujejo še tretjega, ta gotovo ne bo ostal živ. Ne obžalujem, kar sem storil, nisem nervozen in nisem eksaltiran, izvršil sem atentat pri polni zavesti. To je treba izrecno povdariti, ker so Jukiča proglasili za slaboumnega. Jaz pa hočem dokazati, da se more tudi normalen človek odločiti, da stori kaj takega za svojo domovino. — Po atentatu je
atentator zaklical: Storil sem, kar je zahtevala čast domovine. Živela domovina! — Štefan Dojčič je doma iz Ljutbrega pri Varaždinu in 23 let star. Na policiji se vede mirno in odgovarja hladnokrvno in točno na vsa stavljena mu vprašanja. Atentator izjavlja, da mu je poverila to nalogo „Ameriška zveza hrvaške omladine", ki si je stavila za cilj, umoriti vsakega komisarja na Hrvaškem, ker za komisarijat ni povoda in je vsak komisarijat samo sramotno ponižanje domovine. — Dojčič izjavlja: Ce je moja krogla zgrešila svoj cilj, komisar vendar ne uteče svoji usodi. Sledili bodo drugi atentati, morda od srečnejše roke. — Sterlecz se je sam podal v bolnico usmiljenih bratov, kjer so mu zavezali rano, ki" je docela brezpomembna.
Turčija proti Bolgariji.
Določba mirovne pogodbe, da mora Bolgarija demobilizirati, je kaj spretno porabila Turčija. Že ko je bila Bolgarija v najhujših škrpcih in so jo srbske, romunske in grške čete okrožavale od vseh strani, je pričela Turčija s pohodom proti Odrinu, katerega je tudi zasedla, takorekoč brez odpora. Po nerazumljivi lahkomiseljnosti Bolgarov je padlo Turkom v roko nebroj streljiva, topov, pušk in živil. S tem korakom je kršila Turčija, londonsko pogodbo, ki določa, da se začne meja turške dfžave ob črti Enos-Midija. Bolgarija je sicer takoj protestirala in velesile so po dolgem cincanju storile skupen korak pri porti. Turčija dobro popoznavajoč edinost evropskih diplomatov, se še zmenila ni za vse ugovore. Mirno je utrdila Odrin in v zadnjem času začela prodirati proti Bolgariji. Kot povod temu so baje bolgarska grozodejstva nad turškim prebivalstvom. V resnici, si pa hoče Turčija le osvojiti kolikor mogoče bolgarskega ozemlja, da lahko stavi pozneje svoje zahteve. Predvsem se ji gre zato, da obdrži Odrin. Velevlasti se pa vsaka po svoje trudi, da pripravi Turčijo do tega, da odpokliče svoje čete nazaj. Rusija grozi z upadom v Armeniji, Francija ne dovoli povišanja carin in v zadnjem času so izdelale tudi Avstrija in Nemčija predloge, kako prisiliti Turčijo. A kaj, ko so vsi ti nasveti in predlogi le na papirju. Turčija ve dobro, da se Rusija ne upa vkorakati v Armenijo, ker bi to sprožilo azijsko vprašanje. In vsake take stvari so boje evropski diplomati kakor vrag križa. Najboljši dokaz zato je balkansko vprašanje, ki je strašilo 30 let po vseh evropskih kabinetih. Balkanski narodi pa so rešili to vprašanje v desetih mesecih prav temeljito.- Najbolj upošteva Turčija, še Nemčijo, katere prijateljstvo si hoče na vsak način obdržati. Nemčija je namreč protiutež proti Angliji v Mali Aziji. Zato je poslala velesilam celo noto, v kateri grozi z napovedbo vojne Bolgariji. Ako bo Turčija jmela kaj uspeha s to politiko, je pač dvomljivo. Saj si lahko vzame primer pri sosedu, Bolgariji, kam dovede ošabnost.
Albanija.
Zastopniki velesil so srbskemu ministrskemu predsedniku Pasiču izročili kolektivno noto, ki zahteva odpoklicanje srbskega vojaštva iz Albanije. Pasič je na to demaršp velesil odgovoril, da Srbija ni sovražna Albancem, da pa dosedaj svojih čet iz gotovih krajev ni mogla odpoklicati,_ker so se pojavile albanske čete, ki so ogrožale srbske pokrajine.
Nova Balkanska zveza.
Med Srbijo, Romunsko, Grško in Crno goro se vrše intenzivna pogajanja, da se ustvari nova
Balkanska zveza za enkrat brez Bolgarske. Poga-I janja so že zelo napredovala in je že projektirana konferenca vseh ministerskih predsednikov balkan-; skih držav v Belgradu, ki naj predpogajanja zaključi.
Mehika.
Februarja tega leta je izbruhnila revolucija I proti tedanjemu mehikanskemu predsedniku Ma-deri. Vstaše je vodil takrat Diaz. Konec te revo-] lucije je bil, da se je moral Madero vdati in da je bil izvoljen za predsednika Mehike revolucijo-; narni general Huerta. Kakor znano, je bil tedaj ; Madero umorjen,  umorjeni pa so bili  tudi vsi člani Maderove rodbine,  vsled česar Zedinjene države niso hotele priznati Huertovega predsedstva.   Okrog priznanja Huerte kot predsednika Mehike se vrti sedaj ves spor med Mehiko in Ze-dinjenimi državami. Huerta je zahteval, da ga Zedinjene države priznajo tekom 24 ur. Dasiravno se to glasi kakor nekak ultimatum, vendar je upati, da ne bo prišlo do resnejših dogodkov ravno vsled razdrapanosti razmer v Mehiki.
I Narodno-gospodarstvo.
Prodaja konj. Upravna komisija c. in kr. tren-I ske divizije štev. 3 v Gradcu naznanja, trgovski in
obrtniški zbornici v Ljubljani, da se bo v četrtek, j dne 25. septembra t. 1. ob 8. uri dopoludne vršila
na konjskem semnjišču v Kranju licitacijska pro-' daja 100 odbranih vojaških konj proti gotovini in
plačilu koleka ter 1" 0 ne doklade od skupila za ! tamošnji ubožni zaklad.
Tržne cene
na tedenskem semnju v Kranju, dne 18. avgusta 1913
Pšenica        100 kg . . . •......K 23-—
Rž.                „   „   . . . .     . . .    •„ 20-—
! Ječmen          „   „........... 19'—
j Oves'      •   ' „   ........... .18 —
Koruza stara   „   „   .......... 20"50
Koruza nova   „   „   .......... 19'50
j'Ajda   '         ;   „.........'„ "".24 —
I Proso            „'„'.'.......;. „ 21"—
i Deteljno seme „   „   .......... —'—
> Fižol ribničan  ,,   „.........„ —'—
! Fižol koks      „ '„   . '< ... .. -. '. .- . „ —'—
Grah  -      ■ „ .„'..'..         ... . -,„\ ■ ——<
i Leča...           „. •„'.-. . V-........                „ —'—
! Pšeno           „   „ '. . '. . ... .    „ 30'—
: Ješprenj         „   „   .        .             . „ 28-—
Krompir         „": „   ■ V".'"."       • •     „ '— '—
i Mleko 1 /...............„ —-20
Surovo maslo 1 kg......                . . . . * 3'50
Maslo           -1  „ .....-....„• 3'—
Govedina I.    1  „   ........... 1'80
Govedina II.    1  „ 172
i Teletna I. -     1  „ .......'..„ 2'—
Tehtna II.      1  ., .........„ 1'80
Svinjina I.      1  „    ...'......„ 2 —
Svinjina H.      1  ., .....•....„ I '80
Prekajena svinjina I. 1 kg......* 2"20
Prekajena svinjina II. 1 „......„ 2'—
Slanina I.               1 „ .......„ 2.—
Slanina II.                1  „   ........ 170
Jajca  7 kom. . .- . . -. . ......„ —'40
Na tedenski semenj v Kranju, dne 18. avgusta ! 1913 se je prignalo: 229 glav domače govedi, 0 i glav bosanske govedi, 0 glav hrvaške govedi, 17 ' telet, 252 prešičev, 0 ovca. — Od prignane živine
Izlet v Egipt.
Popotni in zgodovinsko-ktiltnrni u tisi, Dalje.
V razmeroma kratkem času je Egipt 3 krat menjal svoje versto; prišel iz ekstrema v ekstrem. Po lahkomišljeno razuzdanem prvotnemu, pozneje z grškimi elementi mešanem politeizmu, nastopilo je strogo krščanstvo z bojem proti uživanju in razkošnosti z askezo in puščavništvom. Po dobrih 300 letih zmage Nazarejcev se polaste dežele Arabci; njihovo versko naziranje — v mnogih ozirih mešanica zgoraj omenjenih verskih sistemov — postane odločujoče in gospodujoče prav do danes, tako, da ima Egipt, vštevši Kopte, jedva eno desetino kristjanov, vse drugo je mohame-dansko.
Ustanovitelj nove vere, ki šteje dandanes nad 250 milijonov vernikov, se je rodil v Meki okoli 1.570 po Kr. Sin znamenite, toda ubožane rodovine, je mnogo premišljeval, živel skromno, se postil ter skrbno študiral verske nazore svoje domovine, primerjajoč jih z judovskimi in krščanskimi načeli. Silno ga je jezilo, da so rojaki opustili svoje, priprosto prvotno verstvo in začeli, mali-kovati ter razkošno živeti. Začel je propovedovati svoje nazore, bičati napake, zvedel pa kmalu, da domači preroki niso priljubljeni. Prisiljen zapustiti rodno mesto, se je napotil 1.622 v Medino. To je
I znamenita hidžra, od katere štejejo mohamedanci j svoja, lunina, leta. V novem kraju je imel več j sreče, dobil dosti pristašev, osvojil zopet Meko, ; z nasprotniki blago postopal, toda drugo leto po j osvojitvi rojstnega mesta umrl. (632 po Kr.)
Mohamed je bil po svojem bistvu nervozno-| fantastična nrav, živeč v halucinacijah. V takem stanju se mu je nekoč prikazal angel Gabriel, ga peljal v nebesa, kjer mu je bog razložil svojo voljo in ukaze in ga posvetil v preroka. Kot tak je delal čudeže, n. pr. razdelil mesec, mu ukazal, 1 da je šel skozi njegov rokav in splaval zopet ! nazaj na nebo (odtod pomen meseca kot simbola mohomedanizma) i. t. d.
Verski predpisi, ki mu jih je bog, bodisi sam, i bodisi po angelu Gabrijelu razodeval, so zbrani j v mohomedanskem sv. pismu, koranu, obstoječem iz  114 poglavij (Sur).   Osnovnica mohamedan-: skemu naziranju,  ki jo ustanovitelj sam zove j islam, t. j. vdanost v božjo voljo, je vera v enega ! samega boga, nauk o poslednji sodbi in posmrtnem življenju,  v glavnem torej recipirani nauki , krščanstva oz. židovstva.  Poslednjemu je vzeta tudi prepoved vživanja svinjskega mesa.
Razun teh osnovnih pojmov je še mnogo drugih obrednih in življenskih predpisov, kakor I 5kratna dnevna molitev, h kateri poziva muezin vernike z minareta in sicer:  kmalu po solnčnem i zatonu, kaki 2 uri pozneje, na vse zgodaj zjutraj,
opoldne in ob 3. uri popoldne. Edino v petek — svet dan muslimanov, pa na praznik v našem smislu besede ■— poziva klicalec vernike že ob 11. uri dopoldne k molitvi, nakar je v džamiji prepoved. Poziv k molitvi se glasi: alahu akbar (3krat), ašhadu ana la ilaha il alah; ašhadu dua Muhamed arasulu 'lah (2krat); heija a lasalah (2krat); Mija ala'lalah (2krat); Alahu akbar (2krat); la ilaha il alah, t. j. Bog je velik; pričam, da ni' boga razun boga; pričam, da je Mohamed božji poslanec; pridite k molitvi; pridite k službi božji; bog je velik; ni boga razun boga. Na ta klic, oziroma v teh molitvenih urah se moslin sezuje, umije, — v puščavi tudi s peskom — postavi bos v smeri proti Meki, položi roki na ušesci, potem pod pas, se priklanja in pada v različnih smereh po tleh moleč pri tem običajno svoj „očenaš", prvo Suro koranovo, zvano el fata (otvoritveno), ki se po naše glasi: »V imenu boga dobrotnega, usmiljenega. Slava bogu, gospodarju svetov, dobrotnemu, usmiljenemu, sodniku poslednjega dne. Tebe' častimo, tebe prosimo pomoči. Vodi nas po pravi poti, na pot teh, ki jim skazuješ milosti, na katere se ne srdiš, in ki niso v zmotah."
Po molitvi skloni pravovernik glavo najprej nad desno in potem nad levo ramo, skazajoč spoštovanje obema angeljema zapisnikarjema, kt zapisujeta njegova dobra in slaba dela. Dalje.
je bilo za mesarja: 150 glav domače govedi, 0 glave bosanske govedi, 12 prešičev. — Cena od 1 kg žive teže 90 v za pitane vole, 80—82 v za srednje pitane vole, 76—78 v za nič pitane vole, 0 v za bosansko (hrvaško) goved, K 1"— za teleta, K 1 '20 za prešiče pitane, K 1'50 za prešiče za rejo.
DOPISI.
Iz Mavčič. Prvotno ni bilo upanja za obilen obisk katoliškega shoda iz naše fare. Pa stvar se da na deželi popraviti in tako se je v zadnjem času ta akcija obrnila na bolje, seveda le na pritisk osebe, ki ima na deželi med nevednim ljudstvom prvo in zadnjo besedo. Tako so žene pretečeni teden priglašale svoje može, ko je pričelo grometi iz varnega zavetišča. Čuje se, da bo od klerikalnih kolovodij skupaj zbobnana množica svečano prisegla na katoliškemu shodu, da hoče zvesta ostati katoliški cerkvi! Namen posvečuje sredstva in tako bo se nevedno ljudstvo s prisego zavezalo služiti in pokoriti se služabnikom cerkve, kojih glavna skrb je imeti tukaj na zemlji nebesa. Resnica in pravica in vzvišeni katoliški nazori se pa od njih ogrinjajo s plaščem hinavščine in zavijanja. Kdo od vas klerikalnih kolovodij, bo imel pogum, staviti resolucijo na katoliškem shodu, da naj zbrano ljudstvo vrže od sebe grdi plašč hinavščine, v katerega je zavito in naj priseže, da hoče zanaprej hoditi edino le pot resnice in pravice in zametovati zlobno zavist in hinavščino? Krive prisege, obrekovanja, goljufije in vse druge take čednosti, ki vtisnejo človeku pečat hinavstva, se odpuščajo, če služiš vdano služabnikom cerkve: Torej le pogumno na katoliški shod in tako naprej, da bomo prej v Babilonu!
Iz Cerkljanske fare. V Cerkljah je bilo od župnika oklicano, da bodo zidali za ondotnega zdravnika novo hišo. Kdor bi imel kaj proti temu, naj se pritoži na glavarstvo. Torej zopet novo hišo za naše žulje. Ali še ni dosti, da smo zidali nepotrebni ljudski dom? V tem je vendar dovolj sob sa zdravnika. Ali imamo morda toliko denarja na razpolago ? Pomanjkanja trpimo na vse strani, draginja nam trka na vrata, ljudje se kar stru-moma selijo v Ameriko, ker doma še jesti nimajo in sedaj se nam bodo zopet naložili novi nepotrebni stroŠKi. Kako primerno stanovanje za zdravnika bi se pa v Cerkljah že še dobilo. Saj je bil novodošli zdravnik tudi v Tržiču zadovoljen s prav ubornim stanovanjem. Zakaj bi pač moral sedaj po svoji vrnitvi v Cerklje, imeti kar palačo? Sv. duh vas razsvetli in nikdar ne bahajte z denarjem, ki ga nimate.
CZ
f Franc Babic.
j
Dne 22. avgusta zjutraj je po dolgi in rriučni bolezni umrl gospod Franc Babic trgovec v j Ljubljani.
Pokojnik je bil rojen 1. 1868. v Kranju. S svojo neumorno marljivostjo, delavnostjo in vztraj- I nostjo si je pridobil lepo premoženje. Toda sreča J ga ni omamila, kakor marsikaterega drugega, ostal i je skromen in delaven kakor čebelica, dasi bi lahko ! živel v blagostanju, v pokoju in razkošju. V narodnem oziru je bil jeklen značaj, Slovenec z dušo in telesom. Za narodne namene je imel vsikdar i odprte roke, ni pa imel rad, da bi se njegova darežljivost obešala na veliki zvon. Posebno na- j klonjen je bil naši šolski družbi, „Družbi sv. Cirila | in Metoda". Kako pri srcu mu je bila družba, dokazuje dejstvo, da je opetovano naglašal, da bosta njegova dediča Ciril in Metod. Pokojnik je jel letos bolehati. Iskal si je leka pri zdravnikih, v Leonišču, a ko je uvidel, da za njegovo bolezen ni zdravila, je poklical notarja in napravil oporoko, s katero se je uvrstil med največje dobrotnike slovenskega naroda.
Za glavnega dediča je postavil pokojni „Družbo sv. Cirila in Metoda" ter ji med drugim namenil svojo hišo na Dolenjski cesti št. 44, vredno nad 100.000 K. — Pokojni dobrotnik družbe želi, da obdrži družba hišo kolikor mogoče dolgo kot temeljno premoženje in da mu napravi na hiši primeren napis. Strankam je izgovoril eno leto brezplačno stanovanje, svojim poslom je volil skupaj 1000 K, po 1000 K dobi tudi nekaj njegovih prijateljev. Izmed ostalih volil je omeniti, da dobi „Sokol II." 500 K, „Glasbena Matica" 500 K, trgovsko društvo „Merkur" 500 K, Salezijanci 500 K. Njegov poslovodja Klemene dobi hišo z zalogo na Do- i lenjski cesti št. 9, kjer je imel tudi trgovino. Ostalo j njegovo premoženje je razdeljeno med sorodnike, j
V oporoki je tudi določeno, da naj „Družba sv. Cirila in Metoda" vsa volila izplača z denarjem, j naloženim na hranilne knjižice, kar izpričuje, da i je pokojnik zapustil tudi lepo imetje v gotovem denarju.
Plemenitemu pokojniku, ki je postal eden iz- j med največjih narodnih dobrotnikov, bodi ohranjen v slovenskem narodu večen spomin in njegovo ime | se naj blešči v zlati knjigi „Družbe sv. Cirila in Metoda" poleg Pollaka,  Kotnika, Vilharjeve in
Fabjančiča na vekov veke! Pokojnikovo truplo pre- j peljejo v nedeljo ob 1. popoldne z Dolenjske ceste št. 2 v Kranj, kjer ga polože k večnemu počitku i v zemljo, kjer spe nevzdramen sen Prešeren, Jenko | in sokolski njegov brat Kušar. Bila mu zemlja domača lahka.
DNEVNE VESTI.
Katoliški shod. Jutri in naslednje dni se vrši v Ljubljani kapucinada, koji so dali izvoljenci našega res vernega^ a tembolj nezavednega kmet-skega ljudstva naslov katoliškega shoda. Dobro preračunjen je bil ta naslov. Saj naši, od svetega duha samega in od gdč. Kamile Theimerjeve razsvetljeni voditelji vedo dobro, da je naslov »katoliški" edini, ki še vleče. Govorili bodo in razpravljali in celebrirali nebroj pontifikalnih maš. Orli bodo telovadili in osem godb bo naslajalo ušesa vernih udeležencev. Nastopile bodo tudi slovenske j Bogomile in naš najboljši literat na polju seksualne teorije, Bonaventura Jeglič, bo prečita! posvetitev Brezmadežni. (Iz rdeče brošure! Opomba i stavca.) Znameniti naš prehistorik dr. Mantuani j bo predaval o veri in umetnosti z ozirom na naj- j dene „šildkrote" v Štepanji vasi in naš finančni | minister Evgen Lampe bo povedal, kako se oslepari mestne občine s pomočjo katoliške misli za zastopstvo v deželnem zboru.  Velik direndaj bo torej in vzlic temu, da program kar mrgoli katoličanstva in krščanstva, bo vsa komedija skupaj kaj malo katoliška in krščanska. Pa kaj čuda temu! Saj nimajo poglavitni 'kolovodje kranjskih klerikalcev niti najmanjega referata. Bog ve, zakaj pač ne?! Ali bi ne bilo lepo, če bi stopil na oder tudi nekronani kranjski kralj dr. Šušteršič ter predaval o konkurenčnih cenah žlindre ali o ekonomiji deželne imovine? Ali morda dr. Janez E. Krek o temi: Katoliška seksualna ljubezen in krščanstvo. Ali j dr. Zaje o vplivu  kranjskega  klerikalizma  na j možgane in Bartol. o čudapolnem vplivu verstva ! na hitri avanzma. Oh, koliko lepih, za zgodovino j S. L. S. tako zanimivih referatov je tu pozabljenih. Še našega Cene Marinka in zamaknjene Johanice, ki trpi kriščeve martre v Vodicah, niso povabili, j Ali ne bi mogla le-ta z lastnim telesom dokumen- j tirati resničnost čudežev tudi v sedanjem času. j (Ali pa življenje na Reki. Op. stavca.) Kar zjokal j bi se človek, ako pomisli, koliko užitka bo treba pogrešati radi te pozabljivosti prirediteljev kato-liškega shoda. Celih šest dni bodo porabili za to predstavo in naš slovenski kmet ima tu najlepšo j priliko, da potrosi v potu svojega obraza pri- i hranjene kronice. Upamo, da se bo ta „manife- j stacija katoliške misli" tudi ovekovečila v kakem j filmu, da nam še v poznejših časih kinematograf v kakem kabaretu vzbuja spomine na „srca, ki so veselja tripljala".
Korupcija. Svoj čas smo poročali, da se namerava klerikalni deželni poslanec Bartol, ki je zašpekuliral svoje premoženje, preseliti v Ameriko. Tedaj smo se čudili, da klerikalna stranka, ki ima j vendar obilico prilike, ne poskrbi za svojega pri-staša. Toda čudili smo se prezgodaj. V seji de- j želnega odbora z dne 18. t. m. se je ustanovilo i v deželnem kulturnem uradu, mesto kmetijskega i veščaka in na to mesto je bil imenovan poslanec j Bartol z  dohodki   VI.  plačilnega   razreda, j Tako istemu ne bode potreba hoditi v Ameriko j in bo tu več in lažje zaslužil, kot v Ameriki.
O krščanskem rodbinskem življenju se bode veliko govorilo na »Katoliškem shodu". Kako pa j istega varujejo v to poklicani faktorji, razvidimo j iz sledečega: Paznik v deželni prisilni delavnici j B. B. je bil poklican k večmesečni vojaški službi I na južno mejo monarhije. Med tem poskušal je ! klerikalni „mogotec" Oražen, župan v Mostah, za- j peljati njegovo ženo. Ko se je mož vrnil ni bil s tem zadovoljen in tako je prišla zadeva v javnost in potem v nek ljubljanski list. Klerikalci pa vsled tega, temu rušitelju zakonske zvestobo, niso po-kazali vrat, pač pa je klerikalni deželni odbor v svoji zadnji seji proti možu, katerem se je hotelo j onečastiti ženo in ubiti družinsko srečo, uvedel ! disciplinarno preiskavo. Varani mož, bi pač moral, j po klerikalni morali  molčati,  ali pa  kakor na I Turškem, radovoljno prepustiti svojo ženo klerikalnemu „paši". Ob tem sklepu deželnega odbora pa seveda „Slovenec" strogo molči.
Porotna sodišča zelo zanimajo našo S. L. S., 1 najbolj pa našega deželnega očeta dr. Šušteršiča, ki bode v kratkem doživel pred tem sodiščem svojo politično smrt. Sedaj je razposlal deželni odbor na vsa županstva okrožnico, v kateri opozarja na pravilno (?) sestavljenje porotnih ime-nikov in zahteva, da se ti imeniki predlože de- I želnemu odboru. Namen te okrožnice je jasen, klerikalci bi radi porotne imenike popravljali po ! svoje in iz nepristranske porotne klopi napravili j klerikalno. To bi ugajalo našemu ožlindranemu ! glavarju, da bi pri predstoječi porotni obravnavi | v zadevi Kamile Theimer sedelo ,na porotni klopi dvanajst backov, ki bi kar v naprej oprostili „Slo- j venčevega" in „Gorenjčevega" urednika. Upamo, j da iz te moke ne bode hruha. Radovedni pa smo le še, kako stališče zavzame vlada proti tej nakani ; korumpiranja porotnih sodišč. !
Finale katoliškemu shodu bode porotna obravnava proti odgovornemu uredniku „Gorenjca" na obtožbo g. Kamile Theimer. Klerikalci so se hoteli temu izogniti in radi tega sta odgovorna urednika ,,Slovenca" in „Gorenjca" vložila proti obtožnici ugovor na nadsodišče v Gradcu. Toda ta manever se klerikalcem ni posrečil, ker je nadsodišče oba ugovora kot neutemeljena zavrnilo; in obravnavo proti „Gorenjcu" razpisalo na 1. septembra t. 1. Z raznih poskusov, zavleči porotno obravnavo, razvidno je, kako se klerikalci iste boje, in najbrže po pravici. Klerikalnim bačkom, ki se bodo podili te dni po ljubljanskih ulicah bi pa priročali, da počakajo na oba dneva v Ljubljani, da bodo videli svoje voditelje v pravi luči.
Deželnega gledališča letos ne bo in s tem so dosegli klerikalci svoj skrbno pripravljen namen. Takoj, ko so prišli do moči v deželi, so odrekli vsako podporo gledališču. Od tedaj naprej je vzdrževala gledališče mestna občina ljubljanska s podporami, toda tudi to ni bilo povšeči klerikalcem. Ko je hotela mestna občina ljubljanska prevzeti gledališče povsem v lastno režijo, stavil je deželni odbor tako nesramne zahteve, da jih mestni občini pač ni mogoče sprejeti. Druzega klerikalci tudi nameravali niso in tako so ubili tudi še slovensko gledališče v prestolici Slovenije. Kulturni škandal!
Ustavljena dela v Završnici. Že pred nekaj dnevi so se čule vesti, da je poljedelsko ministrstvo ustavilo dela na električni centrali pri 'Završnici. Sedaj pa smo od zelo zanesljive strani izvedeli, da je poljedelsko ministrstvo res ukazalo ustaviti dela na Završnici.
Pogreb narodnega dobrotnika g. Franca Babica se vrši jutri, v nedeljo, ob 6. uri popoldne na tukajšnje kopališče. Kakor čujemo se pogreba udeleži korporativno Narodna Čitalnica in Sokol. Spremimo tudi vsi ostali blagodušnega dobrotnika na zadnji poti k večnemu počitku!
Častitim članicam tukajšne ženske podružnice Družbe sv. C. in M. Umrl je plemenit mož Fr. Babic, ki je s svojim blagim činom krepko podprl stavbo, pri katere gradnji delujujemo i me — to je naša slovenska narodnost! S tem činom je rešil marsikatero dete svoji slovenski materi. Blagodarna njegova roka bode počivala na slavnem našem pokopališču. Častimo njega spomin, spremljajmo ga v najmnogobrojnejšem številu na njega zadnji poti! — Odbor ženske podruž. Družbe sv. C. in M.
Članstvo „Narodne Čitalnice" uljudno vabimo, da se udeleži jutri ob 6. uri pop. pogreba našega rojaka g. Franca Babica, ki jezogromno svoto, katero je zapustil naši C. in M. družbi, stopil v vrsto najvelikodušnejših slovenskih mož in- mecenov. Naša narodna dolžnost je, da spremimo moža tako svetlega značaja kot svojega rojaka k zadnjemu počitku! Čitalnica se udeleži pogreba z zastavo in pevski zbor zapoje ranjkemu žalostinke.
f Frančišek Kummer. V sredo je preminul v Kranju dekan Frančišek Kummer, ki je bil ves čas svojega duhovniškega poklica konciljanten in miroljuben mož. Rodil se je 1. 1841 v Kranju ter služboval v Višnjigori, Št. Vidu, Mošnjah, na Vrhniki in Stari Loki. L. 1910. je šel v pokoj ter preživel tu v našem prijaznem mestecu svoje poslednje dni. Za pridobljene zasluge ga je cesar odlikoval s Franc Jožefovim redom. Bil je tudi častni občan Stare Loke. Bodi mu zemljica lahka!
Nesreča. Včeraj zvečer si je zlomil blizu Labor 141etni Hubert Znideršič iz Kranja nogo, ko je padel raz Sircev voz.
Vlom. Minolo nedeljo ponoči so poiskusili neznani zlikovci vlomiti pri veleindustrijalcu g. V. Majdiču. Vdrli so v pisarno ter poskušali vlomiti v železno blagajno v pisarni. Ker jo pa niso mogli vlomiti, so jo zopet popihali.
Kaznovani poiskus. Deček nekega kmeta v Čirčičah je dan za dnevom gledal, kako razstre-ljavajo pri kopanju vodovoda skalovje z dinami-tnimi patronami in prišel je na misel, napraviti si eksplozivno patrono sam. Vzel je ključ ter natresel v brado istega glavice od žveplenk. Ko je zažgal to ,,patrono" je rez eksplodirala ter mu odtrgala tri prste na roki.
Promenadni koncert tukajšnje godbe prostovoljne požarne brambe bo danes zvečer ob pol 9. na Glavnem trgu.
Vojaške vaje. C. in kr. trenska divizija št. 3 v Gradcu imela bode letošnje vaje v kranjski okolici ter bode prenočevala od 5. do 18. septembra in od 22. do 25. septembra v Kranju s staležem 45 častnikov, 210 mož in 230 konj in v Stražišču s staležem 20 častnikov, 130'mož in 140 konj. V času od 28. avgusta do 4. septembra dospelo bode v Kranj 240 konj in en oddelek vojaštva, ki bode pripravljal potrebna nastanišča. C. in kr. trenska divizija št. 13 v Zagrebu imela bo svoje letošnje vaje v Škofjeloški okolici ter bode nastanjena v Škofji Loki in Zabnici in sicer v Škofji Loki okoli 35 častnikov, 180 mož in 180 konj, v Zabnici pa okoli 18 častnikov 120 mož in 100 konj. Dne 30. 8. 1913 dospeli bodo pripravljale! nastanišč v imenovani dve občini. Čas vojaškega vežbanja ni natanko določen, vendar se domneva, da bo trajalo od 5. do 17. in od 22. do 25. septembra t. t.
t
Telovadno društvo Sokol z ženskim oddelkom v Kranju priredi v nedeljo, dne 31. t. m. na svojem telovadišču pod Gaštejem javno telovadbo, katere glavni namen je, pokazati občinstvu čez leto zopet uspeh dela, katero se vrši v telovadnici. Nastopil bo prvič po dolgem času deški in dekliški naraščaj z igrami. Članice in člani pa nastopijo s skupinskimi prostimi vajami. Pri orodni telovadbi nastopijo člani v treh vrstah, na drogu, bradlji, bradlji bočno s prožno desko, konju in skoku v daljino, posebej pa nastopi prva vrsta na krogih. Vstopnina je razvidna iz lepakov in je dobiti vstopnice za sedeže v trgovini Ferdinanda Sajovica v Kranju. Po telovadbi se vrši veselica pred in v telovadnici, kjer bo skrbljeno za vse. Tudi poskočni bodo zadovoljni, ker jim bo godba prav gotovo privzdignila pete. Poglejte si torej vsi sokolsko delo in se razveselite potem z sestrami in brati v neprisiljeni zabavi. Na zdar!
Sokol v Tržiču opozarja na slavje svojega desetletnega obstanka, ki se bo vršilo dne 7. septembra t. 1. O tej priliki razvije društvo tudi svoj prapor. O delovanju in težkih bojih, ki jih je moralo to obmejno društvo bojevati proti različnim svojim nasprotnikom in sovražnikom, priobčimo poročilo v kratkem. Pripominjamo za danes samo to, da so zveze v Tržič in nazaj kar najugodnejše. V obče pa je odbor skrbel, da gostom čimbolj olajša udeležbo na to slavnost, in je vse glavne točke določil na nedeljo, dne 7. septembra popoldne. Ob l1* uri sprejem na trži-škem kolodvoru, pohod v mesto, razvitje prapora na glavnem trgu, sprevod po mestu in odhod na telovadišče, kjer bo že vse pripravljeno, da se potolažijo godrnjajoči želodčki. Gostje se lahko odpeljejo z vlakom, ki odhaja iz Tržiča cb 10. uri zvečer, in. ima zvezo v Ljubljano in na Jesenice. Društvo je že mnogokrat pokazalo svojo življensko silo, in da je ravno v Tržiču potrebno, ni treba povdarjati, potrebno pa je ravno vsled tega čim izdatnejše podpore. Zato prosimo razna sokolska društva in prijatelje Sokolstva, da se te slavnooti udeleže kar najštevilnejše.
Učiteljske vesti. Suplentka gospica Marija Piškur na trirazredni ljudski šoli v Cerkljah, je imenovana za stalno učiteljico na tej šoli.
Umetniški koncert na Bledu. Dne 23. t. m. priredi naša umetniška dvojica gg. Anton in Ivan Trost ter virtuozinja na klavirju gdč. Claire Fiedler v Zdraviliškem domu na Bledu koncert, ki se odlikuje po posebno izbranem sporedu. Ni nam treba še posebno povdarjati vrline in preciznosti izvajanja gg. Trostov; i prvi i drugi nam je znan kot izreden igralec na vijolini, oz. klavirju. Častno se jtm bo pridružila tokrat dunajska umetnica gdč. Claire Fiedler. Spored koncerta je skrbno izbran in nekaj posebnega ter obstoji iz sledečih točk: 1. Wieniawski: V i j o 1 i n s k i koncert v D-molu, op. 22. I. Allegro moderato, II. Romanca, III. A la Zingara, igra gospod Ivan Trost. 2. Liszt: Ogrska rapsodija št. XII., igra gdč. Claire Fiedler. 3. a) Saint-Saens:• Andantino quasi Allegretto iz H-mol koncerta; b) Smetana: Iz moje domovine II., igra gospod Ivan Trost. 4. Balakirew: Islamev, orijentalska fantazija, igra gospod Anton Trost. 5. a) Chopin: Nokturna Es-dur, op. 9; b) Sarasate: Ciganske melodije, igra gospod Ivan Trost. Vstopnice po 3'—, 2-—, L50 in 1'— K v predprodaji pri gosp. kafetierju Trnki v Zdraviliškem domu in na večer pri blagajni.
Občinski lovi. Dne 26. avgusta t. 1. ob 11. uri dopoludne se bode dal v uradnih prostorih okrajnega glavarstva v Kamniku potom javne dražbe v zakup lov občine Peče za dobo od septembra 1913 do 30. avgusta 1918. Dražbeni in zakupni pogoji 'se lahko pregledajo v uradnih prostorih okrajnega glavarstva v Kamniku. — Lov kiajevne občine Mavčiče pa se bode dne 18. septembra 1913, ob ob 10. uri dopoldne v uradnih prostorih c. kr. okrajnega glavarstva v Kranju potom javne dražbe v zakup oddal za dobo petih let in sicer od 1. decembra 1913 do 30. novembra 1918. Zakupni in dražbeni pogoji se lahko vpogledajo pri c. kr. okrajnem glavarstvu v Kranju med navadnimi uradnimi urami.
Avtomobilna zveza Ljubljana-Celje je izdala pred kratkim prav lično karto, ki predstavlja avto-mobilno progo od Ljubljane do kranjske meje pri Trojanah in bližnje kraje-ob tej progi. Na vzhodu meji ta prijazna pokrajina na Veliko Planino (1206 m), na jugu na Moravsko pogorje (najvišji vrh Slivna 840 m), in na Sveto planino (919 m), na severu na Brdsko gričevje (najvišji vrh Špilk 954 m), na zahodu pa se dviga Vranšica pri Mengšu (641 m). Med gorami in hribi vzporednn tečeta Moravska in Medijska dolina ter znani Črni graben: Prijazen svet to, idiličen, spominja zelo na dolenjske griče, ljudstvo se odlikuje postrežljivosti in dobrodejnem humorju. Marsikak vrl možakar je izšel iz teh krajev. Tako so v ljubki okolici starodavnega gradu Brda doma: pesnik dr. Jakob Zupan na Prevojah, pesnik Ivan Vesel:Koseski v Spodnjih Kosezah, pisatelj Janko Krstnik na Brdu, pisatelj Andrejčkov Jože - Jožef Podmilšak v Krašnji, pisatelj Franc Maselj (Podlimbarski) v Lokah pri Krašnji. Bližnja Moravska fara pa je dala matematika Jurja Vego, pesnika Antona Plibana in spretnega pripovednika >dr. Franceta Detela. Črni graben nas spominja na
Jurčičeve Rokovnjače, ter na mnoge Kersnikove povesti (Testament, Očetov greh, Pokrčev oča) kakor tudi na Podmilšakova in Masljeva dela. Po lepem razgledu slavijo vrhovi: Po narodni pesmi vpevana Limbarska gora (773 m), Sv. Trojica (526 m), Slivna (870), Sv. gora nad Litijo (849 m), Špilk (954 m). Vsi ti vrhovi so lahko dostopni. Nedaleč od Doba se beli v zelenem gozdu grad Krumperk, dom junaka Ravbarja, kateri je našel v narodni pesmi prelep spomenik. Karta ima za turista posebno vrednost, ker je pri vseh potih točno označena po urah razdalja med posameznimi kraji. Karto je prav lično izvršil ljubljanski učitelj France Marolt v merilu: 1 : 75.000. Natisnila pa jo je z znano preciznostjo tiskarna Blasnikovih naslednikov (lastnik Jožef Poklukar) v Ljubljani. V karto se je vtihotapilo par tiskarskih pogreškov (Krlina mesto Krtina, Grmač mesto Grmače, Ra-holče mesto Rafolče). Lepa karta bo brez dvoma marsikoga zvabila, da se popelje z avtomobilom iz Ljubljane proti Celju, pa da stopi tuintum tudi z voza in pohiti na prijazna brda, na mična razgle-dišča in v vabljive, tihe dolinice, v katerih se človek že tako dobro počuti.
Telovadno društvo Sokol v Škofji Loki priredi v nedeljo, dne 31. avgusta Javno telovadbo, združeno z ljudsko veselico na Štemarjih. Spored: I. Javna telovadba. 1. Proste vaje članstva. 2. Proste vaje ženskega naraščaja. 3. Vaje deškega naraščaja v dvojicah. 4. Orodna telovadba članstva. 5. Zaključna skupina. II. Ljudska veselica s plesom. Začetek ob 4. popoldne. Vstopnina 50 vin.
XXVIII. redna velika skupščina „Družbe sv. Cirila in Metoda v Ljubljani" bo v ponedeljek, j dne 8. septembra 1913. leta ob 11. uri popoldne v i Domžalah v „Sokolskem domu". Spored: L. Na* i govor prvomestnika. 2. Tajnikovo poročilo. 3. Bla-| gajnikovo poročilo. 4. Poročilo nadzorništva. 5. Vo-i litev članov v družbino vodstvo. 6. Volitev nad-| zorništva. (5 članov.) 7. Volitev razsodništva. j (5 članov.) 8. Slučajnosti.
Telovadno društvo „Sokol" na Bledu priredi I v nedeljo, dne 31. avgusta na vrtu Ferd. Seko-i vaniča javno telovadbo. Spored: Telovadba. Sre-t čolov. Ples. Bratje Sokoli, pridite v kroju! Začetek ob pol 5. uri poooldne. Vstopnina 60 v. V slučaju I neugodnega vremena se telovadba preloži na dne j 8. septembra.
Občni zbor moške in ženske podružnice sv. i Cirila in Metoda v Radovljici se vrši v soboto, dne 23. t. m. ob 8. uri zvečer v restavraciji R. I Kunstelj.
Velika nesreča v Pulju.
Na mornariškem strelišču Sacorgiana so poskušali 30!;._, centimeterske topove. Pri tem je eskplodiral zaklopni del del topa. Trije topniški predmojstri so bili ubiti. Podadmiral Karel grof Lanjus plem. Wellenburg, predsednik mornariško-tehničnega komiteja v Pulju, trije predmojstri in dva civilna delavca so bili težko, mnogo oseb pa lahko ranjenih. Podadmiralu grofu Lanjusu so bili zdrobljeni obe nogi pod kolenom. Prepeljali so ga v mornariško bolnico, kjer so mu amputirali obe nogi. Vse mesto in prav posebno mornarica in ostali vojaški krogi stoje pod vtiskom grozne nesreče, ki se je včeraj dogodila na strelišču v Sa-corgiani in pri kateri so bili ubiti trije vrli mornarji. Največje sočutje imajo pa tudi vsi z grofom Lajnus pl. Wellenburgom, ki se je pri tej nesreči tako težko poškodoval. Grof Lanjus je bil eden naj-spretnejših admiralov naše mornarice. Vsi izražajo svoje najglobočje sočutje z žrtvami te grozne katastrofe.
Eksplodirani top je imel 305 milimetrov kalibra. Včeraj ob 9. uri dopoldne je prišla na strelišče v Sacorgiani vojaška komisija pod predsedstvom podadmirala grofa Lanjusa. V komisiji je bil nadalje inženir Škodovih tvornic Josip Schiedl in več moštva. Prvi strel je bil izstreljen brez vsake nezgode. Nato bi morali izstreliti drugi strel, nabasali so top normalno. Tedaj pa se je iz zdaj še nepojasnjenega vzroka dogodila grozna eksplozija. Defonacija je bila mnogo strašnejša nego pri navadnem strelu. Zaklopni del, ki tehta tisoč kilogramov, je eksplodiral. Takoj po eksploziji se je videl na strelišču žalosten prizor. Trije mornarji so ležali mrtvi na tleh, razmesarjeni, zmečkani in raztrgani, da jih ni bilo poznati. Enemu sta bila glava in leva roka popolnoma zmečkana. Neki drugi mornar je bil tudi na najgrozovitejši način razmesarjen. Kosi njegovega trupla so bili vsled hude eksplozije pritisnjeni proti lafeti in proti topu. Po vsem strelišču so ležali kosi človeških trupel daleč tja do neke barake, ki jo rabijo kot delavnico. Pri tej baraki je ravno stal podadmiral grof Lanjus, naslonjen na vogalu barake, nogo na stol, ko se je dogodila eksplozija. Zadet je bil od več* kosov eksplodiranega zaklopnega dela z veliko zaklopno močjo na nogah, čeprav je bil skoraj 150 m oddaljen od topa. Kosi zaklopnega dela so odleteli zelo daleč. Glavni vijak je odletel najmanj 300—400 metrov daleč. Sreča je hotela, da je ostalo mnogo mornarjev, ki so bili v neposredni bližini eksplodiranega topa, nepoškodovanih ali pa so bili le lahko ranjeni, ravnotako je ostal nepoškodovan neki delavec, ko je v bližini kopal neko
jamo. Topničarski mojster Graber, ki je tudi stal prav blizu topa, je bil le lahko poškodovan, ker je stal k sreči v nasprotni smeri eksplozije. Takoj po nesreči so telefonirali s strelišča v mornariško bolnico, odkoder je odšla pomožna kolona. Več mornariških zdravnikov s strežaji se je oopeljalo v avtomobilih na kraj nesreče, dočim je sanitetni voz sledil. Podadmirala grofa Lanjusa so vzdignili na avtomobil, ki se je z največjo hitrostjo odpeljal proti mornariški bolnici. Noge so bile na najgrozovitejši način razdrobljene. Takoj, ko so prišli s težko ranjenim v bolnico, so ga prenesli na kirur-gični oddelek, kjer so mu odrezali obe nogi. Grof Lanjus, ki se je med tem časom zopet zavedel, je diktiral pred operacijo še na kratko svojo poslednjo voljo. Potem so mu amputirali nogi. Kmalu nato so pripeljali v drugem avtomobilu inženija Josipa Schiedla. Zlomljeno ima desno roko. Nato so pripeljali predmojstra mornariškega stavbnega urada Mihaela Gregoriča. Ta ima težko rano na desni strani prs. 24 letni topničar Fortunato Dja-marčič iz Glarinza ima težke poškodbe po vsem telesu. Nadalje so prepeljali še lahko ranjence v bolnico, 20 letnega mornarja Edmunda Hotzerja, 191etnega mornarja Otona Blajšeka, 481etnega arzenalskega delavca Ivana Radoloviča iz Vodnjana. Trupla treh usmrčenih mornarjev so včeraj dopoldne ob 11. prepeljali v mrtvašnico mornariške bolnice. Bili so to pravzaprav le kosi mornarjev. Te tri žrtve so mornariški topničar Štefan Šurc, iz Spljeta, Tomo Cioko, tudi iz Spljeta, in pa mornar Edvard Škornjak s Hrvatskega. Eksplozija je napravila tudi na hišah mnogo škode.
Podadmiral grof Lanjus pl. VVellenberg je 23. t. m. ob 8. zvečer v bolnišnici umrl.
Razno.
Grozni čin častniškega sluge. V nedeljo zvečer se je pripetil na Dunaju redek slučaj groznega čina. Pri avstrijski telesni gardi služi stotnik Eisenkolb, kojemu je bil dodeljen 23 letni Rajko Jakobovič kot sluga. Eisenkolb je bil poznat kot sitnež in tako je tudi minolo nedeljio popoldne svojemu slugi ukazal, da ostane doma, ker pričakuje damskega obiska. Ko je dama, rojena Ljubljančanka, grofica Marijana Bolza prišla, jo je povede! Eisenkolb v svojo spalno sobo. Jakobovič je ostal v predsobi in drugi vojaki, ki so bili od zunaj, so čuli, da je Jakobovič polglasno žugal stotniku ter si dal opravka z orožjem, ki ga je le-ta imel spravljenega v neki omarici. Vojaki so šli to tudi Eisenkolbu javit, ki je takoj poslal po patruljo, ki naj bi Jakoboviča aretirala. A predno je patrulja dospela, je sluga hitel v spalno sobo, začel zmerjati navzoča in ustreli na stotnika, ki se je zgrudil smrtno zadet s prestreljeno glavo hipno na tla. Potem je blaznik nastavil revolver dami na prsa ter sprožil. Mrtva se je zgrudila Marijana Bolza. Ti streli so alarmirali celo hišo in službe prosti vojaki so hiteli gledat, kaj je. Prvi je bil četovodja Franc Theimer, a tudi ta se je zgrudil, zadet v gornji del roke. Ko so prihiteli še drugi gardisti, ni imel Jakobovič nikakega izhoda več. Planil je proti oknu ter se vrgel na dvorišče, kjer je obležal s smrtnonevarnimi poškodbami. Jakobovič je storil vse to v hipni duševni zmederjosti. Stotnik je bil žnjim neprijazen in ga je posebno rad zadržaval doma ob nedeljah popoldne. Tudi to nedeljo je izvedel šele v zadnjem hipu, da mora ostati doma. Ker je bil dogovorjen z nekim dekletom, da gresta na izprehod, je ni mogel več obvestiti, da ne more priti in to je povzročilo vsa ta grozna dejanja. Grofica Marijana Bolza je, kakor že omenjeno, rojena Ljubljančanka. Mati njena je bila najprvo poročena s trgovcem Weidlichom. Po njegovi smrti se je poročila s stotnikom grofom Bolzom, ki je služil v Ljubljani. Grofica Marijana je služila kot vzgojiteljica in je bila s stotnikom Eisenkolbom zaročena. V nedeljo si je vzela dopust in pohitela iz Budimpešte na Dunaj k zaročencu, kjer jo je zadela tako žalostna usoda.
Grofica Tarnowska umorjena. V kupeju I. razreda brzovlaka Petrograd - Kijev so našli obešeno elegantno lepo damo, v kateri so spoznali znano grofico Tarnowsko. Tarnovvska je posebno znana zaradi svoje afere v Benedkah. Najela je namreč dijaka Naumowa in petrogradskega odvetnika Prilukowa, da sta umorila v Benetkah bogatega grofa Komarowskega, ki se je zavaroval za ogromno vsoto in izročil polico Tarnowski. Grofica je bila obsojena v Benetkah na 8 let ječe, bila pa je kmalu pomiloščena in se je vrnila v Petrograd, kjer je živela v zadnjem času pri svojem očetu. Dragocenosti, katere je imela grofica pri sebi, so bile vredne čez 2000 rubljev, koliko pa je imela grofica pri sebi denarja, pa ni znano. Grofica Tarnovska je ena najbolj interesantnih zločink, kar jih poznamo v zadnjem času. Po več ljubezenskih aferah se' je poročila z Vazilijem Tar-nowskim. Živela je silno potratno in razuzdano. Ko je porabila možu ogromne vsote denarja, je mož končno zakrknil svoj žep. in Tarnovvska se je od moža ločila. Povodom pravde se je seznanila z odvetnikom Prilukovom, katerega je ujela v svoje mreže. Kot njegova ljubimka je živela zelo dobro. Ko je Prilukovu pošel denar, je poneveril
80.000 kron denarja svojih klijentov in pobegnil s svojo ljubico. Potovala sta delj časa po zapadni Evropi. Ko je Tarnovska uvidela, da gre denar njenega zaslepljenega ljubčka h koncu, se je spomnila svojega bivšega ljubčka grofa Komarovskega. Zapustila je Prilukovva in je potovala naprej z novim ljubimcem grofom Komarovvskim. Tega je znala tako preslepiti, da je napravil na Dunaju oporoko, v kateri ji je testiral svoje premoženje, obenem pa se je zavaroval za pol milijona frankov in izročil polico svoji ljubici. Medtem je začela ljubimkati z dijakom Naumovom. Tega je preslepila, da je postal na grofa ljubosumen in da sklenil, da ga umori. Dne 4. septembra 1908. je je Naumovv napadel grofa Komaro\vskega v Benetkah, izstrelil je nanj več strelov, vsled katerih je grof par dni po napadu umrl. Aretirali so grofico Tarnovvsko, Prilukovva, Naumova in sobarico Perier. Po večtedenski obravnavi, ki je bila zelo zanimiva, je bila obsojena grofica Tarnovvska na 8 let 4 mesece ječe, Prilukov na 10.let in Naumov na 3 leta. Hišna je bila oproščena. Pred dobrim letom je bila grofica iz zdravstvenih ozirov pomi-loščeria in se je nastanila pri svojem očetu v Pe-trograda. Usoda jo je dohitela na potu iz Petro-grada na letovišče ob Črnem morju.
Pametna uredba. V Seattlu, v državi Wa-shington, so izdali nov zakon, ki dovoljuje, da se zapro vsi nepoboljšljiva lenuhi in tisti, ki so zapustili svoje rodbine in žene zato, da bi jim ne bilo treba skrbeti zanje, v prisilne delavnice, kjer dobe obleko in hrano, ostanek zaslužka pa se izplačuje ženam, ki hodijo vsak dan po denar.
Pisarna za urejevanje splošnih gospodarskih zadev
J. Rozman :: Kranj
Oče in sin v dvoboju. V vasi Bussiere na Francoskem se je izvršil dvoboj med očetom in sinom. Oskrbnik Blanchart in njegov sin sta ljubila eno in isto deklico. Zato sta sklenila, da pade odločba v dvobojLu, kojemu je bila edina priča ljubica obeh. Najprej je vsak posameznik trikrat ustrelil z revolverjem, potem pa sta potegnila tekmeca nože. Sin Jean je zabodel očeta v prsi, da je le ta umrl. Sodišče ga je zaprlo.
Prevozno podjetje za Kranj in okolico
je v Kranju, Kokriško ro-e predmestje pri ,Zvezdi4. m
Tam se prejemajo vsa tozadevna naročila.
FRANC KURALT.
Radi pomanjkanja prostorov
se proda
več okroglih gostilniških miz In stavbnega kamenja.
Franc Šušteršič, Primškovo.
124
ŠIVILJE
sprejme
izdelovalnica perila
L Hotzbek, Hrani
Glavni trg 119.
126
Išče se
I za Kranj I
mesar
L Denarni promet: Izposlovanje posojil v vseh oblikah. — Prevzem kapitalij in fljih pupilarno-varno nalaganje. Ranžiranje insolvenc. — Eskont menic. — Nakup in prodaja državnih vrednostnih papirjev. — Izdaja uradnih borznih kurzov. • •
II. Informacijske zadeve: Izdaja trgovskih in
obrtnih informacij ter naslovov dobaviteljev in odjemalcev za vse blagovne stroke.
III. Izterjevanje terjatev: Izterjevanje trgovskih in obrtnih terjatev. — Inkaso menic.
IV. Promet z nepremičninami in podjetji: Posredovanje pri nakupu, prodaji in zamenjavi nepremičnin, industrijskih, trgovskih in obrtnih podjetij.
V. Tehnično-komercijelne zadeve: Nakup in
prodaja industrijskih, obrtnih in poljedelskih strojev vseh sistemov. — Oprema celih delavnic. — Instalacije. — Načrti in proračuni.
VI. Strokovni nasveti v vseh navedenih zadevah. Strogo stvarno poslovanje. — Prospekti na razpolago. . 120 52—3
i i i i i i
ki bi prodajal meso z dobičkom, saj nekoliko primernim sedanjim cenam goveje živine. — Stalen krog odjemalcev zasiguran.
Ponudbe na upravništvo „Save".
Več konzumentov.
jfS|| Pozor, kupovalci!
■i ■ u
Nova trgovina v Kranju s špecerijskim blagom, oljnatimi in suhimi barvami, deželnimi pridelki, moko, otrobi, žganjem, steklom, kuhinjsko in emajlirano posodo.
. Kdor hoče kupiti dobro in sveže blago, naj se potrudi v trgovino
Osvald Dobeic, Kranj
93 29—11
Glavni trg (pri Krisperju.)
kjer se prepriča vsak, da je tamkaj res dobro in točno postrežen. — Posebno se priporočam gostilničarjem in nevestam, da si predno kupijo svoje potrebščine, ogledajo mojo bogato zalogo raznoterega porcelana, križev brez in s pokrivalom, stekla in kuhinske posode
po najnižjih cenah!.
i
Tužnim srcem naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem prežalostno vest, da je naš iskrenoljubljeni brat, svak in stric, gospod
Fran Babic
trgovec, gostilničar in posestnik
danes zjutraj ob 5. uri, previden s tolažili sv. vere, v starosti 46 let, po dolgi, mučni bolezni mirno in vdano v Gospodu zaspal.
Pogreb nepozabnega rajnika bo v nedeljo, dne 24. avgusta ob 1. uri popoldne iz hiše žalosti, Dolenjska cesta št. 2, kjer se truplo svečano blagoslovi in nato prepelje skozi Šiško v Kranj, ter se tam vrši sprevod ob 6. uri zvečer na farno pokopališče v Kranju.
Posmrtne maše se bodo služile po več cerkvah.
Bodi blagemu rajniku prijazen spomin! V Ljubljani, dne 22. avgusta 1913.
Žalujoči ostali.
■
1
t
1
Podružnici družbe sv. Cirila in Metoda V Kranju javljati tužno vest, da je preminul velikodušni družbin dobrotnik, gospod
Fran Babic
trgovec, posestnik in gostilničar v Ljubljani
dne 22. avgusta, zjutraj ob 5. uri. j
Pokojnikovo truplo se pripelje jutri v nedeljo, dne 24. t. m. v Kranj in se vrši pogreb na tukajšnje pokopališče ob 6. uri zvečer.
Velikodušnemu mecenu nepozaben spomin!
Kranj, dne 23. avgusta 1913.
®!0i
Tiskarna ..SAVA" v Kranju
se priporoča v izdelavo vseh tiskarskih del.
\1 0%
x
• MIMMIMMMIMMMMMMtMMMIMMMMMMMMMMMMMMtlMIl
KOLESARJI, zahtevajte
v lastnem interesu nemudoma brezplačno in poštnine prosto prvi slovenski pravkar izišli
bogato ilustrovani cenik 1913
ia kolesa in posamezne dele.
Poglejte pa pazljivo ali pa se osebno prepričajte v naših trgovinah in uvideli boste, da vodimo prvovrstno blago po najnižjih, brezkonkurenčnih cenah. 108 10—8
Karel Čamernik i Ko., Ljubljana, Dunajska cesta 9-12, iLftffi;
motorji, avtomobili in posameznimi deli, mehanična delavnica in garaža.
.T«
)MMIMMMMMMMMMMMMtMMMMMMMMMtMIMMMtlMltMMt
Zobozdrauniški in zobotehnični atelje
dr. Edv. Globočnik
okrožni zdravnik in zobozdravnik in
Fr. Holzhacker
konc. zobotehnik
v Kranju i
v Hlebšovi hiši, nasproti rotovža, je slavnemu občinstvu vsak delavni dan od 8. ure zjutraj do 5. ure popoldne in ob nedeljah od pol 8. ure zjutraj do 11. ure dopoldne, izven velikih praznikov na razpolago.
Vinska veletrgovina 1
Rudolf Kokalj, Kranj
Priporočam svoja
izvrstna, zajamčeno pristna
dolenjska, metliška, štajerska in istrijanska
= vina =
v sodih in steklenicah
Zaloga najfinejših tu- in Inozemskih šampanjcev, siekleničnilivin in minerali vala.
i i
I
i
i v
Veletrgovina
H. Adamič
v Kranju
priporoča galanterijsko, norimberško in
modno blago, perilo in pletenine, klobuke, čepice.
SogaOtročjilivozičta
in potovalnih kovčekov po tovarniški ceni.
lastna srnama i ljubila«!.
M. Rant ■ Kranj
trgovi s Špecerijskim ii galiterijsii ip
Priložnostni nakup OtrOŠUll VOIIČKOV. Najraznovstnejše ŠPBGfiNJSKO 1)1890.
Nakup suhih gob in deželnih pridelkov.
Kolodvorska restavracija
Sv
priporoča
vedno sveže BudjevSško pivo ter pristna vina in dobro kuhinjo
Krasen senčnat vrt -m
4 52-34
18—34
Eternit
najboljše strešno kritje
prodaja najceneje tvrdka
Merkur, Peter MajdiManj
Kmetska posojilnica ljubljanske okolice
T3
ca
N
"c
>
u
N O
OS
o o o
o" o
X
■o
a c
registrovana zadruga z neomejeno zavezo v LJUBLJANI
obrestuje hranilne vloge od 1. januarja 1913 naprej po čistih
brez odbitka rentnega davka.
o
brez odbitka rentnega davka.
7-34
3
D.
73
a
N (i
< S
N
Ca
5*
D,
867
m
Jamčeno čisto, jedrnato
2 52-34
MILO  • Solncc
najizborneje in današnjim cenam primerno
najceneje
zato naibolJi nadomestek vsem dražjim vrstam.:: Prodaja se tudi na drobne.
Tovarna: |g. Fock9 Kranj Izdelki:
Kristalna soda, pralni lug, rudeče in črno marmoriranoEschweger milo, zeleno tržaško in belo Marzeljsko milo, ter vse ceneje vrste pralnega mila.
Stearinske sveče. Kolomaz.
m
i i
i i
Rudolf Rus
urar v Kranju poleg lekarne Največja zaloga
ur, zlatnine in srebrnine
Priporoča se si. občinstvu v nakup
gramofonov
in optičnega blaga.
Najnižje cene brez konkurence. Ceniki zastonj in poštnine prosti.
Tiskarna .Sava' v Kranju
Vizitke, poročna naznanila, pisma, zavitke, račune, bolete, cirkularji, letake, vabila, lepake, posmrtnice, karsko stroko spadajoča izvršuje v najelegantnejši
dela v
jukste, trgovske karte, knjige v vseh velikostih, troškovniki, brošure, časopisi in sploh vsa v tis-eni ali več barvah
obliki, hitro in najcenejše.
JNakup suhih jedi.nihgob po najvišji dnevni ceni.|
»trgovina).^ H. MajđlČ Hrani
Deželni pridelki, špecerijsko blago.
Priznano najboljši dalma- CalAMa"
tinski portland cement ff^POlOliO za izdelovanje opeke in cement drugih znamk za zidanje
Svetle sezamove tropine. = Umetna gnojila. ,,'
Najstarejša trgovina
Ferd. Saiovic v Kranju
poprej C.Pleiureiss S
priporoča svojo bogato zalogo vedno najnovejšega in najboljšega manufakturnega blaga.
Posebno priporoča slavnemu občinstvu za
poletno sezijo
bogato izbiro oblek za moške in ženske.
■B1
H!
Kreditno društvo v Kranju
registrovana zadruga z omejeno zavezo
obrestuje hranilne vloge od 1. januarja 1913 naprej po
13 34
brez odbitka rentnega davka.
Uradne ure so vsak delavnik od 9.—12. dopoldne.
Last in zaloga tiskarne „Sava" v Kranju.
Odgovorni urednik: Lavoslav Mikuš.
Tisk tiskarne „Sava" v Kranju.