6 veliki intervju lojze stražar, častni občan občine domžale 8 tema meseca zgodovinski pregled razvoja domžalske občine 22 gospodarstvo sam domžale - tri desetletja uspehov SLAMNIK OBČINA DOMŽALE GLASILO OBČINE DOMŽALE 29. APRIL 2021 | LETNIK LXI | ŠTEVILKA 4 | IZDAJA KULTURNI DOM FRANCA BERNIKA DOMŽALE | CENA 1,09 EUR www.kd-domzale.si/glasilo-slamnik.html tHTp J 1 ijr/jjgiir&nTOn inacilnosti občinskih prizadevanj » SOspcJdafsko-iocicilni in projvotno-kulfumi napredek °tff™:dr; Slipiovsek ............... i^pEHv v- fSfrJZZZS!----.-- ■ - " ..... ~ ' -— Foto: Vido Repanšek Razstava v počastitev praznika občine Domžale Razstava ni le pomemben prispevek k predstavitvi lokalne zgodovine in počastitvi občinskega praznika, temveč tudi k praznovanju letošnje 30. obletnice osamosvojitve Republike Slovenije, v kateri je naša občina še danes med najbolj prodornimi in razvojno naravnanimi občinami. V sodelovanju Kulturnega doma Franca Bernika Domžale in Občine Domžale je nastala pregledna razstava upravnega razvoja domžalske občine z značilnostmi občinskih prizadevanj za gospodar-sko-socialni in prosvetno-kulturni napredek. Avtor razstave je prof. dr. Miroslav Stiplovšek, zgodovinar in častni občan Občine Domžale, ki je GLAS MLADIH Benjamin Lukšič, pom. direktorja SB Jesenice Eden tistih mladih Domžalčanov, ki imajo v sebi nekaj več, ki to delijo z drugimi in želijo doprinesti družbi, je tudi 27-letni Benjamin Lukšič, po letih mlad, po izkušnjah pa konkurira starejšim in izkušenim poslovnežem. In to z mednarodnimi izkušnjami. Magister poslovnih ved in MBA kandidat na Univerzi na Finskem je svoje znanje in izkušnje pridobival v Evropski investicijski banki, kjer je iz študentske prakse napredoval v svetovalca za evropska sredstva. > 19 v zadnjih letih napisal že dve publikaciji ob dveh pomembnih prelomnicah v upravnem razvoju domžalskega območja - Razglasitev Domžal za trg leta 1925 in Nastanek mestne občine Domžale leta 1952. Tokratni projekt, v katerem je zbranih več kot 400 fotografij in dokumentov iz zadnjih 170 let domžalske zgodovine, ilustrira tudi oblikovanje zdajšnje Občine Domžale od leta 1995 do leta 2020 s težišči na različnih področjih delovanja za izboljšanje življenjskih razmer in kulture bivanja občanov. Delo priznanega domžalskega raziskovalca slovenske in krajevne zgodovine je vsekakor eden najprimernejših načinov, kako ovekovečiti spomin na tako pomembne dogodke iz zgodovine Domžal in njihovega širšega območja vse do danes. Razstava, ki sta jo 21. aprila 2021 slavnostno odprla Cveta Zalokar, direktorica Kulturnega doma Franca Bernika Domžale, in župan Občine Domžale Toni Dragar, je na ogled v Sla-mnikarskem muzeju v odpiralnem času, in virtualno na spletnih straneh Kulturnega doma Franca Bernika Domžale, Občine Domžale in Domžalec.si. >8 Vsak dan je dan za knjigo 23. aprila smo praznovali svetovni dan knjige, in zavedati se je treba, kako pomembno je, da beremo. Pisana beseda ne sme izgubiti na moči, zato je pomembno, da beremo in knjige tudi kupimo. Naša zavzetost se vrača leta nazaj, med drugim je občina Domžale leta 2018 postala Branju prijazna občina. Naziv sta nam podelili Združenje splošnih knjižnic in Skupnost občin Slovenije. S tem smo dobili priznanje, da aktivno prispevamo k izboljšanju bralne pismenosti ter spodbujamo branje in razvoj bralne kulture v lokalni skupnosti. Bralno kulturo v Domžalah spodbujamo tudi s projektom Knjigobežnice. Gre za skupni projekt Občine Domžale in Knjižnice Domžale, s katerim želimo ljubiteljem branja omogočiti prebiranje knjig v naravi, na prostem. Lahko jih najdete na osmih javno dostopnih in priljubljenih mestih po vsej občini. Ob svetovnem dnevu knjige bi radi še bolj ozavestili in spodbudili k branju in tako smo na družabnih omrežjih podarili tudi knjigo. UGODNE CENE i« LESNIH PELETOV 10.-17. MAJ A1 kakovostnega razreda ..O energija narave IVl'MK'V^ www.lesnipeleti.si 051 250 440 TEHNIČNI PREGLEDi TRAKTORJEV NA TERENU 1 i 1JUTT L - Več na astehnicni.s TEHNIČNI PREL TRZIN jLEDI 12 | slamnik aktualno ŠTEVILKA 4 | APRIL 2021 | LETNIK LXI slamnik@kd-domzale.si Drage bralke, dragi bralci, 19. aprila je rojstni dan Občina Domžale in na ta dan so leta 1952 Domžale razglasili za mestno občino. Občinski praznik smo letos počastili z razstavo zgodovinskega pregleda razvoja domžalske občine. Razstava pa ni le pomemben prispevek k predstavitvi lokalne zgodovine in počastitvi občinskega praznika, temveč tudi k praznovanju letošnje30. obletnice osamosvojitve Republike Slovenije. Vabljeni k ogledu razstave, katere avtor je prof. dr. Miroslav Stiplovšek, zgodovinar in častni občan Občine Domžale. Razstavo si lahko ogledate tako virtualno kot v živo. Več o razstavi pa si preberite v Slamnikovi Temi meseca. Ob občinskem prazniku vsako leto Občina Domžale podeljuje tudi občinske nagrade in priznanja zaslužnim občanom in organizacijam. Zaradi epidemije bo v letošnjem letu podelitev potekala, ko bodo zdravstvene razmere to dovoljevale. V Slamniku pa si v Velikem intervjuju lahko preberete pogovor z dolgoletnim predsednikom KD Miran Jarc Škocjan, režiserjem in vsestranskim kulturnim ustvarjalcem Lojzetom Stražarjem, letošnjim prejemnikom naziva častni občan občine Domžale. V letošnjem letu praznuje svoj30. rojstni dan domžalsko družinsko podjetje SAM Domžale. Iz majhnega podjetja, v katerem je bil sprva zaposlen samo zdajšnji lastnik, je v treh desetletjih SAM, d. o. o., postalo srednje veliko podjetje z devetimi sodobnimi trgovskimi centri in proizvodnim obratom za krivljenje armaturnega železa ter z več kot 200 zaposlenimi. Obletnica je bila priložnost za pogovor z lastnikom Antonom Sedeljšakom. Glas mladih tokrat predstavlja 27-letni Benjamin Lukšič, pomočnik direktorja SB Jesenice, sicer pa eden tistih mladih Domžalčanov, ki imajo v sebi nekaj več, ki to delijo z drugimi in želijo doprinesti družbi. Na kulturnih straneh smo se pogovarjali z Majo Gregl, mlado umetnico iz Domžal, nagrajenko likovnega natečaja, ki se v Menačenkovi domačiji predstavlja s prvo samostojno razstavo. Na straneh okolja pa objavljamo poročilo o kakovosti pitne vode v letu 2020. Špela Trškan, odgovorna urednica ROK ZA ODDAJO Naslednja številka Slamnika izide v petek, 28. maja 2021. Rok za oddajo prispevkov je v četrtek, 13. maja 2021, do 12. ure. Pri vsakem prispevku mora biti jasno razvidno, kdo je avtor prispevka, podpis fotografa in komentar k fotografiji. Prispevke lahko v času uradnih ur oddate v Kulturnem domu Franca Bernika Domžale, zunaj uradnih ur v nabiralniku na stavbi ali na naš e-naslov. V skladu z Odlokom o javnem glasilu Občine Domžale Slamnik nenaročeni prispevki ne bodo honorirani, končno odločitev o objavi prispevkov in njihovi dolžini pa sprejema uredništvo. Za vsa vprašanja smo vam na voljo na e-naslovu urednistvo.slamnik@gmail.com V DOMŽALAH POSTAVILI CEPILNI CENTER Civilna zaščita Občine Domžale je od samega začetka skupaj z različnimi organizacijami, društvi in posamezniki, predvsem pa Zdravstvenim domom Domžale oblikovala odličen sistem, ki je bil osnova za vse nadaljnje ukrepe. Minister Poklukar: Vzdržite še malo Minister za zdravje Janez Poklukar pred prvomajskimi prazniki prosi prebivalce, naj vzdržijo še malo. »Upoštevajmo samozaščitne ukrepe, pazimo na svoje bližnje, cepimo se, ko smo poklicani,« je pozval v izjavi za javnost. Kot je navedel minister, so pred nami prazniki in lepo vreme, ko nas vleče nas ven in tudi prav je tako. »Vsi smo ljudje, ki si želimo mirne in tople pomladi. Dovolite pa mi eno prošnjo, tudi sam sem človek, ki si resnično želim ponovno živeti brez maske, brez skrbi, ali bodo moji otroci lahko hodili v šolo ali bodo šolani doma, želim si izbrati, da grem lahko svobodno na morje, želim se mirno usesti z družino v restavracijo, želim videti prijatelje. Vsi smo utrujeni od pandemije. Ampak prosim vas, vzdržimo še malo,« je pozval. Kot je navedel, v Slovenijo prihajajo velike količine cepiva, cepljenje se intenzivira. »Vemo, da so cepiva učinkovita. Samo še malo vzdržimo in vsi skupaj vplivajmo na to, da se nam čimprej vrne nazaj naše življenje,« je še zapisal. Miha Ulčar Foto: Vido Repanšek Spomladi lanskega leta je Zdravstveni dom Domžale postal ena od vstopnih ambulant za obravnavo pacientov občin Domžale, Mengeš, Lu-kovica, Moravče in Trzin, za mesec dni pa je prevzel tudi medicinsko pomoč za občane Kamnika in Komende oziroma celotnega območja, ki ga pokriva ZD Kamnik. Vzpostavljen je bil izolacijski prostor za pregled morebitnih okuženih pacientov. Pri ZD Domžale je bil vzpostavljen tudi 'drive in' sistem testiranja. Po novem letu je Civilna zaščita Občine Domžale skupaj z Zdravstvenim domom Domžale v Športnem parku pri drsališču postavila šotor, kjer so začeli s hitrim testiranjem. Vse do danes in tudi še naprej poteka testiranje vsak dan v dopoldanskem času. V marcu je bil na odredbo poveljnika Civilne zaščite Domžale Marka Žagarja preurejen del v športnem parku, kjer se je zagotovilo dovolj prostora za izvajanje množičnega cepljenja. S cepilnim centrom povečali zmogljivosti za cepljenje Člani Civilne zaščite Občine Domžale so 8. in 9. aprila na omenjeni lokaciji postavili še en šotor, ki ga je prispevala Občina Lukovica, ter dodatni leseni hiški in zabojnik. Postavljen je torej tako imenovani cepilni center. S povečanimi zmogljivosti je tako Civilna zaščita Občine Domžale Zdravstvenemu domu Domžale zagotovila pogoje, da se bo tedensko ob ustrezni količini cepiva lahko cepilo okoli 4000 posameznikov. Ob tem se na Občini Domžale zahvaljujejo vsem udeleženim pri omenjenem projektu: Občinski štab CZ, enota za podporo CZ, Gradbeništvo Korošec, EIS Sko-čaj, HNG, d. o. o., Rod Skalnih taborov Domžale in Varnost Ljubljana. Začeli bodo s cepljenjem oseb starejših nad 50 let Po besedah direktorice Zdravstvenega doma Domžale mag. Renate Ra-japakse, dr. med. spec., se je v petek, 23. aprila 2021, spremenila Nacionalna strategija za cepljenje proti covi-du-19, po kateri bodo cepivo prednostno prejele osebe starejše nad 50 let. Ker imajo v domžalski zdravstveni ustanovi nekaj cepiva že naročenega, bodo v prihodnjem tednu začeli s cepljenjem oseb nad 50 let, in sicer od 60 let navzdol. Na seznamu pa imajo trenutno nekje nad 1700 prijavljenih oseb v starosti med 50 in 60 let. Mag. Rajapakse pravi, da so pri cepivu AstraZeneca bolj sproščeni, kar se tiče terminov, saj lahko to cepivo pri njih v hladilnici počaka dlje časa. Cepiva Pfeizer in Moderna pa morajo porabiti v štirih dneh. Se pravi, da gre pri omenjenih dveh cepivih za bolj zahtevno logistiko. Temu primerno pa se morajo v domžalski zdravstveni ustanovi tudi prilagajati. »V naslednjem tednu bomo pospešeno cepili osebe starejše nad 50 let oziroma od 60 let navzdol. Za njih lahko naročimo cepivo Pfeizer. Pričakujemo tudi, da se bo relativno hitro sprostilo za cepljenje še mlajših,« pojasni mag. Rajapakse. Cepljenje poteka izredno hitro Množično cepljenje v domžalskem športnem parku poteka ob sredah in četrtkih v popoldanskem času ter ob sobotah, kadar je na voljo dovolj cepiva. Mag. Rajapakse pravi, da ceplje- V Sloveniji je bilo do 24. aprila 2021 z enim odmerkom katerega od cepiv proti tej bolezni cepljenih 405.850 ljudi, z dvema odmerkoma pa 173.913 ljudi. Največ jih je dobilo cepivo proizvajalca Pfizer. En odmerek cepiva Pfizerja je doslej prejelo 240.213 ljudi, dva odmerka pa 157.611. En odmerek cepiva Moderne, ki v državo prihaja v skromnejših pošiljkah, je doslej prejelo 42.493 prebivalcev, dva pa 15.908. Z enim odmerkom cepiva AstraZe-nece pa se je doslej cepilo 123.143 prebivalcev Slovenije, z dvema 394. Drugi odmerek tega cepiva namreč sledi 12 tednov po prvem. Najboljša precepljenost (nad 60 odstotkov) je v starostnih skupinah med 70 in 74 leti ter med 80 in 84 leti. nje poteka izredno hitro, in sicer naenkrat lahko cepijo šest oseb, saj imajo na voljo šest lesenih hišk, kjer je zagotovljena zasebnost: »Pri organizaciji cepljenja nam pomagajo tudi pripadniki Civilne zaščite Občine Domžale, ki skrbijo za usmerjanje pacientov, saj imamo paciente naročene na minuto. Postopek cepljenja poteka zelo hitro. Najprej sledi vpis, kjer prejmejo cepilni kartonček, nato se jih usmeri v hišice za cepljenje, potem pa so napoteni še v veliki šotor, kjer je opazovalnica, v kateri morajo počakati 15 do 20 minut. Tam je vedno prisoten tudi reševalec ali dežurni zdravnik.« Več bo prijav na cepljenje, več cepiva bodo prejeli in več ljudi bo cepljenih Mag. Rajapakse pravi, da je njihov cilj, da se pocepi čim več ljudi, saj imajo na voljo dovolj zmogljivosti. Prav tako naj bi v prihodnjih dveh mesecih dobili dovolj cepiv. »Nam je v interesu, da se čim več ljudi prijavi na cepljenje, da jih damo na seznam. Na podlagi prijav tudi naročamo cepivo. Se pravi, da moramo imeti v naprej seznam zainteresiranih ljudi za cepljenje. Če nimamo iz določene prioritetne skupine dovolj ljudi na seznamu, potem ne moremo naročiti več posameznega določenega cepiva. Naročanje namreč poteka v skladu s strategijo. Zato pozivam ljudi, da naj se naročajo na cepljenje. Več bo ljudi na seznamu, več cepiva bomo prejeli in več ljudi bo cepljenih,« poudari mag. Rajapakse. Je pa po besedah sogovornice cepljenje edina stvar, ki nas lahko popelje v neko normalno življenje. Sploh če imamo možnosti in priložnost za to. Prav tako je iz študij dokazana korist cepljenja. Če si bil cepljen in potem zboliš za kakšen drugi sev, je potek bolezni bistveno blažji kot prej. Bistveno je tudi zmanjšano bolnišnično zdravljenje in pa seveda širjenje okužb. Dovolj je, če pridete pet minut pred naročenim terminom Minulo soboto so v šestih urah in pol cepili 1095 oseb. Se pravi, da postopki cepljenja potekajo zelo hitro. Edino stvar, ki jo opažajo domžalski zdravstveni delavci, je ta, da nekateri pacienti na kraj cepljenja prihajajo tudi uro pred terminom cepljenja. In če je v določeni uri naročenih 200 pacientov, še 200 pa jih pride uro pred svojim terminom, potem se tam naenkrat vzpostavi nepotrebna vrsta. »Pacientom svetujem, da na lokacijo cepljenja pridejo pet minut pred naročenim terminom. Cepljenje imamo tako organizirano, da poteka zelo tekoče,« pravi mag. Rajapakse. Želijo pohitriti postopek vpisa na PCR testiranje Po besedah mag. Rajapakse je s strani občanov Domžal in okoliških občin še vedno povečano zanimanje za množično presejalno testiranje na novi koronavirus s hitrimi antigen-skimi testi, ki se vsak delovni dan izvaja v Športnem parku Domžale. »V zadnjem obdobju opažamo povečanje zanimanja za samoplačniško PCR testiranje, ki poteka na glavni covid točki pri zdravstvenem domu. Ker so prva naša ciljna populacija za tovrstno testiranje bolniki, imajo le-ti pri-oritetopri testiranju. Prav zaradi tega se trenutno pripravljamo, da bi kupili in uvedli posebno aplikacijo, ki bi služila vpisom za PCR testiranje. Z njo bi pohitrili postopek vpisa na lokaciji testiranja in na ta način omogočili več dnevnih testiranj,« o novostih, ki se pripravljajo v zvezi s prijavo na PCR testiranje pove mag. Rajapakse. Pred prvomajskimi prazniki so se začeli sproščati ukrepi Pred prvomajskimi prazniki je Vlada RS sprostila več omejitev, med drugim je ponovno dovoljeno prehajanje med vsemi statističnimi regijami in zbiranje do deset ljudi, ki niso člani skupnega gospodinjstva. Povsod so lahko odprti vrtovi in terase gostinskih lokalov, v rumenih regijah pa tudi notranji prostori, z določenimi pogoji. Vlada je dodatno sprostila ukrepe pri kulturnih prireditvah in verskih obredih, svoja vrata pa so odprle tudi vse izobraževalne ustanove. To pomeni, da so znova omogočena predavanja na fakultetah in višjih strokovnih šolah. □ SLAMNIK, GLASILO OBČINE DOMŽALE, ISSN 2536-4030, IZHAJA V NAKLADI 14.200 IZVODOV IN GA PREJEMAJO VSA GOSPODINJSTVA BREZPLAČNO. Ustanoviteljica glasila je občina Domžale. Izdajatelj: Kulturni dom Franca Bernika Domžale, zanj direktorica Cveta Zalokar / Odgovorna urednica: Špela Trškan / E-naslov: urednistvo. slamnik@gmail.com / Trženje oglasnega prostora: Nataša Gliha, 041 654 695, carniola1@siol.net./ Oblikovna zasnova: Mojca Bizjak, Klemen Gabrijelčič / Prelom in priprava za tisk: KREO / Jezikovni pregled: Primož Hieng / Tajnica: Tina Kušar, tel.: (01) 722 50 50, faks.: (01) 722 5 0 55, slamnik@kd-domzale.si, Ljubljanska cesta 61, Domžale / Uradne ure se spreminjajo glede na aktualno epidemiološko situacijo - spremljajte obvestila KD Franca Bernika in spletno stran www.kd-domzale.si / Tisk: Delo d.d., Dunajska 5, 1509 Ljubljana/ Uredništvo si pridržuje pravico do krajšanja prispevkov. LETNIK LXI | APRIL 2021 | ŠTEVILKA 4 slamnik@kd-domzale.si slamnik | 3 AKTUALNO Uradno odprtje novih prostorov Medicine dela, Že tretja priložnost za bodoče prometa in športa podjetnike s poslovnimi idejami V ponedeljek, 29. marca, se je zgodilo dolgo pričakovano uradno odprtje prostorov Medicine dela, prometa in športa, ki sicer že kar v polni meri deluje na novi lokaciji, na Ljubljanski 70 v Domžalah. Slavnostni trak sta pred vstopom v nove prostore prerezali direktorica Zdravstvenega doma Domžale mag. Renata Rajapakse in podžupanja Občine Domžale mag. Renata Kosec. Po uradnem delu je sledil ogled prenovljenih prostorov, v katerih je pred časom deloval Center za socialno delo Domžale, zdaj pa tam deluje Ambulanta medicine dela, prometa in športa pod vodstvom doktorice medicine dela Polonce Kova-čič. Nove prostore si je ogledal tudi direktor občinske uprave Edvard Je-šelnik. O aktualnem delu je poleg direktorice zdravstvenega doma nekaj besed povedal tudi Gašper Ore-hek, pomočnik direktorja za zdravstveno nego. »V Domžalah smo lahko zelo ponosni na visok nivo življenjskega standarda, na vsesplošni ravni. Kljub 'korona' krizi opažam kar nekaj pozitivnega dogajanja na področju razvoja malih in srednje velikih podjetij, prav v tej naši občini. Večkrat se s svojimi kolegi iz drugih regij srečamo in izmenjamo izkušnje, situacije in mnenja, in moram reči, da imamo v Domžalah zares dobre pogoje za izvajanje dela,« je ob odprtju zbrane nagovorila vodja Ambulante medicine dela, prometa in športa Polonca Kovačič, ki v Zdravstvenem domu Domžale deluje približno 15 let. Njene pretekle izkušnje z delom na ur-genci in v ambulanti družinske medicine v Zdravstvenem domu Domžale so pripomogle k še boljši komunikaciji z osebnimi zdravniki in delodajalci pri iskanju rešitev. Kako do storitev Medicina dela, prometa in športa? Zaradi minimalizacije stikov se je nuj- Slavnostni trak sta prerezali direktorica Zdravstvenega doma Domžale, mag. Renata Rajapakse in podžupanja Občine Domžale mag. Renata Kosec. 1 obdobne zdravstvene preglede, redne in izredne, na primer pred predstavitvijo na invalidsko komisijo (obrazec DD1), po hujših poškodbah, boleznih, daljših odsotnostih, ko je vprašljiva zmožnost dela, ko so potrebne razbremenitve 1 preglede voznikov amaterjev in poklicnih voznikov vseh kategorij 1 pregled gasilcev (tudi za zahtevnejša dela) 1 preglede za nošenje in posest orožja 1 preglede pred začetkom šolanja na srednjih šolah in fakultetah 1 izdelava strokovnih MDPŠ ocen delovnih mest n M Ogled prenovljenih prostorov no pred pregledom naročiti izključno po telefonu na številko 01 724 52 91 od ponedeljka do četrtka med 11. in 13. uro ter ob petkih med 8. in 10. uro, da se opravi triažni pogovor. Opravite lahko: • preventivne zdravstvene preglede pred zaposlitvijo, ob razporeditvi delavca na nove, drugačne delovne pogoje I Služba za evropske projekte V februarju je na Občini Domžale svoja vrata odprla Služba za evropske projekte. Poleg prijavljanj projektov na razpise, ki jih sofinancirajo pristojna ministrstva v Sloveniji oziroma Evropska unija prek evropskih strukturnih in investicijskih skladov, bo pisarna tudi generator in inkubator idej in projektov, ki bodo doprinesli k razvoju občine Domžale ter posledično kvalitetnejšemu življenju v njej. Skrb za zdravje, kvaliteto bivanja, skrb za okolje, digitali- zacija mesta, urejanje (mirujočega) prometa, skrb za starostnike in mlade, energetske in potresne sanacije stavb, urejanje poplavnih in degradiranih območij, parkov, zelenic, športnih in kulturnih objektov so le del vsebin, za katere se bo iskalo finančne inštrumente in ustvarjalo projekte. Priprave in prijave za evropska sredstva zahtevajo specifična znanja, veliko truda, natanč- Regionalna razvojna agencija Ljubljanske urbane regije (RRA LUR) je objavila že tretji razpis za vključitev v projekt Podjetno nad izzive v Ljubljanski urbani regiji (PONI LUR). Projekt je namenjen vsem, ki imajo inovativne in napredne ideje ter si želijo stopiti na samostojno podjetniško pot, manjka pa jim nekaterih ključnih znanj. Program je oblikovan tako, da udeleženci v štirih mesecih usvojijo znanja in veščine, ki so nujni za uspešen in učinkovit razvoj ideje ter zagon podjetja. V okviru projekta jih čaka zaposlitev na agenciji ter popolno podporno podjetniško okolje. S pomočjo mentorjev in uspešnih podjetnikov ter strokovnjakov z različnih področij bodo pridobivali številna znanja, vse od razvoja poslovne ideje do izdelave poslovnega modela in načrta, marketinških in promocijskih aktivnosti, poslovne komunikacije, upravljanje z IKT, pridobivanje virov financiranja ter osnovna pravna in finančna znanja. V projekt se lahko vključijo osebe s poslovno idejo, ne glede na starost, stopnjo izobrazbe ali status brezposelne osebe. Pogoj je, da imajo kandidati prijavljeno stalno ali začasno bivališče v eni od 26 občin Ljubljanske urbane regije in da lahko pred začetkom podpišejo pogodbo o zaposlitvi za določen čas štirih mesecev. Razpis je objavljen na spletni strani www.rralur.si. Prijave so možne do 17. 5. 2021, udeleženci pa bodo v projekt vključeni predvidoma s 1. 7. 2021. Dodatne informacije v zvezi z javnim razpisom in razpisno dokumentacijo je možno dobiti vsak delovni dan do vključno 14. 5. 2021 med 8.00 in 13.00 na telefonski številki 01 306 19 02 oziroma po elektronski pošti: info@rralur.si, vabljeni pa tudi na spletni informativni dan, ki bo potekal 4. 5. 2021 - obvezne so predhodne prijave prek obrazca, objavljenega na www.rralur.si. 1 seznanjanje delavcev in delodajalcev s tveganji na delu 1 izdelava poročil o preventivnih zdravstvenih pregledih posameznih skupin 1 sodelovanje v promociji zdravja 1 preglede športnikov in rekreativ-cev Občina Domžale, Urad župana Foto: Vido Repanšek Ob dnevu upora proti okupatorju Že drugo leto potekajo proslave ob državnem prazniku -dnevu upora proti okupatorju - z omejenim številom udeležencev. Polona in Senja iz Službe za evropske projekte nosti in trdega dela, kljub opravljenemu delu pa je cilj - pridobitev sofinanciranja s strani Evropske unije pogosto negotov. Vendar v Službi za evropske projekte ne manjka optimizma, zato so se že v prvem mesecu delovanja prijavili na razpis za sofinanciranje investicij v vrtcih in osnovnem šolstvu v Republiki Sloveniji ter s konzor-cijskimi partnerji Javnega razpisa za pametna mesta in skupnosti v mesecu aprilu pripravili vlogo k prijavi nanj. Občina Domžale se je za omenjeni razpis prijavila s tematiko, povezano s trajnostno mobilnostjo, dnevnimi migracijami aktivnega prebivalstva, migracijami, povezanimi z izobraževanjem dijakov in študentov, ter mirujočim prometom. Občina Domžale namreč spada med občine z najvišjim prirastom prebivalstva v zadnjih desetih letih, prometna infrastruktura in pokritost javnega prometa pa žal nista šla v korak s tem. Zato želimo z aplikacijo, namenjeno informacijam in stanju v prometu za različne tipe mobilnosti, izboljšati in olajšati dnevne migracije občanov v delovna, izobraževalna in turistična središča. Več o aplikaciji pa v kratkem. Občina Domžale, Služba za evropske projekte Foto: Alenka Klinar Delegacije Zveze združenj borcev za vrednote narodnoosvobodilnega boja Slovenije in predstavnikov oblasti polagajo spominske vence kot večno zahvalo junakom, ki so vedeli, kaj narekuje narodna in državljanska dolžnost in jim za dosego ciljev svobode in demokracije ni bilo težko zastaviti niti svojega življenja. go za Slovenijo v drugi svetovni in vojni ter poudarili: »Vpraznik je vtkana prvobitna in odločna želja Slovencev, da želijo in želimo živeti v demokratični skupnosti enakopravnih državljanov; politično enakopravnih ter delovno, gospodarsko, kulturno in, kar je še posebej pomembno, socialno enakopravnih. Da želimo kot prijatelji žive- Spomenik borbe in dela v Domžalah je bil postavljen leta 1975. Zasnoval ga je Tone Svetina, oblikovali pa v podjetju Mlinostroj. Napis na njem govori o 922 žrtvah, ki so z območja Domžal v letih druge svetovne vojne darovali življenja. Ob spomeniku so se na praznični 27. april dopoldne, zbrali praporščaki in častna straža Združenja častnikov veteranov vojne za Slovenijo, Občine Domžale in dopustno število obiskovalcev. Venec sta položila Marija Majhenič, predsednica Občinskega odbora ZZB NOV občine Domžale, in Jože Kosmač, predsednik Osrednje-slovenskega območja ZZB NOV. K ža-metnosti dogodka je prispevala toplo zveneča trobenta Jake Einfalta. V slovesnem govoru so se spomnili preteklih dogodkov in sedanjosti povezali so upor, odpor, borbo in zma- ti v solidarnem in dobrosrčnem sosedstvu in da nočemo sprejemati vsiljenih, nehumanih in nečloveških pravil življenja, še posebej, če jih prineseta orožje in vojna. Zato je bil prvi klic upora namenjen proti imperijem - velesilam, ki so si želele podrediti svet. Drugi klic upora je bil usmerjen proti neenakosti, saj je kapital ustvarjal v gospodarsko manj razvitih državah iz ljudi sodobne sužnje. Tretji klic upora je bil obupni krik naroda, ki je bil obsojen na iztrebljenje, na uničenje, saj so se že maja 1941 začele prve izselitve zavednih Slovencev v Srbijo, slovenski jezik pa je bil ukinjen.« Sporočila za današnji čas pa so se navezovala na ustanovne poudarke široke narodne Protiimperiali-stične fronte, ki je bila ustanovljena 26. aprila 1941 v Ljubljani. Besedilo in foto: Igor Lipovšek 18 | slamnik ŠTEVILKA 3 | MAREC 2021 | LETNIK LXI iz URADA ZUPANA slamnik@kd-domzale.si Domžale so marsikaj Kaj vse so Domžale? Domžale so stičišče in kraj raznolikosti. Trudimo se, da bi ponujali vsebine, kjer bi vsak našel nekaj za sebe. Na voljo imamo veliko danosti za razvoj turizma in tako v zadnjem času vzpostavljamo veliko pohodniških poti tako za domačine kot tudi za vse, ki bodo v našo občino prihajali z namenom, da jo bolje spoznajo. Homška učna pot, Ihanska pot, lisičkina pot po Šumberku, Čebelarska učna pot in še bi lahko naštevali. Sprehodite se po njih in jih raziskujte. Ker stopamo v korak s časom, bomo v naši občini v kratkem pripravili tudi kolesarski poligon na Šumberku, ki bo ponujal aktivnosti za gorske kolesarje različnih težavnosti. Kolesarji, vabljeni v Domžale! Resnično smo lahko ponosni na vse naše zelene površine, ki jih bomo še naprej skrbno negovali in ohranjali. Seveda tudi z vašo pomočjo in skrbjo za okolje. Na drugi strani smo tudi občina, ki v sebi goji bogato kulturno zgodovino. Slamnikarstvo je pustilo velik pečat, in veseli me, da se strast do tega še ohranja. Ali ni lepo v poletni vročini s slamnikom na glavi spiti kavo v enem izmed naših parkov? Glasba je zagotovo tudi velik del našega kraja. Pred kratkim je ravno izšla tudi knjiga Jožeta Skoka Zabavni ansambli na Domžalskem, ki skozi zgodovino, vse od 60. let dalje, pelje skozi različna glasbena obdobja in prikazuje Domžale kot izredno glasbeno krajino. To vedno znova dokazujejo tudi vsi mladi domžalski glasbeniki, katerih glasovi se slišijo daleč naokoli. Včasih so tako 'glasni', da vodijo tudi v svet. Naj bo pomladni čas tudi dobra inspiracija za naprej. Izredno ponosen sem tudi na vse naše športnike. Morda smo najbolj znani prav po tem. Pa naj bodo to naši košarkarji, nogometaši ali posamezniki, ki se trudijo na različnih športnih področjih. Smo torej raznoliki in veliki. Smo športni, smo kulturni. Smo občina, kjer smo lahko aktivni, včasih umirjeno pasivni. Želim si, da boste tudi vi prepoznali prednosti našega kraja in s ponosom povedali, od kod prihajate. Župan Občine Domžale Toni Dragar Investicije Dela potekajo tudi že na Slamnikarski cesti. V prvi fazi je na SLamnikarski cesti z deli začelo Javno komunalno podjetje Prodnik, d. o. o., z obnovo vodovoda in kanalizacije. V okviru del bo obnovljenih 434 m vodovoda in 16 hišnih priključkov. Sočasno bo izvedena točkovna sanacija kanalizacije na območju od Miklošičeve ulice do Ljubljanske ceste in obnova kanalizacije po Ljubljanski cesti (od Slamnikarske do Mlinščice). Z investicijo bo nadaljevala Občina Domžale. Obnova Slamnikarske ceste bo obsegala zamenjavo zgornjega ustroja ceste, grobega in finega asfalta, uredili bomo meteorno odvodnjavanje in obnovili javno razsvetljavo. Za dodatno varnost bomo uredili dvignjena križišča. Dela se bodo začela po velikonočnih praznikih. Podjetje JKP Prodnik, d. o. o., v Dragomlju prav tako opravlja investicijsko vzdrževalna dela na vodovodnem in kanalizacijskem omrežju. Občina Domžale, Urad župana Foto: Vido Repanšek Domžale skozi krajevne skupnosti V ponedeljek, 29. marca, smo v Knjižnici Domžale odprli razstavo fotografij z občinskega koledarja 2021 z naslovom Domžale skozi krajevne skupnosti. Obnova vodovoda in kanalizacije na Slamnikarski cesti Ustvarjalci fotografij občinskega koledarja za leto 2021 Dela se nadaljujejo tudi na Cankarjevi ulici. Odprtje fotografske razstave je pospremila podžupanja mag. Renata Kosec. Jedilnica na OŠ Rodica bo kmalu končana. Mlada avtorja fotografij Maximillian Verderber in Jure Gubanc iz WakeUp Creation sta dobila nalogo, da razi-ščeta krajevne skupnosti v naši občini in jih predstavita skozi svoje oči. Pripravila sta vrsto čudovitih fotografij, ki Domžale prikazujejo v vsej svoji lepoti in toplini. Fotografije smo uvrstili v občinski koledar za leto 2021. »Fotografije prikazujejo naše do zdaj že poznane kraje s povsem druge perspektive. Tako kot večkrat radi poudarimo, imamo veliko lepih zelenih oaz v naši občini, kamor se lahko zatečemo na sproščanje v naravo in izvajamo vrsto drugih aktivnosti,« je ob odprtju v uvodnem nago- voru spomnila podžupanja Občine Domžale mag. Renata Kosec. Odprtju se je pridružila tudi direktorica Knjižnice Domžale Barbara Zupanc Oberwalder in pohvalila idejo o občinskem koledarju ter oba avtorja in sodelujoče za tako lep prikaz naše lokalne skupnosti. Poudarila je tudi, da bo razstava zelo zanimiva predvsem četrtošolcem, saj v tem obdobju največ pozornosti namenjajo raziskovanju svoje lokalne skupnosti. Fotografska razstava trinajstih čudovitih fotografij je posvečena prazniku občine. Občina Domžale, Urad župana Foto: Vido Repanšek Naj vaši odpadki ne končajo ob Dolgotrajna oskrba: potrebe in zabojnikih ali v naravi izzivi v Domžalah Če imate več odpadkov, kot jih lahko odložite v vaše zabojnike... Najprej razmislite, če lahko kako zmanjšate količino odpadkov (z racionalnim nakupovanjem in ravnanjem s hrano, uporabo izdelkov s čim manj embalaže, čim manjšo uporabo izdelkov za enkratno uporabo). Dosledno ločujte odpadke. Odpadke poskusite spraviti v čim manjšo možno obliko (predvsem embalažo lahko stisnete oziroma zložite in tako prihranite veliko prostora). Presežek odpadkov, ki jih lahko nekaj časa skladiščite, ustrezno shranite v vreče in jih odložite v zabojnik, ko bo izpraznjen. Vaše odpadke lahko pripeljete tudi v Center za ravnanje z odpadki Dob. Prevzem ločeno zbranih odpadkov (embalaže, papirja, stekla, kosovnih in nevarnih odpadkov, tekstila, odpadne električne in elektronske opreme) je za gospodinjske uporabnike brezplačen. Če se težava z večjo količino odpadkov pojavlja dalj časa, naročite večje zabojnike za odpadke. Storitev zamenjave zabojnika se ne zaračuna, mesečni strošek storitve pa se prilagodi glede na velikost črnega in rjavega zabojnika. Hvala, ker skupaj z nami skrbite za čisto okolje. Občina Domžale, Urad župana in Javno komunalno podjetje Prodnik V Sloveniji so bile v zadnjih letih izvedene številne raziskave in projekti, ki opisujejo potrebe prebivalstva po dolgotrajni oskrbi na nacionalni in lokalni ravni. S temi analizami se ugotavljajo potrebe po dolgotrajni oskrbi na lokalni ravni. Tega projekta se je lotila tudi Občina Domžale, ki je v letu 2019 financirala projekt Analiza potreb starejših občanov. S posluhom za potrebe svojih občanov in prizadevanju po iskanju odgovorov je bil narejen prvi korak, naslednji pa z izdelavo analize. Analiza, ki je pred vami, je nadaljevanje oziroma nadgradnja, v njej pa se najdejo rezultati analize, sklepi in predlogi oziroma rešitve. Inštitut Republike Slovenije za socialno varstvo ima za področje dolgotrajne oskrbe že na voljo podatke za večino slovenskih občin, ki so služili kot opora pri interpretaciji za območje Domžal. Poleg te analize so bili podatki obogateni tudi iz različnih drugih pomembnih virov - Statistični urad RS, Zavod RS za zaposlovanje, Nacionalni inštitut za javno zdravje ipd. Opravljeno je bilo veliko intervjujev s starejšimi občani in ključnimi akterji dolgotrajne oskrbe v Domžalah, izvedena je bila obširna anketa med gospodinjstvi. Le--ta je bila seveda ključna pri pripravi podatkov. Analiza je torej izhodiščni korak pri pripravi nadaljnjega ukrepanja in tudi pomoč pri izdelavi dolgoročne vizije. Namenje- na je tako posameznikom znotraj domžalske občine kot tudi strokovnjakom z različnih področij. Verjamemo, da bo analiza pripomogla k izboljšanju razmer na področju dolgotrajne oskrbe ter izkazala našo skrb za starejše občane in občanke, hkrati pa postala tudi priložnost za okrepitev in sodelovanje vseh akterjev na tem področju. Gradivo lahko najdete na naši spletni strani: www.domzale.si/ post/430574. Občina Domžale, Urad župana Grafika: Alenka Pustotnik LETNIK LXI | MAREC 2021 | ŠTEVILKA 3 slamnik@kd-domzale.si slamnik | 5 iz URADA ZUPANA 90. rojstni dan glasbenika Toneta Juvana »Srce mi vse življenje bije za glasbo » V aprilu je znani domžalski glasbenik Tone Juvan praznoval 90. rojstni dan. Visok življenjski jubilej človeka, ki je vso svojo življenjsko pot namenim petju, ustvarjanju, garanju, organiziranju, pisanju scenarijev, poučevanju, tudi nekaterim zapisom, je priložnost, da nekaj več napišem o velikem Domžalčanu, glasbeniku od nog do glave, ki zadnja leta preživlja v Domu upokojencev Domžale. Zato se sprehodim po njegovi življenjski poti in tudi bralce Slamnika spomnim na velikega glasbenika. Rojen je 26. aprila 1931. Ljubezen do glasbe je podedoval po očetu Tomažu, poklicnem glasbeniku, ki je igral trobento v tedanji operi. Pri njem je dobil prva znanja igranja trobente, Po zaključku študija na elektrotehniški srednji šoli si je želel študirati naprej, pa razmere za to niso bile ugodne, zato je začel z rednim študijem na Glasbeni matici. Nato pa se je na srednji glasbeni šoli v Ljubljani učil trobento. Prav na predlog prof. Matije Tomca se lotil tudi študija solo petja, ob katerem se mu je uresničila še ena od želja - začel je namreč igrati klavir. Prof. Matija Tomc ima posebno mesto v njegovem življenju. Veliko in uspešno je sodeloval ter prijateljeval z njim. Zato je vedno z velikim veseljem in hvaležnim spominom sodeloval pri pripravi koncertov in razstav, posvečenih obletnicam rojstva in smrti prof. Matije Tomca. V Godbo Domžale se je vključil že pri 15 letih in ji ostal zvest vse življenje. Vmes pa je kar 42 let igral vodilni inštrument, bil 15 let kapelnik in imel več drugih funkcij. Njegovo ime bo v Godbi Domžale imelo vedno pomembno mesto. Leta 1949 je začel peti v Cerkvenem pevskem zboru Župnije Domžale: pevci, ki so v njem peli, so imeli svojega dolgoletnega zborovodjo zelo radi in marsikoga je navdušil za petje. Zboru je ostal zvest desetletja, z njim in drugimi zbori pa je večkrat organiziral tudi različne skupne koncerte. Od tod ga je ljubezen do petja vodila v številne pevske zbore, med katerimi ima poseb- no mesto desetletno vodenje Mešanega pevskega zbora Svoboda Domžale. Rad se spomni petja v pevskem društvu Lira, s katerim je prepotoval precejšen del sveta. Tone Juvan je praznoval 90. rojstni dan. Rad se spominja vodenj pevskih zborov in godbe, lepi so spomini na poučevanje v Glasbeni šoli Domžale. Rad je učil mlade glasbenike, se veselil njihovih uspehov in bil nanje tudi ponosen. Posebno rad se spomni mladih trobilcev, ki so velikokrat nadaljevali svoja igranja v različnih glasbenih skupinah - največkrat v godbi. Pevska pot je tesno povezana z Oktetom bratov Pirnat, edinstveno pevsko skupino, katere dolgoletni umetniški vodja je bil Tone Juvan, ki je ob 50-letnici Okteta bratov Pir-nat zaradi zaslug za ta pevski sestav postal častni član okteta. Rad obuja spomine tudi na prireditve, ki jih je organiziral pokojni Stane Stražar, avtor številnih kronik, in v spomin na viteza Adama Ravbarja pripravil na Krumperku. Uspešno je vodil združene pevske zbore iz Domžal, Doba in Ihana. V spominih nikoli ne pozabi na svojo baritonsko vlogo v Tomčevem Slovenskem božiču in sodelovanju z ljudskimi pevkami. Kar z malce žalosti v očeh se vedno spomni tudi pokojne žene Mari, s katero sta v letu 2007 praznovala zlato poroko. Vselej mu je bila v oporo in zato ji je hvaležen, hkrati pa je ponosen na oba sinova, ki glasbeno in pevsko tradicijo družine Juvan uspešno nadaljujeta, veseli pa se tudi glasbenih uspehov vnukov. Težko je zapisati vse, kar je spoštovani Tone Juvan ustvaril in pou-stvaril na tem področju, težko prešteti njegove številne priredbe, pevce in pevke, ki so mu kot zborovodji navdušeno sledili, glasbenikov, ki jih je naučil mnogo več, kot igranje instrumentov. Le sam ve, kolikokrat doslej je v več kot šestih desetletjih kot kapelnik, kot trobentar in kot zaljubljenec v glasbo pohitel igrat v domžalsko godbo. Jubilant ima veliko prijateljev in nekdanjih sodelavcev, ki bi mu ob visokem jubileju radi stisnili roko. Žal jim epidemija tega ne omogoča, zato tudi prek tega prispevka: iskrene čestitke, gospod Tone Juvan, prijatelji pridejo, tudi Godba Domžale, ki vas ne bo nikoli pozabila. Lahko ste ponosni na svoje dosežke na kulturnem in znotraj tega glasbenem in pevskem področju, pa tudi na številna priznanja, med njimi je tudi zlata plaketa Občine Domžale. Jubilant se kar dobro drži in pravi, da ga pokonci držijo redni obiski sina Mirana, in veseli trenutki, ko skupaj obujata spomine na preteklost, na jubilantovo glasbeno ustvarjanje v Domžalah, včasih tudi zapojeta. Posebno praznovanje bo po koncu epidemije, ko mu bomo vsi skupaj lahko z veliko hvaležnostjo voščili: Naj vam, spoštovani jubilant Tone Juvan, spomini na ljubezen do glasbe in petja ter vaš prispevek na tem področju tudi v prihodnje lepšajo jesen življenja. ki naj vam prinese predvsem veliko zdravja. Iskrene čestitke ob 90. rojstnem dnevu! Čestitkam se pridružuje tudi župan Toni Dragar in mu želi veliko zdravja. Vera Vojska Foto: Alenka Klinar 22. april - svetovni dan Zemlje 22. aprila je dan, ko še posebej, poleg vseh ostalih dni, mislimo na našo Zemljo obeležili smo namreč svetovni dan Zemlje. Opozarjamo na ranljivost in enkra-tnost planeta, na katerem živimo, saj smo samo mi tisti, ki lahko poskrbimo za zdrav planet. Naj ne bo le ta dan tisti, ki nas spodbudi k prijazni in dobri skrbi za okolje, ki nas obdaja. Mi živimo v njem in prav je, da ga negujemo in z aktivnim delovanjem pripomoremo k boljšemu in bolj zdravemu prostoru. Domžalčanke in Domžalčani smo lahko veseli, da prebivamo v »Lahko se učim, lahko delam« 2. april - svetovni dan zavedanja o avtizmu in akcija zasveti v modrem Med nami je vse več otrok, mladostnikov in odraslih z avtizmom in njihovih družin, ki živijo zelo drugačno življenje, kot ga pozna večina prebivalcev. Družine, kjer ima nekdo od družinskih članov avti-zem, imajo veliko skrbi, ki so povezane z zdravjem, vzgojo, izobraževanjem in zaposlitvijo tega družinskega člana. Občinska stavba je spet zasijala v modrem. Letošnji svetovni dan avtizma, ki ga obeležujemo v aprilu, je potekal v sloganu 'I can learn, I can work' (lahko se učim, lahko delam). Omenjeni slogan je del akcije, ki jo vodi mednarodno združenje Autism Europe. Del tega združenja je tudi Zveza nevladnih organizacij za avtizem Slovenije in Center ASPI, ki je prisoten tudi v naši občini na Stobovski cesti 8 v Domžalah in pomaga pri ozaveščanju o avtizmu ter se zavzema za to, da bi imeli tudi v Sloveniji otroci in mladostniki z avtizmom enake možnosti in pravice, predvsem tudi na področju izobraževanja. Poleg tega se zavzemajo tudi za to, da bi bili ti otroci in mladostniki deležni tudi stalnega spremljevalca, ki bi jim bil v veliko pomoč. Kot znak o zavedanju in ozavešča-nju o avtizmu ter varovanju njihovih pravic smo na predvečer svetovnega dneva tudi v naši občini občinsko stavbo osvetlili v modro barvo. Občina Domžale, Urad župana Foto: arhiv Občine Domžale Ihanska pot Pred kratkim je Planinsko društvo Domžale organiziralo prva dva vodena ogleda po Ihanski krožni poti. Pot smo v sodelovanju z markacij-skim odsekom pri Planinskem društvu Domžale, turističnim društvom in Krajevno skupnostjo Ihan trasi-rali, uredili in označili na pobudo domačinov, ki so že v preteklih letih radi raziskovali razgibane poti v okolici kraja. Pot je dolga dobrih 11 km, začne se v Športnem parku Ihan in nas vodi mimo nekaterih zgodovinskih in naravnih znamenitosti. Najprej se mimo cerkve sv. Jurija sprehodimo do opuščenega kamnoloma pisane ihanske breče in naprej do Tabora nad Ihanom, Brda, Sv. Miklavža, čez Oklo do Judeževe domačije, Dobovelj, mimo Babj e jame in Ja- marskega doma na Gorjuši in nato čez preval med Zaborštom in Krum-perkom na Veliki vrh (Križentaver) do vrnitve v Ihan. Za pot s krajšimi postanki potrebujemo dobre štiri ure. Priporočamo, da si vzamete čas in si ogledate tudi jamarski muzej in Železno jamo na Gorjuši. Pot, ki je označena z rume-no-belimi markacijami in po kateri nas usmerjajo lične rumene tablice, ni zahtevna in je primerna za vse po-hodnike. Načrtujemo tudi postavitev informacijske table na vstopni točki v Športnem parku Ihan. Občina Domžale, Služba za turizem Foto: arhiv PD Domžale, Služba za turizem Pobiranje smeti na Sumberku prostoru, ki nam na tem koščku Zemlje ponuja obilo možnosti za pristen stik tudi z naravo. Ko se povezujemo z njo, je prav, da jo ohranjamo čim bolj prvinsko. Skupaj s pod-županjo mag. Renato Kosec, vodjo Službe za turizem Miro Bečan ter skrbnico in vodnico poti po Pravljičnem Šumberku Ano Cajhen smo se ob tem prav posebnem dnevu odločile, da delček k boljšemu in bolj čistemu okolju prispevamo tudi same. Po sprehodu čez 'pljuča' naše občine - Šumberku smo pobrale smeti in ugotovile, da prebivalci naše občine zares lepo skrbijo za naše zelene površine, za kar izrekamo veliko zahvalo. Veseli nas, da naše zelene površine ostajajo čiste, in obljubljamo, da bomo tudi sami le-te še naprej ohranjali in negovali ter preprečevali kakršnekoli posege vanje. Občina Domžale, Urad župana Foto: Alenka Klinar Označbe na poti Na poti sledimo rumenim markacijam. OBČINA DOMŽALE 12 | slamnik VELIKI INTERVJU ŠTEVILKA 4 | APRIL 2021 | LETNIK LXI slamnik@kd-domzale.si GLEDALIŠČE JE LOJZE STRAŽAR, ČASTNI OBČAN OBČINE DOMŽALE Domžalski občinski svetniki so na seji sredi marca potrdili prejemnike nagrad in priznanj, ki jih podeljujejo ob občinskem prazniku, 19. aprilu. Častni občan je letos postal Lojze Stražar, dolgoletni predsednik KD Miran Jarc Škocjan, režiser in vsestranski kulturni ustvarjalec. MAGIJA, KI TE VLEČE Primož Hieng Foto: Primož Hieng Rojen je bil 1. julija 1944 v številni družini v Škocjanu, kjer so se bratje že zgodaj začeli spogledovati z gledališčem. Lojze Stražar je zagotovo predsednik društva z najdaljšim stažem, za njim pa je priprava in režija, v večini tudi priredba petdesetih celovečernih gledaliških iger, muzikalov in dveh operet, prav tako tudi več kot štirideset krajših novoletnih predstav za najmlajše. Nabralo se mu je še veliko drugih najrazličnejših dogodkov v okviru Zveze kulturnih društev občine Domžale, kjer je šest let tudi predsedoval. Deluje tudi v nekaj odborih v okviru občine, ki so povezani s kulturo. Poleg vsega vsako leto že več kot petdeset let v začetku decembra nastopa v vlogi sv. Miklavža, celotno predstavo pa že trideset let v Športni dvorani Domžale pripravlja KD Miran Jarc Škocjan. V letu 2021 ste postali častni občan občine Domžale. Kaj vam pomeni to priznanje? To je bilo povsem nepričakovano, ker sem, nekoliko naivno, pred leti razmišljal, da je to za starejše, za take, ki so zares zaslužni, ker nekaj predstavljajo v občini in nasploh v življenju. Sam ne bi nikoli glasoval, da bi mi podelili tako visoko priznanje. Ko pa sem izvedel, da sem postal častni občan Občine Domžale, sem bil v resnici presenečen in skorajda nisem verjel. Zame je to zelo velika čast, da sem zdaj v družbi vseh, ki so že do zdaj postali častni občani. Ko sem dobil obvestilo, pa sem se v resnici vprašal, zakaj sem bil ravno jaz izbran. Ali ni veliko več takih, ki so morda bolj zaslužni? Potem pa sem vendarle pobrskal po svojem življenju in si priklical v spomin, kaj vse se mi je dogajalo. In na koncu tega razmišljanja sem ugotovil, da je za menoj res velika bera predstav, ki smo jih uprizorili na Studencu pa tudi drugje. Prav tako se ti zavrti spomin na številne prireditve in koncerte v okviru Zveze kulturnih društev Domžale. Pozneje pa je zveza, ki sem ji takrat predsedoval, pokrivala vseh pet na novo nastalih občin. Končno pa pogled nazaj ne more mimo režiserskega dela. Ko je avtor knjige 60 let Poletnega gledališča na Studencu dr. Velimir Vulikic potegnili črto pod vse delo, je prišel do visokih številk! Od tu dalje pa je skrbno vpisala vso dejavnost Ajda Sokler v svoji diplomski nalogi. Več kot sto predstav sta zabeležila, čeprav v to številko nista vključila prav vsega, kar sem delal na režijskem področju. Sedemnajst mednarodno odmevnih prireditev Glasba treh dežel. Te prireditve so tudi zahtevale zrežirano odrsko postavitev, saj je večino teh koncertov snemala RTV Slovenija. Kaj pomeni toliko predstav, se komajda zavedam. Nekaj pa moram poudariti. Niti enega koncerta ali predstave nisem delal zaradi tega, da bi dobil neko prizna- Kaj pomeni toliko predstav, se komajda zavedam. Nekaj pa moram poudariti. Niti enega koncerta ali predstave nisem delal zaradi tega, da bi dobil neko priznanje. Največje priznanje je bilo za vse nas polno zasedeno gledališče. nje. Največje priznanje je bilo za vse nas polno zasedeno gledališče. Res pa je, vsakega priznanja sem bil iskreno vesel, podelitev naziva častnega občana pa je seveda nadgradnja vsega. Kakšna je bila vaša družina in kako je potekalo življenje v družini z devetimi otroki? Rodili ste se leta 1944, torej že ob koncu druge svetovne vojne. Družina je bila velika, bil pa sem najmlajši otrok, in zaradi tega sem imel določene privilegije. Vendar pa sem se življenja učil od bratov in sestre. Mama je bila zakon in njene besede smo spoštovali. Oče je umrl, ko sem bil star devet let. Ko smo se v šoli kaj sprli s sošolci, je bila prva njihova obramba beseda, 'saj bo moj oče prišel v šolo, pa boste že videli'. Jaz pa nikakor nisem mogel verjeti, da nimam več očeta, ki bi se zame postavil. Vsi so ga imeli, le jaz ne. Veliko bolj sem bil pozneje navezan na mamo, ki je v času odraščanja vodila vse moje življenje. V bistvu pa nam je bilo lepo, ker nas je bilo veliko. Veliko smo se ob večerih ali ob nedeljah pogovarjali, ko pa je bilo treba delati, smo delali, včasih pa smo se tudi skregali. Kot najmlajši sem zelo pogrešal nekoga, ki bi se z menoj igral. Ko so bratje odrasli in odšli vsak po svoje, sem spoznal, da sem po osnovni šoli ostal na veliki kmetiji sam z mamo in sestro. Moral sem narediti vse tiste stvari, ki se od moškega na takem posestvu zahtevajo. To je bilo tudi odločilno, da nisem mogel nadaljevati šolanja. Želel sem se izučiti za električarja, pri čemer bi mi pomagal brat Stane, ki je že bil elektri-čar. Denarja ni bilo, mama je prigo-spodarila komaj za davke, zato sem se odločil, da grem v službo. In upal, da se bom izučil ob delu, pa je bilo preveč naključij, da mi to ni uspelo. Že takrat pa sem se vključil v gledališko skupino, vse bolj so me zanimali gledališče, igra in režija, no, pa tudi šport. Kako to, da se ves čas svojega gledališkega delovanja niste odločili za poklicno delovanje na gledališkem področju? Ali pa se celo posvetili študiju na kakšni akademiji? O tem sem tudi razmišljal. Če bi se odločil za to pot, bi moral pozabiti na dogajanje na Studencu v okviru gledališke skupine, kjer pa so že nastajali zametki našega dolgoletnega delovanja. Zdelo se mi je škoda pustiti to, s čimer smo začeli, in tudi zaradi domačije takrat to ni bilo mogoče. Kako je prišlo do prvih predstav, ki so jih igrali na Studencu, takrat še pod kozolcem? Letos mineva že 73. leto od prve predstave pod Šinkovčevim kozolcem. Po vojni so že po vseh okoliških krajih prirejali razne predstave, le pri nas se ni še nič dogajalo. Potem sta brata Stane in Tone zbrala mlade gledališke navdušence in so pripravili prvo predstavo V Ljubljano jo dajmo. Zaigrali so jo kar pod kozolcem, toplarjem, tik ob zdajšnjem gledališču. Takrat sem bil star pet let. Spomnim se, da se je o tem doma veliko govorilo, kako bodo to predstavo uprizorili, čeprav ni bilo na voljo ničesar. Prižgali so tri reflektorje in to je bilo vse. To predstavo so odigrali menda trikrat, kar je bil takrat za kraj velik dogodek z veliko veselja in z zelo pozitivnimi odzivi. Nekaj predstav s to ekipo so pozneje še odigrali po raznih dvoranah, potem pa se je vse skupaj za nekaj časa ustavilo. Ko pa sem bil star 15 let, pa je brat France združil novo, mlajšo skupino. Močno je vztrajal pri tem, da morajo biti vsi igralci in sodelujoči s Studenca, Pre-valje, Zaloga, Brezja, Rače in iz Ško-cjana. Jaz sem imel pa drugo mnenje, bolj sem se nagibal k temu, da se zadeva bolj odpre, da pridobimo igralce tudi iz drugih krajev, s tem pa si zagotovimo tudi obiskovalce naših predstav. Ker takrat ni bilo veliko izbire med fanti, me je France nagovoril, če bi tudi jaz igral v predstavi. In sem se z veseljem odločil in pri teh mojih rosnih letih igral vlogo 60 let starega gospoda Vičentija v predstavi Navaden človek. Takrat sem začutil, da imam nekaj igralskega v sebi. Po koncu predstave so seveda vsi hvalili, kako dobro smo odigrali vsak svojo vlogo. Pozneje se je dogajalo, da sem bil v številnih predstavah hkrati igralec in režiser, vendar sem prišel do spoznanja, da to ni dobro. Zato sem svoje igralsko poslanstvo opustil in se povsem posvetil režiji. Za režijo sem obiskoval tri tečaje, kar mi je pri tem delu veliko pomagalo. Kako ste v društvu izbirali predstave, da so bile obiskovalcem všeč, da so radi prihajali na Studenec? Še pred mojim delovanjem so v večini obiskovalce pritegnili naslovi predstav in odzivi tistih, ki so si jih do takrat že nekje drugje ogledali. Jaz sem se vedno odločal tako, da sem se izogibal samo komedijam. Ob prebiranju besedila sem najprej ugotavljal, ali imam sploh dovolj igralcev, ki bi bili primerni za določene vloge. Mi nismo poklicno gledališče, mi smo ljubiteljsko gledališče, ki ima na voljo toliko in toliko igralcev in pevcev. Zdaj je naše gledališče na voljo igralcem in pevcem tudi iz drugih krajev. Tako je dosti lažje delati. Sicer pa sem predstave izbiral po občutku, enkrat komedijo in spet drugič kaj bolj resnega, dramo ali tragedijo. V čem je problem? Ljudje bi radi čim več komedij, da bi se čim več tudi zabavali. Res pa je, da se včasih pustim malo vplivati od ljudi. Na koncu koncev pa smo vedno prišli do spoznanja, da smo z izborom predstav vendarle pripeljali toliko in toliko ljudi v gledališče z vseh koncev Slovenije. Katera predstava vam je ostala najbolj v spominu in bi jo še posebej izpostavili? Morda dva, trije naslovi... Zelo težko se odločim. O tem sem že velikokrat razmišljal, najbolj pa mi je v spominu ostala predstava Martin Krpan. To je bila veličastna predstava in ob obujanju spominov si rečem, da take predstave ne morem več narediti. Po tej predstavi so se igralci kar ponujali, vsi bi radi igrali. Spominjam se, koliko nas je bilo na odru pri Krpanu. Koliko usklajevanj in koliko tehničnih ovir se prikrade ob taki predstavi. Uporabili smo tudi konje in to je bila še posebej velika odgovornost. Druga taka predstava je bila Finžgarjevo delo Pod svobodnim soncem. Spet veliko igralcev in zelo zahtevna zadeva. Ko sem delo prvič vzel v roke in ga začel brati z namenom, da bom to predstavo naredil, sem se začel zavedati, v kaj se podajam. V naprej sem se bal, da bi nekdo sredi predstave (zagovornik komedij) vstal in odšel. In bi šli potem vsi ljudje za njim domov. Hvala Bogu, motil sem se, da je Finžgarjevo delo za obiskovalce prezahtevno in moteče. Zgodilo se je obratno. Odigrali smo deset predstav in gledališče je bilo vedno polno obiskovalcev. Še danes sem ponosen na to predstavo in na občinstvo tudi. Imamo res čudovito občinstvo, ki se odziva primerno in na pravem mestu, se mi zdi. In muzikal? To je bila predstava Hello, Dolly!, kjer je bila še posebej izrazita pomoč mojih sodelavcev, to je lektorice, glasbenikov, kore-ografa, scenografa, kostumogra-finje in vseh drugih. Spominjam se še operete Ptičar, predstav Planinska roža, Kralj gora in ljudomrznik in še kakšna bi se našla z lepimi spomini. Na odru avditorija na Studencu se je zvrstilo zelo veliko igralcev, pevcev in glasbenikov ter drugih sodelujočih. Za mnoge od njih je bil prav studenški oder zagotovo odskočna deska v njihovem poklicnem življenju. LETNIK LXI | MAREC 2021 | ŠTEVILKA 3 slamnik | 295 slamnik@kd-domzale.si VELIKI INTERVJU ugotovil, da je dramaturško zelo šibko. Ponovno sem se raje lotil 'belega konjička'. Torej je le malo manjkalo in bi gledalci že uživali v predstavi v ob jezeru Pri belem konjičku... Mogoče pa res. Ampak po določenem času sta me ponovno požgeč-kali vsebina in Avsenikova muzika, pa sem ponovno vzel v roke Bran-dstatterjevo besedilo. Razmišljal Zelo težko smo se sprijaznili z dejstvom, da po taki tradiciji, kot jo imamo, predstave ne bo. Maja lani smo sprejeli dokončno odločitev. Kako bo letos, pa še ne vemo. Program poletnega kulturnega festivala je pripravljen. Toda vedeti moramo, da za pripravo predstave potrebujemo nek določen čas. Brez vaj ne bo šlo. To je zagotovo res. Je ni hiše v okolici, da ne bi vsaj nekdo, če že ne vsa družina, sodelovala pri predstavah. Veliko je bilo takih, ki so tukaj začeli svojo pot. Vse je težko našteti, saj bi bil spisek zagotovo dolg. S predstavami, ki ste jih pripravili na Studencu, niste hodili na gostovanja. Zakaj ne? Jaz sem stremel k temu, da bi obiskovalci hodili v naše gledališče. V začetku smo veliko gostovali, celo v Krškem in Ribnici na Dolenjskem. To je bil velik napor. Če je predstava dobra, se to razve naokoli, kar je zagotovilo, da bodo ljudje radi prišli. Zakaj bi z vso opremo in sceno hodili v bližnje dvorane, ko bi lahko obiskovalci na primer iz Moravč prišli do Studenca in si tu ogledali predstavo. Tu, na domačem odru odigrana predstava je veliko boljša kot na gostovanju. Zdaj obiskovalci naših predstav prihajajo z vseh koncev Slovenije, celo z avtobusi organizirano prihajajo na Studenec in to je za nas najlepše. Verjetno ste v vsem tem času spoznali, kaj imajo ljudje radi. Ko ste uprizorili igro Lepo je biti muzikant (2018), se je nenadoma pojavil avtor še z drugim delom. In ga niste zavrnili, temveč sprejeli njegovo pobudo in igro uvrstili v program za leto 2019. Leta 2018 sem imel na mizi že besedilo za predstavo Pri belem konjičku. Bil sem trdno prepričan, da bomo to igro tudi uprizorili. Potem sva se srečala s Slavkom Avsenikom ml., s katerim sem se želel dogovoriti o avtorski glasbi za novo predstavo. S seboj je prinesel besedilo avstrijskega avtorja Andreasa Brandstatterja, mladega glasbenika, ki pozna Avsenike veliko bolj, kot jih sam poznam. V tej zgodbi ne gre samo za ansambel Avsenik, čeprav je vključena le njihova glasba, temveč za način, kako tudi drugi številni glasbeniki uspejo in kaj vse se lahko dogodi, ko sta slava in pritisk na posamezne člane in za skupino preveliko breme. Začel sem razmišljati: ljudem bo ta glasba všeč, Avse-nik je legenda, fenomen, ki je naš. Tema se mi je torej zdela zanimiva, saj poznam v oklici kar nekaj ansamblov s podobno usodo. A ko sem se poglobil v besedilo, sem sem o tem, da bi bilo dobro, če bi dobil v pomoč ustreznega dramaturga. Poklical sem v ljubljansko dramo, kjer sem spoznal dramatur-ginjo Evo Kraševec in skupaj sva ustvarila predstavo. Brandstätter-jevo igro smo torej dali v program v letu 2018, uspeh je bil zelo dober. Na predstavo so večkrat prišli avtor in njegovi prijatelji. Bolj za šalo kot zares sem Andreasu omenil, da bi lahko od te predstave naprej še kaj naredil. Torej zgodbo nadaljeval. Čez nekaj mesecev se je Brandstätter spet oglasil. Pogovarjali smo se skupaj z Slavkom Avsenikom ml. o minuli predstavi in tudi o načrtih za naprej. Dejal sem mu, naj razmišlja o nadaljevanju predstave. In je rekel, da je nadaljevanje že naredil in besedilo položil na mizo. Presenečenje! In spet sem se znašel v enakem položaju kot prvič. Lotil sem se predstave in tudi ta druga zgodba je bila izjemno uspešna. Med zadnje pridobitve vašega gledališča lahko štejemo postavitev novega odra in zamenjavo dotrajane platnene strehe. Še danes sem hvaležen prijatelju dr. Miroslavu Stiplovšku, tudi častnemu občanu Občine Domžale, ki nam je zelo veliko pomagal, da nam je takrat Kulturna skupnost finančno podprla projekt postavitve pomične strehe. Naše gledališče je zdaj drugo v državi po svoji zmogljivosti, saj imamo več sedežev kot Križanke v Ljubljani. Društva danes zagotovo ne bi bilo več, če ne bi imeli strehe nad glavo. To je veliko bogastvo. Predlani, torej leta 2019, smo v dveh mesecih s pomočjo Občine Domžale in župana Tonija Dragarja postavili povsem novo streho - za razliko od Križank, kjer že nekaj let nimajo nove strehe. Sreča je tudi v tem, da sem se z vsemi župani in županjo dobro razumel in smo lahko tudi zato iz nič postavili tako gledališče. Vrniva se v lansko leto, ki je bilo tudi za vas in gledališče prav posebno. Kaj je na Studencu povzročila korona kriza? V začetku lanskega leta smo začeli z vajami, potem so nastopile omejitve. Pričakovali smo, da bomo lahko nadaljevali, a do tega ni prišlo. Osrednje predstave nismo igrali, smo pa vseeno izpeljali nekaj dogodkov in koncertov, seveda ob določeni razporeditvi zasedenih sedežev. Naše gledališče je kar naenkrat postalo veliko bolj zanimivo kot prej. Lahko bi ga več oddajali, ampak se moramo zavedati, da smo na vasi in da pazimo tudi na te stvari. Lani smo v gledališču izvedli zelo odmeven program ob svoji 70-letnici, kar bi poleg predstave zelo težko izvedli. Na ogled smo postavili še razstavo o našem jubileju. Gledališče pa je najela tudi Gospodarska zbornica Slovenije za podelitev priznanj inova-tivnim podjetjem in podjetnikom. Povezali smo se s Kulturnim domom Franca Bernika Domžale, ki je izvedel nekaj predstav, gostili pa smo tudi dva koncerta Siddharte. Pripravili in izvedli smo tudi koncert ob 20-letnici poletnega kulturnega festivala Studenec v cerkvi sv. Lenarta na Krtini. Kako ste doživljali odpoved predstave, kako kaže za letos? Zelo težko smo se sprijaznili z dejstvom, da po taki tradiciji, ki jo imamo, predstave ne bo. Maja lani smo sprejeli dokončno odločitev. Kako bo letos, pa še ne vemo. Program poletnega kulturnega festivala je pripravljen. Toda vedeti moramo, da za pripravo predstave potrebujemo nek določen čas. Brez vaj ne bo šlo. Ne vemo, kakšni ukrepi bodo v veljavi v maju, ki je tik pred nami. V tem trenutku je težko biti prerok, zato samo čakamo na uradne odločitve. Če ne bo šlo drugače, bomo program izpeljali tako, da bomo dosledno spoštovali razdaljo med sedeži. Lanske prireditve so nam odobrili brez težav, seveda ob doslednem spoštovanju ukrepov. Če bomo uspeli pripraviti našo osrednjo predstavo, bo to igra z veliko lepega petja Pri belem konjičku. Načrtujemo 13 predstav, premiera pa naj bi bila 11. julija. Vašega delovanja na Studencu ne bi bilo brez podpore družine. Vaša žena vas je ves čas delovanja v KD Miran Jarc spodbujala in spremljala. Je tudi del sistema za nakup vstopnic in se je zaradi tega pred začetkom vsakega poletja oglašala na telefonske klice. Povedati moram, da nisem nikoli z odra povzdigoval svoje družine, ki mi je vedno nesebično stala ob strani ves čas mojega delovanja in ustvarjanja. To ne pozabim storiti doma. Se mi zdi, da pa zdaj je priložnost, da se smem zahvaliti svoji družini. Iz duše in srca povem, da nikoli ne bi mogel delati tega, če ne bi imel take žene Marijane in otrok. Zagotovo, ker je skrbela za tri vogale, ko so odraščali vsi trije otroci, Brigita, Anita in Tadej. Jaz sem sicer opravljal vse družinske naloge. Žena Marjana ni nikoli nasprotovala mojemu delovanju na Studencu in mi je zares veliko pomagala. To je izjemno bogastvo in večjega zagotovo ni. Pohvaliti moram hčerki in sina, ki so kdaj pa kdaj naredili kaj tudi namesto mene. Zato se lahko vsem štirim iskreno zahvalim za vso podporo in pomoč. Hvala! Gospod Lojze, častni občan Občine Domžale, iskrene čestitke! □ MestniKino Domžale biogrqßka drama / Miss Marx / režija: Susanne Nicchiareili / scenarij: Susanne Nicchiareili / igrajo: Romola Garai, Patrick Kennedy, John Gordon Sinclair, Felicity Montagu /2020, Italija, Belgija/distribucija: Cinemania/107' Eleanor je bistra, strastna in svobodna ženska. Je tudi najmlajša hči Karla Marxa. Kot ena od pionirk poveže tematiki feminizma in socializma, sodeluje v stavkah delavcev In se bori za pravice žensk in odpravo otroškega dela. Leta 1883 spozna Edwarda Avelinga in njeno življenje se v vrtincu goreče, a tragične ljubezenske zgodbe razleti na tisoč koščkov. Elea-norina zgodba nam s svojim neskladjem med javnim in zasebnim življenjem daje vpogled v kompleksnost človeške duše, obenem pa prikaže ranljivost človeških iluzij in nevarnost nekaterih ljubezenskih razmerij. komedija / Effacer l'historique / režija: Benoît Delépine, Gustave Kervern / scenarij: Benoît Delépine, Gustave Kervern / igrajo: Blanche Gardin, Denis Podalydès, Corinne Masiero, Vincent Lacoste, Benoît Poelvoorde, Jackie Berroyer, Jean-Louis Barcelona/2020, Francija, Belgija/distribucija: Fivia/110' Marie je brezposelna mama, ki izgubljeno tava naokoli in se boji, da bi njen posnetek seksa pristal na spletu. Še posebej je zaskrbljena, kako bi to sprejel njen odraščajoči sin. Bertrand je skrben oče, ki želi hčerko obvarovati pred internetnim sramotenjem njenih sošolk. Vendar to nI njegova največja težava: nesmrtno je zaljubljen v spletno svetovalko za nakupe. Christine, ki seje zaradi odvisnosti od TV-serlj znašla na robu preživetja, se kot voznica Uberja obremenjuje s slabimi uporabniškimi ocenami. Vsi trije združijo moči v donkihotovskem boju proti povsod navzoči in na videz nepremagljivi sodobni tehnologiji In družbenim omrežjem... dokumentarni film / Helmut Newton: The Bad and the Beautiful / režija: Gero von Boehm / scenarij: Gero von Boehm / nastopajo: Helmut Newton, Isabella Rossellini, Charlotte Rampling, Catherine De-neuve, GraceJones, Claudia Schiffer, Hanna Schygulla/2020, Nemčija /distribucija: Cinemania/93' Helmut Newton, rojen v bogati židovski družini, je odraščal v najbolj kreativnih in razvratnih letih Berlina. Kot najstnik je bil vajenec pri priljubljeni berlinski fotografinjl Yvi, nakar je njegova družina tik pred drugo svetovno vojno zbežala in Newton je z zaročenko pristal v Avstraliji, kjer je delal kot komercialni fotograf. Na njegovo ustvarjanje je močno vplivala estetika nacistične propagandne ustvarjalke Leni Riefenstahl, kar se je poznalo tudi ob njegovi selitvi v Pariz v šestdesetih letih, ko se je začel oddaljevati od omejitev modne fotografije in postal fotografska ikona. drama / Sheytan vojud nadarad / režija: Mohammad Rasoulof/ scenarij: Mohammad Rasoulof/ igrajo: Ehsan Mirhosseini, Shaghayegh Shoorian, Kaveh Ahangar, Alireza Zareparast, Salar Khamseh, Kaveh Ebrahim, Pouya Mehri/2020, Iran, Nemčija, Češka rep./distribucija: Fivia/149' V današnjem Iranu se štirje posamezniki vsak na svojem koncu znajdejo v razcepu med izvrševanjem črke zakona in sočutjem do sočlovek. Ti protagonisti s svojimi dejanji odločijo, kako njihova okolica ohrani nekatere najpomembnejše človeške vrednote. MESTNI KINO DOMŽALE Ljubljanska 61,1230 Domžale obvescanje@kd-domzale.sl jdetm onlinelkinodomzale.si 296 | slamnik številka 3 | marec 2021 | letnik lxi TEMA MEsEcA OBČINSKI PRAZNIK POČASTILI Z RAZSTAVO Razstava zgodovinskega pregleda razvoja domžalske občine v Slamnikarskem muzeju ni le pomemben prispevek k predstavitvi lokalne zgodovine in počastitvi občinskega praznika, temveč tudi k praznovanju letošnje 30. obletnice osamosvojitve Republike Slovenije, v kateri je naša občina še danes med najbolj prodornimi in razvojno naravnanimi občinami. Katarina Rus Krušelj Rojstni dan Občine Domžale je 19. april. Na ta dan so bile leta 1952 Domžale razglašene za mestno občino. Zgodovinski praznik, torej razglasitev Domžal za mestno občino in še prej leta 1925 za trg, so v tistem času Domžalci praznovali zelo slavnostno, z namenom »dati duška veselju Domžalcev nad povišanjem rodnega kraja in poživiti jih k nadaljnjemu navdušenemu delu za procvit in napredek trga Domžale« (Dom-žalec, 23. julij 1925). Kljub kulturno prireditveni ohromitvi ob zdajšnji zdravstveni situaciji praznujemo tudi to aprilsko pomlad z zazr-tim pogledom v leto 2020, ko je Občina Domžale praznovala 25 let delovanja. To obdobje naše občine je že uspešno zaključeno, tako da lahko pregledamo, katera so njena glavna težišča delovanja v zdajšnjem času po velikih spremembah leta 1995, ko je začela delovati v zdajšnjem obsegu. Slavnostno odprtje razstave le virtualno Zaradi aktualnih covid-19 ukrepov je slavnostno odprtje razstave v sredo, 21. aprila 2021, v Slamnikarskem muzeju potekalo za zaprtimi vrati, a smo poskrbeli za virtualno različico. Uvodoma sta nas pozdravila Cveta Zalokar, direktorica Kulturnega doma Franca Bernika Domžale, in župan Občine Domžale Toni Dragar. Direktorica Cveta Zalokar je na kratko predstavila uspešno pro- Domžale so bile od sredine 19. stoletja sedež vaške občine in od leta 1925 trške občine. Leta 1952 so postale sedež Mestne občine Domžale. Od tedaj do danes je mesto Domžale središče občine, ki je v letih 1955 in 1958 zelo razširila svoj krajevni okvir, zdajšnja Občina Domžale pa deluje od srede devetdesetih let. Ob zadnjem 25-letnem jubileju delovanja so strokovnjaki ugotovili, da je leta 1995 zaživela lokalna samouprava v novi podobi. Novih 212 občin, med katerimi ima Občina Domžale po razvitosti in številu prebivalstva visoko mesto, je v poltre-tjem desetletju pomembno prispevalo k razvoju Slovenije in bi zaslužilo večjo gmotno podporo države. Razstava je na ogled v Slamnikarskem muzeju v odpiralnem času do konca septembra 2021 in virtualno na spletnih straneh Kulturnega doma Franca Bernika Domžale, Občine Domžale in Domžalec.si. Domžale danes (foto: Primož Hieng) jektno sodelovanje kulturnega zavoda s Slamnikarskim muzejem na čelu, občine in avtorja prof. dr. Miroslava Stiplovška, ki je dejansko imel največ zaslug, da je nastalo to pomembno delo na 16 panojih, kjer je zbrano vse, kar se je v zadnjih 170 letih zgodilo in gradilo v našem okolju. Z razstavo, ki jo je vizualno oblikoval in postavil muzejski strokovni sodelavec Roman Kos, pa je dobilo tudi obliko in podobo, ki bo ohranjeno za naše zanamce. Avtor je bil tudi tisti, ki je vztrajno spodbujal tako njo, nekdanjo županjo, kot tudi zdajšnjega župana, da sta za razstavo pobrskala po arhivih in spominih ter na tak način ohranila gradivo, ki bi se morda izgubilo. Župan Toni Dragar se je v uvodu zahvalil vsem avtorjem projekta ter s pomembnimi dejstvi predstavil pomen in delo današnje občine. Med drugim je omenil, da je domžalska občina 7. največja občina v Sloveniji s 37.000 prebivalci, le v njegovem času županovanja se je število povečalo za 10.000 novih občanov, kar zahteva večji obseg upravnega dela, kot tudi financiranja in investicij v vseh sferah delovanja. Tudi v prihodnje si bo prizadevala ostati ugledno in uspešno gospodarsko središče, vrhunsko športno in kulturno stičišče, varno in urejeno okolje, mesto priložnosti in predvsem prostor zadovoljnih ljudi. Ob zaključku je poudaril, da z letom 2020 še ni konec delovanja, in verjame, da bodo zanamci še mnogo dobrega postorili, vsem občankam in občankam pa je čestital ob občinskem prazni- ku. Zaključek otvoritvenega dogodka je z vodenim ogledom po razstavi opravil prof. dr. Miroslav Stiplov- šek, ki mu je v kratki razlagi uspelo predstaviti celoten proces vseh pomembnih upravnih sprememb in razvojnih značilnosti domžalskega območja. Štirje tematski sklopi razstave Od sredine 19. stoletja do obdobja zdajšnje Republike Slovenije se je vloga občin, obseg njihovih pristojnosti, kriteriji glede ozemeljskega obsega in števila prebivalstva, sestava občinskih organov in način njihove izvolitve ter financiranje občinskih dejavnosti spreminjali in dograjevali s posebno zakonodajo glede na vsakokratne družbenopo- ' Í > ¿JU : Panorama Domžal, 19. stoletje (arhiv Slamnikarskega muzeja) litične razmere. Kot je v tem kontekstu potekal razvoj domžalske občine, tudi na razstavi teče pripoved s številnimi zgodovinskimi prelomnicami, zbranimi v štirih tematskih sklopih. Vzporedno na razstavi predstavljene fotografije in dokumenti skozi čas štirih obdobij upravnega razvoja občine posredno ilustrirajo utrip preteklega in zdajšnjega življenja v občini Domžale, prikazan pregledno po arhivskih, časopisnih in drugih virih ter že bogati krajevno-zgodovinski literaturi. Prvo obdobje delovanja trške občine do druge svetovne vojne Prvo obdobje delovanje občine, ki je bilo zaznamovano s povzdignje-njem Domžal v trg leta 1925, je sovpadalo z razmahom slamnikarske industrije, ki je pomenila pomemben gmotni temelj za uspešno delovanje domžalskega občinskega odbora na gospodarskem, socialnem, zdravstvenem in šolskem področju. Lastniki velikih slamnikarskih tovarn so bili tirolski podjetniki, ki so kot veliki davkoplačevalci imeli po takratni zakonodaji pravico zasedbe petih mest v občinskem odboru brez volitev in tako močno vplivali na njegovo delovanje. Poleg izgradnje železnice leta 1890, uspešne akcije ustanovitve samostojne fare Domžale leta 1908 in že omenjenega upravnega povišanja v trško občino, je redkokateri kraj v Sloveniji v le nekaj desetletjih doživel tako vsestranski napredek. LETNIK LXI | MAREC 2021 | ŠTEVILKA 3 slamnik | 297 TEMA MEsEcA Cveta Zalokar, direktorica Kulturnega doma Franca Bernika Domžale (foto: Vido Repanšek) + 1 1 w . Župan Toni Dragar kot slavnostni govorec razstave (foto: Miro Pivar) * * - 1 i i - Muzejski sodelavec Roman Kos in prof. dr. Miroslav Stiplovšek (foto: Vido Repanšek) Povojno obdobje in nastanek mestne občine To je bilo obdobje, ko je domžalska občina obsegala širše ozemeljsko območje. Nova zakonodaja iz leta 1952, ki občine ni opredelila le kot predstavniške organe državne oblasti, temveč tudi kot organe ljudske samouprave z nalogo, da dajejo smer gospodarskemu, socialnem in kulturnem razvoju občin na temelju socialistične ureditve. Z novo teritorialno razdelitvijo je bila ustanovljena v okraju Ljubljana z okolico kot največja Mestna ljudska občina Domžale z 9400 prebivalci. V njej so bili združeni kraji predvojnih občin Domžale in Ihan ter deloma občina Homec, njen drugi del pa je bil vključen v novo občino Radomlje. Čas po koncu druge svetovne vojne je bil čas novega razmaha domžalske industrije, saj se je število delavcev podvojilo, nastala so številna nova gospodarska in trgovska podjetja, obrtniki so se združevali v državna podjetja. Po vojni se je začelo intenzivno delo za krepitev šolstva, otroškega varstva, zdravstva in kulture. Oblikovanje velike občine in njen upravni razvoj do leta 1995 Sredi 50. let je potekala velika akcija za reformo lokalne samouprave in vzpostavitev občin, ki bi bile sposobne poleg lokalnih zadev izvajati tudi nekatera dela na področju javne uprave - obdobje, ko so imele občine največ pristojnosti na upravnem področju ter tudi poveča- no ekonomsko-finančno samostojnost. K domžalski občini sta bili pridruženi občini Lukovica in Blagovica, večji del občine Radomlje in Trojane, postopoma tudi občina Mengeš, Moravče, Dragomelj in Pša-ta. K tej razširitvi, ki se ni spremenila vse do leta 1995, so se pridružile nove spremembe v oblikovanju krajevnih skupnosti (kar 27), samoupravne interesne skupnosti za področje vzgoje in izobraževanje, so-cialo, zdravstvo, kulturo, šport itd. Skladno z demokratizacijo in politično popularizacijo je bila prestrukturirana nova občinska uprava z večstrankarskimi občinskimi organi. Obdobje 1955-1995 je bilo obdobje izjemnega razmaha industrije, obrtništva in trgovine, ki je trajal do začetka 90. let, ko je občinsko vodstvo posebno pozornost posvetilo reševanju problematike denacionalizacije. S temi ukrepi se je začel proces velike reforme lokalne samouprave. Žal pa je z izgubo velikega jugoslovanskega trga ob osamosvojitvi Republike Slovenije nastopilo tudi propadanje domžalskih velikih podjetij. V tem 40-letnem obdobju smo bili priča velikim spremembam na področju komunalne in stanovanjske izgradnje, kanalizacije, vodovoda, električnega sistema, gradnji novih cest in avtoceste itd. Domžale so popolnoma spremenile svoj izgled zaradi večje poseljenosti, razmere za kakovostnejše življenje občanov pa so se bistveno izboljšale, tudi na družbenih dejavnostih. Občina Domžale v obdobju samostojne Slovenije Po osamosvojitvi Republike Slovenije je bilo najpomembnejše urejanje lokalne samouprave po evropskem zgledu, ki ji je dala temelj ustava iz leta 1991. Po sprejetju Zakona o ustanovitvi občin leta 1994 se je območje dotedanje domžalske občine razdelilo na štiri občine Domžale, Mengeš, Lukovica in Moravče. Ozemeljski obseg zdajšnje občine Domžale je bil dokončno določen z referendumi 1998, ko se je iz nje izločila nova občina Trzin. Domžale so še naprej ostale upravno središče, sedež Okrajnega sodišča in izpostav drugih državnih organov. Zaradi nepopolnosti zakonodaje pa so nove občine izgubile pristojnosti na področju gospodarstva in davčne politike, kar je bilo za občino z izrazito industrijsko-obrtno usmeritvijo velika sprememba v njenem delovanju, kot tudi izguba finančne samostojnosti. V tem času je občina največ sredstev namenila za delovanje in objekte v vseh družbenih dejavnostih, od otroškega varstva, šolstva, sociale, zdravstva do kulture, športa, rekreacije in delovanje društev. Dosežki občine so rezultat skupnih prizadevanj občinskega sveta, občinske uprave, javnih zavodov in podjetij ter krajevnih skupnosti in društev. Popotnica za naprej Delo priznanega raziskovalca slovenske in krajevne zgodovine prof. dr. Miroslava Stiplovška je vsekakor eden najprimernejših načinov, kako ovekovečiti spomin na tako pomembne dogodke iz zgodovine Domžal in njihovega širšega območja vse do danes. Vsekakor si želimo, da po zaprtju te pregledne razstave njegov prispevek k predstavitvi lokalne zgodovine nadaljujemo v novi publikaciji. Do takrat pa vabimo na ogled razstave vse občanke in občane, tudi ljubitelje arhivskega in fotografskega gradiva starih Domžal kot tudi dokumentov današnjih najpomembnejših upravnih dosežkov Občine Domžale, zbranih ob tej posebni priložnosti. □ TERMIT Zaradi zaključka investicijin posledično povečanih kapacitet zaposlimo nove sodelavce. VODJA SLUŽBE ZA KAKOVOST Zaposlimo sodelavca na področju vodenja službe kakovosti v podjetju. Delo obsega vodenje sistema kakovosti, skladno s ISO standardi, koordiniranje nadzora skladnosti procesov, izvajanje kontrol, reševanje reklamacijin neskladnosti, komunikacijo in koordiniranje med sodelavci, vodstvom in zunanjimi sodelavci, skrb za standarde v podjetju, notranje in zunanje presoje, ažurno vodenje poslovnika, navodil, postopkov dela, usposabljanje zaposlenih na področju kakovosti, poročanje vodstvu. Zahtevamo višješolsko, visokošolsko ali univerzitetno izobrazbo tehnične smeri. Od kandidatov pričakujemo najmanj5 let delovnih izkušenjna podobnih delih (želene izkušnje iz avtomobilske industrije). Nudimo delo za nedoločen čas s 6-mesečnim poskusnim delom. VODJA SLUŽBE ZA PRIPRAVO PROIZVODNJE Zaposlimo sodelavca na področju vodenja službe za pripravo proizvodnje v podjetju. Opis del: oblikovanje strategije na področju priprave proizvodnje, organiziranje, vodenje in koordinacija priprave proizvodnje, vodenje razvojnih projektov, razvojnovih in izboljšava obstoječih izdelkov, zagotavljanje ustrezne tehnične podpore prodaji, sodelovanje pri oblikovanju ponudb kupcem in zahtev dobaviteljem, analiza dela, poročanje vodstvu. Zahtevamo višješolsko, visokošolsko ali univerzitetno izobrazbo tehnične smeri. Od kandidatov pričakujemo najmanj5 let delovnih izkušenjna podobnih delih. Nudimo delo za nedoločen čas s 6-mesečnim poskusnim delom. DELO V PROIZVODNJI Delo poteka v treh izmenah v proizvodnem procesu izdelave jeder. Od kandidatov pričakujemo marljivo, natančno in odgovorno delo, delovne izkušnje niso potrebne. Nudimo delo za nedoločen čas s 3-mesečnim poskusnim delom. ELEKTROTEHNIK/ ELEKTROINŠTALATER Delo poteka v treh izmenah v proizvodnem procesu, na elektroinštalacijah, vzdrževanju in popravilu strojev, obsega tudi preventivne preglede. Izobrazba: poklicna ali srednja šola elektrotehnične smeri. Od kandidatov pričakujemo marljivo, natančno in odgovorno delo, 3 leta delovnih izkušenj na podobnih delih. Nudimo delo za nedoločen čas s 3-mesečnim poskusnim delom. VZDRŽEVALEC - PROIZVODNJA Delo poteka v treh izmenah in obsega vzdrževanje in popravilo strojev, preventivne preglede, nadzor delovanja in montažo orodij. Izobrazba: poklicna ali srednja šola strojne, ključavničarske ali orodjarske smeri. Od kandidatov pričakujemo marljivo, natančno in odgovorno delo, 3 leta delovnih izkušenj na podobnih delih. Nudimo delo za nedoločen čas s 3-mesečnim poskusnim delom. Kandidati najsvojživljenjepis pošljejo na naslov: Termit d.d., Drtija 51, SI-1251 Moravče ali na elektronski naslov: mateja.hribar@termit.si io | slamnik OBČINSKI SVET ŠTEVILKA 4 | APRIL 2021 | LETNIK LXI slamnik@kd-domzale.si 15. REDNA SEJA OBČINSKEGA SVETA OBČINE DOMŽALE Domžalske občinske svetnice in svetniki so se v četrtek, 22. aprila 2021, sestali na 15. redni seji Občinskega sveta Občine Domžale, na kateri so obravnavali trinajst predlaganih točk dnevnega reda. Seja, ki jo je vodil župan Toni Dragar, je potekala v telovadnici podružnične osnovne šole Ihan. Miha Ulčar Foto: Vido Repanšek Po potrditvi zapisnika 14. redne seje in zapisnika izredne seje z dne, 21. 5. 2020 je sledil sprejem dnevnega reda, ki je ob sklicu seje vseboval štirinajst točk dnevnega reda. Na vprašanje župana, če želi kdo iz dnevnega reda umakniti kakšno točko, sta se k besedi prijavili Urška Javornik (LMŠ) in samostojna svetnica Mateja Kegel. Javornikova, ki je tudi predsednica Odbora za družbene dejavnosti, je povedala, da so že na odboru skoraj soglasno sprejeli sklep, da se 2. točka dnevnega reda Obravnava letnih poročil javnih zavodov Občine Domžale za leto 2020 umakne z dnevnega reda seje občinskega sveta, in sicer zaradi razloga, ker si svetniki želijo bolj vsebinske razprave poročil, ta pa bi morala biti razdeljena na sklope. Eden izmed razlogov pa naj bi bil še ta, da si svetniki želijo dialoga z direktorji javnih zavodov in ravnatelji šol, in ne zgolj površinske obravnave, kot je bila to praksa v preteklosti. Zaradi tega je Javornikova predlaga umik te točke z dnevnega reda. Njen predlog za umik je podprla tudi Mateja Kegel, ki je dejala, da je epidemija na površje spravila razne težave, v katerih so se znašli zavodi in šole. Prav zaradi tega je prav, da se o njih razpravljajo ter sprejmejo tehtne odločitve, da izboljšajo kakovost življenja v naši lokalni skupnosti. V razpravi so sodelovali še Bojan Arh (SAB), ki je predlagal, da se 14. točka dnevnega reda Vprašanja, pobude in predlogi prestavi na 1. točko, saj naj bi na zadnji seji občinskega sveta večina svetnikov pod to točko odšla s seje, Ivan Pšag (LMM), ki je predlagal, da naj v dvorani še kdo drug šteje glasovanje, saj je prepričan, da se glasovanje ne prešteje pravilno, Tomaž Deželak (SDS) pa je v razpravi povedal, da je sicer lepa gesta svetnic, da si želijo razprave in zaradi tega umik točke o poročilih javnih zavodov. Je pa opozoril, da svetnici nista nič povedali, kdaj in kje bi se radi srečali z zastopniki javnih zavodov, ki so zdaj v dvorani. Deželak je še dejal, da je proti umiku te točke z dnevnega reda. Svetniki so na glasovanju podprli umik 2. točke z dnevnega reda, prav tako so podprli spremembo vrstnega reda, da se zadnja točka uvrsti na prvo točko. Na koncu so svetniki potrdili še spremenjen dnevni red. Vprašanja pobude in predlogi Pod to točko dnevnega reda so svetniki podali svoja vprašanja, pobude in predloge. Odgovore občinske uprave pa bodo prejeli v gradivu za naslednjo sejo Občinskega sveta. Volitve in imenovanja V okviru te točke so svetniki za novega predstavnika Občine Domžale v svetu javnega vzgojno-izobraževal- nega zavoda Osnovna šola Domžale imenovali Janeza Kozjeka. Za novega predstavnika Občine Domžale v svetu javnega socialno-varstvene-ga zavoda Dom upokojencev Domžale pa so svetniki imenovali Janeza Breceljnika. Obravnava poročila o delu Zavoda za šport in rekreacijo Domžale Poročilo o delu Zavoda za šport in rekreacijo Domžale je predstavil v. d. direktorja Aleš Florjančič, ki je v uvodu povedal, da se je tako kot vsi ostali javni zavodi, tudi njihov zavod soočal s težavami pri delovanju v času epidemije, zaradi česar so morali prilagoditi svoje delo in program. Po predstavitvi poročila o delu zavoda za leto 2020 je sledila razprava. Predsednica Odbora za družbene dejavnosti Urška Javornik (LMŠ) je pohvalila poročilo, ki ga je na odboru predstavil direktor zavoda, in da je odbor sprejel sklep, s katerim se je seznanil s poročilom. Da ga veseli, da je vodstvo stopilo k pravilnemu postopanju vodenja zavoda, je dejal Bojan Arh (SAB), ki je v nadaljevanju še povedal, da ga žalosti, da zavod financira in vzdržuje devet športnih objektov, ki niso legalizirani. Ob tem je postavil vprašanje, zakaj do danes občinska uprava ni pristopila in legalizirala teh objektov. Mag. Branko Heferle (LMŠ) je opozoril na neurejenost zemljiških parcel na določenih športnih objektih. Florjančič je v odgovoru povedal, da je zavod k legalizaciji objektov pristopil v letu 2020, za kar je prejel tudi namenska sredstva, ki jih bodo uporabili, da bodo stekli vsi potrebni postopki za legalizacijo. Pred glasovanjem je Tomaž Deželak (SDS) v imenu svetniške skupine zaprosil za 10-minutni odmor, ki ga je župan nato odredil. Po razpravi je Deželak povedal, da so v svetniški skupini SDS sprejeli sklep, da bodo potrdili sklepe občinske uprave v zvezi s to točko dnevnega reda. Pred glasovanjem je župan povedal, da je podal stališče k obravnavi poročila zavoda, in sicer, da se strinja z besedilom predloženega sklepa. Občinski svet Občine Domžale je na glasovanju potrdil sklep, da se je seznanil z Letnim poročilom o delu Zavoda za šport in rekreacijo Domžale za leto 2020 ter stališčem k obravnavi Poročila o delu Zavoda za šport in rekreacijo Domžale za leto 2020. Obravnava letnih poročil o opravljeni reviziji poslovanja Zavoda za šport in rekreacijo Domžale v letih 2017-2020 Aleš Florjaničič, v. d. direktorja Zavoda za šport in rekreacijo Domžale, je v uvodu predstavitve povedal, da je zavod na podlagi sklepa 5. točke dnevnega reda 4. izredne seje sveta zavoda z dne, 1. 6. 2020, pridobil ponudbe za izvedbo izredne notranje revizije. Po prejemu ponudb je revizijo izvedlo izbrano podjetje Loris, d. o. o. Florjančič je povedal, da pod to točko seznanja Občinski svet Občine Domžale z vsebino, ugotovitvami in priporočili izredne notranje revizije Zavoda za šport in rekreacijo Domžale za obdobje 2017-2020. Cilj revizije je bil podati zagotovilo o delovanju notranjih kontrol zavoda na področju: evidenčnih javnih naročil z usmerjenim pregledom naročanja na določenih lokacijah in v določenem obdobju (od leta 2017 do 2020) ter pogodbenih razmerij zavoda na področjih oddaje športnih objektov in poslovnih prostorov oziroma drugih pogodbenih odnosov letu 2019 in 2020. V mnenju revizije so bile podane naslednje ugotovitve, in sicer, da podajajo zagotovilo, da so v Zavodu za šport Domžale notranje kontrole na pregledanih področjih vzpostavljene, vendar ne delujejo optimalno v celoti. Kjer so notranje kontrole šibke, so podali priporočila, ki jih je treba upoštevati pri nadaljnjem poslovanju tega zavoda. Pred sejo občinskega sveta so v zvezi s to točko dnevnega svetniki prejeli tudi dopis nekdanjega direktorja Zavoda za šport in rekreacijo Domžale Uroša Križaniča, v katerem je v uvodu zapisal, da po letu dni, odkar je zapustil vodenje tega zavoda, še vedno poteka blatenje njegove integritete in imena. Svetnikom pa je pisal z namenom, ker se razprava o njegovem delu ne neha, in ker je videl, kako so na seji dis-kreditirali Nadzorni odbor Občine Domžale, ko je revidiral zavod. Preden je v pismu odgovoril na očitke, ki se pojavljajo v zvezi z njegovim mandatom in delom, je še zapisal, da imajo svetniki na tokratni seji revizijsko poročilo, ki si ga je zavod naročil sam sebi. Urška Javornik (LMŠ) je pred razpravo povedala, da je Odbor za družbene dejavnosti obravnaval poročilo in da je bila razprava na odboru zelo pestra. Povedala je, da je odbor občinskemu svetu predlagal seznanitev s poročilom. V razpravo se je najprej vključil Metod Mar-čun (LMM), ki je dejal, da je bilo v zadnjem času na sejah občinskega sveta veliko govora o Zavodu za šport in rekreacijo Domžale, kar se mu zdi tudi prav, da se vsaj seznanijo, kaj se dogaja na tem področju in da se potem lahko napreduje. Ker je bilo v teh razpravah tudi veliko očitkov na delovanje sveta zavoda, je ta organ za sejo občinskega sveta pripravil predstavitveni dopis o svojem delu v preteklem letu, ki ga je obravnaval in sprejel na svoji korespon-denčni seji. Renata Kosec (LTD) je v razpravi izpostavila dve vprašanji, in sicer jo je zanimalo, na kateri seji je svet zavoda potrdil to revizijsko poročilo, in pa, da je v poročilu navedeno, da je bila cenitev najemnim opravljena v juliju 2020, cenilno poročilo pa so prejeli oktobra 2020. Zanima jo, katere aktivnosti so na podlagi prejetega cenilnega poročila že speljane in če že potekajo kakšne aktivnosti v tej smeri. Matej Oražem (LMM) se je spraševal, zakaj je bilo v gradivo dodano tudi pismo bivšega direktorja, katerega edini namen je blatenje njega kot občinskega svetnika in športnega direktorja NK Domžale. Zanimalo ga je, na podlagi katerega člena poslovnika je bilo to pismo dodatno in kdo ga je dodal v gradivo. V nadaljevanju je Oražem podal svoje odgovore na očitke nekdanjega direktorja. Mag. Branka Heferleta (LMŠ) je zanimalo, po kakšnem kriteriju so dobili v gradivo pisanje nekdanjega direktorja. Povedal je, da je žalosten in razočaran nad županom in podžupanjo, da tako resno vprašanje, kot sta obravnava revizijskega poročila in poročila Nadzornega odbora, zreducirajo na osebni nivo obračunavanja s članom občinskega sveta in športnim društvom. V nadaljevanju je Heferle svojo razpravo usmeril v revizijsko poročilo. Florjančič je v odgovoru povedal, da zavod nima sistematizirane pravne službe in da sodelavka - pravnica opravlja več delovnih nalog. V nadaljevanju je povedal, da je bilo cenilno poročilo na seji sveta zavoda sprejeto 5. marca 2021, in da je o cenilnem poročilu opravil že več razgovorov na Občini Domžale. Glede pisma nekdanjega direktorja, ki je bilo predloženo gradivu, je župan odgovoril, da je to pismo prišlo na dnevni red, ker je bilo naslovljeno na Občinski svet, da gre za seznanitev, o njem pa se ne bo odločalo. Sledilo je nadaljevanje razprave, v kateri so sodelovali svetniki Metod Marčun (LMM), Matej Oražem (LMM), mag. Branko Heferle (LMŠ) in Ivan Pšag (LMM). Občinski svet Občine Domžale se je s sklepom seznanil s Poročilom o izredni notranji reviziji Zavoda za šport in rekreacijo Domžale za obdobje 2017-2020 ter stališčem k obravnavi revizijskega Poročila o opravljeni reviziji poslovanja Zavoda za šport in rekreacijo Domžale v letih 2017-2020. Na seji sta bila podana in sprejeta tudi dva dodatna sklepa, ki ju je predlagal Matej Oražem (LMM): Občinski svet zadolži občinsko upravo, da na osnovi revizijskega poročila sprejme vse ustrezne ukrepe in izkoristi vse pravne možnosti, s katerimi bo zaščitila zakonitost delovanja, ter sproži vse pravne postopke za zaščito pravnih in finančnih interesov ZŠRD in Občine Domžale v zvezi z ugotovljenim nezakonitim poslovanjem ZŠRD v obdobju 2017-2020. Občinski svet zahteva, da občinska uprava na naslednji seji Občinskega sveta poroča o sprejetih ukrepih za realizacijo tega sklepa. Občinski svet priporoči svetu ZŠRD, da nadaljuje s pravnimi aktivnostmi za zavarovanje pravnih in finančnih interesov ZŠRD v zvezi z ugotovljenim nezakonitim poslovanje ZŠRD v obdobju 2017-2020. Sklep o ustanovitvi novega NRP 13260 - pametna mesta in skupnosti Polona Bitenc Pavliha, vodja Službe za evropske zadeve, je v zvezi s sklepom povedala, da Občina Domžale načrtuje, da bo kot konzorcij-ski partner sodelovala na Javnem razpisu za demonstracijske projekte vzpostavljanja pametnih mest in skupnosti JR PMIS, ki ga delno sofinancirata Evropska unija iz Evropskega sklada za regionalni razvoj (ESRR) in Republika Slovenija. Operativno pripravo/vodenje projekta za Občino Domžale je prevzela Služba za evropske projekte, ki je z delovanjem začela v letošnjem letu. Namen javnega razpisa je pospešitev uvajanja inovativ-nih rešitev na področju digitalizaci- LETNIK LXI | MAREC 2021 | ŠTEVILKA 3 slamnik@kd-domzale.si slamnik | 299 OBČINSKI SVET je občin, iz različnih vsebinskih področij pametnih mest in skupnosti - upravljanje z viri in infrastrukturo; skrb za okolje: zdravo in aktivno življenje; mobilnost, logistika in transport; kultura, šport in turizem; varnost in zaščita. Po razpravi je Občinski svet Občine Domžale s sklepom ustanovil nov NRP 13260 - pametna mesta in skupnosti s predvidenimi zneski 5000 evrov za leto 2021, 7000 evrov za leto 2022, 8000 evrov za leto 2023 in 5000 evrov za leto 2024. Občinski svet Občine Domžale je zahteval, da župan ob prvem rebalansu proračuna Občine Domžale za leto 2021 predlaga zagotovitev sredstev v proračunu za projekt Pametna mesta. Občinski svet Občine Domžale se je strinjal, da Občina Domžale sklene predloženo konzorcij-sko pogodbo za projekt Pametna mesta z ostalimi občinami predvidenega konzorcija. Odlok o zaključnem računu proračuna Občine Domžale za leto 2020 - skrajšani postopek Odlok o zaključnem računu proračuna Občine Domžale za leto 2020 je predstavila Marjeta Podpeskar Omahen, vodja oddelka za finance in gospodarstvo, ki je povedala, da je bilo v letu 2020 32.483.001 evrov prihodkov in 27.808.685 evrov odhodkov in da je bil ustvarjen celotni presežek v višini 4.038.621 evrov. Z doseženim presežkom v letu 2020 so presežek sredstev iz preteklih let povečali na 15.484.872 evrov. V nadaljevanju je svetnikom podrobno obrazložila gradivo, ki so ga svetniki prejeli za sejo. Ker se v razpravo na to temo ni vključil nihče od prisotnih svetnikov, je sledilo glasovanje. Občinski svet Občine Domžale je s sklepom sprejel Odlok o zaključnem računu proračuna Občine Domžale za leto 2020 in Poslovno poročilo Občine Domžale za leto 2020. Splošni in posebni del tabelaričnega dela Odloka o zaključnem računu proračuna Občine Domžale za leto 2020 se objavi v Uradnem vestniku Občine Domžale. Sklep o lokacijski preveritvi za del enote urejanja prostora DŽ-91, ureditveni načrt za območje D21/1 Športni park -sever Jure Košutnik, vodja oddelka za urejanje prostora, je v obrazložitvi točke povedal, da na območju Športnega parka Domžale, na večnamenski ploščadi stoji šotor, ki je namenjen različnim športnim dejavnostim, predvsem kotalkanju in hokeju. Potrebna je energetska, statična in funkcionalna sanacija objekta. Obstoječ šotor nima spremljajočih prostorov in je dotrajan, vendar ga na podlagi veljavnih določil prostorskega akta ni mogoče nadome- stiti. Občina Domžale ima po sprejemu sklepa o lokacijski preveritvi namen v celoti odstraniti stari šotor in na njegovem mestu zgraditi nov večnamenski športni objekt. Po razpravi je Občinski svet Občine Domžale sprejel sklep o lokacijski preveritvi za del enote urejanja prostora DŽ-91, Ureditveni načrt za območje D21/1 Športni park - sever. Ukinitev statusa javnega dobra Po ukinitvi statusa javnega dobra bodo nekatere parcele predmet prodaje, menjave ali urejanja zemljišča. Po predlogu spremenjenega sklepa je Občinski svet Občine Domžale ukinil status javnega dobra na zemljiščih, ki so bila predlagana v gradivu za sejo Občinskega sveta. Ukine se zaznamba javnega dobra pri deležu 49/59 v lasti Občine Domžale na zemljišču parc. št. 5417/9 ID znak 1959 5417/9. Več o zemljiščih in razlogih ukinitve statusa javnega dobra si boste lahko prebrali v Uradnem vestniku Občine Domžale. Odlok o koncesiji za gospodarski javni službi obdelave določenih vrst komunalnih odpadkov in odlaganja ostankov predelave ali odstranjevanja komunalnih odpadkov - druga obravnava -nadaljevanje točke Občinski svetniki in svetnice so nadaljevali s prekinjeno točko ter na podlagi poziva Občin Trzin, Moravče, Lukovica in Mengeš, v drugi obravnavi sprejeli Odlok o koncesiji za obdelavo in odlaganje določenih vrst komunalnih odpadkov. Vsebino točke je svetnikom predstavil Andrej Bokan, vodja oddelka za komunalne zadeve. V letu 2009 so občine podpisale Pogodbo o pristopu občin širše Ljubljanske regije k sofinanciranju nadgradnje regijskega centra za ravnanje z odpadki Ljubljana - RCERO Ljubljana, in se zavezale, da bodo pristopile k projektu ter prispevale izključno sredstva okoljskih dajatev za odlaganje odpadkov. Soglasja k pogodbi so podali vsi tedanji občinski sveti. Projekt izgradnje RCERO Ljubljana je bil v letu 2017 zaključen. Župani občin Domžale, Mengeš, Trzin in Lu-kovica so izoblikovali enotno stališče do vsebine odloka ter se dogovorili, da bodo predlagali besedilo odlokov za zagotavljanje izvajanja gospodarskih javnih služb obdelave in odlaganja določenih vrst komunalnih odpadkov z gradivi v obravnavo in sprejem vsem občinskim svetom. Sam podpis pogodbe iz leta 2009 in izvedba projekta omogočata Občini Domžale, da bo imela skupaj še z drugimi osrednje- slovenskimi občinami (konec leta 2018 so skupno dovažali odpadke iz 56 občin) zagotovljeno rešitev vprašanja obdelave določenih vrst komunalnih odpadkov in odlaganja ostankov predelave ali odstranjevanja komunalnih odpadkov ves čas predvidenega delovanja RCERO Ljubljana, torej za obdobje 30 let. Po daljši in dokaj pestri razpravi je Občinski svet Občine Domžale s sklepom sprejel Odlok o koncesiji za gospodarski javni službi obdelave določenih vrst komunalnih odpadkov in odlaganja ostankov predelave ali odstranjevanja komunalnih odpadkov. Odlok o imenovanju ulice v naselju Spodnje Jarše - prva obravnava Jure Košutnik, vodja oddelka za urejanje prostora, je v obrazložitvi odloka povedal, da se nova ulica nahaja v naselju Spodnje Jarše, v enoti urejanja prostora J5-15, s podrobnejšo namensko rabo 55e - območje prostostoječih eno-stanovanjskih in dvostanovanj-skih stavb ter dvojčkov. Na pobudo investitorja gradnje komunalne opreme v tej enoti urejanja pa se nova ulica imenuje Zelena pot. Predlog za to ime je pobudnik utemeljil z nekaterimi argumenti, ki jih je občinska uprava pri pripravi tega odloka upoštevala. V razpravi pod to točko ni sodeloval nihče od svetnikov. Občinski svet Občine Domžale je s sklepom sprejel Odlok o imenovanju ulice v naselju Spodnje Jarše v prvi obravnavi. Odlok o spremembah in dopolnitvah Odloka o spremembi uličnega sistema v naselju Preserje pri Radomljah - skrajšani postopek Po besedah poročevalca Jureta Košu-tnika, vodje oddelka za urejanje prostora, je občinski svet v letu 2013 sprejel Odlok o spremembi uličnega sistema v naselju Preserje pri Radomljah, ki določa ulični sistem v delu naselja Preserje, v območju nove večstano-vanjske soseske Gaj Preserje. Odlok je določil tri nove ulice: Roje, V boršt in Jarmen. Z Odlokom o spremembah in dopolnitvah Odloka o občinskem lokacijskem načrtu za območje urejanja »Preserje ob Bistrici - jug« (Uradni ve-stnik Občine Domžale, št. 5/19) sta se spremenila lega in tip objektov v območju občinskega prostorskega načrta, zaradi česar je treba prilagoditi ulični sistem, ki tudi sicer še ni bil realiziran. Predlog sprememb in dopolnitev odloka se nanaša na črtanje ulice Jarmen in na evidentiranje Pucho-ve ulice v Naselju Preserje pri Radomljah. Pobudo za ukinitev ulice Jar-men je bila podana s strani Geodetske uprave RS, Območne geodetske uprave Ljubljana. V razpravi pod to točko ni sodeloval nihče od svetnikov. Občinski svet Občine Domžale je s sklepom sprejel Odlok o spremembah in dopolnitvah Odloka o spremembi uličnega sistema v naselju Preserje pri Radomljah. Letni program športa Občine Domžale za leto 2021 Letni program športa Občine Domžale za leta 2021 določa programe in področja športa, ki se sofinancirajo, kot tudi obseg, kar v izhodiščih določa Odlok o Proračunu Občine Domžale za leta 2021. Če se spremeni proračun, se spremeni tudi letni program športa Občine Domžale. Več o letnem programu športa si lahko preberete v gradivu za 15. redno sejo Občinskega sveta na spletni strani Občine Domžale. Po daljši razpravi je Občinski svet Občine Domžale s sklepom sprejel Letni program športa občine Domžale za leto 2021. Letni izvedbeni program kulture Občine Domžale za leto 2021 Letni izvedbeni program kulture za leto 2021 se udejanja prek programov javnih zavodov in javnega sklada ter javnih razpisov za sofinanciranje javnih kulturnih programov in kulturnih projektov. Javni interes za kulturo Občine Domžale se uresničuje z zagotavljanjem pogojev za kulturno ustvarjalnost, dostopnost kulturnih dobrin, kulturno raznolikost in slovensko kulturno identiteto. Ti pogoji se zagotavljajo s sprejetim proračunom za leto 2021. Sestavni del letnega izvedbenega programa kulture je torej tudi finančni načrt občine, ki se spreminja v primeru, če se spremeni proračun za leto 2021 (rebalans-i). Več o letnem programu kulture si lahko preberete v gradivu za 15. redno sejo Občinskega sveta na spletni strani Občine Domžale. Po razpravi je Občinski svet Občine Domžale s sklepom sprejel Letni izvedbeni program kulture občine Domžale za leto 2021. □ 12 | slamnik NOVICE ŠTEVILKA 4 | APRIL 2021 | LETNIK LXI slamnik@kd-domzale.si Kdo prvi ogroža vašega otroka? Ker sta vrtec in šola odmaknjena od prometnih poti, naše otroke ogrožamo najprej mi sami, starši. Kako razumeti dovolj mlado mamo, ki enega otroka pobere pred novim delom šole in potem precej živahno zapelje v dve enosmerni ulici, da prej pride do starega dela šole? Ni edina, ki vozi v enosmerno ulico. Mar ni enosmerni promet urejen prav zato, da na preozkem vozišču vozila ne bi pomečkala otroka, ki je Kako razumeti voznika, ki premišljeno pelje v enosmerno ulico? nižji od žive meje in ga celo pozoren voznik morda sploh ne opazi ... do zadnjega trenutka. Kako razumeti starega očeta, ki čaka v avtomobilu, parkiranem na pločniku, da njegovi iz vrtca varno pospremijo naraščaj? Ker sta vrtec in šola odmaknjena od prometnih poti, naše otroke ogrožamo najprej mi sami, starši. Nič ni narejeno, če lastnega otroka kot jajček varno pripeljemo do vrtca in šole v avtomobilu z zračnimi zavesami ob bočnih šipah in zapetega v atestiranem sedežku ... če naslednji hip ob odhodu izpred vrtca - šole dinamično odpeljemo, ker se nam 'mudi' v službo ali kamorkoli že. Reakcijski čas zdravega voznika je eno sekundo, toliko mine, da opa- Da človek zazna nevarnost in reagira, je potrebna ena sekunda - to je reakcijski čas voznikov, ko vozilo hitrosti še ne zmanjša. S 30 km/h do ustavitve je potrebno še od štiri do pet metrov. Brez pločnika. Brez prehoda za pešce in brez grbe za umirjanje hitrosti. Prometni znak celo prepoveduje tovorni promet. Kaj tu počne močno obtežen tovornjak? Cvetoči tulipani ti vedno polepšajo dan ARBORETUM VOLČJI POTOK Tulipani, več kot dva milijona jih je, 350 vrst, v arboretumu že cvetijo, letošnja hladna muhasta pomlad jim je zelo všeč, in komaj čakajo, da si izberete enega od njih, ki bo samo vaš. Kot veste, imajo tulipani v arboretu-mu že tri desetletja posebno mesto, so pomladni magnet znova in znova. V svoje povabilo, da jih konec aprila in maja posebej obiščite in med dva milijona tulipanov poiščete tistega, ki bo samo vaš, so med drugim tudi zapisali, da so prav vsi tulipani radostni, pozdravljajo obiskovalce, se veselijo življenja in se dobro počutijo v množici. Vabljeni pa tudi, da jih poiščete v sortimentnih gredah, kjer boste našli prav posebne sorte, ki s svojim resastim ali zavihanim robom, obliko in barvo cvetov presenetijo še tako ravnodušnega opazovalca. Morda pa svojega najdete v gozdu, kjer kljubujejo soncu in vztrajajo najdlje - bojevniki, ki cvetijo še takrat, ko ostali obupajo. Če ga ne najdete niti tukaj, nikar ne pozabite tistih, na videz pozabljenih, na kakšni majhni gredici. »A ti so kot dobri ljudje - nikoli ne veš kje in kdaj jih boš našel, a ko jih, ti vedno polepšajo dan,« so zapisali v povabilo. Seveda pa ob tulipanih v Arbore-tumu Volčji Potok najdete še marsikaj drugega, kar vas bo v teh dneh, ko smo bolj doma, pritegnilo. Otroke posebej vabi otroško igrišče, kjer z anketo ugotavljajo, kako bi otroke še do- zi - se ustraši in nekaj naredi, recimo pohodi zavoro. Pri le 30 km/h mine osem metrov (8 m!). Od te točke naprej deluje fizika - zavorna pot. S 30 km/h do ustavitve je potrebnih še pet metrov, ne glede na to, kako dober je voznik. Pri tej nizki hitrosti zavorno pot definirajo pnevmatike in asfalt. Osnovna šola in vrtec v Ihanu sta na idealni lokaciji, udobno odmaknjena od prometnic, od industrije in na pragu narave. Z nekaj dobre volje lahko vsi prebivalci kraja potrdimo, da je takšna lokacija za otroke in starše velik nadstandard. Hudo zoprno je, da otroci še nimajo pločnikov in ne poznajo od prometa ločenih kolesarskih poti. Tovrstno živimo globoko v kameni dobi. V mestu so vsaj pločniki in prehodi za pešce ter cone z umirjenim prometom povsem običajni standard, tudi v Domžalah. A že na samem obrobju mesta in na večini slovenskih vasi je pločnik redkost, ki ga civilizacija še kar ne prinese, kljub nacionalnemu programu o varnosti v prometu. Običajen odgovor menedžmenta menda vsake slovenske občine je, da 'ni denarja'. Ker pa ima vsako ogledalo dve strani, se je prav vprašati, ali so prioritete razvoja ustrezne?! In tu se za zdaj lahko ustavimo ter ogledalo obrnemo vase, starše. Mitja Gustinčič, član delovne skupine za Varne šolske poti v Ihanu Slovenska proizvodnja kakovostnih vzmetnic in Ležišč od Leta 2001. Že 20 let v vaši družbi. v v v VZMETNICE • LATEKS LEZISCA LETVENE MREŽE • POSTELJE • VZGLAVNIKI datno razveselili, ne pozabite tudi na obisk vrtnega centra, kjer boste našli prav vse za svoj zelenjavni in cvetlični vrt in tudi vrsto nasvetov. V Sloveniji so znani po dolgoletni tradiciji, strokovnosti, bogatem sortimentu in visoki kvaliteti rastlin. Prepričajte se! Ne pozabite pa tudi na vse druge možnosti in priložnosti, ki vabijo, da si polepšate dneve. Še vedno vas pričakujejo dinozavri, vrsta razstav, med njimi Pomladni travnik pod platneno streho pri pristavi in razstava Cvetoče ananasovke in orhideje v rastlinjaku, nekatere stvari boste našli tudi na spletu. Zato ne oklevajte - Arboretum Volčji Potok vas vabi, da ga obiščete, pa ne le enkrat, večkrat, saj je prav vsak dan drugačen. Park je odprt vsak dan od 8. do 20. ure - tudi med vikendi in prazniki. Za obisk pa zanesljivo ne bo dovolj le dan, saj se park razprostira na 85 ha in ima 15 km urejenih pešpoti, obiskovalci pa se lahko sprehodite tudi po travnatih površinah. Parkirišče je brezplačno in urejeno v bližini vhoda. Morebitni gneči pri nakupu vstopnic se da izogniti z nakupom prek spleta. Po priporočilih NIJZ na sprehodu ob zagotavljanju varne razdalje ni treba nositi maske. Potrebna je le ob vstopu oziroma ob nakupu vstopnice, ob ogledu razstav v rastlinjakih in ob uporabi stranišč Dobrodošli! Vera Vojska Foto: Arboretum Volčji Potok Marko Peterka Salon: Ihan, Breznikova 78, 1230 Domžale, T: 01 721 12 18, G: 041 925 625, E: ¡nfoHmarsen.si ww.marsen.si d!i . MARSEN VSE ZA ZDRAVO SPANJE NA ENEM MESTU. mamk. N I Krajevne skupnosti Slavka Slandra Krajani Krajevne skupnosti Slavka Šlandra Domžale boste lahko tudi letos prevzeli paketke rožic. Da se bomo izognili gneči in vrstam pa vas prosimo, da se predhodno med 10. in 13. majem 2021 prijavite po telefonu 01/72110 64 v času uradnih ur med 8. in 12. uro ali pa kadarkoli po elektronski pošti: ks.slavko.slander@siol.net. Ob prijavi boste izvedeli tudi datum prevzema rožic, ki jih boste prevzeli v Vrtnarstvu Jože Tratnik, s. p., Šolska ulica 14, Domžale. Potrudimo se skupaj za lep izgled naše krajevne skupnosti! Pri prevzemu cvetja prosimo, da upoštevate vsa navodila NIJZ in prevzem hitro opravite. LETNIK LXI | MAREC 2021 | ŠTEVILKA 3 slamnik@kd-domzale.si slamnik | 301 NOVICE Zgradimo pravičnejši in zdrav svet OBMOČNO ZDRUŽENJE RDEČEGA križa domžale Ena izmed zelo pomembnih nalog Rdečega križa Slovenije in z njim vseh organizacij te humanitarne organizacije je tudi skrb za zdravje, ki mu tudi Območno združenje Rdečega križa Domžale med svojimi aktivnostmi namenja posebno skrb. Ta je še posebej prisotna ob 7. aprilu, ki ga od leta 1950 vsako leto obeležujemo kot svetovni dan zdravja z namenom ozavestiti določeno javnozdravstveno temo. Letošnja je bila, upoštevajoč poslanico RKS, posebej namenjena vprašanju, kako naš svet po covidu-19 vrniti v sprejemljive tirnice življenja na bolj pravičen način za vse, da bomo vsi uživali več zdravja in blaginje. Kot posamezniki in kot družba pa prispevali k pravičnejšemu, bolj zdravemu svetu - z iskanjem boljših rešitev. V svetu in pri nas, najbrž za našo občino ni dosti drugače, je pandemija covida-19 razgalila številne neenakosti v zdravju. Trenutne socialno-eko-nomske analize kažejo, da naj bi se v prihodnosti neenakosti še povečale, kar bo še bolj ogrozilo pravičnost na Občina Domžale je dobila bogatejšo ponudbo vseh vrst zelišč, zelenjave, plodovk in okrasnega cvetja. V Dobu je namreč odprt nov vrtnarski center Vrtnarstva Pavlin. Obiskovalcem bi radi približali duh svoje vrtnarije, ki jo odlikujejo tradicija, predanost, izjemna kvaliteta in širok nabor rastlin. Začetki družinske tradicije Vrtnarstva Pavlin segajo v leto 1910, ko je praded Andrej kupil majhen kos njive v Ljubljani za Bežigradom v bližini Plečnikovega stadiona, kjer takrat mesta še ni bilo, in začel s pridelavo sadik zelenjave in okrasnega cvetja. Za petične Ljubljančane so tedaj vzgajali tudi več vrst palm. Te so čez poletje krasile vrtove in parke, prezimile pa v vrtnariji v rastlinjakih. Iz majhne vrtnarije je skozi leta in generacije zrasla moderna butična vrtnarija, kot področju zdravja in pravico vseh ljudi do zdravja. Naš svet je neenak, zato je svetovni dan zdravja 2021 tudi letos pozival k nujnim ukrepom za odpravo neenakosti na področju zdravja s poudarkom na covidu-19 in pravično okrevanje po njem. Pandemija je ob tem posebej prizadela ranljive skupnosti, ki so bile že prej ranljive in bolj izpostavljene boleznim, kar je pripeljalo do velikega trpljenja in prezgodnjih smrti, ki bi se jih dalo tudi preprečiti. Že leto dni trajajočo epidemijo covida-19 lahko označimo tudi kot obdobje dolgotrajnega stresa, ki je posledično močno zaznamovalo tudi naše duševno zdravje. V Sloveniji neenakosti v zdravju namenjamo pozornost že vsaj od leta jo poznamo danes. Vsaka generacija ji je dala svoj pečat. Prava posebnost iz starih časov je avtohtona sorta ljubljanske le-denke. Z izborom semenskega materiala je začel praded, tradicijo ohranjanja sorte pa je pozneje nadaljevala vsaka nadaljnja generacija. Gre za skrbno čuvan zaklad družine. Sorta je bila pred leti primerjalno proučena tudi s strani Kmetijskega inštituta, kjer je bilo prepoznano njeno razlikovanje od preostalih sort ljubljanske ledenke. Glave so bile večje, čvrstejše in tudi po okusu in sočnosti jim ni para. Sorto so poimenovali ljubljanska leden-ka Pavlinčica in jo želijo ohraniti za nadaljnje rodove. Tradicijo vrtnarstva in dolgoletne izkušnje družinskega podjetja trenutno nadgrajuje in izboljšuje že četrta generacija. Vrtnarija je sko- 2011, ko je Nacionalni inštitut za javno zdravje objavil prvo sodobno pregledno publikacijo o neenakosti v zdravju v Sloveniji (https://www.nijz. si/sites/www.nijz.si/files/publikaci-je-datoteke/neenakosti_v_zdravju_v_ sloveniji.pdf). Med epidemijo covi-da-19 neenakosti posvečamo še več skrbi, zaradi ukrepov za njeno zajezitev, saj lahko politični ukrepi ustvarjajo neenakosti. Prebivalcem Slovenije je trenutno na voljo širok nabor preventivnih zdravstvenih programov, ki prispevajo k boljšemu zdrav- ju prebivalcev, k zmanjševanju neenakosti v zdravju in k manjšemu bremenu kroničnih nenalezljivih bolezni. To so: program Zdaj - program preventivnega zdravstvenega varstva otrok in mladostnikov ter bodočih staršev; program Skupaj za zdravje -nacionalni program integrirane preventive kroničnih nenalezljivih bolezni (od 30. leta starosti naprej); prese-jalni programi za zgodnje odkrivanje raka; program Svit, Dora in Zora ter program cepljenj proti izbranim nalezljivim boleznim itd. V RKS poveču- jejo tudi dostopnost do preventivnih programov - s postopnim uvajanjem programa Zdravo staranje. Rdeči križ vas vabi, da se vključite v čim več aktivnosti te humanitarne organizacije. Ena od teh priložnost je tudi vaš prispevek v akciji Lepo je deliti, v katero boste v slovenske domove prinesti kanček veselja in jim poslati sporočilo, da niso in ne bodo ostali sami. Verjamemo, da tudi vi želite enako. In ne pozabite: Že z majhnim prispevkom lahko pomagate! VERA VOJSKA v toplih gredah ne odpovedujejo. V njih gojijo ekološko pridelane sadike zelenjave, zelišč in dišavnic. To je del njihove tradicije in nanjo so ponosni. Tople grede ogrevajo le s sveže podloženim hlevskim gnojem in soncem, gre hkrati za emisijsko čisto pridelavo. Radi se pohvalijo, da njihove sadike niso le EKO, so tudi ECO2. Z večanjem osveščenosti potrošnikov o prednostih domače ekološko pridelane hrane so se v zadnjih letih kupcem približali s širšo ponudbo skrbno izbranih donosnih in okusnih ekoloških sort zelenjavnih sadik, zelišč in dišavnic, ki jih tržijo pod certificirano EKO znamko. Če imate tudi sami vsaj malo 'zelene prste', vas vabijo medse. Veseli bodo vašega obiska. Center v Dobu vam ponuja vse, kar si vaš vrt poželi. 4M Group d.o.o., Medvedova ulica 11a, 1241 Kamnik AKCIJA MESECA! www.CENTER BIOMASE.NET skladišče: Kamnik cona - Stol -, à ^Jlrú mm peleti (A1) Radial Gold od 3,75 €/vrečo Krajevne skupnosti Simona Jenka Akcija razdeljevanja cvetja bo za krajane Krajevne skupnosti Simona Jenka v petek, 14. maja 2021, od 16. do 19. ure in v soboto, 15. maja 2021, od 09. do 12. ure v Gasilskem domu v Studi. £ mjmu.ijj! Pri prevzemu cvetja prosimo, da upoštevate vsa navodila NIJZ in prevzem hitro opravite. V Dobu nov vrtnarski center zi stoletje precej spreminjala svojo različnejših kultur sadik zelenjave podobo. Večino toplih gred in prvo- in okrasnega cvetja. A čeprav je vrtnih rastlinjakov so zamenjali mo- tnarjenje v rastlinjakih za vrtnarja dernejši, primernejši za vzgojo naj- veliko lažje in udobnejše, se vzgoji Lastna vzgoja EKOLOŠKIH sadik in dišavnic NAR6TVQ PA VRTNI CENTER DOB Odprto: PON-SOB od 9h do 17h Češeniška ul. 2, Dob GSM: 041/752-388 www.vrtnarstvo-pavlin.si PREOSTALA PRODAJNA MESTA: VRTNARIJA, Vodovodna 49a, Ljubljana STOJNICA BTC tržnica Lastna vzgoja EKOLOŠKIH sadik in dišavnic PROMOCIJSKI KUPON OB NAKUPU VAM PODARIMO PROMOCIJSKO DARILO PO VAŠEM IZBORU!!! Obdarili vas bomo z rastlinami iz našega asortimana v vrednosti 10% vašega nakupa. Ob obisku povejte, da ste našo zgodbo zasledili v Slamniku. Informacija je prenosljiva, naj zasadi še sosednje vrtove. Kupon velja za sezono 2021. 302 I slamnik društva ŠTEVILKA 3 I MAREC 2021 | LETNIK LXI slamnik@kd-domzale.si Kronika domžalskih poklicnih gasilcev 19.3. do 21.4.2021 V dobrih štirih tednih smo opravili 35 intervencij. Če smo od uvedbe t. i. omejitve gibanja v nočnem času ugibali, da je ravno zaradi te ponoči malo posredovanj, se zdaj postavlja uganka, zakaj jih je še vedno malo. Po 12. aprilu smo v nočnem času izvozili le enkrat. Sicer je bilo največ posredovanj, kar osem, med 16. in 18. uro. Več kot polovica, dvajset, pa med 11. in 19. uro. V tem mesecu pri številu intervencij izstopajo požari - kar trinajst jih je bilo. Zima je verjetno še zadnjič pokazala zobe, zato dva dimniška požara. Dokaj sušno obdobje ter več ljudi v naravi, tako delovno kot rekreativno, so dober povod za vsaj štiri požare v naravnem okolju. Goreli sta trava in podrast, kot vzrok najpogosteje beležimo požig odpadkov. Na Račnem Vrhu so med varjenjem iskre preskočile na bale sena. V Turnšah je pri stanovanjski hiši zagorel nadstrešek, ogenj pa se je razširil na ostrešje. Dvakrat smo odhiteli na avtocesto, od koder so poročali o požarih tovornih vozil. Obakrat je k sreči šlo za mehanske okvare z veliko dima. Na avtocesti smo posredovali tudi pri štirih prometnih nesrečah. Do lažjih telesnih poškodb je prišlo v trčenju tovornega vozila v osebno pri izvozu Krtina. Na lokalnih cestah smo bili prisotni pri sedmih nesrečah. V treh je šlo za trke osebnih vozil (v Trzinu, Domžalah in Preser-jah). Pod Gorjušo je voznik z osebnim vozilom zapeljal v Račo. V Srednjih Jaršah je vlak na železniškem prehodu, k sreči brez hujših posledic, zadel osebno vozilo. Hude telesne poškodbe sta utrpela voznik, ki se je 30. marca z vozilom prevrnil pri Študi, ter sopotnik traktorja, ki se je v večernih urah 10. aprila pod Lim-barsko goro prevrnil s ceste. Štirikrat smo na pomoč priskočili reševalcem nujne medicinske pomoči iz ZD Domžale (v Kraš-cah, na Viru, v Zaborštu in na Miklošičevi v Domžalah). Dvakrat tudi z odpiranjem vrat, sicer s pomočjo pri prenosu obolelih oziroma poškodovanih oseb do reševalnega vozila. Posredovali smo pri pretrgani plinski cevi na Kosovelovi v Domžalah ter ob iztekanju vode zaradi pokvarjenega ventila pralnega stroja na Zoisovi na Viru. Vzeli smo vzorec pene, ki se je nabirala v potoku pri IOC Trzin - rezultat je bil negativen, ni šlo za nevarno snov. V Radomljah smo z drevesa rešili letalnik - dron. Posebno razvedrilo sta nam pripravila nadobudna triletnika. Prvi se je v stanovanjski hiši zaklenil v dnevno sobo, mi pa smo poskrbeli za vrata. Precej pa nas je namučil malček, ki je na vrtu stanovanjske hiše v Dobu zlezel v 30 cm široko cev, iz katere nato ni šlo nazaj. Pri reševanju smo uporabili udarno kladivo in celo angažirali bager za odstranitev materiala. Malčka smo staršem predali nepoškodovanega. Za vsak primer pa so ga reševalci odpeljali na pregled v UKC. Obvestilo o delovanju OZVVS Domžale ob 30. obletnici samostojnosti Na žalost zdravstvena situacija v naši državi še ne omogoča, da bi uresničili naše načrtovane akcije, ki smo jih načrtovali v okviru praznovanja 30. obletnice naše države - Republike Slovenije. ozvvs domžale Tudi občnega zbora članstva še nismo izpeljali, upam, da nam bo maj nekoliko bolj naklonjen, da le-tega tudi izpeljemo. Sodelovali bomo na vseh občinskih proslavah 30. obletnice državno- sti, iz katerih izhajamo. Tako bomo v Mengšu to obeležili že za njihov občinski praznik 29. maja, v Lukovici pa se bomo v juniju zbrali ob pomniku Lokvanj, kjer je bilo leta 1991 poskrbljeno za naše mlade fante, ki so pre- begnili iz vojašnic JA iz najrazličnejših koncev nekdanje skupne države. Predvsem pa v juniju, smo skoraj prepričani, da nam bo omogočeno neposredno srečanje na državni proslavi, ki se načrtuje 27. juni- Spomin, upanje na lepše čase ... ja v Trzinu na obletnico trzinske bitke. Ob tej priložnosti želimo podeliti spominske znake VOJAŠNICE 1991 pripadnikom 551 odreda 55. Obm-ŠTO Domžale, še prej pa skupaj s kamniško občino postaviti obeležje v Veliki Lašni, kjer se je ta usposabljal pred vojno za samostojno Slovenijo. Drugega julija načrtujemo slavnostno praznovanje 30. Obletnice raketiranja Oddajnega centra Domžale, na katerem želimo zbrati vse, ki so na kakršnikoli način sodelovali v njegovi obrambi v letu 1991. To je droben izsek iz naših optimističnih načrtov. Še enkrat naj ponovim dosežek usklajevanj med nami in državo, ki vsem tistim s statusom vojnega veterana že po dopolnjenem 50. letu starosti omogoča koriščenje plačila dodatnega zdravstvenega zavarovanja. Naša želja je tudi, da se nam ob praznovanju okrogle obletnice naše države pridružijo novi člani, ki jim bomo po svojih zmožnostih pomagali pri uveljavitvi upravičenega statusa veterana vojne za Slovenijo. Vabimo vas v naše članstvo , pokličite na številko 031 646 819 ali na 051 323 052. Lahko nam pišete tudi na elektronski naslov: sekretar. ozvvs.domzale@gmail.com ali na naslov OZVVS Domžale, Ljubljanska 36, 1230 Domžale. J. GREGORIČ Stop, žaba - Reševanje dvoživk v Blatnih Mlakah Letos smo skupaj s postavljanjem zaščitne ograje izvedli še čistilno akcijo, tekom selitve pa smo v okolici ribnika Črnelo prenesli skoraj 3000 dvoživk. terra anima Že dvanajsto leto poteka akcija prenašanja dvoživk pri Rovah, nekaj let zdaj tudi na poti proti ribniku Črnelo, kjer skupine prostovoljcev s čelnimi lučkami na glavah in lučkami ljubezni do narave v srcih razsvetljujejo makadamsko cesto ter opozarjajo na pomembnost ohranjanja mokrišč in njihovih prebivalcev. Dvoživke so ena izmed najbolj ogroženih skupin vretenčarjev na svetu. V zadnjih desetletjih jih najbolj prizadene krčenje njihovih domov zaradi gradnje elektrarn, cest in druge infrastrukture. Ceste pa so tudi razlog, da se med selitvijo na mrestišča dogajajo tudi množični povozi dvoživk. Na Rovah nam je pod glavno cesto občina uredila podhod, ki jim omogoča prosto pot, težavna točka pa je cesta proti ribniku Črnelo, kjer je zaradi povečanega prometa veliko povoženih dvoživk. Dvoživke zimo preživijo otrple v svojih prezimovališčih, spomladi pa se, kot vemo, marsikaj prebudi. Ko zaspanke začutijo, da se zemljica segreva pod njimi in se temperature dvignejo nad ničlo, se začne njihova velika selitev. Začne se zaljubljena odisejada. Selijo se na mrestišča, kjer se razmnožujejo oziroma odlagajo mreste. V zaščitenem zelenem raju, mokrišču Blata - Mlate v Radomljah, se selijo krastače, sekulje, ro-snice, močeradi in pupki, tudi zelene rege. Iz gozda potujejo v ribnike. Žal se pogosto zgodi, da se zaljubljene poti dvoživk križajo s cestami. Tukaj vskočimo mi! Prostovoljci društva Terra Anima skupaj z lo- kalnimi prebivalci smo letos že enajsto leto prisotni pri prenašanju dvoživk čez cesto. Okrepljeni s pomočjo društva Kreativni nomadi zdaj že dve leti postavljamo tudi zaščitno ograjo na poti proti ribniku Črnelo. Ograja žabice zaustavi na poti čez cesto. Čeprav se zavedamo, da njihova srca glasno utripajo po želji, da hitro pridejo v ribnik, verjamemo, da se malce potrpežljivost izplača. Letos smo jih varno prenesli v ribnik skoraj 3000! Vsako večerno patruljiranje se vsekakor izplača, poleg zadovoljstva, ker pomagamo živalim, je veselje, ko srečamo tudi boj redke med njimi, kot so pupki in zelene rege, nepopisno. Da ne omenjam simpatičnega petja krastač, ki nas spremlja vse večere! Da se ti srce zaljubi in razveseli. Naših akcij se udeležujejo tako odrasli kot tudi družine z otroki. Za odrasle te pomenijo meditativne sprehode k srcu narave, kjer se med žabjim regljanjem pod sojem zlate lune spominjamo na to, kaj je resnično pomembno - čisto naravno okolje, sodelovanje in prijaznost. Za otroke so ti večeri edinstvena oko-ljevarstvena dejavnost, med katero spoznavajo živali mokrišča in se učijo, zakaj so dvoživke pomemb- ne. Saj veste, kajne? Žabe so indikator čistosti tako v kopenskem kot v vodnem okolju. Kjer so žabe, okolje ni preveč obremenjeno, kar je pomembno tako za živali kot tudi nas. Saj vendar vemo, kako pomembna je čista voda! Naravni biocid so tudi. Krastače so recimo velik plenilec polžev, žuželk, pajkov in črvov, ki uničujejo rastline na vrtovih. Seveda tudi komarjev! Številke so videti kaplja v morje -približno 50 000 dvoživk na leto prenesemo čez cesto prostovoljci po vsej Sloveniji, medtem ko jih cesto poskusi prečkati nekaj deset milijonov, predpostavlja pa se, da jih povprečno okoli 30 do 40 odstotkov ne uspe. Pa vendar nas ravno naše sodelovanje krepi v veri, da vsaka kaplja šteje. Z pozitivnim zgledom spodbujamo nove akcije drugje po Sloveniji in otrokom pomagamo vzljubiti ta čarobni naravni svet, da bodo postali veliki posamezniki, ki bodo varovali naravo. Ko se po koncu selitve sprehodimo ob ribniku, ki se ves trese od veselega regljanja in polnosti novega življenja, pa je sreča nepopisna. Zavedanje, da vsaka kaplja šteje, da vsako žabje življenje, ki ga rešimo, šteje, in da smo del velikega rojevanja novega življenja, pa nas polni z upanjem in vero v dobro. Tega potrebujemo, skupaj z ohranjenimi zelenimi oazami, ki krepijo naša srca in nas krepijo v ustvarjanju lepšega sveta. Hvala prav vsem, ki ste nam letos pri tem spet pomagali! ŠPELA KAPLJA, TERRA ANIMA LETNIK LXI | MAREC 2021 | ŠTEVILKA 3 slamnik | 303 slamnik@kd-domzale.si društva Težko čakamo boljše čase Življenje gre kljub covidu-19 naprej, in v Društvu upokojencev Domžale se trudijo, da bi kar se da dobro pripravljeni pričakali čas, ki bo prijaznejši do društva ter do vseh članov in članic. društvo upokojencev domza- le Bogat program za leto 2021, ki so ga vsi člani in članice prejeli skupaj s čestitko za zdravo, srečno in prijetno leto 2021, čaka prijaznejše čase, ki bodo dovoljevali vsaj manjša druženja in uresničitev programa. Na facebook strani, na spletnem portalu Domžalec.si in v občinskem glasilu Slamniku člane in članice sproti obveščajo o uradnih urah v lepo urejenih prostorih v Domžalah na Ulici Simona Jenka 11, saj žal pokojencevdomzale@gmail.com) z vsemi, ki to želijo ali potrebujejo pomoč, hkrati pa načrtujejo tudi aktivnosti, ki jih bodo zmogli uresničiti takoj, ko se bo epidemiološka slika izboljšala in bo dovoljeno druženje več oseb v skupini. Ena od nalog, ki jih bodo skušali uresničiti čim prej, so srečanja v obliki poučnih predavanj, namenjena spoznavanju različnih pravic starejših občanov in občank, za katere ugotavljajo, da jih premalo poznajo. Na teh preda- jim članom in članicam do uresničitve teh pravic, hkrati pa ugotavljali, kje vse pa si lahko medsebojno pomagajo. Ob tem seveda, kolikor razmere dopuščajo, nadaljujejo z uspešno začetim projektom Starejši za starejše, h kateremu še vedno vabijo tako interesente za tovrstno pomoč kot tudi prostovoljce, ki bi se želeli vključiti v mrežo pomoči. Upajo tudi, da bo končno zaživela Demenci prijazna točka, kjer bi enkrat tedensko lahko za par ur svojci osebe z de- Pride čas, ko bomo spet skupaj in veseli. epidemija ne omogoča, da bi člane in članice pričakali pravzaprav vsak drugi dan, z začetkom ob ponedeljkih dopoldne. Trenutno, če bodo razmere dovoljevale, bodo imeli pisarno odrto po letnem času, to je ob ponedeljkih in petkih od 9. do 11. ure. Kljub vsemu skušajo biti v stikih prek telefonov (01 724 19 04 in 031 623 114) ali e-pošte (drustvou- vanjih bodo udeleženci poleg potrebnih informacij dobili tudi zapiske o temi predavanja, skupaj s pomembnimi telefonskimi številkami, kamor se bodo za posamezna predavanja lahko obrnili po pomoč. Tako pripravljajo srečanja, lahko bi zapisala tudi delavnice ali okrogle mize, na katerih bodo spregovorili o tej tematiki ter skušali pomagati svo- OX5 Optika Škofic že od 1975 Ljubljanska 87, Domžale, T: 01 721 40 06 Delovni čas: pon. - pet.: 800 - 1200, 1500 - 1800 sobota: 900 - 1200 Univerza za tretje življenjsko obdobje - Društvo Lipa vabi Spoštovani člani Društva Lipa in vsi ostali Tudi v Slamniku lahko prebirate novice iz aktivnosti Univerze za tretje življenjsko obdobje - Društva Lipa Domžale, ki marsikomu v času epidemije pomagajo, da lažje preživijo čas - tako med štirimi stenami kot v naravi. Pri tem je skrb namenjena tako novim znanjem in spretnostim kot tudi pogovorom in srečevanju, kar je še posebej pomembno. Med posebej priljubljenimi aktivnostmi je učence tujih jezikov v kar nekaj skupinah, ki se izobražujejo prek aplikacije zoom. Da bi še bolj okrepili tovrstno izobraževanje vas vabim, da se pridružite pri učenju tujih jezikov: angleščina, nemščina, španščina, italijanščina. Če ste zainteresirani, nas pokličite na številko mobilnega telefona: 031 379 276. Če bo potrebno, bomo na osnovi prijav oblikovali nove jezikovne skupine! Svojo odločitev nam sporočite najpozneje do konca aprila 2021. PREDSEDNIK DRUŠTVA LIPA - UNIVERZA ZA TRETJE ŽIVLJENJSKO OBDOBJE DOMŽALE MARJAN RAVNIKAR MEDICINSKA PEDIKURA Pančur d.0.0. 031/353 347 skrbimo za zdravje vaših stopal NOVA LOKACIJA Slamnikarska 3B, Domžale nasproti Sanolaborja Meditacija in zvok za notranjo harmonijo Prihajajoče spomladansko obdobje nam prinaša priložnost za nov začetek, ki si ga nadejamo po obdobju velikih sprememb. menco pripeljali na druženje in na razne delavnice za krepitev spomina. Pomagali jim bodo tudi z vajami, ki bi jih opravljali doma, razmišljajo pa tudi o drugih, strokovnih oblikah pomoči, tako obolelim kot svojcem. Še vedno pa ostaja odprto vprašanje pomoči v obliki organizacije najnujnejših prevozov, ki v Sloveniji v več kot 60 občinah že poteka kot vseslovenski prostovoljski projekt. Namenjen je starejšim osebam, ki potrebujejo prevoz in ne zmorejo javnega in plačljivega prevoza, opravljajo pa ga prostovoljci - starejši aktivni vozniki, ki radi priskočijo na pomoč. Na to temo pa že potekajo dogovori s pristojnimi in kaže, da se bodo stvari kmalu postavile na pravo mesto. Ne dvomijo, da jim ne bi uspelo, le še zdravstvena situacija se mora izboljšati. Kako že pravijo? V slogi je moč, v prijateljstvu pa pomoč. »In še informacija za vse tiste, ki sami ne morejo priti do nas ali do banke in pošte,« pove podpredsednica Marija Radkovič »pa bi radi plačali članarino. Pokličite, dogovorili se bomo za osebni kontakt pri vas doma, kadarkoli bodo to sami želeli.« Tako, vse to in še več je cilj DU Domžale, ki bi ga radi začeli bolj aktivno uresničevati za dobrobit vseh članic in članov in vseh starejših ljudi v občini Domžale. Vsi upamo, da kmalu, do tedaj pa srečno! VERA VOJSKA FOTO: ARHIV DU DOMŽALE zavod sai tapasya Iz lanskega leta smo lahko odnesli veliko modrost, in sicer, da je skrajni čas, da vajeti lastnega zdravja, sreče in miru vzamemo v svoje roke. Vsak od nas ima globoko v sebi željo, da najde svoj smisel. Ne glede na to v kakšnem materialnem položaju smo, lahko v sebi občutimo občutek neizpolnjenosti ali pomanjkanje smisla. Iskanje duhovnosti, ki ni pogojena s pravili religij ali istovetenja z New Age gibanji, je preprost in popolnoma naraven vzgib po življenju v energiji. Dandanes, ko se vse dogaja tako hitro, je izziv v sebi najti tisto točko niča, kjer se čas ustavi in kjer ni nobenih skrbi. A prav od tam prihaja nova energija, nov navdih in moč za premik naprej. Eno izmed najbolj preprostih, a najmočnejših starodavnih orodij za to je meditacija. Pri meditaciji gre za to, da pozornost, ki jo sicer razpršimo v dnevnih aktivnostih, usmerimo navznoter. Tako se umirimo in naši notranji procesi se lahko uskladijo. Tudi znanost vedno bolj upošteva učinke meditacije, dokazano namreč zmanjšuje vnetne odzive v telesu in izboljšuje stanja, povezana s stresnimi odzivi. Blagodejno deluje na sposobnost koncentracije in čustveno zdravje, povečuje samozavedanje in budnost v odnosih. Profesorica Medicinske fakultete v Ljubljani dr. Metka Ravnik Glavač je pionirka v raziskovanju vpliva meditacije na metabolne procese v telesu. Dokazala je, da je izražanje naših genov že po eni uri meditacije močno spremenjeno, med drugimi pomembne genetske poti, ki vplivajo na odmiranje celic in delovanje nevronov. Še posebej močan proces je skupinska meditacija, saj se v skupini ustvarja energijsko polje, kjer se naši vzorci hitreje preobrazijo, da jih lahko vidimo drugače in jih sčasoma popolnoma opustimo. Udeležba skupinskih meditacij nam pomaga ohranjati konstantnost, skupinska energija, osredotočena na isti cilj, pa pomaga posamezniku, da se hitreje sprosti. Poleg meditacij so vedno bolj priljubljene tudi zvočne terapije. Še tako vsakdanje opravilo se povzdigne ob glasbeni spremljavi, ki nam je pri srcu, zato ni presenetljivo, da so terapevtski učinki zvoka v svetu že dobro priznani kot komplementarna metoda uradne medicine. Zvok je izvorna energija, povzdigne našo dušo in zbudi naravno stanje, še posebej, da se pri terapiji uporabljajo frekvence starodavne solfeggio lestvice. Pravilno uglašeni toni so izpeljani iz frekvenc elektromagnetne resonance zemeljske atmosfere, še več, ujemajo se s posnetki zdrave možganske aktivnosti pri človeku. S poslušanjem duhovnih inštrumentov, kot so tibetanske in kristalne sklede, indijski šruti, predvsem pa človeškega glasu, ki je najmočnejši glasbeni inštrument, se poravnamo z živo frekvenco Zemlje in originalnimi toni nebeških sfer. Z uporabo man-ter na terapiji komuniciramo z energijskim telesom ter spodbujamo vrt-ljivost celic in tkiv. Dosežemo reseta-cijo vseh škodljivih vplivov in sprožimo višje stanje zavedanja. Kakšen vpliv ima umetno ustvarjeno okolje na nas, pa naj nam za konec prikaže primer: Kanadski profesor glasbe je svoje študente prosil, da proizvedejo zvok, ki jim prvi pade na pamet. Američani so naravno zazveneli v tonu B, Evropejci pa v tonu gis. Naposled so ugotovili, da se v omenjene tone prevaja vibracija električnega omrežja njihovega domačega ozemlja. Občane Domžal vabimo na skupinske meditacije, zvočne terapije in duhovna izobraževanja, ki so na voljo v prostorih Zavoda Sai Tapasya v upravni stavbi stare tovarne Univer-zale na Slamnikarski cesti 4. Po prvomajskih praznikih se bomo na urah druženja srečali z nauki mojstra Šri Širdi Sai Babe (na sliki), tradicionalnih in novodobnih duhovnih učenj, z meditacijo umirili um ter pripravili prostor za lažje misli. Več informacij na www.saitapasya.si ali na telefonski številki 031 209 410 (Eva). EVA TRAVEN 304 I slamnik društva ŠTEVILKA 3 I MAREC 2021 | LETNIK LXI slamnik@kd-domzale.si Vsem mamam hvala za skrb, dobroto in ljubezen Lipa ob materinskem dnevu Reprogramiranje naših možganov Naše misli so informacije, ki jih pošiljamo po vsem telesu. univerza za tretje življenjsko OBDOBJE - DRUŠTVO LIPA domžale Večkrat smo že zapisali, kako Univerza za tretje življenjsko obdobje - Društvo Lipa Domžale s svojim programom s področja kulture vse bolj bogati življenje v občini, hkrati pa njene glasbene, pevske in plesne skupine prispevajo k bogatejši kulturni ponudbi, obenem pa bogatijo življenja vseh, ki v njih sodelujejo. Še posebej je Društvo Lipa znano po literarnem krožku, ki je tako po svojih nastopih kot literarnih zbornikih znano širom po Sloveniji, velik del kulture pa najdemo tudi v likovnem in keramičnem krožku ter izdelavi mozaika, ob naštetih pa naj omenim še veliko ročnih spretnosti ustvarjalk čipkastih izdelkov ter skupino, kjer je posebej prisotna dobrodelnost - Unicefovih izdelovalkah punčk iz cunj - Špelc in Jankotov. Vse to in še kaj smo našli v prijetni slovesnosti - zaradi covida-19 smo jo lahko spremljali po spletu, ki jo je Lipa pripravila ob materinskem dnevu ter z njo vsem mamam sveta povedala: Hvala za skrb, dobroto in ljubezen. Prijeten kulturni dogodek, ki je povezal različne generacije nastopajočih, je napovedovala Mira Smrkolj, članica literarnega krožka Lipe. Z eno najlepših črtic Prežiho-vega Voranca Solzice, glasbenice pa z znano Čez zelene trate se je začela imenitna prireditev, najlepše darilo mamam ob njihovem prazniku. Svoje literarne vtise in spomine so ob Miri Smrkolj predstavile še Mija Stupica, Janka Jerman in Marija Do-dič, glasbeni prispevki pa so bili v domeni citrarjev in kitaristov, ki jih je vodila prof. Damjana Prapro-tnik. Pevka Barbara Pavlič je zapela znano Ne bodi kot drugi, učenec Rok Felicijan, OŠ Domžale, je zapel in zaigral Lennonovo Imagine, Silva Hafner pa se je predstavila s pesmijo v angleščini. Posebno doživetje je bilo igranje ljudskih godcev Društva Lipa Domžale: prof. Peter Na-pret - citre in violina, Silvo Giran-don in Viktor Jemec na orglicah ter Kamilo Domitrovič na klarinetu. Ob koncertu so pripravili tudi pestro razstavo različnih umetniških stvaritev krožkov v Društvu Lipa: svoje umetniške slike so razstavile članice in člani likovnega krožka pod vodstvom mentorice Marije Mojce Vilar, prve izdelke so predstavili izdelovalci mozaikov pod mentorstvom Aljaža Vidraj-za, že zelo poznani keramični krožek, ki se je predstavil že na več razstavah, vodi Breda Podbevšek, lahko pa smo si ogledali tudi razstavo punčk iz cunj - projekt Unicef pod mentorstvom Metke Paternoster, ki je del dobrodelnosti Lipe, čudovite izdelke pa so na ogled postavile tudi klekljarice pod mentorstvom Marije Rupert. Čeprav virtualni je bil to čudovit poklon vsem ob materinskem dnevu. Le kdo se ne spomni materine roke, s katero ga je nežno pogladila po laseh; le kdo ne zatrepeče, ko se spomni drugih spominov na ljubljeno mater, slišali smo o pravljicah, v katerih se skrivajo iluzije in resnice ter misel: včasih vodilo resnica, ampak tudi iluzija je tvoja pravica. Pa tudi o tem, da pomlad diši kot mlada ženska; literatke so bile tudi aktualne, saj so nam povedale, kako težko je biti ženska v času korone, ko zamira smeh in ni več svobode ... Hvala, Društvu Lipa za prijetne trenutke z željo, da se čim prej srečamo v živo. DRUŠTVO ZA KAKOVOST ŽIVLJENJA leteča želva Mogoče ste od svojih bližnjih in/ali znancev slišali stavek: »Želim si, da bi že zbolel/a za korono, tako se vsaj se ne bi več rabil/a testirat. In s potrdilom o prebolelem covidu-19 lahko grem kamorkoli!«. Zdravi ljudje si želijo, da bi zboleli? Da, prav ste prebrali, popolnoma zdrava oseba, si zaradi trenutnih okoliščin želi, da bi njegov/njen lasten imunski sistem odpovedal in se ne bi mogel ubraniti pred 'prežečim' virusom. Se vam to zdi normalno? Poglejmo, kako pride do tega obrata naših vrednot. V možganih je na milijone živčnih celic - nevronov, ki se med seboj povezujejo v sinapse. Ko smo v otroštvu doživeli travmo, se je naš čustveni, psihični in fizični odgovor nanjo zapisal v nevronsko povezavo, ki se je ohranila za vedno. Na primer, ko smo se prvič opekli, smo se naučili, da se vročim predmetom ali plamenu približujemo bolj pazljivo in se jih ne dotikamo. Ustvarjanju povezav, sinaps v naših možganih pravimo učenje. Ko smo se skozi leta večkrat srečali s podobno situacijo, so se naše sinaptične povezave še okrepile in ustvaril se je spomin. Podobno je lahko s travmo zaradi psihičnega ali fizičnega nasilja, ki smo ga doživeli v otroštvu, ga ponotranjili in se v odrasli dobi na podobne situacije odzivamo po starih podzavestnih vzorcih. Lahko na primer potlačimo žalost, se razjezimo za vsako malenkost, ipd. Oblikovanje naših nevronskih povezav traja do približno 35. leta, takrat se zgradi naša identiteta. Zato, starejši kot smo, težje se prilagajamo novim izzivom. Nevronske povezave v možganih, vključno z močnimi snopi sinaps, ki oblikujejo naša prepričanja in vrednote, so že močno zasidrane. Naše misli so informacije, ki jih pošiljamo po vsem telesu. V njem proizvedejo fizično spremembo. Zaradi misli, ki izvirajo iz strahu, skrbi, žalost ali jeze, lahko zbolimo. Predstavljajte si mladega, neizkušenega glasbenika, ob prvem nastopu pred tisoč-glavim občinstvom. Stoji v zaodrju, in že ob misli, da bo stopil na oder, njegovo telo vzdrhti, od treme ga začne boleti želodec in začne se potiti. Telo Pa še informacija o delu članov in članic študijskega krožka Etnologija, ki so aktivni tudi v korona času. Čeprav se zaradi ukrepov v zvezi s preprečevanjem širjenja epidemije ne smejo družiti, ostajajo v stiku prek e-pošte in drugih sodobnih medijev. Za letošnje velikonočne praznike so pripravili zanimiv članek, v katerem predstavljajo praznovanje velike noči, praznika veselja in upanja, ob tem pa so poseben poudarek dali šegam v Sloveniji in po Evropi. Tako so nam predstavili veliko noč v Angliji, Italiji, Nemčiji, Slovaški, Nizozemski in Švedski. Čeprav je simbolika velike noči po vsem svetu podobna, pa so običaji po svetu različni. Vera Vojska Foto: Miro Pivar se lahko odzove tako burno, da dobi diarejo ali celo omedli. Zaradi lastnih misli! Moč misli ima lahko pozitiven ali negativen vpliv na fizično in čustveno zdravje. Ko vsak dan poslušamo, gledamo in beremo o preže-čem virusu, naše misli, ki bazirajo na strahu in skrbeh, vplivajo na mentalno, čustveno in fizično zdravje. Strah, izolacija, osamljenost in posledično depresija so odlični pogoji za padec imunskega sistema. Zato pri vadbi Zhineng Qigong (Qigong Modrosti) usmerjamo tok pozitivnih misli, da je naše fizično, čustveno in mentalno zdravje popolnoma stabilno. Tako telesu dajemo jasna navodila, celice v telesu pa se na ta navodila znanstveno dokazano odzivajo. Prav tako kot pri nervoznem, mladem glasbeniku v zaodrju, vendar v drugo, pozitivno smer! Fizično telo in um informiramo celo vadbo: »Vsi organi v telesu so popolnoma zdravi in delujejo normalno, kri in Qi energija se po telesu pretakata svobodno, vse celice v telesu so popolnoma zdrave...« Eno leto že gledamo, beremo in poslušamo o virusu, ki se širi po planetu. Eno leto se z njim borimo, ga ustavljamo na različne načine, pa se širi in mutira. Eno leto nas prepričujejo, da se naše telo in um nista zmožna ubraniti in da potrebujemo zunanja sredstva, da nas zaščitijo. Eno leto se naše nevronske povezave in sinapse preo-bražajo v skladu s slišanim in videnim. Eno leto že reprogramirajo naš um do te mere, da si sami želimo, da bi zboleli. Koliko časa bomo še igrali to igro? Zgradite dober imunski sistem z zdravo sezonsko hrano, dovolj tekočine, počitka in gibanja na svežem zraku. Predvsem pa pozitivno naravnanim umom. Vaš um ustvarja svet okoli vas, večkrat se ustavite in zamenjajte negativno misel s pozitivno: »Sem popolnoma zdrav na vseh nivojih!« Vabljeni k vadbi Zhineng Qigong (Qigong Modrosti): Zamenjaj virtualni strah z ljubeznijo do sebe. V maju vsako sredo od 19.-20. ure, na svežem zraku v parku Martina Krpana, Domžale. Info: leteca.zelva@ gmail.com, 030 316 016. Andraž Purger Učitelj Qigonga Modrosti LETNIK LXI | MAREC 2021 | ŠTEVILKA 3 slamnik@kd-domzale.si slamnik | 305 NASA vARNOST MOTORISTI, PO PAMETI IN PREVIDNO! Prvomajski prazniki, vikend izleti in priljubljene motoristične točke so visoko na seznamu prioritet vsakega motorista, še posebno v zadnjem času po sproščanju ukrepov, kar se pozna tudi v cestnem prometu. Miha Ulčar Foto: Pixabay Kljub lepemu vremenu in številnim destinacijam je še toliko bolj pomembno, da motoristi ohranite trezno glavo, poskrbite za zaščitno opremo in upoštevate cestnoprome-tne predpise. Sproščanje ukrepov, ponovno dovoljeno prehajanje med vsemi statističnimi regijami ter lepo sončno vreme je zadnji vikend v aprilu je na plano spravilo številne motoriste, ki so se popeljali s svojimi jeklenimi konjički. Žal brez nesreč ni šlo, saj se jih je širom Slovenije pripetilo kar nekaj, na Primorskem pa je en motorist tudi izgubil življenje. Na začetku nove motoristične sezone, ki se bo proti poletju še stopnjevala, je prav, da se motoristi nanjo dobro pripravijo. Nasveti in priporočila za varno vožnjo niso nikoli odveč! Ni dovolj, da motorist opravi vozniški izpit Motoristi se še premalo zavedajo, kakšno prevozno sredstvo, ki je hkrati še smrtonosno orožje, uporabljajo. Ni dovolj, da motorist opravi vozniški izpit, veliko premalo je dejanske prakse na cestah, in še premalo se zavedajo nevarnosti, ki prežijo na cesti. Največkrat je med vzroki za nesreče, tudi s smrtnim izidom, prevelika hitrost. Tista, za katero preveč posplošeno menijo, da jim prinaša užitek. Previdnost, upoštevanje prometne signalizacije in prilagoditev vožnje razmeram na cesti Na Policiji vsem voznikom enoslednih vozil svetujejo, naj bodo izjemno previdni, upoštevajo naj prometno signalizacijo in cestnoprometne predpise, hitrost svoje vožnje pa naj prilagodijo razmeram na cesti! Vozniki motornih koles in koles z motorjem se morajo zavedati, da je v spomladanskih mesecih asfaltna površina še hladna in ne omogoča optimalne oprijemljivosti pnevmatik. Poleg tega so na vozišču lahko prisotne tudi udarne jame in veliko peska od zimskega posipa, vozniške sposobnosti voznikov motornih kolesa pa najverjetneje še vedno niso na ravni lanskih. Pri vožnji naj vozniki enoslednih motornih vozil dosledno uporabljajo zaščitne čelade, mopedi in motorna kolesa pa morajo biti tehnično brezhibna in registrirana. Ob ugotovljenih kršitvah lahko policisti izrečejo globo, ob hujših nepravilnosti pa tudi zasežejo motorno vozilo. Na Policiji prav tako svetujejo voznikom drugih vozil (osebnih in tovornih avtomobilov), naj vozijo previdno, pri čemer naj bodo pozorni tudi na motoriste. Po podatkih Agencije za varnost prometa so najpogostejši vzroki za smrtne nesreče motoristov nepravilna smer oziroma stran vožnje, neprilagojena hitrost in neupoštevanje pravil o prednosti. Večletni podatki kažejo, da so nesreče pogostejše ob koncih tedna. Motoristi in mopedisti so poleti pogosti udeleženci v cestnem prometu Poletni meseci na ceste praviloma privabijo več motoristov, visoke temperature pa lahko vplivajo na zbranost in stopnjo utrujenosti pri vožnji motorja. Motorist mora biti vsak tre- nutek pozoren na več stvari sočasno, za vožnjo so potrebne tudi različne spretnosti. Vožnja motorja zahteva poleg poznavanja motorja in upoštevanja pravil še zelo dobro psihofizično pripravljenost. »Ob ugodnih razmerah na cesti naj motoristi ne pozabijo, da sončno in suho vreme lahko prekinejo poletne nevihte ali celo neurja s točo, ki vozne razmere lahko v hipu spremenijo,« še opozarjajo na Agenciji za varnost prometa. Ostale voznike želijo spomniti, da je potrebna dodatna pazljivost in pozorno spremljanje prometa, saj so motoristi zaradi ozke silhuete slabše vidni. Pozorno morajo spremljati promet, tudi v vzvratnem in stranskih ogledalih, predvsem pa naj vsakič preverijo t. i. mrtvi kot. Že širina svinčnika v iztegnjeni roki lahko popolnoma zakrije motorista, oddaljenega le 30 metrov. Motoristi, poskrbite za svojo varnost! Preden se odpravijo na pot, naj se motoristi prepričajo, da je motor tehnično brezhiben. Nujno je, da poskrbijo za svojo varnost z uporabo dobre zaščitne opreme, v katero spadajo zaščitna čelada, kombinezon, ščitnik hrbtenice, škornji in rokavice. Najbolje je, da je oprema v živahnih in opaznih barvah, da jih lahko drugi udeleženci lažje in hitreje opazijo. Motoristi naj imajo med vožnjo tudi vedno prižgane luči. Hitrost vožnje naj prilagodijo razmeram na cesti in upoštevajo omejitev hitrosti. Poskrbijo naj za ustrezno načrtovanje postankov na poti, saj daljše vožnje še zdaleč ni pametno odpeljati brez odmora, v poletni vročini pa tudi na ustrezno hidracijo. Tveganja glede vo- žnje pod vplivom alkohola in drugih prepovedanih substanc so zelo visoka, zato je nujno, da na motor ali moped sedejo trezni. Voznikom motoristom na Agenciji za varnost prometa tudi priporočajo, da se večkrat udeležijo dodatnega usposabljanja in kondicijskih voženj in da se dodatno poučijo o največjih pasteh za motoriste: polaganje ovinkov, prehitra vožnja, izsiljevanje prednosti, nečisto cestišče, mokro in vlažno cestišče ... Slog vožnje Na cesti gre hitro kaj narobe, včasih lahko zapeljete na moker asfalt v senci ali vas preseneti pesek, nepričakovan ovinek in še in še, zato nikoli ne podcenjujte voznih razmer. Vozite preudarno, previdno vožnjo in hitrost prilagodite razmeram na cesti ter upoštevajte omejitve. Napake se dogajajo in pri višji hitrosti so lahko tudi usodne, na primer pot ustavljanja motorista pri hitrosti 50 km/h znaša 23 metrov, pri 70 km/h znaša 38 metrov, pri hitrosti 90 km/h pa že 65 metrov. S tem, ko ste sedli na motor, nosite odgovornost, ne samo do sebe, ampak tudi do vseh ostalih udeležencev v prometu. Alkohol in vožnja ne gresta skupaj Prav tako pa se morate zavedati, da alkohol in vožnja ne gresta skupaj, tako da se na srečanjih motoristov in na ostalih dogodkih alkoholu vedno izogibajte. Tveganja glede vožnje pod vplivom alkohola ali drugih prepovedanih substanc so zelo visoka, zato je nujno, da na motor sedete trezni. Da bo tveganje minimalno, bodite vedno pripravljeni na vožnjo, saj morate biti osredotočeni, le tako boste tudi uživali v njej. □ SLAMICA Fotografija s kritičnim pridihom S ama jama na izvozu s Petrolove črpalke v Stobu, ki nas spominja na cestne prizore iz držav vzhodnega bloka tam okoli leta 1975. Za večjo varnost motoristov: • Pred vsako vožnjo preverite brezhibnost motorja in pnevmatik; • nikoli ne vozite pod vplivom alkohola ali drugih drog; • vedno uporabljajte zaščitno čelado in ostalo opremo kot so ščitniki, ja-kna, rokavice (tudi pri vožnji z mopedom ali kolesom s pomožnim motorjem do 25 km/h); • ne vozite prehitro, saj hitrost povečuje verjetnost padca, podaljšuje zavorno pot, ostale voznike pa presenetite; • vedno vozite s prižganimi lučmi in si nadenite odsevni telovnik, da boste bolje vidni in prej opazni, saj je vidnost ključni element varnosti v prometu; • posebej bodite pozorni na vozila, ki zavijajo, da vas ne spregledajo, in na tovorna vozila, da jim ne zapeljete v mrtvi kot; • pri zavijanju in vožnji skozi ovinke bodite pozorni na to, da s celotnim telesom ne prečkate vmesne črte (polovice vozišča); • raje kot sami se odpravite v družbi več motoristov, da boste bolje opazni, in da skrbite drug za drugega, nikakor pa ne tekmujte med seboj; • bodite pozorni na razne neravnine, pesek ali mokro spolzko cestišče in absolutno znižajte hitrost; • preizkušanje motorja, polaganja ovinkov in lastnih sposobnosti izvajajte raje na kakšnem varnem poligonu, nikakor pa ne na cesti, kjer so situacije težko predvidljive. 12 | slamnik iz NAŠIH VRTCEV IN ŠOL ŠTEVILKA 4 | APRIL 2021 | LETNIK LXI slamnik@kd-domzale.si Vrtci nikoli ne samevajo V tem šolskem letu so bili vrtci zaradi izrednih razmer že dvakrat zaprti. Medobčinsko srečanje otroškega parlamenta V četrtek, 25. marca, je OŠ Jurija Vege Moravče gostila srečanje medobčinskega otroškega parlamenta pod okriljem Zveze prijateljev mladine Domžale. vrtec domžale Stik med vrtcem in domom smo se trudili ohranjati tudi v tem času. Starši so se lahko posluževali spletnih strani našega vrtca, kjer so, če so želeli, našli veliko kvalitetnih vsebin. Vzgojiteljice so našle vsaka svoj način, da so vzdrževale vez z otroki svoje skupine prek komunikacije z njihovimi starši. Vseeno so po določenem času otroci in njihovi starši začeli pogrešati vrtec. Pa ne, ker smo nepogrešljivi. Otrokom so manjkali igra s sovrstniki, dnevna rutina vrtca in dogajanje v njem. Ob izvajanju nujnega varstva otrok smo se na sprehodih srečevali z našimi otroki v spremstvu staršev ali pa dedkov in babic. Večkrat so nas otroci, ki so bili doma, prišli iz varnostne razdalje pozdravit. Samo pomahali smo si ter si od daleč izmenjali nekaj prijaznih in spodbudnih besed. Ker nujno varstvo ni potekalo v naši enoti, so starši omenjali, da otroci želijo na sprehode mimo naše stavbe le zato, da prek ograje pogledajo 'svoj' vrtec in ob tem povedo, da pogrešajo svoje prijatelje. In tako je prišla ideja. Nekega dne je do mene pristopila mamica enega od otrok moje skupine s prikupnim predlogom, da bi našli skupen način za izmenjavo pozdravov med otroki. Ideja je bila dobro sprejeta in na ograji pred našim vrtcem smo izobesili logotip naše enote in pod njim zapisali: Otroci za otroke. Tako smo s pomočjo ograje pred vhodom našega vrtca naredili posebno oglasno desko, kjer so otroci skupaj s svojimi domačimi na ograjo pritrjevali sporočila, slike, risbice in pozdrave, ki so bili namenjeni celim skupinam otrok našega vrtca, ali pa tudi le posameznim otrokom, s katerim se zaradi zaprtja vrtcev že dlje časa niso videli. Tudi vzgojiteljice, ki so delale v nujnem varstvu, so z otroki, ki so jih varovale, odšle na sprehod do naše enote in prav tako z otroki iz varstva le-tem omogočile, da so na ograjo dodali svoje izdelke. Zdaj, ko smo se spet lahko vrnili v vrtce, nam je ta dobra izkušnja, kako si lahko izmenjujemo pozdrave, ostala kot spodbuda, da s tem v nekakšni obliki nadaljujemo. Strokovne delavke v naši enoti smo se dogovorile, da bomo prostor še naprej uporabljali kot vez med vrtcem in našo bližnjo okolico. Naše skupine otrok bodo tam izmenjaje pripravljale likovne razstave. In če vas pot zanese mimo, si trenutno lahko pogledate, kaj so ustvarili otroci iz skupine Miške. Ograja ni le za varovanje, lahko je tudi prostor za povezovanje. FRANCKA KUNAVAR, VZGOJITELJICA VRTCA DOMŽALE Želvino bralno popotovanje -1, 2, 3 ... znam! - Rad berem Rok za oddajo izpolnjenih zgibank podaljšan do 15. maja. Želvino bralno popotovanje je nagradna igra za najmlajše, kjer 12 zbranih žigov prinese nagrado. Žige v knjižnici pridobite z različnimi dejavnostmi: z izposojo leposlovne knjige, izposojo poučne knjige, izposojo neknjižnega gradiva, izposojo Zvedavčka ali Čudežnega kovčka, izposojo knjige, kjer nastopa želva, z naslovom najljubše knjige. 1, 2, 3 ... znam! spodbuja branje poučnega gradiva mladostnikov od 10. do 15. leta starosti. Prebrali naj bi štiri enote poučnega gradiva in v zgibanko napisali nekaj misli o prebra- nem. Sodelujoči mladostniki boste z oddanimi zgibankami sodelovali v nagradnem žrebanju. Za branje v okviru Rad berem si drobne pozornosti in privlačne nagrade zaslužite že za vsaki dve prebrani knjigi oziroma reviji. Za prebranih šest knjig oziroma revij pa napišite kratko misel o prebranem in oddajte zgibanko ter sodelujte v nagradnem žrebanju. Sodelujete lahko bralci od 6. do 15. leta. V knjižnici pravočasno oddajte zgibanko, saj se 15. maj hitro približuje! KNJIŽNICA DOMŽALE Če smo bili v prejšnjih letih vajeni, da smo se z ostalimi šolami nekdanje domžalske občine srečali v živo, na eni izmed šol, je bilo tokrat zaradi epidemije koronavirusa drugače. Videli smo se le prek ekranov, saj je srečanje potekalo v aplikaciji zoom. A to ni pokvarilo veselja učencev ob možnosti stika in izmenjavi mnenj z vrstniki. Debata je tekla o poklicni prihodnosti, predvsem smo se osredotočili na vpliv covi-da pri izbiri poklica ter na veščine, ki so jih učenci pridobili v času šolanja na daljavo. Ugotovili smo, da smo se v tem času veliko naučili in razvili ter pridobili kompetence, ki nam bodo v poklicu in nasploh v ži- vljenju velikokrat prišle prav. Poleg tega, da bolje obvladamo računalnik, so učenci ugotovili, da so postali bolj samostojni, odgovorni, naučili so se delati v skupini ter si razporejati čas. Okrepilo se je zavedanje o pomenu šole in izobrazbe, socialnih stikov, skrbi za zdravje ter začeli so bolj ceniti naravo, ki jim je omogočila gibanje in odmik od računalnika. Po debati in poročanju o ugotovitvah in spoznanjih je na zvedava vprašanja učencev in učenk odgovarjala gostja Lucija Vrankar, nekdanja učenka moravške šole, ki jo mnogi poznajo tudi pod imenom LucyTime, kot vlogerko in uporabnico aplikacije Tik-tok. Poleg ustvar- janja video vsebin je Lucija stevar-desa v Dubaju, po izobrazbi pa je vzgojiteljica, zato je bila primerna gostja, saj je učencem lahko veliko povedala o različnih poklicih in o tem, kaj je pomembno, ko se odločamo za nadaljnje šolanje in izbiro poklica. Čeprav se nam letos ni uspelo videti v živo, smo vseeno zadovoljni in veseli, da smo uspeli izpeljati medobčinsko srečanje ter učencem različnih šol omogočiti, da so lahko izmenjali svoje izkušnje in mnenja. Mentorici otoškega parlamenta na OŠ Jurija Vege Moravče JANA KERŽAN IN SANJA PODGORNIK Likovni in literarni natečaj Objem, dotik, poljub Center za mlade Domžale razpisuje že tradicionalni likovni in literarni natečaj, ki letos nosi naslov Objem, dotik, poljub. czm domžale V zadnjem letu smo bili soočeni s številnimi spremembami, izzivi in omejitvami, ki jih je sprožila epidemija koronavirusa. To je vplivalo na naše vsakdanje življenje in odnose ter nam odprlo nov pogled, nov prostor za razmislek o pomenu odnosov in bližine za posameznika. To je bil navdih za našo temo novega likovnega in literarnega natečaja Objem, dotik, poljub. Pri temi nismo imeli v mislih samo medčloveških odnosov, temveč tudi povezanost narave in živali ter osebno razumevanje bližine, dotika in poljuba. Natečaj je namenjen vsem - otrokom, mladim in odraslim, sodelujete lahko v likovni ali literarni kategoriji ali obeh. Dela lahko oddate v različnih likovnih tehnikah in literarnih žanrih. Pri navdihu za ustvarjanje sta vam lahko v pomoč vprašanji: Kaj ti pomeni bližina? Kako jo doživljaš? Navdih za likovna in literarna dela lahko iščete v različnih oblikah ljubezni, odnosih, bližini, dotikih, prijateljstvu ... Pustite domišljiji prosto pot. Rok za oddajo del je 4. 6. 2021. Vsak udeleženec lahko sodeluje z največ enim delom v vsaki kategoriji (skupaj največ dve deli). Dela bosta v vsaki kategoriji, likovni in literarni, ocenjevala dva ži-ranta oziroma žirantki. Žirijo sestavljajo strokovnjaki s področja likovnega ustvarjanja in mladinske literature. Trenutno smo še v dogovarjanju z žiranti in jih bomo, ko bodo znani, objavili v razpisu. Več informacij o razpisu in način oddaje del najdete na spletni strani portala Domžale za mlade (https://do-mzalezamlade.si/). Za vsa vprašanja smo vam na voljo na foto@czm--domzale.si ali 01 722 66 00, 040 255 568. CENTER ZA MLADE DOMŽALE LIKOVNI IN LITERARNI NATEČAJ CENTRA ZA MLADE DOMŽALE ROK ZA O D DAJ O del: 4. 6. 2021 SODELOVANJE NA NATEČAJU JE B R EZ P LAČ N O FB: @CZM.DOMZALE; FOTO@CZM-DOMZALE.SI; 01 722 66 00; 040 2 5 5 5 6 8 LETNIK LXI | MAREC 2021 | ŠTEVILKA 3 slamnik | 307 glas mladih KLJUČNO JE PRIDOBIVANJE ŽIVLJENJSKIH IZKUŠENJ BENJAMIN LUKŠIČ, POMOČNIK DIREKTORJA SPLOŠNE BOLNIŠNICE JESENICE Eden tistih mladih Domžalčanov, ki imajo v sebi nekaj več, ki to delijo z drugimi in želijo nasploh doprinesti družbi, je tudi 27-letni Benjamin Lukšič, po letih mlad, po izkušnjah pa konkurira marsikaterim starejšim in izkušenim poslovnežem. Mateja A. Kegel Foto: Iztok Dimc In to z mednarodnimi izkušnjami. Magister poslovnih ved in MBA kandidat na Univerzi na Finskem, je svoje znanje in izkušnje pridobival v Evropski investicijski banki, kjer je iz študentske prakse napredoval v svetovalca za evropska sredstva, do danes pa nabral še številne druge pomembne izkušnje. Je predlagatelj skrajšanega delovnega časa po vzoru naprednejših držav, bil je član uprave ZORE, fundacije za otroke in odrasle z avtizmom, danes član upravnega odbora Hokejskega kluba HDD Sij Acroni Jesenice. V našem mestu ste v zadnjih mesecih precej dvignili glas na temah, ki so družbeno aktualne za vsakogar. Se vam zdi, da je bilo tega premalo? Menim, da je širiti glas o ključnih družbenih temah in odpiranje širše slike potrebno, saj se mi zdi, da je kolektivnih družbenih premislekov vedno manj. Če se osredotočiva na eno najbolj zapostavljenih tematik, o mladih, generaciji ki bo naslednja gonilna sila družbe, lahko rečemo, da smo mladi nekako ogrožena vrsta današnjega časa, nimamo dostopa in možnosti se vključiti v sistem dela, iščemo svojo pot in poslanstvo, svoje mesto v družbenem prostoru, pri tem pa potrebujemo podporo tistih, ki so že usiste-mljeni. To so zrele, delovno aktivne generacije srednjih let, ki predstavljajo družbo, imajo vse niti v svojih rokah, ker je v naši družbi pač seniorski sistem in to tako poteka. Sploh v zadnjih letih se vse bolj odriva mlade. V odločevalskih procesih smo sicer prisotni, ampak le na točki, ko nas recimo povabijo, da damo svoje mnenje, a odločitve se na koncu sprejemajo za okroglo mizo, brez mladih, ne glede na to, da gre za zadeve, ki se nas neposredno tičejo. Zato interes mladih na koncu izostane, ker nismo zraven. Ne moreva mimo dejstva, da ste mladi, a za vami je že pozicija svetovalca za evropska sredstva v Evropski investicijski banki... Res sem bil eden mlajših svetovalcev v Evropski investicijski banki (EIB) nasploh. Leta 2014 sem tam dobil priložnost za opravljanje študentske prakse, se 2017 vrnil v pripravništvo, pozneje pa so mi ponudili mesto svetovalca. Šel sem korak za korakom, navezal dobre stike, se hitro učil, in kar je pri uspehu pomembno, vlagal v odnose. Očitno so v EIB videli, da sem primeren za to področje, pri čemer Menim, da Domžale potrebujejo stvaritev razvojnega ekosistema, s krovnim državnim razvojnim inkubatorjem, ki bi mu sledil prihod razvojnih podjetij, kjer se zaposluje predvsem visoko-izobražen kader in ne le proizvodni kader. Za to je potreben dogovor med občino in državo. sem dejansko zelo užival. A saj veste, v tujini si vedno tujec, in ko se človek odloča, kje bo pognal korenine, to za seboj potegne veliko drugih življenjskih odločitev, kot je kupiti nepremičnino, si ustvariti družino v tujini, govoriti vsak dan v tujem jeziku. Za vračanje domov so me torej prepričale prioritete v življenju. Rojen v Ljubljani, a Domžale ste sprejeli za svoje mesto. Kako vidite naše mesto? Dejansko prihajam iz Medvod, rojen v Ljubljani in priženjen v Domžale. Tukaj imam ženo, prelepo Domžalčanko Evo, s katero sva skupaj 11 let. Domžale sem takoj posvojil, iskreno, če izbiram med Domžalami in Medvodami, raje izberem Domžale, tudi v primerjavi s Parizom in Luksemburgom, kjer sem živel. Kvaliteta življenja je tukaj neprimerljivo boljša kot v tujini, ko govorimo o splošni družbeni klimi in naravnanosti naše družbe k ravnovesju med delovnim časom in prostim časom, preživljanju prostega časa v naravi, na zelenih površinah, kvaliteti hrane in vode ter vse ostale pomembne razlike. Največja prednost je zagotovo ta, da je kvaliteta življenja generalno zelo visoka. Skozi Domžale teče Kamniška Bistrica, lepo se preživlja prosti čas v našem mestu, osnovna infrastruktura je zagotovljena in večina tega, kar potrebuješ, je na dosegu roke. Me pa recimo preseneča, da ni nekih večjih izboljšav za občane, ki pa sicer niso povezane s tem, kar poslušamo vsake štiri leta na volitvah - ureditev SPB in podobno. To so po mojem mnenju parcialne zadeve, ki se sicer morajo urediti, žal pa celostno na kvaliteto življenja občanov niti nimajo prevladujočega vpliva. Menim, da se konkretno s tem projektom preusmerja pozornost občank in občanov, ker kandidati preprosto nimajo idej, namesto da bi se pogovarjali o tem, kako zagotoviti Domžalam nazaj razvojno vlogo v državi, ki so jo enkrat že imele. Menim, da Domžale potrebujejo stvaritev razvojnega ekosistema, s krovnim držav- nim razvojnim inkubatorjem, ki bi mu sledil prihod razvojnih podjetij, kjer se zaposluje predvsem visokoi-zobražen kader in ne le proizvodni kader. Za to je potreben dogovor med občino in državo. Imam pa občutek, da glede na vrsto let vladanja zdajšnja občinska oblast nima ambicije in sposobnosti prebuditve domžalskega razvojno-kreativne-ga duha, ki pa je že nekaj let zavrt in odsoten. Sicer ocenjujem, da duh v Domžalah še obstaja, nima pa posluha. Načeloma pa menim, da v kar se vlaga, se vlaga v prave stvari, osnovno infrastrukturo, zelene površine, tisto, kjer občan lahko preživlja prosti čas, hkrati pa menim, da je proračun občine premalo razvojno naravnan, torej preveč konservativen. Če se vrneva k vaši karieri, danes ste pomočnik direktorja Splošne bolnišnice Jesenice, kar pomeni, da ste tesno v stiku s področjem, ki je trenutno eno najbolj aktualnih v državi - zdravstvo. Kako gledate na situacijo, v kateri smo danes? Trenutno situacijo je zelo težko komentirati, saj se spreminja iz dneva v dan, kot vidimo. Danes se nahajamo v tretjem valu epidemije, ocene o koncu epidemije so različne in temeljijo na različnih predpostavkah, menim pa, da je edini ustrezni razsodnik o poteku epidemije narava. Virus je živa stvar, in z njim bo tako kot živimo z ostalimi virusi, potrebno živeti. Glede na orodja, ki jih ima zdravstvo na voljo, delamo vse, kar je v naši moči, da se epidemijo izpodrine. Je pa težko napovedati, kaj se bo dogajalo, saj je celotni cikel vezan na svetovni trend. Vemo, kako je bilo, preden smo po prvem valu odprli meje, ko smo se obolelosti s covi-dom znebili, nato pa je prišel jesenski val, tudi zaradi odpiranja meja in prihodov iz tujine. Gre za globalni problem, ki se ga lahko rešuje le v širši skupnosti, parcialno pa v Sloveniji rešujemo lastno ujetost v celoten cikel. Me pa žalosti, da se po eni strani v nekaterih medijih poje hvalo zdravstvenim delavcem za požrtvovalnost v spopadanju z epidemijo, po drugi strani se pa objavlja in izpostavlja njihove plače, pri čemer se seveda ne pove strukture plače (dežurstva, nadure, dodatki ...). Zanimiva je vaša izjava: »Mladi nimamo encima za prebavljanje starih vzorcev in delitev, imamo pa energijo za napredek.« Kdaj ta energija ugasne, da se vsi ti projekti in ideje mladih, ko enkrat odrastejo, ne uresničijo? Ta moja izjava je bila dana v kontekstu slovenske zgodovinske posebnosti, ki še vedno deli slovenski narod. Sam kot edino rešitev vidim v menjavi generacij. Bi pa poudaril, da smo ravno mladi kolateral-na škoda teh delitev, saj nam ta tematika v nobeni meri ne zagotavlja lastnega razvoja, ne družbi kot tudi ne posameznikom. Mislim, da je tre- ba skozi ves čas odraščanja, pa tudi v odrasli dobi, ohranjati mladostno energijo po novem in boljšem. Ko človek pride v sistem, v katerem preživi dlje časa in kjer ni uslišana njegova odločitev za napredek, v sebi to energijo zavre in preneha gojiti to kreativno energijo v sebi. Sam sem ravno zato poskušal čimprej zasesti odločevalski položaj, kjer imam možnost odločanja in vplivanja v smer izboljševanja stanja. Ampak, kako opolnomočiti mlade, da z energijo, ki jo imajo, peljejo naprej do ciljev? Mislim, da je tukaj najpomembnejša vloga posameznika, da spozna samega sebe in se nato usmeri v svoje poslanstvo ter se začrtanega kurza tudi drži. Zato so izkušnje in priložnosti, ki jih med drugim nudijo evropske povezave, npr. Erasmus, izjemno koristne pri pridobivanju življenjskih izkušenj. Ko sem bil na mednarodni izmenjavi na poslovni šoli v Parizu, sem to doživljal kot spoznavanje samega sebe, svojih prioritet, poslanstva. To je kot nek intenziven program življenja. Če sam ne bi šel v Pariz, bi za vse to potreboval vsaj štiri do pet let, enako je bilo z odhodom v Luksemburg in ravno zato sem danes, pri 27 letih tukaj, kjer sem. Učimo se z odločitvami in izkušnjami. Družba za svoj napredek ne potrebuje kopij, temveč originale. Ironično pa nam prav družba vsiljuje kopirni stroj, skozi katerega nas želi posortirati glede na svoja prepričanja. Seveda pa ne moreva mimo tega, da imate v krvi tudi politiko, z njo ste živeli od malega, glede na politično, pa tudi akademsko aktivnost vašega očeta. Kako na to gledate danes? Vlogo svojega očeta vidim drugače, skozi celotno življenje je šel skozi proces, začel je kot predsednik razreda v osnovni šoli, bil prodekan fakultete, kjer je redni profesor, minister za šolstvo, predsednik stranke, vseskozi v odločevalskih procesih in dejansko šolan kader. Bil je družbeni kader in državnik in v svoji karieri je veliko spremenil na bolje. Dejansko imam politiko v krvi iz obeh strani - po očetu in mami. Oče je bil zelo uspešen minister za šolstvo in šport, viden državnik, za Slovenijo je naredil veliko dobrega. Stric po mamini strani pa je že drugi mandat uspešen župan Mestne občine Novo mesto, in je zaslužen za pravi infrastrukturni in duhovni preporod občine. Oče me je večkrat vzel s seboj na razne prireditve pa tudi za štiri stene, tako da sem dobil občutek in vpogled v dejansko funkcioniranje političnega sistema. Spomnim se, ko je prišlo do odločitve, da je za predsednika države izvoljen Borut Pahor, smo bili v sobi novi predsednik države, oče, takratna ministra Pličanič in Virant, ter moja malenkost (smeh). □ Mestni kino Domžale na spletu, od i. maja slamnik Dogaja se ... «t . f * i ■'V* 'j i ¿-M Film: Dva obraza januarja 1. maj, sobota Arboretum Volčji Potok RAZSTAVA CVETOČIH TULIPANOV Do jutri si še lahko ogledate veC kot dva milijona cvetoCih tulipanov razliCnih sort in barv / odprt tudi steklenjak s cvetoCimi orhidejami in ananasovkami / na ogled velikani morskih globin in dinozavri. Mestni kino Domžale PADATI Drama / režijski prvenec igralca Vigga Mortense-na je intimna drama o zapletenem razmerju med sinom in starajoCim se oCetom; zgodba o izgubi, spominih in odpuščanju / Mestni kino Domžale na spletu (online.kinodomzale.si) do 19. maja. GOSPODIČNA MARX Biografska drama / Eleanor je bistra, strastna in svobodna najmlajša hCi Karla Marxa, ki kot ena prvih poveže feminizem in socializem, sodeluje v stavkah delavcev in se bori za pravice žensk in odpravo otroškega dela / Mestni kino Domžale na spletu (online.kinodomzale.si) do 27. maja. ROCCA SPREMINJA SVET Mladinski film / podnapisi, 8+ / sodobna, astro-navtsko razigrana razliCica legendarne Pike Nogavičke je film, poln humorja in akcije, ki skozi druž-benokritiCno leCo optimistično poudarja vrednote prijateljstva, medsebojnega spoštovanja, zaupanja in odgovornosti / Mestni kino Domžale na spletu (online.kinodomzale.si) do 16. maja. OSTRŽEK PravljiCna drama / Roberto Benigni in režiser Mat-teo Garrone (Gomora, ResniCnost) vdahneta novo življenje priljubljeni zgodbi o leseni lutki, ki oživi v rokah starega rezbarja / Mestni kino Domžale na spletu (online.kinodomzale.si) do 16. maja. VIGGO MORTENSEN - PAKET 1 - TRIJE FILMI ZA CENO ENEGA NEVARNA METODA Drama / scenarij: Christopher Hampton po lastni drami The Talking Cure in knjižni predlogi Johna Kerra A Most Dangerous Method / kanadski aute- malega Človeka / Mestni kino Domžale na spletu (online.kinodomzale.si) do 27. maja. SOLIDARNOST - TRIJE FILMI ZA CENO ENEGA DVA DNEVA, ENA NOČ Drama / brata Dardenne se kot vselej vzdržita sodbe in obsojanja, medtem ko zastavita eno najbolj pereCih vprašanj današnjega dne: mar sodobnega delavca smemo in sploh še lahko prepriCamo, naj v Času, ko si jo le stežka privošCi, izbere solidarnost / Mestni kino Domžale na spletu (online.kinodomzale.si) do 27. maja. DUH LETA'45 Dokumentarni film / aktualen, zelo oseben in z veliko predanostjo narejen dokumentarec Kena Loa-cha obuja spomin na duh sloge in solidarnosti, ki je med drugo svetovno vojno prežemal Veliko Britanijo in prinesel idejo o novi, socialno pravičnejši družbi / Mestni kino Domžale na spletu (online, kinodomzale.si) do 27. maja. DRUGA STRAN UPANJA Drama / finski velemojster absurdnega humorja Aki Kaurismäki (Le Havre) z zgodbo o nepričakovanem prijateljstvu med sirskim beguncem in finskim gostincem zada še en duhovit udarec neusmiljeni birokraciji, s katero sodobna Evropa sprejema prosilce za azil / srebrni medved za najboljšo režijo na Berlinalu / Mestni kino Domžale na spletu (online.kinodomzale.si) do 27. maja. EMANCIPACIJA - TRIJE FILMI ZA CENO ENEGA SUFRAŽETKE Drama / politiCna drama, ki so jo navdihnile resniC-ne sufražetke - prve borke za enakopravnost žensk v poznem 19. stoletju, prikazuje turobno življenje mlade Maud Watts, ki poleg skrbi za revno družino doživlja vsakodnevna ponižanja na delu v pralnici / Mestni kino Domžale na spletu (online.kinodomzale.si) do 27. maja. MARY SHELLEY Biografska drama / Mary Shelley je razkošna biografska drama o pisateljiCinem burnem ljubezen- 3* maj, ponedeljek Knjižnica Domžale DOMOZNANSTVO Domoznanstvo je del kolektivnega spomina, kolikor veC vanj prispevamo, toliko bogatejše je / predstavljamo vam zgodbe, ki jih tudi z vašo pomoCjo pripravljamo v Knjižnici Domžale. 4-* maj, torek Galerija Domžale 19.00 | LADO JAKŠA: PRED IZLOŽBENIM OKNOM Koncert ob zakljuCku razstave Lada Jakše SVE-TLOPISI / ogled koncerta V ŽIVO in prek spleta na kd-domzale.si in FB strani KDFBD / koncert bo izveden v skladu z aktualnimi ukrepi v zvezi s pandemijo. Knjižnica Domžale IGRAČARIJE Izdelajmo igraCo / Lucija Capuder vam bo pokazala, kako izdelate igraCo iz predmetov in materialov, ki jih najdete doma: papir, lesene paliCice, vžigalice, zobotrebci, vata, škatlice ... / dostop na spletni strani Knjižnice Domžale (rubrika koledar). 5* maj, sreda Galerija Domžale 17.00 | NAŠA OBČINA V BARVAH: NAJBOLJŠE Z LIKOVNEGA NATEČAJA Odprtje razstave Najboljše z likovnega nateCaja / prijazno vabljeni v sredo, 5. maja, od 17. do 19. ure ter od 6. do 8. maja po obiCajnem urniku Galerije. Knjižnica Domžale Z NAŠIH POLIC Povabilo k branju / v rubriki boste vsak teden našli leposlovne in strokovne knjige za otroke in odrasle, ki so zaposlene v Knjižnici Domžale še posebej Mestni kino Domžale na spletu, 1. maj Film: Ostržek številka 3 i marec 2021 | letnik lxi Koledar kulturnih prireditev v občini Domžale/ maj Virtualno odprtje kiparske razstave Maje Gregi Menačenkova domačija, 11. maj 13* maj četrtek Razstave Galerija Domžale 19.00 I MIHA ERIČ: ISITDO Virtualno odprtje razstave bo na spletni strani Kulturnega doma Franca Bernika Domžale / ogled razstave v živo od 14. maja dalje v odpiralnem času Galerije Domžale, skladno z aktualnimi covid-19 ukrepi / vstop prost. JOGA ZA OTROKE Pravljična joga / prisluhnili bomo pravljici in se igrivo seznanili z asanami / priporočena starost: 3+ / animatorka: Natalija Trebušak / dostop na spletni strani Knjižnice Domžale (rubrika koledar). HELMUT NEWTON: LEPE IN POREDNE Dokumentarni film / pogled v življenje in delo legendarnega fotografa Helmuta Newtona, ki je usodno zaznamoval svet mode in umetnosti / Mestni kino Domžale na spletu (online.kinodomzale.si) do 9. junija. 1maj, petek Knjižnica Domžale IZBR@NO V KNJIŽNICI DOMŽALE Predstavljamo ožji izbor, ki smo ga izbrali za vas z namenom, da vam še bolj približamo in priporočimo gradivo, za katero menimo, da bi ga bilo škoda spregledati. IGRARIJE Igra krepi voljo, razvija motorične sposobnosti, spodbuja gibanje, učenje in raziskovanje ter aktivira domišljijo / animatorka vas bo popeljala v čarobni svet iger, ki jih hitro lahko naredite doma. 17* maj, ponedeljek Knjižnica Domžale DOMOZNANSTVO Domoznanstvo je del kolektivnega spomina, kolikor več vani nrisnevamo. toliko bogatejše ie /nred- Center za mlade Domžale FOTOGRAFSKA RAZSTAVA VSE POTI VODIJO DOMOV Razstavlja Miomira Šegina / na ogled do konca junija v skladu z aktualnimi ukrepi za zajezitev epidemije covid-19 / na ogled tudi v virtualni galeriji na FB strani (@czm.domzale) in strani Domžale za mlade (domzalezamlade.si). 21. maj, petek Knjižnica Domžale IZBR@NO V KNJIŽNICI DOMŽALE Predstavljamo ožji izbor, ki smo ga izbrali za vas z namenom, da vam še bolj približamo in priporočimo gradivo, za katero menimo, da bi ga bilo škoda spregledati. IGRARIJE Igra krepi voljo, razvija motorične sposobnosti, spodbuja gibanje, učenje in raziskovanje ter aktivira domišljijo / animatorka vas bo popeljala v čarobni svet iger, ki jih hitro lahko naredite doma. 2maj, ponedeljek Knjižnica Domžale DOMOZNANSTVO Domoznanstvo je del kolektivnega spomina, kolikor več vanj prispevamo, toliko bogatejše je / predstavljamo vam zgodbe, ki jih tudi z vašo pomočjo pripravljamo v Knjižnici Domžale. 25* maj, torek Glasbena šola Domžale 18.00 | DOBRA VOLJA JE NAJBOLJA Letni koncert Glasbene šole Domžale / oddelek za pihala, trobila, tolkala in petje / spletna stran GŠ Domžale. KNJIŽNICA DOMŽALE PODOBE DOMŽALSKE POTI SPOMINOV Avtorji razstave: lože Kragelj, Špela Kragelj Brač-ko in lasna Bračko, FKVK Mavrica Radomlje. Fotografska razstava bo na ogled do 15. maja. 10 MAVRIČNIH LET Avtor razstave: ŠAD Mavrica. Plakati o delovanju društva bodo na ogled do 15. maja. RAZSTAVA OB 110. OBLETNICI ROJSTVA KRISTINE BRENKOVE Avtor razstave: Knjižnica Domžale. Razstava knjig bo na ogled do 14. maja. PRAVLJIČNI PALČEK Razstavljajo: otroci, ki so sodelovali v projektu družinskega branja. Razstava izdelkov, ki so nastali v okviru projekta Pravljični palček 2020-2021 bo na ogled od 17. do 28. maja. MENAČENKOVA DOMAČIJA Stalna razstava o kmečko-obrtniški družini Ah-čin in stalna kiparska postavitev del Franceta Ahčina SLAMNIKARSKI MUZEJ 300 LET SLAMNIKARSTVA NA SLOVENSKEM Stalna razstava DR. MIROSLAV STIPLOVSEK: UPRAVNI RAZVOJ DOMŽALSKE OBČINE OD SREDINE 19. STOLETJA DO LETA 2020 Ogled razstave VIRTUALNO na spletni strani Kulturnega iinma Franra Bernika Domžale / Facebook stran Miš založbe, 20. maj Literarni večer: Pogovor z Gideonom Samsonom Center za mlade Domžale, 20. maj Fotografska razstava: Vse poti vodijo domov ur David Cronenberg pod krinko kostumske drame prouCuje destruktivno in neobvladljivo naravo spolnega poželenja in s faktografsko natančnostjo opisuje dogodke, ki so pripeljali do rojstva moderne psihoanalize / Freud, Jung in Sabina Spielrein v intelektualnem ménage à trois z zvezdniško igralsko zasedbo / Mestni kino Domžale na spletu (onli-ne.kinodomzale.si) do 19. maja. DALEČ OD LJUDI Drama / režija in scenarij: David Oelhoffen po kratki zgodbi Gost (L'Hôte) Alberta Camusa / intimna zgodba o osebni odgovornosti in prijateljstvu, ki se odvije pred ozadjem veliCastne severnoafriške gorske pokrajine / Mestni kino Domžale na spletu (online.kinodomzale.si) do 19. maja. JAUJA: RAJ NA ZEMLJI Drama / JauJa: Raj na zemlji Je zgodba o oCetovem obupanem iskanju hCerke, samotnem popotovanju, ki nas odpelje v pokrajino onstran Casa, kjer preteklost ne obstaja in prihodnost nima pomena / nagrada FIPRESCI v cannski sekciji Posebni pogled / Mestni kino Domžale na spletu (online.kinodomzale.si) do 19. maja. 3 X VIGGO MORTENSEN - PAKET2 | TRIJE FILMI ZA CENO ENEGA DVA OBRAZA JANUARJA Drama / režija in scenarij: Hossein Amini po knjižni predlogi Patricie Highsmith / režijski prvenec scenarista filma Vozi! z Viggom Mortensenom, Kir-sten Dunst in Oscarjem Isaacom v glavnih vlogah Je klasiCno eleganten psihološki triler, prežet s hit-chcockovskim suspenzom in bol) polnokrven od literarnega izvirnika, istoimenskega romana Patricie Highsmith (Tujca na vlaku, Nadarjeni gospod Ripley) / Mestni kino Domžale na spletu (online, kinodomzale.si) do 19. maja. KAPITAN FANTASTIČNI KomiCna drama / humorna in pretresljiva, zlasti pa ganljiva drama o nekonvencionalni družini, ki mora zapustiti svoj dom sredi ameriške divjine, da bi zaživela v svetu, v katerega ne verjame / nagrada za najboljšo režijo v sklopu Posebni pogled v Cannesu, kjer Je film požel stoJeCe ovacije / Mestni kino Domžale na spletu (online.kinodomzale.si) do 19. maja. ZELENA KNJIGA KomiCna drama / v filmu, posnetem po resniCni zgodbi, postane neotesani 'vunbacitelj' italijanskega porekla voznik afroameriškega klasiCnega pianista na turneji po ameriškem jugu šestdesetih let / humorja polna Zelena knjiga, v kateri blestita Viggo Mortensen in Mahershala Ali, je oCarala festivalska obCinstva in osvojila oskarja za najboljši film / Mestni kino Domžale na spletu (online.kinodomzale.si) do 19. maja. 1. MAJ - TRIJE FILMI ZA CENO ENEGA MEDTEM KO VAS NI BILO Drama / pretresljiva drama Kena Loacha se z lu-cidnostjo in CloveCnostjo loti še enega pereCega problema sodobne družbe: prekarnega dela in njegovega pogubnega vpliva na družinsko življenje / Mestni kino Domžale na spletu (online.kinodomzale.si) do 27. maja. TOVARNA NIČ Drama / Tovarna niC je žalostinka za izgubljenimi družbenimi vrednotami, hkrati pa resniCno edinstven filmski slavospev kolektivnemu duhu delavskega razreda / Mestni kino Domžale na spletu (online.kinodomzale.si) do 27. maja. STAVKA! Drama / Stéphane Brizé (Zakon trga) se v doku-mentaristiCni maniri prebije naravnost v središCe žolCne stavke tovarniških delavcev in razkrije krute mehanizme sistema, ki se požvižga na pravice SKem razmerju, ki ga je prema v enega najvplivnejših gotskih romanov vseh Časov: zgodbo o Fran-kensteinu / Mestni kino Domžale na spletu (online, kinodomzale.si) do 27. maja. COLETTE Biografska drama / biografska drama o radoživi francoski pisateljici, ki na pragu moderne dobe s svojim življenjem in delom ruši tabuje, izziva vladavino patriarhata in nazadnje pokoplje figuro pokorne žene / Mestni kino Domžale na spletu (online.kinodomzale.si) do 27. maja. MEDVEDJE ZGODBE - TRIJE FILMI ZA CENO ENEGA ERNEST IN CELESTINA Animirani film / sinhronizirano, 5+ / zgodba o prijateljstvu med miško, ki ni hotela postati zobozdravnica, in velikim medvedom, ki ni hotel postati notar / Mestni kino Domžale na spletu (online.kinodomzale.si) do 23. maja. MEDVED BAMSI IN ČAROVNIČINA HČI Animirani film / sinhronizirano, 4+ / gozdna pustolovščina, ki pokaže, kako pozabiti na razlike in združiti moCi / Mestni kino Domžale na spletu (online.kinodomzale.si) do 23. maja. SLAVNA MEDVEDJA ZASEDBA SICILIJE Animirani film / pripovedovanje v slovenščini, podnapisi / 6+ / za tiste, ki imajo radi smeh, solze, legende in dogodivščine, Gedeone, pripovedovalec in glasbenik, princ komedije dell'arte ter deklica Almerina, pripovedujeta zgodbo iz Časov, ko so na Siciliji še živeli medvedi / Mestni kino Domžale na spletu (online.kinodomzale.si) do 23. maja. FILMSKE PUSTOLOVŠČINE - TRIJE FILMI ZA CENO ENEGA MISIJA ARKTIKA Mladinski film / podnapisi, 8+ / trije otroci sami v ledeni naravi, obdani z laCnimi polarnimi medvedi, morajo dati vse od sebe, da se bodo lahko vrnili domov / Mestni kino Domžale na spletu (online, kinodomzale.si) do 23. maja. POJDI Z MANO Mladinski film / slovenščina, 9+ / topla in napeta zgodba o odraščanju, ljubezni, prijateljstvu in junaštvu, ki nam izvirno postavlja vprašanje, kaj se zgodi, ko v današnjem svetu odpove tehnologija / Mestni kino Domžale na spletu (online.kinodomzale.si) do 23. maja. LOS BANDO Mladinski film / komedija o Čudoviti klapi neprilagojenih, ki se odpravijo na 'road trip', da bi uresničili svoje sanje / Mestni kino Domžale na spletu (online.kinodomzale.si) do 23. maja. NAJST- TRIJE FILMI ZA CENO ENEGA GOSPODIČNA NEMITEŽIT Mladinski film / podnapisi, 11+ / komedija, ki so ji mladi iz razliCnih mest po Evropi skupaj podelili evropsko nagrado mladega filmskega obCinstva 2016 / Mestni kino Domžale na spletu (online.kinodomzale.si) do 23. maja. NOVI MULC Mladinski film / podnapisi, 11+ / najstniška komedija, z vsemi obveznimi sestavinami: humorjem, norčevanjem, zavezništvom s Čudaki in neumnimi vici / Mestni kino Domžale na spletu (online.kinodomzale.si) do 23. maja. KOLONIJA: MULARIJA Mladinski film / podnapisi, 12+ / film estetsko in poetiCno prikaže Čustva v obdobju zgodnjega najstniškega iskanja avtentičnosti in je hkrati posvetilo sestrski ljubezni / glavna nagrada mladinske žirije na Berlinalu 2019 / Mestni kino Domžale na spletu (online.kinodomzale.si) do 23. maja. pritegnile. 6. maj, četrtek Knjižnica Domžale PRAVLJIČNE URICE Popotovanje v svet pravljičnih Junakov in ustvarjanj / priporočena starost: 4+ / pravljičarka in animatorka: Natalija Trebušak / dostop na spletni strani Knjižnice Domžale (rubrika koledar). Mestni kino Domžale IZBRISATI ZGODOVINO Komedija / režijski duo Benoît Delepine in Gustave Kervern je v zgodbo o treh zgubah v poznih srednjih letih, ki pa premorejo obilo srCnosti, zapakiral ironiCno-kritiCen pogled na najbolj pe-reCe oblike sodobnih e-odvisnosti / Mestni kino Domžale na spletu (online.kinodomzale.si) do 2. junija. 7* maj, petek Knjižnica Domžale IZBR@NO V KNJIŽNICI DOMŽALE Predstavljamo ožji izbor, ki smo ga izbrali za vas z namenom, da vam še bolj približamo in priporočimo gradivo, za katero menimo, da bi ga bilo škoda spregledati. IGRARIJE Igra krepi voljo, razvija motoriCne sposobnosti, spodbuja gibanje, uCenje in raziskovanje ter aktivira domišljijo / animatorka vas bo popeljala v Čarobni svet iger, ki jih hitro lahko naredite doma. 10. maj, ponedeljek Knjižnica Domžale DOMOZNANSTVO Domoznanstvo je del kolektivnega spomina, kolikor veC vanj prispevamo, toliko bogatejše je / predstavljamo vam zgodbe, ki jih tudi z vašo pomoCjo pripravljamo v Knjižnici Domžale. 11. maj, torek Knjižnica Domžale IGRAČARIJE Izdelajmo igraCo / Lucija Capuder vam bo pokazala, kako izdelate igraCo iz predmetov in materialov, ki jih najdete doma: papir, lesene paliCice, vžigalice, zobotrebci, vata, škatlice ... / dostop na spletni strani Knjižnice Domžale (rubrika koledar). Menačenkova domačija 18.00 | MAJA GREGL: LAHKOTNO IN RADOSTNO Virtualno odprtje kiparske razstave in pogovor z avtorico na spletni strani Kulturnega doma Franca Bernika Domžale, spletnem portalu domzalec.si in FB strani MenaCenkova domaCija / ogled razstave V ŽIVO od 12. maja dalje v odpiralnem Času do-maCiJe / odprto do 2. junija v skladu z aktualnimi ukrepi covid-19 / vstop prost. 12. maj, sreda Knjižnica Domžale Z NAŠIH POLIC Povabilo k branju / v rubriki boste vsak teden našli leposlovne in strokovne knjige za otroke in odrasle, ki so zaposlene v Knjižnici Domžale še posebej pritegnile. stavljamo vam zgodbe, ki Jih tudi z vašo pomočjo pripravljamo v Knjižnici Domžale. 18 • maj, torek MEDNARODNI DAN MUZEJEV VIRTUALNO Na spletni strani Kulturnega doma Franca Berni-ka Domžale 12.00 | 3. EPIZODA: DOMŽALSKE SLAMNIKARICE NA TUJEM Premiera kratkega filma iz serije muzejskih filmov v lastni produkciji 18.00 | SREČANJA POD SLAMNIKI Z nekdanje Goričice - pogovor z ludito Lux in Majo Avguštin, konservatorki ZVKDS OE Kranj / pogovor bo vodila Cveta Zalokar. V ŽIVO Menačenkova domačija 17.00-19.00 | LAHKOTNO IN RADOSTNO Ogled razstave z avtorico Majo Gregi / vstop prost. Slamnikarski muzej Ogled stalne razstave 300 let slamnikarstva na Slovenskem in občasne razstave Upravni razvoj domžalske občine od sredine 19. stoletja do leta 2020 / odprto v skladu z aktualnimi ukrepi co-vid-19 / vstop prost. Knjižnica Domžale IGRAČARIJE Izdelajmo igračo / Lucija Capuder vam bo pokazala, kako izdelate igračo iz predmetov in materialov, ki Jih najdete doma: papir, lesene paličice, vžigalice, zobotrebci, vata, škatlice ... / dostop na spletni strani Knjižnice Domžale (rubrika koledar). 19* maj, sreda Knjižnica Domžale Z NAŠIH POLIC Povabilo k branju / v rubriki boste vsak teden našli leposlovne in strokovne knjige za otroke in odrasle, ki so zaposlene v Knjižnici Domžale še posebej pritegnile. 20. maj, četrtek Mestni kino Domžale ZLO NE OBSTAJA Drama / štiri zgodbe na temo smrtne kazni so iranskemu režiserju Mohammadu Rasoulofu prinesle zlatega medveda za najboljši film na lanskem Berlinalu / Mestni kino Domžale na spletu (online.kinodomzale.si) do 16. junija. Facebook stran Miš založbe 20.00 | POGOVOR Z GIDEONOM SAMSONOM Spletni literarni večer / dogodek v okviru 11. mladinskega literarnega festivala Bralnice pod slamnikom / gostitelj Boštjan Gorenc Pižama o mladinski literaturi, ustvarjalskem procesu in zanimivih zgodbah s priznanim nizozemskim pisateljem / Facebook stran Miš založbe in Youtube Live kanal iste založbe. Knjižnica Domžale PRAVLJIČNE URICE Popotovanje v svet pravljičnih Junakov in ustvarjanj / priporočena starost: 4+ / pravljičarka in animatorka: Natalija Trebušak / dostop na spletni strani Knjižnice Domžale (rubrika koledar). Knjižnica Domžale IGRAČARIJE Izdelajmo igračo / Lucija Capuder vam bo pokazala, kako izdelate igračo iz predmetov in materialov, ki Jih najdete doma: papir, lesene paličice, vžigalice, zobotrebci, vata, škatlice ... / dostop na spletni strani Knjižnice Domžale (rubrika koledar). 26 • maj, sreda Knjižnica Domžale Z NAŠIH POLIC Povabilo k branju / v rubriki boste vsak teden našli leposlovne in strokovne knjige za otroke in odrasle, ki so zaposlene v Knjižnici Domžale še posebej pritegnile. 27* maj, četrtek Mestni kino Domžale FOTOGRAF Romantična drama / film Ritesha Batre (Okus po ljubezni) Je nežna, nostalgična in humorja polna romanca o dveh osamljenih dušah, ki se srečata na kaotičnih ulicah Mumbaja / Mestni kino Domžale na spletu (online.kinodomzale.si) do 23. junija. JOGA ZA OTROKE Pravljična Joga / prisluhnili bomo pravljici in se igrivo seznanili z asanami / priporočena starost: 3+ / animatorka: Natalija Trebušak / dostop na spletni strani Knjižnice Domžale (rubrika koledar). 28 • maj, petek Knjižnica Domžale IZBR@NO V KNJIŽNICI DOMŽALE Predstavljamo ožji izbor, ki smo ga izbrali za vas z namenom, da vam še bol) približamo in priporočimo gradivo, za katero menimo, da bi ga bilo škoda spregledati. IGRARIJE Igra krepi voljo, razvija motorične sposobnosti, spodbuja gibanje, učenje in raziskovanje ter aktivira domišljijo / animatorka vas bo popeljala v čarobni svet iger, ki Jih hitro lahko naredite doma. ogled razstave V ŽIVO v odpiralnem času Sla-mnikarskega muzeja / odprto v skladu z aktualnimi ukrepi covid-19 / vstop prost. Info* Galerija Domžale Mestni trg 1, Domžale (trgovski kompleks Vele) Odprta v času razstav: od torka do petka od 10.00 do 12.00 in od 17.00 do 19.00, ob sobotah od 10.00 do 12.00; ob praznikih, nedeljah in ponedeljkih zaprto. Knjižnica Domžale Cesta talcev 4, Domžale t 01 724 12 04 ali 01 722 50 80, ¡nfo@dom.sik.si, www.knjiznica-domzale.si Kulturni dom Franca Bernika Domžale Ljubljanska 61, Domžale t 01 722 5 0 50, ¡nfo@kd-domzale.si, www.kd-domzale.si Menačenkova domačija Cankarjeva ulica 9, Domžale t 01 722 5 0 50 Domačija Je odprta od torka do petka od 10. do 12. ure in od 17. do 19. ure ter sobote od 10. do 12. ure. Predhodna najava obiska na telefon 01722 50 50 ali 031312199 ali e-naslov menacenk@kd-dom-zale.si ali info@kd-domzale.si. Slamnikarski muzej Domžale Kajuhova 5, Domžale (domuje v Godbenem domu Domžale) t 01 724 8 4 08 Možna predhodna najava obiska na telefon 01 722 50 50 ali 040 722 831 ali 041 809 667 ali e--naslov: slaninikarski.niuzej@kcl-clomzale.si ali info@kd-domzale.si. Galerijski atelje Ulica Matije Tomca 6, Domžale 31* maj, ponedeljek Knjižnica Domžale DOMOZNANSTVO Domoznanstvo Je del kolektivnega spomina, kolikor več vanj prispevamo, toliko bogatejše Je / predstavljamo vam zgodbe, ki Jih tudi z vašo pomočjo pripravljamo v Knjižnici Domžale. OBČINA DOMŽALE Koledar dogodkov Zbral in uredil: Matija Kralj Fotografije: promocijski material, Mateja Račevski Koledar kulturnih prireditev izhaja v glasilu Slamnik. Za točnost informacij odgovarja prijavitelj dogodka. Uredništvo ne odgovarja za spremembe programov in si pridržuje pravico dokrajšanja prispelih informacij. Informacije o dogodkih v juniju 2021 pošljite do 21. maja na naslov: koledar@kd-domzale.si. * Zaradi trenutnih razmer se lahko odpiralni časi razlikujejo od napisanih. Svetujemo predhoden klic. 12 | slamnik gospodarstvo ŠTEVILKA 4 | APRIL 2021 | LETNIK LXI slamnik@kd-domzale.si TRI DESETLETJA USPEHOV ANTON SEDELJŠAK, SAM DOMŽALE Iz podjetja, v katerem je bil sprva zaposlen le lastnik, je SAM, d.o.o., postalo srednje veliko podjetje z devetimi sodobnimi trgovskimi centri ter obratom za krivljenje armaturnega železa, z več kot 200 zaposlenimi. Vera Vojska Foto: osebni arhiv Antona Sedelšaka Ko se je leta 1991 Anton Se-deljšak, lastnik družinskega podjetja SAM odločal o imenu podjetja, ki prav zdaj praznuje 30. rojstni dan, je imel v mislih ime AS, ki je bilo žal že oddano. Kratici svojega imena in priimka je zato dodal še M - ženi je ime Milena, in dobili smo enega najuspešnejših in najkonkurenčnejših podjetij z gradbenotehničnim materialom v Sloveniji, ki vsa tri desetletja širi verigo trgovskih centrov maloprodajnim in veleprodajnim kupcem, posodablja centre in širi svoje programe. Sodobni trgovski centri SAM so v osrednjem in severovzhodnem delu Slovenije - Ljubljani, Jaršah, Domžalah, Mengšu, Kamniku, Nazarjah, Latkovi vasi, Trbovljah in Ormožu ter ponujajo vse za gradnjo, obnovo in vzdrževanje doma. Ponudbo dopolnjuje železokrivnica v Stranjah pri Kamniku. Ob tem lastnika podjetja SAM Antona Sedeljšaka lahko pohvalimo tudi zaradi njegove skrbi in pomoči društvom ter organizacijam v občini Domžale, med katerim je SAM posebej poznan zaradi tesne povezanosti s Kulturnim društvom Miran Jarc Škocjan. Obletnica je priložnost za pogled v zgodovino podjetja, sedanjost in smele načrte, ki jih bosta lastnik Anton Sedeljšak in direktor Simon Cerar skupaj z vsemi zaposlenimi uresničevala v prihodnje. vaših poslovalnicah in centrih dobimo praktično vse. Kje se kaže največji napredek? Tako je, na začetku je bila to le trgovina z gradbenim materialom, z leti pa smo prodajni program močno razširili. Ne le širili, tudi poglabljali smo ga. Lep primer tega so oddelki s keramiko in kopalniško opremo, kjer imamo danes ponudbo konkurenčno velikim salonom. Med največje uspehe oziroma napredke pa brez dvoma uvrščamo prodajo na področju streh. Leta 2017 smo odprli specializiran prodajni center za strehe, SAM Zora v Mengšu in tako postali eden največjih trgovcev s strehami pri nas. Sicer pa je napredek viden na vseh naših oddelkih, saj ponudbo nenehno širimo z aktualnimi novostmi in jo prilagajamo potrebam kupcev. Pri naboru prodajnih izdelkov moramo ves čas upoštevati tudi razvoj na področju gradnje in vzdrževanja. Ponudba izdelkov za zaključna dela v gradbeništvu je zahvaljujoč novim materialom izredno napredovala, prav tako je zahvaljujoč novim tehnologijam viden izjemen napredek pri električnem in akumulatorskem orodju, pa pri ponudbi barv, lepil in pritrdil. Preskok v razvoju je bil tudi na področju krivljene armature, pred 30 leti se je krivila na gradbiščih, danes pa se v večini pripravi že v železo-krivnici. Če napredek pri prodajnem programu orišem še v številkah, pred tridesetimi leti smo v trgovini ponujali sto izdelkov, danes pa imamo več kot 25.000 izdelkov na zalogi. Kako je in najbrž še na vaše delo vpliva epidemija? Epidemija je v prvi vrsti prinesla negotovost in strah. Ukrepi za zajezitev epidemije so nam postavili nove izzive, predvsem na področju organizacije dela in prodaje. A zahvaljujoč odlični vodstveni ekipi, razumevajo-čim, prilagodljivim in požrtvovalnim zaposlenim smo tudi te izzive uspešno prestali. Na roko nam je šlo tudi, da smo prav ob začetku epidemije začeli s prodajo prek spleta, tako da smo se kupcem, ki niso mogli v naše trgovine, približali še na ta način. Navkljub tem težkim časom smo hvaležni, da smo po zaslugi naših zvestih kupcev in predanih sodelavcev zaključili leto brez pomoči države. Se strinjate, da ste posebej skrbno spremljali razvoj SAM-a v občini, kjer živite in kjer vas posebej poznamo kot pridnega, uspešnega poslovneža, ki nikoli ne odreče pomoči? V veselje mi je, da se mene in podjetja drži tak sloves, Res je namreč, da že od samega začetka z veseljem sodelujemo in pomagamo različnim društvom - gasilskim, kulturnim športnim in drugim - ki delujejo v okoljih, v katerih smo prisotni. Brez dvoma smo v domžalski občini, kjer imamo sedež in dve poslovni enoti, na teh področjih najbolj dejavni, seveda pa ne zanemarjamo niti drugih občin, kjer imamo trgovine. Načrti? Teh je veliko, naj jih naštejem le nekaj: prenova trgovin, razvoj logistike, centralna nabava, spletna prodaja za veleprodajne kupce, gradnja skladišča in nove trgovine v Latkovi vas, nova sodobna železo-krivnica in še bi lahko našteval. Kaj lahko rečete ob 30. rojstnem dnevu, čemu ste v zadnjih desetih letih namenjali največ skrbi: širjenju prodajne in skladiščne površine, stalnemu dopolnjevanju programa, ugodnejšim pogojem za zaposlene... Cilj, ostati med vodilnimi trgovci z gradbeno tehničnim materialom, smo zasledovali z vsem, kar ste omenili. V zadnjih desetih letih smo odprli nove trgovine v Ormožu, Kamniku, Domžalah, Ljubljani in specializiran center za strehe v Mengšu. Veliko truda smo namenili dopolnjevanju prodajnega programa in optimizaciji delovnih procesov. Ker pa je naše glavno vodilo nuditi kvaliteto storitev strankam, se nenehno trudimo biti boljši na področju bla-goznanstva in v odnosu do kupcev. Zato zaposlenim nudimo dodatna izobraževanja. Tiste, ki si želijo nadaljevati šolanje, pa vzpodbujamo in jim nudimo tudi finančno pomoč. Rad se pohvalim, da je kar nekaj sodelavcev z našo vzpodbudo in pomočjo diplomiralo ali zaključili šolanje. Znani ste kot sponzor, ki rad priskoči na pomoč. Posebej pomagate Kulturnemu društvu Miran Jarc Škocjan. Morda kaj več o tem. Sodelovanje s kulturnim društvom nam je v ponos in veselje. Hvalevredno je, kako s pestrim programom vsako leto razveseljujejo domžalsko, pa tudi širše slovensko občinstvo. Kot mi je znano, ste eden od najbolj spoštovanih in cenjenih podjetnikov. Kaj vam to pomeni? Ponosen sem na uspešno delo vseh teh tridesetih let, ponosen sem na mojo družino, na ženo, ki je vsa ta leta z menoj soustvarjala zgodbo podjetja SAM, na hčerko in sina, ki v podjetju opravljata odgovorni funkciji, in hvaležen sem vsem skupaj, da so me vsa ta leta podpirali v dobrih in slabih trenutkih. Ponosen in hvaležen sem tudi vsem prizadevnim sodelavcem, brez katerih podjetja SAM ne bi bilo. Ponosen sem, da novo vodstvo z direktorjem Simonom Ce-rarjem na čelu uspešno zgodbo SAM pelje naprej, in prepričan sem, da bo pot podjetja uspešna tudi v bodoče. Morda svojim strankam pripravljate ob okroglem jubileju SAM-a kakšno presenečenje? Plani so bili, kot se za tak jubilej spodobi, velikopotezni. Žal nam epidemija malo križa načrte. A navkljub temu bomo našli način, da naše kupce nagradimo za njihovo zvestobo in priložnost, da se z njimi tudi skupaj poveselimo. Kako, naj ostane presenečenje. Vse leto pa bomo našim strankam ponujali pester nabor izdelkov po izjemnih, jubilejnih cenah. Ljudem navadno ob okroglih jubilejih zaželimo veliko zdravja, prijetnih trenutkov in sreče. Kaj pa vi želite SAM-u? Vesel sem, da je SAM upihnil že 30. svečko. Seveda podjetju želim še 30 takih let, polnih doseženih ciljev in rešenih preprek. Ob tej priložnosti pa bi se rad zahvalil vsem zaposlenim, kupcem, dobaviteljem, županu Toniju Dra-garju in vsem, ki so pripomogli rasti in razvoju podjetja SAM. □ LETNIK LXI | MAREC 2021 | ŠTEVILKA 3 slamnik@kd-domzale.si slamnik | 23 130 LET ŽELEZNICE SKOZI DOMŽALE NA ŠTACIONU JE GOSTE PRIČAKALA TUDI KOČIJA Zanimivosti prvega obdobja poteka železniške proge skozi Domžale Domžalska železniška postaja z vojaki. Ti so na fronte prve svetovne vojne z domžalskega kolodvora odšli v treh valovih. Kar 164 Domžalcev se iz prve svetovne vojne ni vrnilo. Matjaž Brojan Foto: zasebni arhiv Matjaža Brojana Pot skozi Domžale (tako cesta kot tudi železniška proga) je bila vedno pomembna smer na poti od vzhoda proti zahodu, saj je bila v določenem obdobju zelo aktualna zamisel, da bi skozi Domžale tekla tudi železnica, ki bi povezovala nekatere slovenske kraje od celjskega območja prek Črnega grabna proti zahodu in obratno. Tako se je že pred gradnjo kamniške proge rodila zamisel, da bi načrtovano gradnjo od Trzina prek Domžal povezali prek Doba, Krtine skozi Mo-ravško dolino mimo Peč do Zagorja. Druga zamisel, ki je vključevala tudi Domžale, je temeljila na tem, da bi povezali Šempeter v Savinjski dolini s Škofjo Loko, proga pa bi potekala skozi Črni graben in šla proti Škofji Loki čez Domžale. Za uresničitev te zamisli so že ustanovili poseben odbor, ki je imel celo svoj papir z oglavjem. Nova proga skozi Domžale od Savinjske doline do Škofje Loke V prvih desetletjih delovanja kamniške proge se je rodilo še več drugih zamisli, da bi z železniškimi progami povezali nekatere slovenske kraje z Domžalami ali pa da bi te povezave potekale skozi Domžale. Tako se je že pred gradnjo kamniške proge rodila še kaka zamisel, da bi z načrtovano gradnjo pospešili gospodarski in drugi razvoj posameznih krajev in regij. Mnogi so se zavzeli za zamisel o gradnji železniške proge skozi Tuhinjsko dolino, potekala pa bi kar prek prelaza Kozjak, skozi Motnik, Vransko in zavila proti Celju. Resnejšo obravnavo pa je doživel že omenjeni predlog o povezavi Šempetra v Savinjski dolini (tedaj se je imenoval Sveti Peter v Savinjski dolini) skozi Črni graben, Domžale in Mengeš in do Škofje Loke. Ustanovljen je bil celo železniški odbor v Domžalah, ki je bil namenjen za uresničitev te zveze s Savinjsko dolino. Enak odbor z istim ciljem so ustanovili tudi v Škofji Loki. Zaradi resnega pristopa se je zdelo, da bo prav ta zamisel najlaže uresničljiva. Zborovanja za uresničitev proge od Šempetra skozi Domžale do Celja Pri uresničevanju te zamisli se je spet pokazalo staro nasprotovanje med dvema povezavama s Savinjsko dolino - prvo skozi Črni graben in drugo skozi Tuhinjsko dolino. V podporo eni ali drugi različici poteka proge so pripravili več zborovanj. Eno največjih so priredili v podporo različice skozi Črni graben 15. aprila 1928 v Lu-kovici in še eno 28. maja 1928 v Škofji Loki. Tam se je zbralo kar petsto zastopnikov iz vseh zainteresiranih občin ter vseh tistih, ki so si to progo želeli. Združena železniška odbora sta si še naprej zelo prizadevala za uresničitev tega načrta. Izdelani so bili že tudi dokaj natančni načrti z vsemi podrobnostmi, vendar do proge ni prišlo. Gospodarska kriza in zapostavljanje Slovenije pri državnih investicijah sta dosegla svoje. Poveza- Taka lokomotiva (Štore 11) je vozila po kamniški progi skozi Domžale v prvih letih njenega obstoja. (Iz zbirke Tadeja Brateta) Ml Jii L ¿iopo^rafUdi, v&kifltarhc Originalni načrt kamniške proge so izdelali v letih 1885-1888 v Gradcu v Avstriji. va s Savinjsko dolino je ostala le želja, kmalu pa le še utopija. Hitra rast prometa na domžalski postaji Proga skozi Domžale do Kamnika je že v prvem obdobju upravičila svoj obstoj. Hitro se je pokazalo, da načrtovalci ob gradnji niso predvidevali hitrega razvoja Domžal. Z zgraditvijo kamniške proge se je veliko ukvarjal Karol Rustja, najuspešnejši slovenski raziskovalec slovenskih železnic z Zavrha pod Šmarno goro. Karli, kakor mu pravimo prijatelji, je na tem področju gotovo največji strokovnjak pri nas. Za njim je na desetine brošur in knjig na temo preteklosti železniških tirov križem čez slovenski svet; objavljal je članke - seveda o svoji najbolj priljubljeni temi, o železnici - v mnogih časnikih in revijah. Karol Rustja se je tako lotil tudi strokovne, to je zgodovinske obdelave preteklosti kamniške proge in jo predstavil z vseh vidikov v poteku od Ljubljane do Kamnika: v posebni publikaciji, za katero pa v Domžalah ni našel najmanjšega razumevanja, niti založnika. Knjigo o železnici skozi Domžale je ponudil seveda naši občini, pa zanjo nihče ni pokazal nobenega zanimanja, tako da je ta knjiga še danes v rokopisu vedežnika, ki je nekako tudi Domžalčan. Poročen je s Fa-niko Štrukelj, sestro monsignjorja dr. Antona Štruklja, profesorja dogmatike na teološki fakulteti v Ljubljani. Karol Rustja, avtor omenjene, a neizdane knjige o železnici skozi Domžale, mi je dovolil pokukati v svoj rokopis; od tam tudi z njegovim dovoljenjem povzemam večino številčnih podatkov v nadaljevanju. Po prvi svetovni vojni, ko je bila proga že utečena in je po njej že potekal v vse večjem obsegu tako osebni kot tovorni promet, je bilo vedno bolj živahno tudi na domžalski železniški 2ALE postaji. Promet je posebej v Domžalah vedno bolj naraščal, zgradbe so postajale premajhne, naročniki prevozov pa vedno bolj nezadovoljni z omenjenimi storitvami. Vedno bolj pereč je postajal ta problem premajhnih zmogljivosti železniške, predvsem tovorne postaje v Domžalah. Mnogi so menili, da je prav to ključni problem hitrejšega razvoja Domžal, o tem so razpravljali celo na železniškem ministrstvu na Dunaju. V vlogi, ki je romala na Dunaj 21. decembra 1910, so poleg razširitve postaje - tirov, skladišč in postajnega poslopja - zahtevali tudi vzpostavitev pošte v njem in namestitev brzojava. Vse te zahteve so bile še kako upravičene, saj so letno iz Domžal poslali po pošti, to pa je pomenilo seveda železnico - 30 000 do 40 000 pošiljk; šlo je večinoma za slamni-karske izdelke. Poleg omenjenih količin izdelkov slamnikarskih tovarnarjev in obrtnikov pa so letno oddali na železnico še 12 000 brzojavnih pošiljk - s hitro pošto - slamnikov za podjetje Hirsch na Dunaju. Zahtevam po večjih železniških zmogljivostih so vsi prikimavali, storil pa ni nihče nič. Načrti za povečanje postaje so bili izdelani že leta 1912, premaknilo pa se je šele štiri leta pozneje, ko se je promet že podvojil. Svojo težo so zahtevam dodali tudi mlinarji - tedaj jih je bilo na Domžalskem več deset - ki so prav tako zahtevali povečanje železniških zmogljivosti. Deset od teh mlinarjev je bilo vključeno v Žitno gospodarstvo, vsi pa so zahtevali - ker je ves promet potekal po železnici - da se vendar nekaj ukrene. Stanovsko združenje trgovcev za politični okraj Kamnik se je zato že leta 1926 vključilo med one, ki so si prizadevali, da bi povečali zmogljivosti na kamniški progi. Kot argument v dokazovanju, da je povečanje potrebno, so objavili prikaza prometa naloženih in razloženih vagonov v letih 1913 in 1925. Pa ni šlo! Nemčurji se z vlakom pripeljejo izzivat in razširjat nemštvo Zapisan je ostal tudi dogodek iz leta 1905, ko so se na domžalsko železniško postajo iz Ljubljane prepeljali člani nemškega telovadnega društva Andreas Hofer, ki so želeli v Domžalah razviti svoj prapor in uprizoriti manifestacijo, pravzaprav provo-kacijo s prikazom nemške prevlade. Tedanji zavedni Domžalci te nemške prireditve in ponižujoče prireditve niso dopustili, saj so se člani nemškega telovadnega društva po odmevnem konfliktu s slovenskimi zavednimi ljudmi (konflikt je potekal celo s streljanjem!) morali vrniti v Ljubljano, ne da bi uresničili svoj namen agitacije nemštva sredi Domžal. Kolodvor je opravil svojo žalostno vlogo tudi tik pred prvo svetovno vojno, ko so se 27. julija 1914 številni mladi Domžalci - fantje in možje poslavljali od svojih družin. Tega dne so 'na štacijonu', tako se je reklo, kar tri- krat pripravili poslovilne prireditve, ko so mobilizirani Domžalci odhajali na rusko bojišče služit cesarja. Kolodvor je bil že nekajkrat priča zanimivim dogodkom, nenavadnim tovorom, mnogim nesrečam in še marsičem drugem, kar je zdaj že zgodovina 130-letne prisotnosti 'železne ceste' skozi Domžale. Seveda se je na domžalskem kolodvoru najbolj vtisnilo v spomin omenjeno tragično poslavljanje vojakov domžalskih fantov in mož, ki so se poslavljali od svojih mater, deklet in žena, žal za mnoge tudi za vedno od svojih otrok. Kar 164 Domžalcev se s te poti, žal tragično začete na domžalskem kolodvoru, ni nikoli vrnilo. Železniška postaja Domžale - s kočijo slavnostno sprejemali obiske Domžalska železniška postaja je bila nekoč svojevrstno nekakšno družabno središče, bila je obiskana točka kraja, kjer se je vedno nekaj dogajalo. Po letu 1904, ko so v Domžalah ustanovili Katoliško izobraževalno in podporno društvo, so prav na železniški postaji sprejemali številne državne in cerkvene obiske, seveda tudi delegacije sokolskih, orlovskih in drugih društev, ki so prihajala na obisk in ogled prireditev v nov, leta 1910 odprt Društveni dom. Na Kolodvoru so sprejemali visoke goste, ki so jih domžalska dekleta pričakala praviloma oblečena v narodne noše. Ko je bilo teh obiskov več ali ko so gostje prihajali v večjem številu, so od Kolodvora do Društvenega doma pripravili povor-ko, ki jo je mnogokrat spremljala tudi glasba domžalske godbe na pihala. Posebno slavnostno so Domžale vedno pozdravile knezoškofa ljubljanske škofije Antona Bonaventuro Jegliča. Ta je posebno čislal domžalskega župnika, saj ga je povsod postavljal za zgled človeka, duhovnika in gospodarstvenika. Bernik se je znal oddolžiti: ob vsakem njegovem prihodu v Domžale (Jeglič je vedno prihajal z vlakom) je gostu pripravil posebno slavnosten protokol z narodnimi nošami domžalskih deklet, uniformiranimi Orli na konjih, godbo, za prevoz do (bližnje) cerkve pa so gospodu škofu zagotovili kočijo. Sprevod do cerkve oziroma župnišča, kjer je imel Jeglič celo svojo sobo, je potekal seveda z železniške postaje. □ (se nadaljuje) Mengšani so nasprotovali gradnji železnice skozi Mengeš. So pa izposlovali, da so postajo v Preserjah poimenovali v postajo Jarsche-Mannsburg. Cesta, ki mimo družbe Lek vodi v Preserje do proge, se pa (zanimivo!) imenuje - Kolodvorska. ŽELEZNIŠKI ODBOR V DOMŽALAH ZA ZVEZO S SAVINJSKO DOLINO OD POSTAJE SV, PETER PREKO ČRNEGA GRABNA - DOMŽAL - MENGEŠ - ŠKOFJA LOKA. - Domžale___________dr.f 24.aprila_____ 1 92Q Zaglavje z dopisom domžalskega Železniškega odbora, ki je skušal doseči gradnjo železniške povezave s Savinjsko dolino. 24 I slamnik kultura ŠTEVILKA 4 I APRIL 202i I LETNIK LXI slamnik@kd-domzale.si OČARLJIV PREHOD V NOVO LETO (5.) Doživeto, prepričljivo in navdušujoče Tomaž Habe Foto: zasebni arhiv Tomaža Habeta Petintrideseti Novoletni koncert z dirigentom Simonom Dvoršakom je predstavil predvsem operetno glasbo, v kateri sta kot solista ali v duetu za-blestela že kar redna gosta, tenorist Marjan Trček in sopranistka Andreja Zakonjšek, ki živi tako kot dirigent v Celju, sicer pa je solistka v SNG Opera Maribor. Kronistka Vera Vojska je v Slamniku pod naslovom S knegi-njo čardaša v Deželo smehljaja zapisala: »Najprej smo prisluhnili uverturi k opereti Dežela smehljaja Fran-za Leharja, ki ji je sledila arija Lise. V Deželo smehljaja smo se vrnili po eni od koračnic Johanna Straussa ml. (Egipčanska), vrnili s tenoristom Marjanom Trčkom, ki je po valčku Du und Du iz operete Netopir skupaj s sopranistko prvi del koncerta zaključil z duetom, ki je pomenil slovo od Leharjeve operete.« Sicer je bila njegova glasba prisotna tudi v drugem delu koncerta, vendar iz operete Vesela vdova. Iz nje nas je navdušil Veliki potpuri za orkester. Po duetu Silve in Ervina iz Kneginje čardaša smo slišali še madžarsko obarvano hitro polko J. Straussa ml. Oba koncerta, 23. decembra v Kamniku in 27. decembra v Domžalah, je povezovala in razpredala svoja razmišljanja o odnosu med ženskami in moškimi Marta Starbek Potočan. Poslušalce je na začetku koncerta v Domžalah pozdravil župan Toni Dragar, ob zaključku pred tremi dodatki pa še predsednica Zveze kulturnih društev Tadeja Capuder. 36. Novoletni koncert Šestintrideseti Novoletni koncerti so bili ponovno v treh krajih: 15. decembra v Mengšu, 23. v Kamniku in 27. v Domžalah. Zaznamovala jih je španska glasba: Dva plesa M. Mosz-kowskega št. 1 v D in št. 3 v A duru, Suita št. 1 iz opere Carmen, v drugem delu pa še Španski ples iz Labodjega jezera in Suita št. 2 iz opere Carmen. Seveda je v ta sklop španske glasbe spadal tudi briljantni valček Espana s kastanjetami in tam-burinom v odlični izvedbi orkestra z dirigentom Simonom Dvoršakom. Španski kolorit je z napolitanskimi melodijami: Non ti scordar, Santa Lucija, Mattinata in Cuore in grato, v priredbah Tomaža Habeta, popestril in oplemenitil tenorist Marjan Trček. Z virtuozno, tehnično zahtevno skladbo P. de Sarasateja Ciganski napevi je občinstvo očaral violinist Janez Podlesek. Program je z iskrivimi domislicami o posameznih skladbah povezovala Marta Starbek Potočan. V poročevalcu je bilo zapisano: »Čeprav vedno znova ugotavljamo, da si poslušalci in poslušalke različnih glasbenih prireditev namesto Hale Komunalnega centra v Domžalah zaslužimo boljšo dvorano, tokrat ta sploh ni motila številnih poslušalk in poslušalcev, ki smo s hvaležnostjo sprejemali vse, kar nam je Simfonični orkester Domžale - Kamnik z dirigentom Simonom Dvorša-kom in solisti ter povezovalko ponudil.« Po treh dodatkih, druga je bila Granada in tretji Radetzkyjeva koračnica, so poslušalci le dovolili, da so glasbeniki zapustili oder. Domžale, 27. l2. 2009 - tenorist Aljaž Farasin 37. Novoletni koncert Sedemintrideseti Novoletni koncert, katerega nit je bila glasba romanskih ustvarjalcev: Verdija, Do-nizzettija, Ch. Gounoda, Bizeta in Offenbacha sta ob dirigentu Simonu Dvoršaku sooblikovala tenorist Matjaž Stopinšek in prvak ljubljanske Opere Jože Vidic. Arije so uokvir-jale uvertura Kalif iz Bagdada in koračnica iz Faustovega pogubljenja, v drugem delu pa Baletna glasba iz opere Faust in Can-can iz operete Orfej iz podzemlja. Rdeča nit povezovalca Jureta Seška so bile življenjske zgodbe slavnih skladateljev. V prispevku za Slamnik je kronistka zapisala: »Z zadnjim od treh Novoletnih koncertov je padla zavesa še za eno uspešno glasbeno sezono Simfoničnega orkestra Domžale - Kamnik, katerega igranju smo lahko prisluhnili v zelo uglednih terminih na osrednji televiziji. Veliko uspehov so nanizali v preteklem letu, najbrž pa jim je posebej ostala v spominu dvakrat napolnjena velika dvorana Cankarjevega doma.« Za uspela Gala koncerta Radia Ognjišče so imeli največ zaslug predsednica orkestra Jana Gre-gorc Bogataj, dirigent Simon Dvor-šak in skladatelj Tomaž Habe, ki je prav za to priložnost in odlične soliste Nino Kompare, Pio Brodnik, Branka Robinšaka, Marjana Trčka in Jožeta Vidica oblikoval orkestralno podobo kar za sedem skladb. 38. Novoletni koncert Za osemintrideseti Novo0letni koncert je Simon Dvoršak izbral skladbe dunajske operetne scene: Kalmana z arijami iz grofice Marice in Kneginje čardaša, Egipčansko koračnico, Uverturo Cigan baron, Cesarski valček, Perzijsko koračnico in Hitro polko Johanna Straussa ter po nekaj letih edino slovensko delo Predigro k opereti Melodije srca Janka Gregorca. Zvesto občinstvo so poleg orkestra obogatili sopranistka Andreja Za-konjšek Krt, tenorist Matjaž Stopinj-šek in povezovalka Marta Starbek Po-točan. Koncerti so bili: v Mengšu 21. decembra, v Kamniku 23. in zaključni v Domžalah 27. decembra. Zaradi odhoda in izpopolnjevanja v Londonu je bil to tudi zadnji Dvoršakov Novoletni koncert z našim orkestrom. 39. Novoletni koncert Novi dirigent Simon Krečič se je ob izvajanju raznolikih žanrov simfonične glasbe bolj in bolj nagibal v vode operne in operetne glasbe. Zato ne čudi, da v programu devet-intridesetega Novoletnega koncerta sledimo velikim imenom te glasbene zvrsti: Belliniju, Pucciniju, Bize-tu, Leharju, Johannu Straussu. Predstavila sta se novi zvezdi slovenskega opernega sveta, obetavna in navdušujoča interpreta sopranistka Urška Arlič Gololičič, ki je vrhunsko odpela arijo Michaele, Mimi iz La Boheme ter Hanne iz Vesele vdove in v zaključni točki Danila in Hane skupaj v duetu z Aljažem Farasinom. Nič manj ni bil tenorist Farasin prepričljiv v ariji Rudolfa v La Boheme, ariji Don Joseja iz Carmen in ariji Danila iz Vesele vdove. Muzikalnost, jasne kretnje in odličen odnos do članov orkestra so bili dobra popotnica za uspešne koncerte v Kamniku 23. decembra, v Domžalah 27. decembra in za novo rast simfoničnega orkestra Domžale - Kamnik. Še zapis iz Slamnika z naslovom Očarljiv prehod v novo leto: »Vsi obiskovalci Domžale, 27. 12. 2009 - sopranistka Urška Arlič Gololičič, dirigent Simon Krečič 1 Simon Dvoršak, dirigent 34. do 38. Novoletnih koncertov Koncertni list jubilejnega 40. Novoletnega koncerta in obiskovalke, ki smo prisluhnili 39. Novoletnemu koncertu, smo torej dobili očarljivo glasbeno darilo. Ob tem pa verjamem, da so bili glasni aplavzi in iskreno veselje in navdušenje nad kvalitetnim in pestrim programom najlepše darilo simfoničnemu orkestru Domžale - Kamnik,« je zapisala Vera Vojska. Jubilejni 40. Novoletni koncert Jubilejni 40. Novoletni koncert je bil v znamenju francoske glasbe. Dirigent Simon Krečič, danes umetniški vodja SNG Opera Maribor, je k sodelovanju povabil povezovalca, hkrati pa tudi čelista Tilna Artača, ki je s plemenitim tonom izvedel skladbo Labod iz Živalskega karnevala Camila Saint Seansa. Temu skladatelju smo lahko prisluhnili še v ariji Da-lile v odlični izvedbi altistke Mirjam Kalin. Enako nas je navdušila sopra-nistka Rebeka Radovan z arijo Luise iz istoimenske opere. Še večjega navdušenja pa je bil deležen duet iz opere Lakme Lea Delibesa. V drugem delu smo slišali arije iz Fausta, Ru-salke, Netopirja in Leharja, orkester pa jih je popestril z baletno glasbo iz Fausta ter z Rožami z juga Johanna Straussa. Pevki sta se poslovili s Komičnim duetom dveh mačk. Orkester je koncerta v Kamniku in Domžalah uvedel z novoletnim koncertom Anje Bukovec s Terra folkom 23. decembra v ljubljanski Unionski dvorani. V poročilih RTV Slovenija je bilo objavljeno: »Energičen nastop, spevne melodije, udarni ritmi in toplo vzdušje. Žametni zven Anjine violine je vodil po poti eksotičnih okusov.« 41. Novoletni koncert Končno smo dočakali večer slovenske glasbe, saj je dirigent Simon Krečič izbral odlomke iz opere Gorenjski slavček. Arije sta po uverturi doživeto zapela sopranistka Petra Vrzec v vlogi Minke, vlogo Franja pa je zapel tenorist Matej Volk, solist ljubljanske opere. Pred odmorom je orkester zaigral še Foersterjev Ven- Solo violina Janez Podlesek ček ljudskih plesov iz istoimenske opere. Po uvodni hitri polki Na lovu J. Straussa se je orkestru v popularni ariji Figara iz Rossinijeve opere Seviljski brivec pridružil baritonist Zdravko Perger, ki je s sopranistko zapel še duet Rozine in Figara. Brez dunajskega valčka ni novoletnega koncerta. Pričakovanja publike so izpolnile Zgodbe iz Dunajskega gozda in še arija Adele iz Netopirja. Koncert je bil pred odpovedjo pove-zovalke Marte Starbek Potočan sklenjen z duetom Norine in Malateste iz opere Don Pasquale D. Donizzeti-ja. Vemo, da brez dodatkov koračnice Radetzky marš ter dolgotrajnega ploskanja ni uspešnega Novoletnega koncerta. 41. Novoletni koncerti so bili pod pokroviteljstvom Občine Domžale, ZKO Domžale in Kamnik ter KD Mihaelov sejem Mengeš v torek, 20. decembra, v Mengšu, v petek, 23., v Domu kulture Kamnik in v torek, 27. decembra 2011, v Hali komunalnega centra Domžale. 42. Novoletni koncert Program 42. Novoletnega koncerta je izbral in pripravljal dirigent Simon Krečič, ki pa ga je na koncertih 18. decembra v Mengšu, 23. v Kamniku in 27. v Domžalah zamenjal njegov prijatelj Ivan Marinovič. Veliko svežine in smeha je v koncert vnesel povezovalec, član orkestra Tadej Vasle. Iz vrst orkestra so se izkazali tudi trije solisti, z lepo can-tilieno Neža Capuder iz Radomelj v Williemsovem Schindlerjevem seznamu, tubist Uroš Košir iz Kamnika v Piazzollovem Libertangu in Se-bastjan Boštjančič iz Mengša, ki je na marimbi zaigral mojo virtuo-zno skladbo Komarjev ples. Poslušalce so navdušila tudi orkestralna dela: Uvodna simfonična pesnitev Finlandija, Andersonov šopek božičnih, Uvertura k operi Nabuc-co ter vedno prisotni Strauss z Egipčansko koračnico ter valčkom Vino, žene in pesem. V Domžalah ni izostala novoletna voščilnica podžupa-nje Andreje Pogačnik Jarc. Vera Vojska je v zaključku zapisa v Slamniku napisala: »Imeniten uvod v glasbeno leto 2013, pred katerim si je simfonični orkester Domžale - Kamnik v letu 2012 'nabral' kar 17 nastopov po vsej Sloveniji in tujini, ter z vsakim posebej dokazal, da mu med amaterskimi tovrstnimi skupinami ni para. Zato vsem iskrene čestitke in naj vas tudi v prihodnje povezujejo glasba, ki jo imate radi, ter zadovoljni poslušalci in poslušalke, ki smo ponosni na vas ter vam vedno radi prisluhnemo.« □ LETNIK LXI | MAREC 2021 | ŠTEVILKA 3 slamnik | 25 slamnik@kd-domzale.si kultura V CENTRU ZA MLADE MAJA DOGAJA „ v v izbr@no v knjižnici domzale Izbral in uredil: Janez Dolinšek Pridruži se nam na nadaljevalnih delavnicah kvačkarij, ki bodo potekale tri zaporedne petke. Pričnemo 7. maja 2021. Delavnice bo vodila Diana Šercer Stojanovic in so namenjene mladim do 30. leta. Udeležba je brezplačna. KLUB KN3IŽNI M0L3I Maja nadaljujemo s knjižnim klubom Knjižni molji. Vsi zainteresirani se nam javite na email info@czm-domzale.si. Po prijavi vam bomo zaupali naslov knjige meseca maja. Knjižno srečanje, na katerem bomo debatirali o knjigi, bo potekalo 27.5.2021. Vodi: Matic Slapšak, pisatelj in ustvarjalec knjižnega bloga Maticpise.com SPLETNI DOBRODELNI BOLŠOAK NAKITA Oba bolšjaka bosta potekala konec maja. Točen datum bomo objavili na naši Facebook in Instagram strani. Zbrana sredstva bodo namenjena Maticu, ki je v prometni nesreči izgubil nogo, za terapije in zdravstvene pripomočke. Imate doma nakit ali knjige na katerih se nabira prah in jih ne potrebujete več? Praholovce nam lahko prinesete in jih bomo vključili na bolšjak/bolšjaka. Za več informacij nam pišite na infodiczm-domzale.si. DOBRODELNI BOLŠJAK KNJIG NAPOVEDUJEMO .... DELAVNICA STRIPA Konec maja načrtujemo začetek delavnc stripa. Več informacij in datum začetka bo objavljen na naši FB in IG strani. Spremljajte nas! SPLETNA VADBA ZA MLADE Vadba je namenjena izključno mladim do 30. leta in je brezplačna. TORKI MED 18. IN 19. URO IN PETKI MED 16:30 IN 17:30 Vodi: Sara Jeromel, inštruktorica pilatesa. PW.ATES JOGA SREDE MED 19. IN 20. URO Vodi: Špela Kren, učiteljica hatha joge. SVETOVALNICA ZA MLADE Se počutiš nelagodno zaradi trenutnih razmer? Potrebuješ pogovor? V CZM ti je na voljo brezplačna svetovalnica. Rezervacija termina je obvezna. UČNA POMOČ ^ CZM nudi učno pomoč za osnovno- in srednješolce. Preveri razpoložljivost inštruktorjev na info@czm-domzale.si ali telefonski številki 040/255-568. UČNE URIČE KEMIJE PONEDELJKI: 17:15 ZA OSNOVNOŠOLCE IN 18:15 ZA SREDNJEŠOLCE knjige za odrasle Andrej Detela Cesar je nag! Naj o tem še molčimo? Sanje, 2020 Andrej Detela se je v esejih v tej drobni, a ostri knjižici, kritično in analitično lotil obdobja od prvega vala epidemije do jesenskih mesecev še pred izbruhom drugega vala. Podrobno secira nesmiselnost mnogih ukrepov v boju proti epidemiji ter ponovno spomni na vse zlorabe epidemije za ideološke in druge ukrepe ter zakone, ki z epidemijo nimajo ničesar. Knjižica je jezen krik zelo inteligentnega in angažiranega avtorja, ki se je tudi redno udeleževal petkovih kolesarskih protestov. Upajmo, da bo ta krik slišalo in prebralo čim več ljudi. In upajmo, da bo množica takih krikov prinesla spremembe. (J. D.) Alena Mornštajnova Hana Celjska Mohorjeva družba, 2019 Prvi del zgodbe se dogaja v 60. letih prejšnjega stoletja z epidemijo tifusa, kjer umre veliko prebivalstva mesta Meziriči na Češkem. Desetletna deklica Mira postane sirota, skrb zanjo pa prevzame teta Hana, ki je molčeča, odmaknjena, zagrenjena, postarana, vedno odeta v črnino ... v drugem delu romana nam Mira pripoveduje o svoji židovski babici Elsi ter njenima hčerama Rosi in Hani tik pred drugo svetovno vojno, ko je bil antisemitizem v porastu, nacizem pa vse bližje. V zadnjem delu pa nam svojo usodo razkrije še Hana, ki je vojno preživljala najprej v getu in nato še v taborišču . Kruta družinska zgodba, napisana s pretanjenim občutkom za problematiko tistih, ki so preživeli taborišče, a se s težavo vključujejo v vsakdanje življenje. Mornštajnova je za roman Hana prejela nagrado za najboljše prozno delo leta 2018. (A. P.) Erica Johnson Debeljak Devica, kraljica, vdova, prasica Mladinska knjiga, 2021 Erica Johnson Debeljak (1961) se je rodila v San Franciscu. Na univerzi Columbia je diplomirala iz fran-cistike, na univerzi v New Yorku pa je magistrirala iz ekonomije. Lete 1993 se je poročila s pesnikom in pisateljem Alešem Debeljakom (1961-2016) in se preselila v Slovenijo. Tu se je posvetila pisanju in prevajanju. V knjigi spominov s provokativnim naslovom Devica, kraljica, vdova, prasica se ponovno spoprime z izkušnjo žalovanja po moževi smrti in jo preprede z zgodbami svetopisemskih, mitoloških, literarnih in zgodovinskih vdov. Od Tamare in Judite iz stare zaveze, Hekube in Penelope iz antične mitologije, do Gertrude iz Hamleta in resnične Roop Kanwar, ki so jo še leta 1987 v Indiji živo sežgali ob njenem mrtvem možu. Avtorica se neustrašno sooči s tabuji smrti in vdovstva v sodobni družbi, z bojem za materialno preživetje, ki ostaja osrednja izkušnja vdovstva. Pogumno piše tudi o tabujih, kot je vprašanje seksualnosti vdov. To ni le knjiga spominov, temveč tudi antropološka analiza vloge ženske kot žene, vdove in uganke skozi zgodovino. Knjiga je do bolečine iskrena, brutalno odkrita, a ganljiva. (S. S.) WOLF Center za mlade Domžale, Ljubljanska cesta 58, Domžale 040/255-568, 01/722-66-00; info@czm-domzale.si; www.czm-domzale.si FB: czm.domzale IG: czm_domzale Maryanne Wolf Bralec, vrni se domov: beroči možgani v digitalnem svetu Cankarjeva založba, 2020 Knjiga, v kateri se avtorica ukvarja z vplivi informacijske tehnologije na bralno pismenost. Da imamo ljudje vedno več težav z razumevanjem daljših, kompleksnejših besedil, čivkajo že vrabci na strehi. Knjige postajajo predebele, in zdi se, da v informacijskem kaosu digitaliziranega vsakdana pričakujemo, da bo vse, kar je vredno prebrati, predstavljeno v 280 znakih in nič več. A upad bralne pismenosti ni nedolžna stvar, sposobnost vrednotenja informacij, kritičnega razmišljanja in empatije, predstavljajo temelj za posameznikovo in družbeno dobrobit. Branje knjig je kot vaja v urjenju naše človečnosti in zato nujno potrebno. V današnjih družbah imamo težave s soočanjem mnenj, s hlepenjem po preprostih resnicah in črno-beli perspektivi tako ogrožamo samo demokracijo, da ne govorimo o siromašenju jezika in splošnem kognitivnem upadu. Zanimivo branje v zagovor branju. (G. J.) knjige za otroke in mladino Jaap Robben Bratov kožuh Mladinska knjiga, 2021 V zbirki Odisej je izšel odličen roman, ki je nastal za odrasle, lepo pa so ga sprejeli tudi mladostniki in širša bralna javnost. Pred nami odpira zapleteno zgodbo. Družino sprva sestavljajo oče, mama, Lucien in trinajstletni Brian. A njihova skupnost ne zdrži dolgo, oče in mama se ločita, Lucien pa pristane v ustanovi za otroke s posebnimi potrebami. Brian živi z očetom v prikolici v odročnem kraju in je prepuščen samemu sebi in novemu sosedu Emilu, ki ga edini razume in mu pomaga. Neodgovorni oče se cele dneve potika naokrog in se ukvarja s sumljivi posli. Po spletu nenavadnih okoliščin oče vzame Luciena za krajši čas v njuno oskrbo. Vse obveznosti padejo na Briana, med bratoma se stke posebna navezanost, Brian ga hrani, umiva, pomaga mu hoditi, le on razume njegove glasove. Brian je svojemu bratu kot kožuh, saj ga varuje. Zgodba se usodno zaplete ... Bo Brian zmogel v sebi najti moč za boljšo prihodnost, bo zmogel kljub neugodnim življenjskim okoliščinam še naprej verjeti v smisel življenja, presegati strahove in predsodke ter živeti ljubezen. (S. Z.) Svetlana Makarovič Polh si sposodi hruško Sanje, 2021 Polh je živel na veliki hruški. Ker je bilo na njej ogromno sadežev, je potem, ko se je hrušk so sitega najedel, vsaki samo malo nagrizel pecelj, da so zrele tepke popadale na tla. Njegovemu bratrancu se polhkovo razmetavanje z darovi narave ni zdelo pametno. Predlagal mu je, naj preostanek hrušk raje spravi za zimo. Polh pa se je samo zasmejal in zaspal. Medtem je zapihala mrzla burja in zmetala vse hruške na tla. Ker ga je premamila lakota, si je od svojega bratranca izposodil veliko hruško, jo pohrustal in spet zaspal. In tako si je naš polh pri triinpetdesetih sorodnikih sposodil po eno hruško. Jih bo vrnil? Poučno slikanico je napisala pisateljica Svetlana Makarovič, ilustriral pa Gorazd Vahen. (N. P.) Sonia Sotomayor Le vprašaj! Grafenauer, 2020 Le vprašaj! je slikanica o otrocih, ki se vsi srečujejo z določenimi omejitvami, ki jih delajo drugačne. Čeprav imajo zaradi omejitev včasih težave, so po drugi strani razvili sposobnosti in moči, ki jih drugi otroci morda nimajo. Tako spoznamo Sonio s sladkorno boleznijo, Robija z astmo, Aleksa, ki je na invalidskem vozičku, Majo, ki je slepa, Vida, ki je gluh, Barbaro, ki ima disleksijo, Jana, ki je avtist, Ano, ki jeclja, Julijo, ki ima Tourettov sindrom, Miho, ki ima motnjo pozornosti in hiperaktivnosti, Nikolaja, ki ima alergijo, in Gajo, ki ima Downov sindrom. Čudovita slikanica, ki spodbuja k pogumu za spoznavanje in sprejemanje drugačnosti. Svoje drugačnosti in predvsem drugačnosti drugih. (J. D.) 26 | slamnik KULTURA ŠTEVILKA 4 | APRIL 2021 | LETNIK LXI slamnik@kd-domzale.si KOLUMNA • ODTIS ČLOVEČNOSTI LENART ZAJC h OBRAZI EKSTREMIZMA _i 1 Sem še kar zagrizen sovražnik ekstremizma oziroma totalitarizma v vseh njegovih oblikah. Maja Gregl, mlada umetnica iz Domžal Nagrajenka likovnega natečaja se predstavlja s prvo samostojno razstavo v Menačenkovi domačiji Tu ne diskriminiram, saj s popolnoma enako mero odpora berem, poslušam ali gledam bodisi izvajanja skrajnih desničarjev manifestiranih skozi fašizem bodisi skrajnih levičarjev, ki se prepoznajo v komunizmu. Še z večjim odporom, recimo kar gnusom, pa spremljam tiste, ki so zaradi osebne koristi v duhu časa zamenjali barvo in se prelevili iz prvih v druge, ali obratno. Takšnih preskokov ne razumem kot recimo prestopa nogometnega igralca iz kluba v klub, nikakor. Pač, v tem primeru ne gre le za menjavo barve dresa, gre za popolno menjavo svetovnonazorskih stališč. Na prvi pogled tako radikalen obrat, da človeku, ki ga izvede, enostavno ne morem več verjeti. Ob bolj poglobljenem pogledu pa postane hitro jasno, da kot sta si daleč ti dve ideologiji na teoretskem svetovno nazorskem nivoju, tako sta si blizu v praktičnem udejanje-nju na svetu. Privrženci ene in druge sanjarijo o karizmatičnih voditeljih, takšnih, da bi okrog njih lahko razvili kult osebnosti. Oboji verjamejo, da sta nasilje in represija najboljša načina za uresničitev njihove ideje. Obenem pa se obojim zdi demokratična, na humanizmu in človekovih pravicah utemeljena država znamenje šibkosti in moralno razkroje-ne družbe. Ne prvi, ne drugi ne zmorejo brez skrajno zavržnega sovražnika. Naj gre za pripadnike drugih ljudstev, homoseksualce, levajzarje ali pa katolibane, če vprašamo eks-tremiste, si noben od teh ne zasluži, da ga obravnavamo kot človeka. Komunikacijski nivo prvih in drugih vedno nastopa s pozicije moči edinega pravičnika, edinega upravičenega govorca in njihov govor je temu primerno nasilen, pogosto grozeč in žaljiv. Kot tak je seveda dogmatski in popolnoma neargumentiran. Torej ne glede na diametralno svetovnonazorsko nasprotnost, sta si tako levi kot desni politični eks-trem skozi delovanje dovolj blizu, da omogočata svojim privržencem prehajanje, ne da bi ti morali zaradi prehoda bistveno spremeniti način svojega delovanja, kaj šele življenja. Ekstremne politike kot take seveda ne prenesejo kritike, pa ni bistveno, je ta dobrohotna ali pa zajedljiva, vedno bo sprejeta kot zlohotna. Temu bo primerna rekcija nanjo. Kritik ne bo deležen protiargumen-tov, še manj javne odprte debate. Slednje ekstremisti enostavno niso sposobni. Namesto nje bodo sprožili javni linč, plaz žalitev, diskredita-cij in groženj. V času, v katerem smo, ko pravna država sicer še ni do konca zatajila, so grožnje bolj ali manj na besedni ravni in do zdaj fizičnih napadov na strankarske ali ideološke nasprotnike ni bilo. Seveda pa se to v razmerah, ki jih nadzirajo bodisi eni ali drugi ekstremisti, to lahko hitro zasuče. Dokaz, da situacija ni nedolžna, je nedavni napad na občinsko svetnico LMŠ v Črnomlju. Pač, strahopetni neznanec se je lotil njenega stanovanja z molotovko. Drug, podobno alarmanten zasuk od besed k (možnim) dejanjem pomeni grožnja državnega sekretarja za državno varnost Žana Mahniča Delove- mu dopisniku v Bruslju Petru Žerja-viču. Grožnja, s katero je nastopil državni sekretar, ne pomeni le grožnje dopisniku Dela, pač pa kar finančni podstati celotne časopisne hiše Delo. Izvajanja državnega sekretarja za državno varnost seveda ne moremo jemati trivialno, že zaradi njegove funkcije ne. Še bolj pa ne zato, ker postavlja v popolnoma novo luč De-lovo samocenzuro, ki smo ji bili nedavno priča. Takrat je iz Delove sobotne priloge izginila kolumna Janeza Markeša, sicer glasnega kritika Janševe vlade. Mahnič je skozi svojo grožnjo Žerjaviču osvetlil tudi to: pač, če boste kritični do nas, bomo poskrbeli, da tudi poslom vaših lastnikov ne bo šlo. V tem primeru se je grožnja nanašala na gradnjo drugega tira, pri kateri sodeluje tudi lastnik Dela. M Zašli smo torej v situacijo, v kateri privržencem opozicijskih strank padajo v stanovanja molotovke, kritične novinarje pa se utiša s posrednim pritiskom na lastnike medijev. Težava je, da lahko postane žrtev takšnega utišanja, če nanj pristanemo državljani, malodane vsak. Zašli smo torej v situacijo, v kateri privržencem opozicijskih strank padajo v stanovanja molotovke, kritične novinarje pa se utiša s posrednim pritiskom na lastnike medijev. Težava je, da lahko postane žrtev takšnega utišanja, če nanj pristanemo državljani, malodane vsak. Če pristanemo na monolog pozicije moči, na nekritično uklanjanje tej ali oni dogmi, pomeni da bo vsak kritičen um tako ali drugače utišan. Ukinjena mu bo kolumna, delovno mesto, ogrožena eksistenca. Ob tem ni nujno, da bi to bilo pospremljeno s popolnoma prozornim izgovorom v smislu: »... spremenili smo uredniško politiko in tvojega prispevka ne vidimo več v njej, ker ...« ali podobnimi opravičili. Večinoma se to zgodi brez pojasnil, pač, vsak zase bo že vedel, kje in kdaj je prekrižal pot oblasti. No, in če človek tega ne bo razumel in še kar ne bo dal miru, potem pa molotovka v stanovanje, kot v Črnomlju. Težava takšnega nepremišljenega delovanja politike ekstremov je, da zbuja čustven odziv. Ta pa državljane pogosto pahne v objem nasprotnega ekstrema. No, in kot sem že uvodoma omenil, so ekstremisti nagnjeni k prehajanju med poloma, kar pomeni, da se bo barva oblasti sicer zamenjala, vidni odločeval-ci tudi, morda bodo celo na vidiku novi politični ideali, ampak pristopi in načini pa bodo ostali enaki. Se pravi, državljani bodo podvrženi enakim represivnim pritiskom in represivnemu aparatu le z drugačno ideološko oznako. Ravno zato je pomembno, da do konca vztrajamo pri doslednem spoštovanju prava, svobode tiska, človekovih pravicah in predvsem pri argumentiranem dialogu. Brez trohice tolerance za netolerantne ekstreme. □ Veseli smo mladih ustvarjalcev iz domačega mesta, ki znajo neposredno prikazati svoj umetniški prostor in čas, zaznamovan tudi z aktualno problematiko, ki nas je skoraj z že globalizacijskim pojavom zdravstvenega kolapsa, zaobjel v celoti. Maja Gregl je izbranka med 40 ustvarjalci lanskega likovnega natečaja v sodelovanju z JSKD OI Domžale, ki je simbolično zaključil obeležitev 100-letnice rojstva domžalskega kiparja Franceta Ahčina. Nagrajena je bila v kategoriji kiparstvo in si prislužila možnost samostojne predstavitve v zdajšnji programski sezoni v Menačenkovi domačiji. Za kratek čas smo jo zmotili med pripravami na majsko razstavo in jo vprašali, kaj pripravlja za nas. Likovni natečaj v Menačenkovi domačiji, kje si ga zasledila in zakaj si se odločila sodelovati? Na dom dobivamo pošto Kulturnega doma Franca Bernika, zelo sem bila presenečena, saj sem ga odkrila po naključju in takoj sem vedela, da želim sodelovati. Natečaji se mi zdijo odlična motivacija, prav tako pa lahko ugotoviš, kaj te res zanima v umetnosti, kako želiš sebe predstaviti ... Želela sem se predvsem preseči, dati nekaj od sebe, na kar bom ponosna. Koliko časa ti je vzela ideja in izvedba nagrajenega dela? Že na predstavitvi razpisa in ob ogledu razstavljenih Ahčinovih del s kustosinjo Katarino se mi je utrnila ideja in takoj sem vedela, na kakšen način jo bom materializirala. Sama izvedba mi je vzela približno tri tedne. Kaj ti pomeni prva nagrada na natečaju? Prva nagrada je priznanje in priložnost, da pokažem svoja dela in hkrati spoznam, kaj pravzaprav pomeni imeti razstavo, na kaj vse moraš misliti, koliko dela je treba vložiti. Kaj lahko pričakujemo na tvoji prvi samostojni razstavi? Veliko del je iz časa lockdowna, zdi se, da pod pritiskom oziroma omejit vijo pridejo na dan razgibana, zanimi- va, morda celo improvizirana dela, pod mentorstvom Jožeta Baršija. Nekaj jih je študijskih, ki sem jih izdelovala na ALUO-ju, v lanskem študijskem letu pod mentorstvom Matjaža Počivavška in na delavnici Male plastike pod mentorstvom Dragice Čadež. Kdaj si našla prvi stik z umetnostjo? Že kot otrok sem rada ustvarjala, izdelovala lutke iz cunj, ker se mi je velikokrat zgodilo, da sem stvari pokvarila, sem se morala znajti in jih popraviti ali jim dodeliti nov namen. Od malih nog sem se ukvarjala s plesnim izrazom, zaradi operacije sem morala opustiti ples in poiskati novo strast -likovno umetnost. Začelo se je s slikarstvom, umetniško grafiko, pozneje sem se tudi vpisala na tečaj kiparstva. Kaj ti pomeni ustvarjanje? Ustvarjanje je svoboda izražanja, je intima, interakcija - ples med materialom in menoj. Zakaj si se odločila za kiparstvo? Zelo mi je pomembna fizična interakcija, preko katere puščam lastne odtise (imprinte) in opazujem, kako moja intervencija vpliva na material in okolje. Kako poteka študij kiparstva na ALU? Poleg likovne zgodovine in teorije spoznavamo materiale in različne načine oblikovanja. Veliko časa preživimo v ateljeju, kjer tudi izven urnika izboljšujemo svoje tehnike. Najljubši kiparji, vzorniki? Ljubi so mi dvojec Sun Yuan in Peng Yu, Barbara Hepworth, ki se je ukvarjala z negativnim prostorom in abstrakcijo ter Andy Goldsworthy, ki se ukvarja z land artom (umetnost v naravi), izdeluje sublimne skulpture iz naravnih materialov. Na slovenskih tleh se me dotaknejo dela Mirka Bratuše, Jakova Brdarja in Tobiasa Putriha. Njihova dela so blizu mojemu načinu izražanja. Kateri kiparski material ti je najbližji? Najbolj znan material je seveda glina, odlična za učenje, osebno pa me bolj privlačijo materiali, ki imajo svojo voljo, kot na primer kamen, les. Tvoj pogled na sodobno kiparstvo? Zanimajo me dela, ki združujejo večji spekter znanj, ki vključuje ne-tradicionalen pristop. Impresioni-rajo me dela, katerih element je čas, na primer delo, razstavljeno na beneškem bienalu, instalacija avtorjev Sun Yuan in Peng Yu z naslovom Can't help myself. Prikazuje mehansko lopatasto ročico, ki konstantno potiska proti sebi viskozno rdečo tekočino. Pritegne me humo-ren odnos med delom in umetnikom, osebni pečat, ki ga umetniki pustijo v delu; po drugi strani pa uporaba in kombinacija netradicio-nalnih različnih materialov. katarina rus krušelj foto: miro pivar RENAULT E-TECH ELEKTRIČNA VOZILA RENAULT ZOE E-TECH 100% ELEKTRIČEN ŽE ZA 189€ /MESEC Z - EKO SKLAD KREDITOM' IO.OOO KM" NA KARTICI SESul® + 5 LETI PODALJŠANEGA JAMSTVA Kolumne izražajo stališča avtorjev in ne nujno uredništva glasila Slamnik. RENAULT Passion for life *EKO SKLAD na svoji spletni strani http5://wvvw.ekasklad.5i/p rebivalstvo/pridobrte- 5 p odbil do/s eznam-spodbud/elektrina-in-hibridna-vozila/elektricna-in-hibri dn»-vozila-kredrt po vnosu v rubriko nudi naslednje kreditne pogoje za vozilo v vrednosti: Informativna mesečna anuiteta za model Renault ZOE Life R110 v skupni vrednosti 25.240 € z DDV, s pologom v višini 4.0QQ € in financirano vrednostjo 21.240 € za obdobje 120 mesecev, znaša ob najemu kredita prek EKO SKLADA 188,85 € na mesec. Obrestna mera za najem kredita znaša 1,3 % letno. EOM = 2,78 % se lahko spremeni, če se spremeni katerikoli element v izračunu. Skupni znesek, ki ga mora odplačati kreditojemalec, znaša 23.540,38 € od tega znašata zavarovalna premija 403,38 € In strošek odobritve kredita 175,00 €. Kreditojemalec mora kredit zavarovati pri Zavarovalnici Triglav, d.d., LJubljana, v skladu s pogoji poziva, Vse informacije so zgolj informativne narave in temeljijo na informativnem izračunu kredita na spletni strani EKO SKLADA Več o kreditih EKO SKLADA za električna in hibridna vozila, si lahko preberete na uradni spletni strani https://www.ekosldad. si/ Renault Nissan Slovenija ne odgovarja za Informacije objavljene na spletnih straneh EKO SKLADA kot tudi ne za točnost In zanesljivost in celovitost teh Informacij In informativnega izračuna kredita, ki Je na voljo na spletnih straneh EKO SKLADA. V ceno 25.240 €je že vključen redni popust v višini 3.000 € ter subvencija EKO SKLADA v višini 4.500 €.** Ne glede na obliko financiranja kupec prejme tudi kartico GREMO NA ELEKTRIKO z dobropisoml 50 €, kar na podlagi izračuna za model novi ZOE Life R110 s povprečno porabo v varčnem načinu 13,164 kWh/100 km in ceno polnjena po ceniku storitev polnjenja na elektro polnilnicah elektro Ljubljana, d. d. veljavnem od 6.5.2019 in dostopnem na https://www.qremonaelektriko.si/splosni-pogoji zadostuje za do 37 polnjenj ali 12.367 km Pridržujemo si pravico do napak. Slika je simbolna. Renault Nissan Slovenija d.o.o., Dunajska 22,1000 Ljubljana. RENAULT AVTO SET - SETNIKAR, DRAGOMELJ TEL: 041 648 166 • INTERNET: WWW.AVTOSET.SI LETNIK LXI | APRIL 2021 | ŠTEVILKA 4 slamnik | 27 slamnik@kd-domzale.si KULTURA Danes je bil srečen in lep dan Za kratko poročilo o dejavnosti Folklornega društva Groblje Domžale sem si zbrala začetek mojega pogovora z dr. Francijem Hribovškom, predsednikom društva, ki kljub koroni, predvsem pa ob upoštevanju vseh ukrepov, povezanih z njo, nadaljuje svoje aktivnosti. FOLKLORNO DRUŠTVO GROBLJE domžale Tako so konec marca v Kulturnem domu Groblje pripravili odprto sejo vodstva društva, katere del so namenili tudi podelitvi društvenih priznanj, namenu pa so predali tudi novo bandero. Preden predsedniku in prejemnikom društvenih priznanj, pa na kratko še o njihovem ponovnem nastopu ob materinskem dnevu - 25. marca v Medgeneracijskem centru Bistrica, kjer so s svojim pestrim programom navdušili vse prisotne, predvsem pa praznik polepšali materam. Tudi tokrat sta peli Betka in Pavlina, na harmoniko ju je spremljal Darko Javornik. Direktor doma Primož Cimerman je vsem materam v domu podaril vrtnico, Folklorni skupini Groblje Domžale pa se je posebej zahvalil za nastop ter tudi nastopajočim podaril vrtnico. Posebej srečen in lep dan pa je bil, ko so konec marca člani Folklornega društva Groblje Domžale s priznanji nagradili najbolj pridne člane in članice, hkrati pa svojemu namenu predali bandero, ki jih bo poslej spremljala na vseh njihovih nastopih. Na odprti seji upravnega odbora društva, navadno so odprte prav vse njihove seje, so del srečanja namenili slovesnemu razvitju bandere, del pa podelitvi društvenih priznanj - bronastih plaket, ki so jih iz rok predsednika društva dr. Francija Hribovška prejeli: • Darko Javornik, godec, za opazen prispevek pri povezovanju godcev v ansambel, za zahtevno sodelovanje z umetniško vodjo in aranžerjem glasbe ter za zasluge pri nemotenem delovanju na vajah in nastopih; • Elizabeta (Betka) Kralj, plesalka, za opazen prispevek pri odnosih z lokalnimi skupnostmi, pri promociji društva in za štirinajstletno vestno vodenje blagajne; • Franc Strle, podpredsednik društva, plesalec, za privrženo delo v upravi društva, za promocijo društva v agrarnih krogih in Avstriji ter za skrb za gmotna sredstva. Vsem dobitnikom iskrene čestitke! Iskrene čestitke pa še enkrat umetniški vodji kulturnega društva Nevenki Unk Hribovšek, ki je za vse opravljeno delo pri ohranjanju kulturne dediščine, še posebej folklore, prejela Maroltovo listino 2020. Folklorno društvo Groblje Domžale si vseskozi prizadeva, da bi v folklorno skupino sprejeli kar največ novih članov. Tokrat so bili dobrodošlice deležni štirje novi člani, ki so zanesljivo dober obet za nadaljnje uspešno delo društva, v katerem je skupaj 46 članov in članic, ki si bodo prizadevali, da v folklorno skupino pridejo plesat tudi mlajši. Na sestanku po seji je bilo sklenjeno, da vodstvo razišče vse mo- žnosti za delo v teh utesnjenih pogojih ter da se vadi in nastopa, čim bo to dovolj varno. Na slovesnosti pa člani in članice Folklornega društva Groblje Domžale niso pozabili na svojega predsednika dr. Francija Hribovška, ki je lani pra- znoval visoki življenjski jubilej. Prizadevnega predsednika, ki je lani prejel zlato priznanje Občine Domžale, so presenetili s prekrasnim albumom, ki ga je oblikovala Klara Cerar. Vera Vojska Foto: Vili Kaker ERIC 13. 5. - 3. 6. 2021 ISITDO Odprtje razstave v Galeriji Domžale bo v četrtek, 13. maja, ob 19. uri. Z umetnikom se bo pogovarjal Jurij Smole. Ogled na spletni strani KD Franca Bernika Domžale. V času razstave je galerija odprta od torka do petka: 10.00 - 12.00 in 17.00 - 19.00, ob sobotah: 10.00 - 12.00. Število udeleženih obiskovalcev sproti prilagajamo ukrepom ob pandemiji. Prosimo, da ob obisku Galerije upoštevate priporočila NIJZ, vključno z nošenjem maske. Q_ GD kd-domzale.si 01 722 50 50 Zgodovina Fore Domžale. Zgodovina Fare Domžale. —♦- 1 FraaeBamik, tupnii T Itomfolah. Druga knjiga. | 1939. -II KNJIGE FRANCA BERNIKA Zgodovinski biseri o naši preteklosti Marca je izšla že tretja knjiga projekta Zgodovina fare Domžale ulturni dom Franca Bernika K Domžale in člani uredniškega fmnnnnS odbora za izdajo ponatisa knjig Franca Bernika nadaljujemo svoje delo. Tako je v mesecu marcu 2021 izšla že tretja načrtovana knjiga. V Zgodovini fare Domžale 3 sta zbrana ponatis knjige iz leta 1925 o Bernikovih dognanjih, povezanih s preteklostjo in zgodovino tega prostora, z naslovom Z nekdanje Goričice, drugi del knjige pa je posebno dragocen, saj bodo v tej knjigi izdani tudi Bernikovi zapisi o medvojnem in povojnem obdobju v Domžalah. Naslovili smo jih Fragmenti, prinašajo pa natis še neobjavljenega, pred kratkim odkritega rokopisa o težkem in krutem času, ki so ga zaznamovale tudi številne žrtve in tragični dogodki, ki jih je še posebno skrbno beležil. Knjiga, ki ne sme manjkati v nobenem domžalskem domu! NAROCILNICA SREČANjA I POD SLAMNiKi Zgodovina Fare Domžale. Spodaj podpisani naročam naslednje ponovne natise knjig Franca Bernika (označite želene knjige): ZGODOVINA FARE DOMŽALE 1 (izšla aprila 2020) ZGODOVINA FARE DOMŽALE 2 (izšla decembra 2020) Z NEKDANJE GORIČICE / FRAGMENTI kronika 1940-1947 (izide marca 2021) O ŽIVLJENJU IN DELU FRANCA BERNIKA (izide predvidoma junija 2021) Cena posamezne knjige je 20 eur. Način dostave: knjigo/-e bom osebno prevzel in plačal v tajništvu Kulturnega doma Franca Bernika Domžale knjigo/-e bom vključno s poštnino po ceniku Pošte Slovenija plačal po prevzemu pošiljke □ □ □ □ Virtualni pogovor: Z nekdanje Goričice Podatki o naročniku: V torek, 18. maja 2021 ob 18. uri na spletnih straneh in forumih Kulturnega doma Franca Bernika, Slamnikarskega muzeja in portalu domžalec.si Ime in priimek Ulica in hišna številka © Kulturni dom Franca Bernika Domžale Ob ponovnem natisu Bernikove knjige Z nekdanje Goričice, ki je pred kratkim izšla v naši založbi, smo povabili gostji Judito Lux in Majo Avguštin, konservatorki ZVKDS OE Kranj, ki nam bosta predstavili kulturno-zgodovinski razvoj in pomen domžalske cerkve na Goričici v luči konservatorske stroke. V zadnjih letih je okolica cerkve doživela več sprememb in novih ureditev, med drugim so bile odkrite sledi taborskega obzidja iz 16. stoletja, ki so se zaradi prizadevanj domače javnosti predstavile v novem tlakovanju. Pogovor bo tudi s poudarkom, kako pomembno je varovanje kulturne dediščine za nas in naše zanamce. Pogovor bo vodila Cveta Zalokar Knjige je mogoče naročiti tudi po mejlu na naslov blagajna@kd-domzale. si, naročilnica pa je objavljena tudi na spletni strani www.kd-domzale. si/zaloznistvo Kraj in poštna številka Telefon Elektronski naslov X Podpis Strinjam se z uporabo mojih osebnih podatkov za potrebe distribucije knjige. Naročilnico pošljite/prinesite na naslov: Kulturni dom Franca Bernika Domžale Ljubljanska cesta 61, 1230 Domžale Kulturni dom Franca Bernika Domžale se zavezuje, da bo osebne podatke, ki jih bo pridobil od posameznika s to naročilnico, obdeloval izključno za namen izvedbe naročila v skladu z določili Splošne uredbe o varstvu podatkov (GDPR) in z vsebino vsakokrat veljavnega Zakona o varstvu osebnih podatkov ter vsemi internimi akti, ki urejajo varstvo osebnih podatkov. Podrobnejša določila glede varstva osebnih podatkov ter pravic in obveznosti v tej zvezije zavod objavil v Politiki varstva osebnih podatkov na spletni strani: http://www.kd-domzale.si/pogoji-poslovanja.html. 12 | slamnik kultura ŠTEVILKA 4 | APRIL 2021 | LETNIK LXI slamnik@kd-domzale.si NE, NI HEC - BRALNICE POD SLAMNIKOM TUDI LETOS! 11. mladinski literarni festival Vesna Sivec Poljanšek Foto: arhiv Miš založba in Jitske Schols Na Miš založbi se ne dajo! Kljub trenutnim razmeram so tudi letos pognali kolesje tradicionalnega mladinskega literarnega festivala Bralnice pod slamnikom, ki spodbuja mlade k branju, medgeneracijske-mu sodelovanju in medkulturni strpnosti. Festival se s svojimi barvitimi dogodki za zdaj odvija prek spleta. V preteklih trinajst mesecih, kolikor smo že vpeti v primež pandemije koronavirusa, se je izkazalo, da lahko uteho, pomiritev in sprostitev v negotovih časih najdemo (tudi) v knjigah. Prav zato se je Miš založba z Gorjuše nad Dobom odločila, da tudi letos izvede svoj tradicionalni literarni festival, ki ga finančno podpirata Občina Domžale in Javna agencija za knjigo Republike Slovenije. Kot v preteklosti so Bralnice pod slamnikom odprle svoja vrata s strokovnim srečanjem. Na enem od dogodkov tega srečanja so o problemski literaturi za mlade poklepetale (z leve) ilustratorka Milanka Fabjančič, pisateljica Cvetka Sokolov in voditeljica pogovora Maša Ogrizek. Miš založba pa tudi letos ni pozabila na svoje najmlajše bralce: v okviru festivala je letos izšla prikupna slikanica Mišja abeceda avtorice Tatjane Pregl Kobe in z ilustracijami Marte Bartolj. Namenjena je otrokom, ki se šele spoznavajo s svetom črk in branja, v katerega jih bodo lahkotno zazibale prikupne pesmice, namenjene vsaki posamezni črki abecede. Če se za konec malce poigramo z letošnjim tematskim naslovom omenjenega literarnega festivala, lahko sklenemo nekako takole: ne, res ni hec pripraviti festival v povsem drugačnih okoliščinah in pod drugačnimi pogoji, a kjer je volja, tam je tudi pot! In če kje, je te vedno v izobilju prav pri ljubiteljih kakovostne literature, kot so to Miš založba in vse soorganizatorske knjižnice festivala Bralnice pod slamnikom. □ H: MM i VIMUZEJU Maj '21 Opozorilo: Vljudno vas prosimo, da ob obisku naših ustanov upoštevate zdravstvena navodila proti širjenju virusa Covid-19, objavljena na vhodih. Ce ne gre drugače, gre pa prek spleta: festivalski klepet gostitelja Boštjana Gorenca Pižame z norveško pisateljico Mino Lystad, ki je potekal na predzadnjo aprilsko sredo. Kljub drugačni obliki, kot smo je vajeni iz preteklosti, je bil dogodek enako iskriv in zanimiv. Kot v preteklosti so se glavnemu organizatorju tudi tokrat priključile številne knjižnice-soorganizator-ke. Tako s festivalom Bralnice pod slamnikom, katerega rdeča nit je letos problemska literatura za otroke in mladino - v tem duhu so organizatorji tudi naslovili letošnji festival, in sicer Ni hec - tudi tokrat sodeluje domača, domžalska knjižnica, poleg nje pa še knjižnice iz Tolmina, Idrije, Sežane, Nove Gorice, Maribora, Novega mesta ter iz Pokrajinske in študijske knjižnice Murska Sobota. Letošnji festivalski dogodki so se začeli odvijati v marcu, zaključili pa se bodo v junijskih dneh. Za zdaj potekajo v okviru festivalskih dni sodelujočih knjižnic in drugih ustanov prek spleta. Če bo situacija v prihodnjih tednih boljša, bodo dogodke izpeljali tudi v živo, vključno z načrtovano zaključno slovesnostjo v juniju. Z literaturo je vse lažje - tudi problemi Tudi letos je festival odprl svoja vrata s strokovnim srečanjem, ki je potekalo pod naslovom Niso vse knjige za hec: problemska literatura med bralci, na njem pa so sodelovali priznani strokovnjaki s področja branja in literature, denimo mag. Tilka Jamnik, dr. Gaja Kos, dr. Vanesa Matajc in drugi. Festival je kot vedno razpisal literarni natečaj za otroke in mladino, na katerega se sodelujoči prijavljajo z najraznovrstnejšimi pisnimi in Braini e sta ni 01*1 Spoznajte simpatičnega nizozemskega pisatelja Gideona Samsona, ki ga bo Boštjan Gorenc Pižama gostil v spletnem pogovoru v četrtek, 20. maja, ob 20. uri. MENAČENKOVA DOMAČIJA Razstava | Vstop prost. 11. maj - 2. junij 2021 MAJA GREGL LAHKOTNO IN RADOSTNO Virtualno odprtje razstave in pogovor z avtorico bo v torek, 11. maja, ob 18. uri na spletni strani KDFBD, spletnem portalu domžalec.si in FB strani Menačenkova domačija. Ogled razstave V ŽIVO od 12. maja dalje. SLAMNIKARSKI MUZEJ Razstava | Vstop prost. 21. maj - 30. september 2021 Dr. Miroslav Stiplovšek UPRAVNI RAZVOJ DOMŽALSKE OBČINE OD SREDINE 19. STOLETJA DO LETA 2020 Torek, 18. maj □ Ena od osrednjih tujih gostij letošnjega festivala je norveška pisateljica Mina Lystad. Obe njeni knjigi Fejk in Luzerka, ki sta izšli pri Miš založbi, sta nadvse aktualni, saj govorita o posledicah lažnih novic in vplivu družbenih medijev. likovnimi izdelki, ki zajemajo letošnjo festivalsko temo. Tudi letos Bralnice pod slamnikom gostijo zanimive domače in tuje ustvarjalce otroške in mladinske književnosti, s katerimi potekajo pogovori po spletu, ogledati pa si jih je moč na Facebook strani Miš založbe, na za-ložbinem Youtube kanalu in na spletni strani festivala www.bralnice.si. Letošnja osrednja tuja gosta sta norveška pisateljica Mina Lystad, ki je pri Miš založbi ravno v času začetka letošnjega festivala izdala knjigo Fejk, lani pa še knjigo Luzerka, in nizozemski pisatelj Gideon Samson, ki je lani izdal knjigo Dnevi na otoku. Prejšnjo sredo, 21. aprila, se je gostitelj spletnega literarnega večera Letošnja festivalska slikanica Mišja abeceda vabi s pesmicami v svet učenja branja. Boštjan Gorenc Pižama pogovarjal s simpatično in s številnimi mednarodnimi nagradami nagrajeno norveško pisateljico Mino Lystad. Pisateljica je v iskrivem pogovoru povedala marsikaj o svojem ustvarjanju in tudi o tematikah, ki jih rada izpostavlja v svojih delih. V njenem romanu Fejk je tako govora o zelo aktualni temi: o moči lažnih novic, nabiranju všeč-kov in delovanju socialnih omrežij. Bralce čaka še en podoben zanimiv in iskriv (spletni) večer, in sicer v četrtek, 20. maja, ob 20. uri. Gostitelj Boštjan Gorenc Pižama se bo takrat pogovarjal s priljubljenim nizozemskim pisateljem Gideonom Samsonom, ki je v življenju počel že marsikaj, in prav to mu dandanes pomaga pri (še) lažjem kreiranju zares odličnih zgodb za mladino. SREČANJA QPOD ^ ¡'■i --¡v ¡Jkr Ilustracija: Peter Fister MENAČENKOVA DOMAČIJA V ŽIVO Ogled kiparske razstave Maje Gregl: Lahkotno in radoživo od 17. do 19. ure: ogled z avtorico SLAMNIKARSKI MUZEJ VIRTUALNO Na spletni strani KDFBD: ob 12. uri 3. epizoda: Domžalske slamnikarice na tujem, PREMIERA kratkega filma iz serije muzejskih filmov v lastni produkciji • ob 18. uri Srečanja pod slamniki: Z nekdanje Goričice - pogovor z Judito Lux in Majo Avguštin, konservatorkama ZVKDS OE Kranj; vodi Cveta Zalokar V ŽIVO Ogled stalne razstave 300 let slamnikarstva na Slovenskem in občasne razstave Upravni razvoj domžalske občine od sredine 19. stoletja do leta 2020 Vstop prost. © menačenkova domačija Kulturni dom Cankarjeva ulica 9, 1230 Domžale, menacenk@kd-domzale.si I Odprta v času Franca Bernika razstav od tor. do pet. od 10.00 do 12.00 in od 17.00 do 19.00, ob sob. Domžale od 10.00 do 12.00; ob praznikih, ned. in pon. zaprto. slamnikarski muzej domžale Kajuhova 5, 1230 Domžale (domuje v Godbenem domu Domžale), slamnikarski. www.kd-domzale.si muzej@kd-domzale.si I Odprt od tor. do pet. od 10.00 do 12.00 in od 17.00 T: 01/722 50 50 do 19.00, ob sob. od 10.00 do 12.00; ob praznikih, ned. in pon. zaprto. LETNIK LXI | APRIL 2021 | ŠTEVILKA 4 slamnik | 29 slamnik@kd-domzale.si KULTURA Naša občina v barvah Ob prazniku Občine Domžale smo v okviru miniGalerije, ki poteka pod okriljem Galerije Domžale, organizirali likovni natečaj z naslovom Naša občina v barvah. galerija domžale Mlade smo povabili, da nam predstavijo svoj najljubši del občine, pa naj bo to igrišče, sprehajalna pot, gozdni kotiček ali pa morda kakšna stavba, dogodek, oseba ... Likovna dela, ki smo jih prejeli, prikazujejo različne kotičke občine Domžale - od Močilnika do Kulturnega doma Franca Bernika, Kamniške Bistrice, Krumperka, domžalske tržnice. Veseli smo bili lepega odziva, naš na- biralnik ste obarvali s kar 67 likovnimi deli. Le-ta bodo na ogled v Galeriji Domžale 5. maja od 17. do 19. ure, od 6. do 8. maja pa po običajnem urniku galerije. Prijazno vabljeni, da nas obiščete in se v živo prepričate, kako barvite so Domžale! Vsa dela si že lahko ogledate v spletni galeriji na www.kd-domza-le.si/likovni-natecaj_galerija.html. David Sirše, 5 let, Pravljični Sumberk, skupina Zvezdice, enota Cešmin, Vrtec Urša, mentorici: Urša Vovk, Ana Možek Nagrajena sodelavca Galerije Domžale Veselimo se in čestitamo. Kar dva sodelavca naše Galerije Domžale, katerih dela ste si lahko pred kratkim ogledali tudi v Domžalah, sta prejemnika pomembnih priznanj. In pri obeh priznanjih smo bili tudi predlagatelji oziroma sopredlagate-lji. Silvester Plotajs Sicoe, akademski slikar in kipar, je letošnji prejemnik Jakopičeve nagrade za izjemne umetniške dosežke na li-kovno-vizualnem področju. Plo-tajs je figuralik in kolorist. Navdušen nad nemškim ekspresionizmom ostaja zavezan štafelajski sliki. Vsebinsko upodablja kaotičnost sočasnega urbanega sveta in idole množične kulture. Slika v čistih, živih, močnih barvah z energično potezo čopiča. Kot prelomna se je izkazala prav domžalska razstava z naslovom Novo življenje, ki smo si jo lahko ogledali pred letom dni v Galeriji Domžale. Sicoe je tudi reden gost naših galerijskih potepanj, na katerih nam pomaga razumevati likovno umetnost. Črtomir Frelih, akademski slikar in grafik, ki živi in ustvarja v Radomljah, pa je letošnji prejemnik bronaste plakete Občina Domžale. Kot eden najpomembnejših likovnih ustvarjalcev našega prostora, ki je vseskozi ohranjal tudi stik z domžalsko likovno sceno, jo v devetdesetih letih prejšnjega stoletja pomagal vzpostavljati in umeščati v naš prostor ter se redno predstavljal domači publiki. S svojim delom in ustvarjanjem je med drugim tudi kulturni ambasador občine Domžale tako doma kot v svetu. Z risbami in grafikami se je predstavil že v prvem letu delovanja Likovnega razstavišča Domžale leta 1988, svojo povezanost z domžalskim okoljem pa je vrsto let izkazoval tudi kot programski vodja in usmerjevalec delovanja Galerije Domžale v letih 2000 do 2009. Bil je med pobudniki za nastanek Stalne zbirke Galerije Dom- Silvester Plotajs Sicoe A t w m wtrií Črtomir Frelih (foto: Borut Krajnc) žale. Črtomir Frelih je pred kratkim izdal knjigo Lisice, v katerih je zbral svoje duhovite risbe, v februarju pa se je z nabritimi lisičkami predstavil tudi v Galeriji Domžale. Obema avtorjema in sodelavcema iskreno čestitamo! EKipA GALERIJE DoMžALE IN kulturnega doma Franca Bernika Domžale POIŠČITE NAS TUDI NA FACEBOOKU SLAMNIK_ GLASILO OBČINE DOMŽALE Zarja Sraj, 9 let, Homški hrib Č R N O B E L I POMINI Brina Korošec, 8. r, OŠ Rodica, Domžale, mentorici: Katarina Škofic, Vivijana Skrabec Zal tudi letos tradicionalne prvomajske budnice po Domžalah zaradi znanih epidemioloških razlogov ne bo. Na fotografijah pa nam spomin seže v leto 1985, ko je povorka z narodnimi nošami in Godbo Domžale krenila izpred Avto servisa v Stobu in svojo pot nadaljevala po domžalskih ulicah ter se ustavila na golažu v gostilni Keber. Godbeniki s spremstvom so nato s koračnicami nadaljevali pot proti Študi. Na fotografiji: Kebrova mama - Angelca Kovač in natakar Jože Kocmur. Foto: Vido Repanšek OBČINA DOMŽALE 23 24 25 26 27 12 | slamnik KULTURA ŠTEVILKA 4 | APRIL 2021 | LETNIK LXI slamnik@kd-domzale.si Recenzija filma: Švic Svetlopisi Lada Jakše Združevanje fotografije, glasbe in besede Poljska drama Švic (Sweat) švedskega režiserja Magnusa von Horna je problematična iz več razlogov. Čeprav ima odlične nastavke, da bi se razvila v resnično konstruktivno preizpraševanje o pomenu in namenu današnjih t. i. influencerjev, ujetih v nikoli popolnoma zadovoljeno nepregledno množico svojih oboževalcev, niti približno ne uresniči svojega potenciala, kar je, milo rečeno, škoda. Švic tako navrže nekaj lucidnih tem, ki pa jih nikoli ne razvije, saj namesto tega raje ves čas ostaja na varni razdalji nadvse kaotičnega razvoja dogodkov treh dni, stkanih okoli poljske influencerke, fitnes gurujev-ke Sylwie Zajac, ki ima kar 600.000 sledilcev. Zdi se, da se režiser ni mogel odločiti niti glede njene temeljne etične naravnanosti, saj je po eni strani razpeta med svojo narcisoidno podobo s permanentnimi objavami na Instagramu, po drugi plati pa trdno stoji za njeno javno objavljeno šokantno iskreno izpovedjo, ki ji - predvidljivo - spremeni življenje. V slednji Sylwia pokaže intimno ranljivost, ki je ne gre pričakovati niti od humanitarnih delavcev, kaj šele od nekoga, ki je svoj sloves zgradil na perfektni javni podobi. Kljub temu 'nemogočemu nastavku' se sam zaplet še vedno zdi dovolj intriganten, da prvo polovico filma spremljamo z velikim zanimanjem. Zgodba nam v tem delu dejansko navrže presežek zanimivih dramaturških nastavkov,kibisamiposebi lahko terjali kar TV serijo, medtem ko v filmu razvodenijo praktično vsi po vrsti. Tudi glavna igralka, sicer solidna Magdalena Kolesnik, kreira dovolj filmsko zanimiv lik, ki mu za nameček kamera ves čas sledi, vendar pa njeno samoizpraševanje ostaja površinsko, saj nikoli zares ne začutimo njene bolečine, kar je sicer le delno igralska krivda. Levji delež za nedorečenost lika Sylwie namreč nosi scenarij, ki mu manjka potrebne ostrine in tudi poguma, da bi občinstvo organsko izzval na način, da bi ji nastavil ogledalo. Namesto tega zgolj koketira z nekaterimi dilemami sodobnega časa, ki Sylwio pa eni strani obdajo z avreolo človeškosti, po drugi pa jo iz čisto eksistenčnih razlogov pehajo v čedalje večjo osebno stisko. V tej docela shizo-freni situaciji za glavno protagonist- ko tako nikoli ne (iz)vemo, kje dejansko stoji in kaj je njena primarna motivacija. Na slednji način smo prikrajšani tudi za identifikacijo s samim likom, kar pa je pri takšnem filmu praktično nuja. Tako je njena borba, da ne bi bila žrtev, dejansko Sizifovo delo, saj svoji javni podobi navkljub (ali ravno zaradi nje), na koncu (p)ostane ravno to. Film, kot je Švic, nas v začetni fazi kar vabi, da si ga ogledamo, in ko čakamo, kaj se bo zgodilo, nas odpelje nekam daleč od pričakovanega, kar je odlično, ob koncu pa vendarle pomislimo, da bi bilo nemara bolje, če bi ostal pri kakšni bolj predvidljivi premisi. Film si lahko ogledate na spletni platformi Mestnega Kina Domžale: https: //online.kinodomzale.si/ signin.html ŽIGA ČAMERNIK Svetlopis je fotografski proces, ki ga je leta 1842 izumil Janez Puhar. Čeprav ni bil izumitelj fotografiranja, pa je bil njegov postopek, ki ni temeljil na dragi kemiji, edinstven v času tehnološkega odkrivanja fotografije 19. stoletja. Svetlopisi so tudi naslovna tema gostujočega umetnika v galerijskem razstavišču, ki tokrat ni posvečena le umetnosti fotografije, temveč tudi glasbi. Na nek način smo v aprilski razstavi v Galeriji Domžale priča slovenskemu unikumu, ki v petdesetletnem umetniškem ustvarjanju unikatno združuje fotografijo in glasbo, v zadnjem ustvarjalnem procesu pa jima je pridružil še besedo. Namreč njegova 'domžalska' razstava je vsebinsko povezana z aktualno zdravstveno problematiko, znotraj katere je v središče postavil vzporednice z na novo odkrite pesnitve enega največjih slovenskih pesnikov Srečka Kosovela, ki je že v času svojega (prekratkega) življenja in pesniškega delovanja poudarjal nacionalno zavest in družbeno angažiranost proti represiji takratnega sistema. Avtorjev namen izpostavitve takratnega pesnikovega odnosa do sveta z naslovom KOvidi KOsovel je dejansko utopična vizija skozi oči tako pesnika kot tudi avtorja razstave, ki se udejanja v nacionalni združitvi slovenskega ljudstva sto let prej ali v 'kovidnem' danes, ki je Slovence psihično-moralno-nacionalno raz-družil. Kot umetnik Lado Jakša rad prakticira že vsa leta, je svoje fotografije združil v video multivizijo z avtorsko glasbo, tokrat v duhu Kosovelove poezije. V razstavnem prostoru se video-glasbeni projekciji pridružuje pregledna razstava avtorjevih fotografij - svetlopisov: med drugim iz serij Surrealistra (1996), Dragonja (1999), Svetlopisi (2008) in zadnje KOvidi KOsovel. Vselej avtorja v fotografiji navdihujejo posebne perspektive in nenavadni pogledi, zamaknjeni zorni koti, skriti in skrivnostni ambienti, nenavadna vi-zionarska razpoloženja in podobno tudi v glasbi, saj sta si govorici obeh medijev pogosto sorodni. Navdihujoče pa rad vedno sprejme povabilo, da na otvoritvenih dogodkih ali drugih priložnostih igra tudi na glasbila, saj mu največji izziv predstavlja zvočna odslikava likovnih zgodb razstavljenih del. Tudi tokratna simbolična zatvoritev razstave bo odigrana v živo v kratkem koncertu z naslovom Pred izložbenim oknom, ko nam bo umetnik Lado Jakša igral v torek, 4. maja, ob 19. uri pred Galerijo Domžale. Pred tem pa vas vabijo k ogledu razstave do 30. aprila ter na že omenjeno zatvoritev, kjer bo zadnji ogled razstave mogoč od 18. ure dalje. Dobrodošli! Katarina Rus Krušelj Foto: Miro Pivar ZE ZA 8.990 € 5 let podaljšanega jamstva 3 leta vzdrževanja/60.000 km* Brezplačno obvezno in osnovno kasko zavarovanje z4-p?Wleto^- DACIA Podana maloprodajna cena (MPC) je neobvezujoča priporočena cena in vključuje 22-odstoton i DDV in DMV ter velja za model Novi Dacia SANDERO Access 1.0 Sce 65. Pet let jamstva obsega 3 leta tovarniške garancije in podaljšana jamstvo za 4, in 5. leto ali 100.000 km, karkoli se zgodi prej. In ga prejme vsak kupec vozila Dacia, *0b nakupu z Dacia Financiranjem kupec prejme tudi enoletno avtomobilsko zavarovanje, ki obsegal leto brezplačnega obveznega In osnovnega kasko zavarovanja, In vzdrževalno pogodbo My Revisionza 3 leta ali 60.000 km (karkoli se zgodi prej), ki vključuje vzdrževanje po določenih servisnih intervalih. Pogoj akcije je sklenitev finančne pogodbe z minimalno financirano vrednostjo 5.000 €, minimalnim trajanjem 24 mesecev in obvezno obnovo zavarovanje vozila v drugem letu preko Dacia Financiranja. V financiranje Je vključeno zavarovanje za brezposelnost, nezgodno smrt In nezgodno Invalidnost Pridržujemo si pravico do napak. Vet Informacij o ponudbi, nakupu In pogojih nakupa je na voljo na dada,Sl. Poraba pri mešanem ciklu: 5,3-7,1 1/100 km. Emisije C02:119-123 g/km. Emisijska stopnja: EUR06DFulL Emisije NO*: 0,0209-0,0265 g/km, Vrednosti meritev porabe In emisij ustrezajo standardu meritev WLTP. Ogljikov dioksid (COJ je najpomembnejši toplogredni plin, ki povzroča globalno segrevanje. Emisije onesnaževal zunanjega zraka iz prometa pomembno prispevajo k poslabšanju kakovosti zunanjega zraka. Prispevajo zlasti k čezmerno povišanim koncentracijam prfzemnega ozona, delcev PM„ in PM1S ter dušikovih oksidov. Slika je simbolna. Renault Nissan Slovenija, d. o. o„ Dunajska 22,1511 Ljubljana, a priporoča mCastrnU HBi dacia.si AVTO SET - SETNIKAR, DRAGOMELJ Tel. : 041/648 166, Internet: www.avtoset.si mladinska sfera EíSíftwiiuf KONCERT OB ZAKLJUČKU RAZSTAVE SVETLOPISI ADOJ^B PRED IZLOŽBENIM OKNOM Galerija Domžale torek, 4. maj 2021, ob 19. uri Ogled koncerta V ŽIVO in preko spleta na kd-domzale.si in na FB strani KD Franca Bernika Domžale. Koncert bo izveden v skladu z aktualnimi ukrepi v zvezi s pandemijo. © GD kd-domzale.si 01 722 50 50 LETNIK LXI | MAREC 2021 | ŠTEVILKA 3 slamnik@kd-domzale.si slamnik | 31 okolje POROČILO O KAKOVOSTI PITNE VODE V LETU 2020 Varna in zanesljiva oskrba s pitno vodo je ena najpomembnejših dobrin za normalno življenje ljudi, zagotavljanje nemotene in kakovostne vodooskrbe pa z vidika odgovornosti do uporabnikov ena najzahtevnejših dejavnosti. Pitna voda, ki se distribuirá v javno vodovodno omrežje, je zato izpostavljena strogemu nadzoru. Iz letnega poročila o kakovosti pitne vode iz vodovodov v upravljanju Javnega komunalnega podjetja Prodnik za leto 2020 je razvidno, da prebivalci občin Domžale, Mengeš, Trzin, Lukovi-ca in Moravče pijemo dobro in zdravstveno ustrezno pitno vodo. Kako poteka nadzor nad kakovostjo pitne vode? Da je voda ustrezna, skrbita kar dva nadzora, in sicer notranji, ki ga izvaja Nacionalni laboratorij za zdravje, okolje in hrano - NLZOH, Kranj, in državni monitoring. V sklopu notranjega nadzora se izvajajo redni odvzemi vzorcev pitne vode za laboratorijske preiskave. Število vzorcev in obseg posameznih mikrobioloških preiskav in fizikalno-kemijskih analiz je določen v letnem načrtu odvzema vzorcev pitne vode, ki ga izvaja NLZOH. Vsakodnevni nadzor pitne vode skrbno prilagajamo trenutnim razmeram na vodovodnem sistemu in ugotovitvam državnega monitoringa vode ter drugim informacijam, ki jih dobimo od uporabnikov ali pooblaščenih ustanov. Izven letnega načrta izvajamo tudi nadzor, ki ga zahtevajo določene okoliščine pri uporabnikih in nadzor po interventnih delih na vodovodnem omrežju. Nadzorovani parametri so skladni s Pravilnikom o pitni vodi Pri ocenjevanju skladnosti pitne vode upoštevamo določene mikrobiološke in kemijske parametre. Spremljamo tudi indikatorske parametre, katerih mejne vrednosti niso določene na osnovi neposredne nevarnosti za zdravje, saj imajo le opozorilno vlogo. Če so njihove vrednosti povišane, preverimo vzroke in prisotnost drugih onesnaževal. Med indikatorske parametre zato spadajo mikrobiološki in tudi fizikalno--kemijski parametri, kot so denimo barva, električna prevodnost in vrednost pH vode. Z mikrobiološkimi preizkušanji pitne vode se ugotavlja prisotnost zdravju nevarnih (patogenih) organizmov, ki bi lahko povzročili akutna obolenja, zato je le-teh več v primerjavi s fizikalno-kemijskimi. To pomeni, da v pitni vodi ne sme biti mikroorganizmov fekalnega izvora. Rezultati mikrobioloških preizkušanj so največkrat indikatorski, rezultati kemičnih preizkušanj pa nam povedo, ali so v pitni vodi prisotne snovi naravnega (kalcijeve in magnezijeve soli) ali antropogene-ga izvora (nitrati) ter v kakšnih koncentracijah. Koncentracije presku-šanih parametrov v pitni vodi se med oskrbovalni območji bistveno ne razlikujejo. Mikrobiološke preiskave Za zagotavljanje skladnosti s Pravilnikom o pitni vodi (Ur. l. RS, št. 19/04, 35/04 26/06, 92/06, 25/09) se pitna voda pred distribucijo v vodovodne sisteme tretira s klorovim preparatom na sistemih Ples-Podo-reh-Krule, Dešen, Selce-Poljane in Bršlenovica. Na sistemih Domžale--Mengeš-Trzin in Kolovec se voda večinoma ne tretira s klorovim preparatom - tovrstna dezinfekcija je potrebna le občasno (predvsem v obdobju visokih zunanjih temperatur). V okviru notranjega nadzora so določena stalna odvzemna mesta, ki omogočajo celovit nadzor pitne vode na posameznih delih vodovodnega omrežja. Za mikrobiološke preiskave je bilo v letu 2020 na omrežju in zajetjih odvzetih in laboratorijsko preiskanih 526 vzorcev pitne vode: 229 na vodooskrbnem sistemu Domžale--Mengeš-Trzin, 83 na Kolovcu, 83 na ■¡a*:.*. Osem oskrbovalnih območij, določenih glede na geografsko lego. Prebivalci na teh območjih se oskrbujejo s čisto pitno vodo iz vodnih virov v upravljanju Javnega komunalnega podjetja Prodnik. Pogosto nadzorovani parametri pitne vode, enote merjenja in njihove mejne vrednosti. Parameter Enota Mejna vrednost Elektroprevodnost MS/cm 2500 pH > 6,5 do > 9,5 Amonij mg NH4/L 0,5 Nitrit mg NO2/L 0,5 Nitrat mg NO3/L 50 Klorid mg Cl/L 250 Krom ms/l 50 Železo mq/l 200 Svinec ms/l 10 Atrazin mq/l 0,1 Desetilatrazin mq/l 0,1 Pesticidi - vsota mq/l 0,5 Trihalometani mq/l 100 Escherichia Coli v 100 mL 0 Koliformne bakterije v 100 mL 0 Mikrobiološke preiskave neskladni vzorci - interna instalacija skladni vzorci na omrežju skladni vzorci na zajetju neskladni vzorci - omrežje Od 334 vzorcev na omrežju je bilo osem vzorcev neskladnih s Pravilnikom o pitni vodi, ki pa niso predstavljali tveganja za zdravje ljudi. V treh primerih je do neskladnosti prišlo zaradi stanja na interni instalaciji. Rezultati preizkusov vzorcev pitne vode - interni nadzor (fizikalno-kemijske analize) Vzroci Domžale-Mengeš-Trzin Kolovec ä ¡ Mengeš Cl'"i M1 -graben Dobeno Ples-Podoreh-Krulc „ - Selce-Dešen Poljane Bršlenovica-Šentožbolt SKUPAJ št. odvzemov 64 2 6 2 6 1 1 1 83 na zajetjih 51 0 3 2 4 0 0 0 60 na omrežju 13 2 3 0 2 1 1 1 23 neskladni na omrežju 0 0 0 0 0 00 0 0 Črnem grabnu, 23 na sistemu Mengeš Mi - Dobeno, 87 na sistemu Ples-Po-doreh-Krulc, sedem na Dešnu, šest na sistemu Selce-Poljane in osem na sistemu Bršlenovica-Šentožbolt. V letu 2020 je bilo od 334 vzorcev, odvzetih na omrežju, osem vzorcev neskladnih s Pravilnikom o pitni vodi, od tega trije na interni instalaciji. Na vodovodnih sistemih Dom-žale-Mengeš-Trzin, Kolovec, Mengeš Mi - Dobeno, Dešen, Selce-Po-ljane in Bršlenovica-Šentožbolt ni bilo neskladnih vzorcev. Na sistemu Črni graben sta bila neskladna dva vzorca, na sistemu Ples-Podo-reh-Krulc pa trije vzorci. V vseh primerih so bili glede na vzrok neskladnosti izvedeni ustrezni sanacijski ukrepi in ponovno vzorčenje, ki so dokazali ustreznost vzorčene vode. Pri tem je treba poudariti, da v nobenem primeru neskladnost vzorca ni pomenila tveganja za zdravje ljudi. Pri treh neskladnih mikrobioloških vzorcih v sklopu notranjega nadzora je prišlo do neskladnosti zaradi slabe interne vodovodne instalacije, za katero so odgovorni uporabniki sami. Zato želimo uporabnike opozoriti, da je za varno oskrbo s pitno vodo pomembno tudi, da redno in ustrezno skrbijo za svoje interne vodovodne napeljave. Fizikalno-kemijske analize Tudi v letu 2020 so bili na vseh sistemih vsi odvzeti vzorci za fizikalno--kemijske analize na omrežju, glede na obseg opravljenih analiz za potrebe notranjega nadzora, skladni s pravilnikom. V okviru notranjega nadzora je bilo skupno odvzetih in laboratorijsko preiskanih 83 vzorcev pitne vode: 64 vzorcev na vodovodnem sistemu Domžale-Mengeš-Tr-zin, dva vzorca na sistemu Kolovec, šest na Črnem grabnu, dva na sistemu Mengeš Mi - Dobeno, šest na sistemu Ples-Podoreh-Krulc, eden na sistemu v Dešnu, eden na sistemu Selce-Poljane ter eden na sistemu Bršlenovica-Šentožbolt. Skupaj poskrbimo, da bo iz naših pip še dolgo tekla čista pitna voda Rezultati notranjega nadzora pitne vode kažejo, da je uživanje le-te varno, da je voda, ki priteče iz pip zdrava, dobra in vedno sveža. Ključnega pomena za varno oskrbo s pitno vodo je skrbno načrtovanje in izvajanje nadzora pitne vode, pravočasno prepoznavanje možnih nevarnosti, ki lahko ogrozijo varnost oskrbe s pitno vodo ter redno vzdrževanje objektov in naprav na javnem vodovodnem sistemu. Uporabniki pa morajo poskrbeti za ustrezno interno vodovodno omrežje, saj je kakovost vode, ki priteče iz pipe, odvisna tudi od stanja interne vodovodne napeljave. Vsi skupaj z odgovornim odnosom do okolja poskrbimo za varovanje in ohranjanje virov dragocene pitne vode. Celotno poročilo o kakovosti pitne vode za leto 2020 je objavljeno na spletni strani www.jkp-prodnik.si. JAVNO KOMUNALNO PODJETJE PRODNIK 100 % 32 | slamnik številka 4 | april 2021 | letnik lxi IV POLITIČNE STRANKE slamnik@kd-domzale.si KOLÜMNA • KAM GREŠ, ČLOVEK? GOZDNA KOPEL ANTONVOMAT LMM / ELVIRA ROŠIČ KLJUČANIN Revizijsko poročilo o delovanju ZŠRD Zahodnjak, ki je zapeljal na avtocesto znanosti in digitalne tehnologije, pozablja na steze starih modrosti. Tudi to je eden od razlogov duhovnega propadanja Zahoda, ki tone v duhovno praznino in grozo nesmisla. Ta proces izjemno pospešuje vsiljena ko-ronahisterija, v kateri delujeta strahovlada in pohlep globalnih oligarhij. Vendar si kljub mo-rečemu vsakdanu lahko izberemo vrnitev k naravi, ki nam bo utrdila prirojeni imunski sistem bolj kot vsa zdravila in cepiva. Poskusite z gozdno kopeljo in presenečeni boste. V Domžalah so lepi gozdovi, čudoviti mestni gozdič Šum-berk ter edinstveni prvobitni vodni ekosistem v Blatah in Mlakah. Mnogi so napovedovali, da bo 21. stoletje prineslo odkrivanje izjemnih duhovnih vrednot gozda in prav to se zdaj dogaja. Sodobni človek se utrujen in duhovno osiromašen vrača v okrilje gozdov, kjer išče izgubljeni notranji mir. Gozd je pradomovina človeka, zato vsakič, ko se povrnemo v ta naš naravni dom, zaznamo mnogotera sporočila starodavnih zgodb. Vstopite v nedrja gozda, nazaj med vile in škrate iz pravljic otroštva, in pustite domišljiji prosto pot. Zvoki gozda, vonjave dreves in sončni žarki, ki se poigravajo med listi, ter sveži zrak nam pomagajo, da se sprostimo in si zbistrimo misli. Um nam odtava, z njim pa izpuhtijo tudi nevšečne misli in skrbi, ki jih nadomestita čutenje in čudenje. Pustite naravi, da vstopi v vas skozi oči, ušesa, nos, usta, dlani in stopala. Ko smo v gozdu, se z njim povežimo z vsemi čutili, z vidom, sluhom, okusom, vonjem in otipom. Bodite brez vseh pričakovanj, počasi in brezciljno se sprehajajte, naj se vam ne mudi, pozabite na čas ter uživajte v tišini in v zvokih. Ustavite se, zaprite oči in poslušajte, piš vetra, petje ptic, šumenje potoka. Poskušajte zajeti energijo prostora, ki so ji Rimljani rekli Genius Loci. Če poznate posebne lokacije, kjer so te energije izrazite, jih obiščite. Poskušajte hoditi bosi, da ozemljite telo in ga osvobodite elektrostatičnih nabojev, ki smo se jih nalezli od aparatov digitalne tehnologije. Ležite na tla, globoko vdihujte in začutite obilje vonjav, ki vas obdajajo. Vse našteto so elementi gozdne kopeli. Najprej pa seveda Izklopite GSM in GPS ter pozabite na fotoaparat. Dr. Qing Li, profesor na Medicinski univerzi Nippon v Tokiu, sekretar mednarodnega društva za gozdno medicino in predsednik japonskega društva za gozdno medicino, je napisal knjigo Z gozdom do sreče in zdravja (prevod Maja Kogej, Učila, Tržič, 2019). Njegova raziskovalna skupina je dokazala, da so učinki dveh ur gozdne kopeli: znižan krvni tlak, zmanjšan stres, izboljšano stanje kardiovaskularnega sistema, manj krvnega sladkorja, boljša pozornost in spomin, lajšanje depresije, zvišan bolečinski prag, dober spanec in zelo okrepljen imunski sistem. Meritve so bile izvedene na aktivnosti NK celic (celice ubijalke so limfociti prirojenega imunskega sistema, ki izvajajo hiter in nespecifičen odziv na patogene). Po treh dneh in dveh nočeh gozdnih kopeli se je dejavnost NK celic povečala za 53 odstotkov, njihovo število za 50 odstotkov in ta učinek je trajal 30 dni! Rezultati so bili tako odmevni, da je na Japonskem zdaj že 62 centrov gozdne terapije z ordinacijami gozdne medicine. Večji centri imajo obisk tudi več kot 100.000 ljudi na leto! Naš imunski sistem se krepi z vdihavanjem gozdne atmosfere. Torej z aromaterapijo, ki jo povzročajo fitoncidi, naravna rastlinska olja. Najvišjo koncentracijo dosežejo pri 30 stopinjah C in po rahlem dežju, največ pa jih izločajo iglavci, predvsem bori. Zrak v borovih gozdovih je zaradi fitoncidov praktično brez klic. Eterično olje iz borovih iglic je osnovna sestavina pripravkov za samozdravljenje dihal v obliki kapljic za inhalacije ali v bombonih za razkuževanje ustne votline in grla. Vendar ga ni nad neposrednim stikom z živo naravo. Nataša Špiranec Maurer v odlični knjigi Aromate-rapija (Vita založba, 2015) piše: »Eterično olje bora v izparilniku je le bled nadomestek sprehoda pod šumečimi borovci, in niti najbolj dode- lana parfumska kompozicija ne more pričarati globokega vdiha jutranjega zraka v pozni pomladi.« Farmacija lahko le sanja o podobnih učinkovinah in učinkih. Gozdni zrak postaja sinonim za zdravje. Drevesa izločajo ogromne količine kisika. Na kvadratni kilometer ga vsak poletni dan sprostijo vsaj 10.000 kilogramov. Pri dnevni porabi kilograma kisika na osebo ta količina zadostuje za 10.000 ljudi! Sprehod po gozdu je sijajna kisikova prha. Če vemo, da je osnovni vzrok raka pomanjkanje kisika v tkivih, lah- 66 Raziskovalna skupina je dokazala, da so učinki dveh ur gozdne kopeli: znižan krvni tlak, zmanjšan stres, izboljšano stanje kardiovaskularnega sistema, manj krvnega sladkorja, boljša pozornost in spomin, lajšanje depresije, zvišan bolečinski prag, dober spanec in zelo okrepljen imunski sistem. ko povzamemo, da ima kisikova prha v gozdu učinkovito protirakavo delovanje. Razlog več za obisk gozda. Drevesa izločajo številne dišeče snovi, ki nas obdajajo kot oblački različnih vonjav. Čutilo vonja je prvobitno čutilo, o katerem premalo vemo. Lahko vam, predvsem dijakom in študentom, zaupam nasvet: med učenjem imejte v prostoru izbrano prijetno dišavo. Na preizkusu znanja pa preprosto povohajte robček, na katerega ste nakapljali 'študijsko' dišavo. S tem sprožite učinkovit pogojni refleks, ki iz globin spomina prikliče naučeno. Deluje preverjeno! Priporočam še vajo, ki vam v gozdu široko razpre dihalne poti: stojte pri miru, bočno iztegnite roke in jih dvignite v višino ramen. Vdihnite skozi nos in z izdihom počasi dvigujte roke, dokler ne staknete dlani nad glavo. Položaj zadržite in počasi štejte do štiri. Nato sezite še višje, se dvignite na prste in obrnite dlani navzven. Počasi izdihujte in hkrati spuščajte roke. Ko se vrnete v začetni položaj, si znova napolnite pljuča s svežim gozdnim zrakom. Vajo trikrat ponovite. Učinek je božanski! V knjigi Aromaterapija Nataša Špiranec Maurer beremo: »V Sloveniji, deželi prekrasnih gozdov, imamo ogromno zmogljivost za pridobivanja eteričnih olj iglavcev: borovcev, smrek, jelk, ruševja, macesna ... Žal se vse konča že pri sečnji, pri kateri dragocene iglice večinoma zgnijejo v kupih okleščenih vej. Namesto da bi se potrudili in iz njih pridobivali naravna čistila, dišave, topila, zdravila in negovalna sredstva, puščamo, da postanejo gojišče za lubadarje, eterična olja teh dreves pa uvažamo.« Še ena izgubljena prilika in lubadar, še eden izmed grešnih kozlov naše nespameti. MKGP je brez posveta z gozdarji spisalo spremembo uredbe, ki bi dovolila sečnjo dreves v nedotaknjenih pragozdnih rezervatih Slovenije, kjer 'še ni pela sekira'. Imamo jih 170, njihova skupna površina ni niti 100 km2, vendar je pohlep segel tudi do teh nedotaknjenih biserov narave, ki so pod zaščito Unesca. Uradni razlog naj bi bil lubadar, ki se iz njih bojda širi na okolne zasebne gozdove. Luba-dar v pragozdnih rezervatih? Ali lahko razglašeni 'domoljubi' izrečejo še bolj debilen izgovor za nadaljevanje uničevanja domovine in njene narave? Vam, drage bralke in bralci, pa polagam na srce, da skupaj varujemo gozdove, da ne dovolimo posegov v Šumberk, zeleno srce Domžal in da podpremo pobudo za razglasitev vodnega sveta Mlak in Blata za krajinski park. Sicer pa, v imenu zdravja, ne pozabite na gozdne kopeli! □ Na zadnji seji občinskega sveta smo obravnavali Revizijsko poročilo o delovanju ZŠRD v zadnjih letih in tako kočno vendarle tudi uradno dobili vpogled v številne in hude kršitve, ki so postale v poslovanju ZŠRD stalnica v zadnjih letih. Ob tem najbolj žalosti dejstvo, da tudi številni in močni argumenti največjih podpornikov nekdanjega direktorja niso prepričali, da bi potrdili sklepe, s katerimi smo Občino Domžale in svet ZŠRD zadolžili, da zavarujejo svoj pravni in finančni interes v luči spoznanj o ro-kohitrskem poslovanju nekdanjega direktorja. Sama pa bi dodala še sledeče. Ne samo, da je bivši direktor projekte zasnoval samo med svojimi podporniki, da je sam vse izbiral in določal ter tudi bogato plačeval izbrance, ki so lahko izvajali dela. Poleg tega je še kup neracionalnega trošenja denarja od stolov, malin, bajaličar-stva, nakovala in še in še. Obenem pa najemnine za športne prostore v občini Domžale rastejo iz leta v leto, v posmeh določbam Zakona o športu, ki dovoljujejo društvom tudi brezplačno uporabo. Večino časa trajanja epidemije pa treningi na daljavo s strani občine niso bili priznani in financirani, kar so drugod uredili. 66 Domžale so bile, so in bodo mesto športa, čas pa je, da se temu nazivu primerno prilagodi tudi odnos do športa. Najhuje pri vsem pa je, da ZŠRD svoje osnovne naloge v vseh teh letih ni opravljal. Tako nimamo strokovnih podlag, ki bi govorile o kroničnem pomanjkanju športnih površin v naši občini. S tem se omejuje dejavnost naših športnih društev ter posledično manjša število otrok vključenih v organizirano športno aktivnost, ki vodi v zdrav življenjski slog, ki je v teh korona časih še kako pomemben, sploh ob splošnem upadu zanimanja za športne aktivnosti. Občinski svetniki na svoje mize od leta 2017 nismo prejeli niti ene resne analize stanja, ki se ga tisti med nami, ki že leta aktivno delujemo v športu, še kako dobro zavedamo. ZŠRD ni pozval k niti enem projektu, ki bi prostorske stiske športnih društev reševal, ni bilo predloga niti za eno dvorano, zunanje igrišče ali telovadnico, kljub številnim in bogatim obljubam pred prejšnjimi volitvami. LISTA REZA / ROK UČAKAR GRAŠIČ, GENERALNI SEKRETAR 32 proti 1 Lani se je občinski svet sestal 6-krat. Praviloma bi se moral 12-krat, ampak komu mar za pravila! Župan je nemara nad njimi, celo nad tistimi, ki si jih je napisal domala sam. Je pa občinski svet lani skupno obravnaval 33 točk dnevnega reda. Točke dnevnega reda lahko predlagajo župan, delovna telesa občinskega sveta, nadzorni odbor, volivci in ... Občinski svetniki! Seveda; to je poleg prisostvova-nja na seji tudi ena izmed ključnih nalog svetnika: da podaja v sklopu lastne zaznave težav, prisotnih v občini, predloge občinskemu svetu. In koliko svetnikov - menite - je izkoristilo to pravico? Od 31-ih svetnikov je to možnost koristila natanko ena svetnica: Alenka Resi-novič Reza. Naš predlog za začasno odpravo turistične takse, ki je bil sicer sprejet, je bila edina točka, predlagana s strani svetnikov. Če se potem še sprašujete, zakaj v Domžalah vlada enoumje, se odgovor skriva na dlani. Ker ena opcija - ni treba skrivati, da gre za županovo - svoje pravice koristi, druga pa se več ali manj ukvarja s slabostmi prve, svoje ideje pa udejanja pasivno. Šele ob koncu seje - pod točko razno - vsi svetniki privlečejo na plano vse možne predlo- 66 Naš predlog za začasno odpravo turistične takse, ki je bil sicer sprejet, je bila edina točka, predlagana s strani svetnikov. ge, vprašanja, pohvale, pritožbe, malodane vabila na pijačo. In kaj se zgodi? Občinska uprava do naslednje seje na svetniška vprašanja polovičarsko odgovori, zadeva pa gre s tem v pozabo. Tako naletijo tudi najbolj izjemne ideje na trd pristanek v najtemnejšem kotu najodročnejšega predala v občinski stavbi. Če bi jih svetniki predlagali kot točke dnevnega reda, temu, vsaj predvidevam, ne bi bilo tako, saj bi se bil občinski svet primoran o njih izreči in sprejeti odločitev. S to kolumno ne želim hvaliti svoje stranke. Ne želim ustvariti mnenja, da svetniki ničesar ne počno ali da ne razmišljajo. Želim si samo več vsebin ... Kvalitetnih, obširnih in celostnih. Primernih za temeljno obravnavo na občinskem svetu. Za konec vas vabim, da moja pisanja v nadaljnje spremljate na portalu www.do-kam. info, saj je to predvidoma moja zadnja kolu-mna za Slamnik. NSI / TADEJA ŠUŠTAR, POSLANKA IN SVETNICA Ureditev parkirišča na izvozu AC Domžale Kolumne izražajo stališča avtorjev in ne nujno uredništva glasila Slamnik. Biti občinska svetnica in poslanka državnega zbora je privilegij in hkrati velika odgovornost. Še posebej je produktivno, če je stranka, ki ji pripadam, v vladi. Včasih se mi sicer zdi, da domžalska občina ta privilegij premalo izkoristi. Veliko kolegov poslancev ima nenehno predloge in pobude svojih županov, kaj potrebujejo, kje imajo težavo ter skupaj s poslanci in ministri iščejo rešitve v lokalnem okolju. Sama občutka te povezanosti nimam. Velikokrat se vprašam, ali domžalska občina nima nobenega projekta, ki bi zaradi birokracije ali drugih razlogov obstal, in bi bilo dobro, da se stvari premaknejo naprej. Sama sem na pobudo občank in občanov postavila svetniško vprašanje glede ureditve parkirišča na izvozu Domžale pri skakalnicah. Pred dosedanjo ureditvijo so tam velikokrat parkirali avtomobili. Območje sicer ni bilo urejeno kot parkirišče, vendar je veliko ljudi tam presedlo v drug avto in se skupaj odpeljalo na delo. Kot sem pozneje iz odgovora občine izvedela, so parcele v državni oziroma zasebni lasti. Lani so se tam pojavile skale, ki onemogočajo parkiranje, kar je z vidika lastnika parcele razumljivo. Moja pobuda je bila, da bi občina Domžale poskusila blizu izvoza AC Domžale urediti parkirišče in ga odprla za dnevne migrante - kot je to urejeno na Uncu, kjer lahko ljudje pustijo avtomobile za nedoločen čas. Z občine so od- 66 Moja pobuda je bila, da bi občina Domžale poskusila blizu izvoza AC Domžale urediti parkirišče in ga odprla za dnevne migrante - kot je to urejeno na Uncu ... govorili, da je urejanje odvisno od zasebne pobude in investicijskih namer lastnikov zemljišč in da na občini trenutno ni nobene pobude za izdelavo predmetnih občinskih prostorskih načrtov. Očitno svetniška pobuda za Občino Domžale ni dovolj. Ker sem želela, da se na tem področju nekaj naredi, sem se kot poslanka obrnila na ministra za infrastrukturo Jerneja Vrtovca in mu predstavila predlog. Ker so zemljišča tudi v državni lasti, bi bil predlog z nekaj volje izvedljiv. Minister je s situacijo seznanjen, potrdil mi je, da so že preučevali to območje, želeli so namreč urediti parkirišče za tovorna vozila, vendar so to pozneje opustili. Seznanil me je tudi s tem, da se zemljišča na tistem območju prodajajo in da ureditev parkirišča ni nemogoč projekt. Želim si, da bi se pobuda občanov in občank premaknila naprej, sama pa bom ministra iz vrst NSi še večkrat opomnila na pobudo, da bo občina Domžale res prostor zadovoljnih ljudi, kot se večkrat pohvali naš župan. LETNIK LXI | MAREC 2021 | ŠTEVILKA 3 slamnik | 33 slamnik@kd-domzale.si politične stranke nsi / ljudmila novak, poslanka evropskega parlamenta O konferenci EU in zelenem certifikatu Konferenca o prihodnosti Evrope, ki se bo uradno začela 9. maja v Strasbourgu in bo trajala eno leto, je projekt, usmerjen k državljanom in državljankam, saj bodo Evropejci in Evropejke lahko izrazili svoje mnenje o tem, kaj pričakujejo od Evropske unije. Državljani in državljanke bodo tako imeli pomembnejšo vlogo pri oblikovanju prihodnjih politik in stremljenj unije, s čimer se bo izboljšala njena odpornost. V ta namen bodo po vsej uniji organizirani številni konferenčni dogodki in razprave, hkrati pa bo vzpostavljena tudi interaktivna večjezična digitalna platforma. Evropska unija je od svojega nastanka uspešno obvladala številne izzive. Pandemija covida-19 pa je edinstveni model Evropske unije postavila pred preizkušnjo, kakršne doslej še nikoli ni bilo. Evropa se mora na podlagi teh kriz in v njih pridobljenih izkušenj nekaj naučiti ter v ta proces tesno pritegniti državljane in državljanke ter skupnosti. Konferenca o prihodnosti Evrope je tako lepa priložnost za zamisli in sodelovanje pri oblikovanju naše skupne prihodnosti. Konferenca je tudi prvi tovrsten dogodek. Kot veliki vseevropski demokratični projekt bo konferenca predstavljala nov javni forum za odprto, vključujočo in pregledno razpravo z državljankami in državljani o številnih ključnih prednostnih nalogah in izzivih. zeleni slovenije / gregor horvatič, občinski svetnik Ob dnevu Zemlje Naš zeleni planet, naša Zemlja je edini življenjski prostor, ki ga imamo. Tega dejstva bi se morali ves čas in vsak trenutek zavedati. Če ga bomo z zdajšnjo intenzivnostjo in hitrostjo na vse načine uničevali, bodo posledice za prebivalce planeta nepredstavljive. Nekateri zatrjujejo, da so naša ravnanja začetek konca človeštva. Mediji nam vsak dan sporočajo o globalnem spreminjanju podnebja, ki ga spremljajo vedno močnejša neurja, obširnejši požari, poplave in plazovi. To so neposredne težave, ki jih doživljamo. Bistveno bolj zaskrbljujoče pa je spreminjanje pogojev za živalski in rastlinski svet. Vedno večji je seznam ogroženih živali, nekatere bomo trajno izgubili. Enako velja za rastline, zlasti za take, ki zahtevajo specifičen življenjski prostor. Bio-diverziteta je vedno bolj osiromašena. Kaj lahko storimo mi sami? Zmanjšujmo porabo energije, pridobljene iz fosilnih goriv, in preidimo na obnovljive vire. Opuščajmo nepotrebne vožnje z motornimi vozili, uporab-ljajmo javni promet, kolesa in peš hojo. Spre- Šele takrat, ko bo posekano zadnje drevo, šele takrat, ko bo zastrupljena zadnja reka, šele takrat, ko bo ujeta zadnja riba, šele potem boste ugotovili, da denarja ni moč jesti. (prerokba Indijancev Cree) menimo potrošniške navade, ne kupujmo nepremišljeno ter nepotrebno in ne zavrzimo še uporabne stvari. Ne onesnažujmo okolja z odpadki, strupenimi snovmi in izpusti v zrak. Vse to uničuje našo Zemljo. Na dan Zemlje, 22. aprila, pa me je razveselila mnogim spregledana akcija osnovnošolcev iz OŠ Rodica, ki so skupaj z učiteljicama primerno zaščiteni pobirali odvržene odpadke na zelenicah ob Kamniški Bistrici in s svojimi dejanji poslali bistveno bolj pomembno sporočilo. Okoljevarstveno vzgojo moramo začeti že pri najmlajših, da bodo postali do naše Zemlje odgovorni odrasli. sd / kristina hafner Delavec in delodajalec z roko v roki Smo v času zdravstvene in posledično še gospodarske krize. Globalni covid-19 je prizadel večino ljudi po vsem svetu. Vse več podjetnikov je bilo prisiljenih zapreti svoje storitve in posledično so delavci izgubili svoje delo. Čaka nas dolga pot okrevanja, s postopnim odpiranjem. Vsak delodajalec si želi imeti delo, posel in dobre delavce. Vendar jih je kriza močno prizadela. Tako delodajalci kot delavci si v nekaterih panogah močno prizadevajo za obstoj. Še dobro, da se lahko kljub krizi opravljajo gradbena in obrtniška dela, kot protiutež se vse bolj uveljavljajo tudi gesla 'gibanje za zdravje - športam'. Ekološki projekti, ki so bili pred razmahom bolezni covid-19 v porastu, so zdaj v luči premagovanja te bolezni neupravičeno zanemarjeni. Znašli smo se v znanstveni in digitalni dobi, ta nam lahko ustvarja nove priložnosti za delo in delovna mesta. Prvi maj je praznik dela, mednarodni praznik delavstva, ki ga praznujemo v večini držav sveta. Je spomin na izborjene pravice delavcev in praznovanje dosežkov delavskega gibanja. V maju bomo znova praznovali praznik dela, pa ga bomo res? Ali si bomo iskali Zgodovina pritrjuje, da so bile pravice delavcev vedno izborjene in ne podeljene. Tudi v novih razmerah ne bo nič drugače. Kakšna bo prihodnost dela, je odvisno od nas vseh, delavcev in delodajalcev. zaposlitev, zato da bomo lahko preživeli? Vse več je odpuščanj, delodajalci zapirajo vrata in določeni projekti se ustavljajo. Posledice so prekarnost, delo na daljavo, robotizacija, digitalizacija, zmanjševanje socialne varnosti, brezposelnost, izkoriščanje zaposlenih. Zato potrebujemo organizirano zaščito delavcev za boljše pogoje dela, socialno varnost in večje plače. Zgodovina pritrjuje, da so bile pravice delavcev vedno izborjene in ne podeljene. Tudi v novih razmerah ne bo nič drugače. Kakšna bo prihodnost dela, je odvisno od nas vseh, delavcev in delodajalcev. Živel 1. maj, praznik dela! sds / mag. tomaž deželak Trije kralji it... v luči varnostnih in zdravstvenih razmer tovrsten certifikat potrebujemo. Želim pa poudariti, da mora to biti začasna in ne stalna rešitev, saj gre v tem primeru za poseg v delovanje schengenskega območja. Konferenco bodo vodile tri največje evropske institucije, ki jih zastopajo predsednik Evropskega parlamenta, predsednik Sveta in predsednica Evropske komisije in bodo delovali kot njeno skupno predsedstvo. Menim, da je konferenca v času pandemije covida-19 lepa priložnost za zamisli in sodelovanje pri oblikovanju naše skupne prihodnosti, ki mora temeljiti na demokratičnih vrednotah. Evropska komisija je medtem predlagala tudi oblikovanje digitalnega zelenega certifikata, s čimer bi v času pandemije covida-19 olajšali varno prosto gibanje znotraj EU. Digitalno zeleno spričevalo bo dokaz, da je oseba bila cepljena proti covidu-19 oziroma, da je bil njen rezultat testiranja negativen ali pa, da si je opomogla od virusa. Certifikat bo brezplačen v digitalni ali papirnati obliki. Prepričana sem, da v luči varnostnih in zdravstvenih razmer tovrsten certifikat potrebujemo. Želim pa poudariti, da mora to biti začasna in ne stalna rešitev, saj gre v tem primeru za poseg v delovanje schengenskega območja. Pozdravljeni. O problematiki je bilo v preteklih mesecih prelitega kar nekaj črnila. In če sem čisto odkrit, sem tale članek napisal že pred meseci, potem pa ga nisem oddal. Zakaj? Pravzaprav ne vem. Toda zgodba gre nekako takole: Nekega dne za devetimi gorami in devetimi vodami se je nahajalo mestece Domžale. V njem je živelo veliko ponosnih ljudi, ki so vsake štiri leta med seboj izvolili svoje predstavnike. Ti predstavniki so se na vse kriplje trudili, da bi vzdrževali red in spokojnost ter da bi pošteno in vestno skrbeli za razvoj njihovega ljubega kraja. Rečeno, storjeno. Ta mir in spokojnost sta trajali in trajali (no, bilo je tudi nekaj pretresov), vse dokler nekega dne v njihovo mesto niso prikorakali trije kralji. Ti trije kralji so s seboj prinašali darila. Kar je logično, saj kralji to baje delajo v vseh pravljicah. No, ampak tile trije niso iskali dete, ampak železniško postajo, in ko so jo našli, so se odločili, da tudi nekaj darujejo. Pa ne kar nekaj, ampak malo več kot 200 milijonov evrov za razvoj železnice v tem okolišu. Hja, pa še malo bi prispevali k razvoju tega mesta. Pri tem pa so tako kot vsi kralji (v bajkah) posta- ii Zato so postavili pogoje, ki investicijo povečajo za skoraj 100 milijonov in obenem zatrdili, kako gre za projekt stoletja in da denar tukaj ni pomemben. vili pogoj, da se morajo izvoljeni modri možje poenotiti glede sprejema darila. Torej, postavili so zelo enostaven pogoj: »Družba, pa dejte se malo vzet skupaj, enkrat za spremembo pozabite svoje ego zamisli, pritrdite naši ponudbi, in skupaj bomo izboljšali vaše mesto.« Modri možje so resno razpravljali o predlogu. Ga premlevali in tenstali, pri čemer pa jih je kar naenkrat prešinila čudovita ideja. Pa sej mi smo super, pa kdo so tile trije, da nam bodo solili pamet, kaj naj mi delamo. Mi tega ne potrebujemo, pa dejmo zato celo zadevo speljat tako, da bodo umaknili darilo. Zato so postavili pogoje, ki investicijo povečajo za skoraj 100 milijonov in obenem zatrdili, kako gre za projekt stoletja in da denar tukaj ni pomemben. Pa ja, a ni najbolje, ko slepec prepričuje slepca, kako lep je sončni zahod. ltd / andreja pogačnik jarc Naši javni zavodi Program dela občinskega sveta za 1. polletje, ki smo ga sprejemali na 14. seji občinskega sveta, je bil na predlog LMŠ dopolnjen tako, da se na dnevni red 15. seje uvrsti še: Obravnava poročila o poslovanju javnih zavodov, katerih ustanoviteljica ali soustanoviteljica je Občina Domžale, v letu 2020, seznanitev s poročili. Gradivo za 15. sejo je tako vsebovalo izčrpna poročila osemnajstih javnih zavodov o njihovem poslovanju v letu 2020. Vsebinsko bogata poročila pričajo o delu zavodov, uresničevanju vizij, uspehih in dosežkih, pa tudi problemih in težavah, s katerimi so se spopadali v tem, s korono zaznamovanem poslovnem letu. Pomemben sestavni del so tudi finančna poročila zavodov. O izčrpnosti poročil, ki sledi prizadevanju ravnateljev in direktorjev v celoti predstaviti delovanje zavodov, priča ne nazadnje njihov obseg - od 33 pa kar do 117 strani. V poročilih o delu zavodov vodje zavodov omogočijo vpogled v vsebino delovanja zavoda, poročajo o načinu dela, odnosih v kolektivu, problemih, s katerimi se srečujejo, in uspehih, ki so jih dosegli. Poročilom javnih zavodov je občinska uprava dodala kratko poročilo o njihovem poslovanju. Slednje poročilo, korektno in iz- (4 Zakon o javnih financah določa, da morajo posredni uporabniki občinskega proračuna letno poročilo za preteklo leto predložiti županu najpozneje do konca februarja. Zakon o izvrševanju proračuna pa, da morajo posredovati sprejeto letno poročilo o delu (sprejema ga svet zavoda) v soglasje organu, pristojnemu za soglasja k finančnemu načrtu in programu dela, torej občinski upravi. črpno, pa ne govori o vsebini dela javnih zavodov, o tem bi predstavniki javnih zavodov lahko spregovorili na seji Odbora za družbene dejavnosti in na seji Občinskega sveta. Z velikim obžalovanjem sem sprejela obvestilo, da je z dnevnega reda seje Odbora za družbene dejavnosti točka umaknjena. Negativno me je presenetil tudi na predlog svetnice LMŠ za las izglasovan umik te točke z dnevnega reda 15. seje. In vseh osemnajst vabljenih predstavnic in predstavnikov javnih zavodov, pripravljenih za poročanje, smo napotili domov. Ali to kaj pove o odnosu do naših javnih zavodov? nsi /peregrin stegnar,predsednik oo Domžalska vrata Ne morem mimo trenutno najbolj vročega problema, zato se bom dotaknil tako imenovanih Domžalskih vrat. Podobne pozornosti so potrebne tudi ostale vpadnice v Domžale. Ne smemo gledati vse skozi dobičkonosnost in koristi, ki se trenutno kažejo. Na dolgi rok pa nam bodo ostali stari in še novi problemi, ki jih bodo morali reševali naši zanamci. Domžale morajo biti prepoznavne že ob vstopu v naše mesto, še zlasti, če proti Domžalam vstopamo z avtoceste. Tu bi morala biti urejena tako stavbna in naravna podoba, ki bi domačina pobožala in razveselila, gosta pa bi pripravila na vhod v urejeno, prijetno in vabljivo mesto. Ta urejenost bi se morala vsakemu vtisniti v spomin, da bi še raje in večkrat obiskal naše mesto. Še bolj bi se morali potruditi pred sprejemanjem zazidalnega načrta za ta prostor, da bi v ta projekt vključili prave in primerne elemente. Ker temu ni bilo tako, se je zgodila civilna iniciativa in nestrinjanje tistih, ki nam je mar mnenje prizadetih ljudi, in tistih, ki želimo urejene Domžale z neokrnjeno naravo. Ne morem razumeti, da se ne upoštevajo želje in predlogi prizadetih prebivalcev, ki najbolj čutijo in poznajo lokalne razmere. Še najbolj pa boli to, ker bo narava Šum- (4 Smo za napredek naše občine, vendar ne na račun ljudi, ki bodo dnevno nosili težave ob prometnih konicah in ob srečevanju s tovornjaki, ki se bodo vsak delovni dan vozili na tehnične preglede in to ob vstopu ali izstopu iz našega mesta. berka prizadeta ter še naprej neurejena in premalo poudarjena. Nov trgovski center bo zasedel veliko prostora, v katerega bi lahko umestiti vsebine, ki bi prinesle novo vrednost in ne bi s prometom še bolj obremenile naše edine vpadnice z AC. Smo za napredek naše občine, vendar ne na račun ljudi, ki bodo dnevno nosili težave ob prometnih konicah in ob srečevanju s tovornjaki, ki se bodo vsak delovni dan vozili na tehnične preglede, in to ob vstopu ali izstopu iz našega mesta. Vpadnica bi vendarle morala biti pretočna prometnica s čim manj tovornjaki, še najmanj pa je primerno, da jih bomo pritegnili s tehničnimi pregledi in podobnimi aktivnostmi, ki ne spadajo na domžalsko vpadnico, saj vemo, da so že zdaj ob konicah zastoji, zato moramo še toliko bolj načrtovati z velikim posluhom. 34 I slamnik številka 4 | april 2021 | letnik lxi v slamnik@kd-domzale.si SPORT Domžalčani v aprilu prestavili prestavo višje Domžalski nogometaši so po novi 'korona' prekini prvenstva v aprilu - proti kateri so se športniki po Sloveniji borili s sloganom Šport ni problem, šport je rešitev - vrnili v zmagovitem ritmu. Sunsi v lovu na čim boljše izhodišče v izločilnih bojih Košarkarji Helios Suns prihajajo v sklepni del slovenskega prvenstva 2020/21. nk domžale Premagali so Maribor in Celje, remizirali pa z letos zanje sila neugodnim ljubljanskim Bravom. Po 11-dnevni prepovedi športnega udejstvovanja po Sloveniji so se lahko na zelenice sredi aprila vrnili tudi slovenski prvoligaši. Domžalčanom so v 28. krogu nasproti stali nogometaši Brava, ki jih rumeni letos na dveh medsebojnih srečanjih še niso premagali (poraz in neodločen rezultat). In tudi v tretje ni šlo. Na gostovanju v Ljubljani so kljub podjetnejši predstavi dvakrat zaostajali, a tekmeca obakrat ujeli za končnih 2:2. Prvi zadetek je dosegel Dario Kolobaric v 56. minuti, drugega pa Matej Podlogar 13 minut pozneje, obakrat se je s podajo izkazal Arnel Jakupovic. Sledila je odlična predstava proti Mariboru, ki ga vodi nekdanji trener Domžal Simon Rožman. Junak uvodnih minut je bil domžalski vratar Ajdin Mulalic, ki se najprej ni pustil premagati Aljoši Matku, nato pa je v V domžalskem taboru so po odličnih predstavah vedno bližje glavnemu cilju - evropskem poletju enem mariborskem napadu branil kar štiri njihove strele. Mariborski naval se je končal, začel pa se je domžalski. Najprej je v 29. minuti po podaji Senijada Ibričica iz kota najvišje skočil Sven Šoštarič Karič za vodstvo rumenih z 1:0. Prednost je nato povišal Jakupovic, ki je izkoristil prefinjeno Radomljani vse bližje prvi ligi, Dob tik za njimi Radomlje v sklepni del drugoligaške sezone 2020/21 po prepričljivi zmagi proti velenjskemu Rudarju nosijo velikih šest točk prednosti pred glavnima in edinima pravima zasledovalcema, Dobom in Krko. nogomet Liga se je s tekmami 16. kroga, odigranega 24. in 25. aprila, razdelila v dve skupini, v ligo za prvaka in ligo za obstanek. Prvi skupini osmih klubov pred zadnjimi sedmimi tekmami sezone - vsega bo konec 22. maja - poveljujeta prav kluba iz domžalske občine, Radomlje in Dob. Radomljani v lovu povratka v prvo ligo, ne popuščajo. V aprilu so po tekmovalni prekinitvi odigrali le dve srečanji, a na prvi pogled dobili to, kar so želeli. 20. aprila so doma remizirali s Krko z 1:1, kar se tiče rezultata, pa je bilo vsega konec že po desetih minutah. Domači so z zadetkom Jake Ihbei-sheha povedli že v prvi minuti, gostje iz Novega mesta so izenačili v deseti minuti, potem ko je vratarja Radomelj Davida Šugica premagal Kaheem Anthony Parris. Le nekaj dni pozneje so nato gostili Rudar in ga premagali s 3:0. Prevlado Mlinarjev je po pol ure igre kronal kapetan Luka Cerar, rezultat polčasa pa je po hitrem protinapadu postavil novinec v moštvu Senad Jarovic, ki je na začetku drugega dela povišal že na 3:0. Najlepšo priložnost za četrti zadetek tekme pa je zapravil Anže Pišek z zgrešeno enajstmetrovko. A Radomljanom se je kljub temu lahko smejalo, saj sta najbližja zasledovalca Dob in Krka v 16. krogu le re-mizirala. Dobljani so na obeh aprilskih tekmah pokazali zvrhano mero nepopustljivosti. Po zaostankih proti Šmartnemu in Triglavu so se obakrat vrnili in tako ohranjajo šest točk zaostanka za sosedi iz Radomelj. Na uvo- dni tekmi proti Šmartnem je po polčasu brez zadetkov kazalo na poraz, ko so gostje povedli v 49. minuti z enajstmetrovko. A Modri so se v izdihljaju tekme ne le vrnili, in spreobrnili rezultat. V 89. minuti je izid prav tako z zadetkom z bele točke poravnal Kristjan Šipek, junak zmage pa je bil s četrtim zadetkom v sezoni rezervist Dino Zen-kovic. Tudi proti kranjskemu Triglavu je po polčasu Dobljanom kazalo sila slabo, zaostajali so kar z 0:3, a je domačo ekipo v igro z zadetkoma v 51. in 57. minuti vrnil Zenkovic, za končnih 3:3 pa je 15 minut pred koncem srečanja poskrbel Simon Gregorin. Drugoligaše od prvomajskega vikenda do 22. maja čaka kar šest srečanj, oba naša sosedska kluba Radomlje in Dob v ligi za prvaka. Tam so na vrhu Mlinarji z 41 točkami, po 35 sta jih vknjižila Krka in Dob. V lovu na prvo mesto, ki neposredno vodi med prvoligaško druščino, in drugo mesto, ki prinaša dodatne kvalifikacije, bo zagotovo še napeto. Če ne prej, pa v zadnjih dveh krogih prvenstva, ko Radomlje odhajajo v Novo mesto h Krki in nato na zadnji tekmi, ko nas za konec čaka pravi vaški 'El classico' med Radomljami in Dobom. Si lahko želimo boljšo tekmo, na kateri bi se odločalo o potniku v prvo ligo, in tistem, ki ga čakajo dodatne kvalifikacije. Morda (ob novem sproščanju ukrepov) kar z gledalci, ki bi dodali piko na takšni prestižni tekmi? Domen Jarc Foto: NK Radomlje podajo Kolobarica za hrbet mariborskih branilcev, rezultat polčasa pa je z bele točke postavil Ibričic. Domžal-čani visokega vodstva s 3:0 v drugem delu niso zapravili, domačim je poraz uspelo le ublažiti po zadetku Ili-ja Martinovica. Velika zmaga Domžal, prva v Mariboru po več kot treh letih. Varovanci Dejana Djuranovica so le štiri dni pozneje, 24. aprila, slavili še eno zmago s 3:1 - 'padli' so branilci naslova Celjani. Domžalčani so prevladovali na domačem igrišču in bi lahko vsaj prek Jakupovica, ki je izgubil dvoboj z ena na ena z gostujočim vratarjem, hitro povedli. A najprej se je zatresla domžalska mreža, za vodstvo Celja je v 40. minuti poskrbel Filip Dangubic. Domači so nato ekspre-sno odgovorili, potem ko je po podaji Ibričica iz kota z glavo zadel Damjan Vukliševic. Domžalčane je v 54. minuti v vodstvo popeljal Kolobaric, in le minuto zatem priigral še enajstmetrovko, ki jo je v zadetek tako kot proti Mariboru pretvoril Ibričic. Celjani se po tem šoku niso več pobrali in rumeni so i prišli do dvanajste zmage v sezoni. To jo s skupno 47 osvojenimi točkami drži na četrtem mestu prvenstvene lestvice, le dve točki za Muro in šest za drugim Mariborom. Prav toliko točk je zadaj peti Koper. Po pol leta tekmovalnega premora so z nastopi začeli tudi mladinci. Konec marca so najprej odigrali zaostalo tekmo s sosedi iz Radomelj (0:0), v aprilu pa še zaostalo tekmo z Mariborom, ki pa je varovancem Darka Birjukova prizadejal prvi poraz po sedmih zmagah in dveh neodločenih rezultatih. Bilo je 2:1 za Štajerce. V maju se zdaj (končno) nadaljuje prvenstvo tako za mladince kot kadete, kjer imajo mladi domžalski nogometaši kot vodilni na lestvici in branilci naslova seveda najvišje ambicije. Domen Jarc Foto: NK Domžale kk helios suns V aprilu so do zdaj zaradi prisilnega premora odigrali tri prvenstvene tekme in po zmagi nad Rogaško ter Šenčurjem v ligi za prvaka ohranjajo realne možnosti za preboj čisto na vrh ali tik pod njega. Domžalski košarkarji so 16. aprila v dvoboj proti Olimpiji, ki so jo marca premagali kar s 100:50, vstopili s popotnico dveh zaporednih zmag konec prejšnjega meseca. A za tretje zaporedno slavje je zmanjkalo energije in natančnosti (znova) v zadnjih desetih minutah. Ljubljanska ekipa tokrat ni bila sestavljena le iz mladincev, ki so jim pred časom Domžal-čani odčitali pravo lekcijo, zraven je bilo kar nekaj 'prvokategornikov'. In tako je bila tekma bistveno bolj izenačena, ob polčasu so Domžalčani vodili z 39:37, po treh četrtinah pa so bili spredaj Zmaji za tri točke. A v nadaljevanju je bil to večer 18-letnega Dana Duščaka (26 točk), ki je odlično vodil igro Ljubljančanov in slednji so hitro pobegnili na varnih 73:57 ter v zadnjih petih minutah tekmo mirno pripeljali do konca (81:66). A odgovor varovancev Dejana Jakare na poraz je bil odličen. Proti letos neugodni Rogaški so zakorakali odločno in na krilih Blaža Mahkovi-ca, ki je na koncu ob 23 točkah vknji-žil še devet skokov, ter Aljaža Bratca (20 točk) prišli do zaslužene zmage. Gostje so v četrti minuti vodili z 8:5, nato pa so vajeti prevzeli Domžalča-ni, in prednosti, ki je večkrat narasla tudi na deset točk, niso izpustili iz rok. Na vsako serijo gostov so imeli pripravljen odgovor in na koncu zasluženo slavili s 73:66. Tudi po zaslugi meta za tri točke - Sunsi so v koš z meti izza črte poslali enajst žog, gostje le dve! Pristop je bil enak tudi 26. aprila na gostovanju v Šenčurju, kjer je bilo vsega tako rekoč konec že po prvi četrtini, ki so jo Sunsi dobili s 26:5. Razlika je nato le še naraščala, semafor Aljaž Bratec je na zadnjih tekmah v odlični strelski formi - upamo, da bo takšne predstave nadgradil še v izločilnih bojih. po 40 minutah igre pa je kazal 92:58 v korist domžalske ekipe, pri kateri je bil z 21 točkami in petimi asistencami prvi igralec tekme Aljaž Bratec. Domžalčane do konca drugega dela prvenstva - lige za prvaka, čakata še dve tekmi, po katerih bo znan razpored izločilnih bojev. Domžal-čani imajo glede boja za prvo četverico vse niti v svojih rokah in s tem možnost kar najboljšega izhodišča v lovu za polfinalom, finalom in ... pustimo se presenetiti. Pod koše so se (končno) vrnile tudi mlajše selekcije. Starejša U19 pod vodstvom Jureta Močnika je v aprilu najprej tesno izgubila s Krko (57:62), nato pa gladko nadigrala Ljubljano A z 89:51. Zmagovito se je pod koše po (pre)dolgi odsotnosti vrnila tudi B ekipa selekcije U17, ki je 24. aprila v napeti tekmi premagala sežanske vrstnike z 59:53 in si tako zagotovila nastopanje v 1. SKL v zadnjem delu letošnje sezone. Prvi strelec tekme je bil s 17 točkami Jaka Sazonov. Domen Jarc Foto: Helios Suns Štafeti srebro, a z grenkim priokusom Po slovenskem 'korona lockdownu' na začetku meseca so se v drugem delu nadaljevala atletska tekmovanja, tudi z uspešnimi nastopi domžalskih atletov. Mlinarji so se proti Rudarju veselili že 13. zmage v sezoni - na svojem kontu imajo še dva remija in poraz. atletika Atletski dosežek aprila je tako pripadel mlajšim mladinkam v postavi Alja Gabrovec, Lina Merše, Kaja Supej in Nika Šter. Na Prvenstvu Slovenije v štafetah, ki je 24. aprila potekalo v Radovljici, so članice Atletskega kluba Domžale osvojile srebrno medaljo. A zelo dolgo je kazalo celo na zlato. Nika Šter je kot zadnja tekačica štafetno palico od Kaje Supej prejela na drugem mestu in nato ekspresno prevzela vodstvo, v katerem je tako rekoč vztrajala 350 metrov, a v zadnjih metrih izgubila boj s štafeto Kranja, ki jo je do zmage popeljala Lana Andolšek, letos že državna prvakinja med mlajšimi mladinkami v dvorani v tekih na 60 metrov in 60 metrov z ovirami. Kra-njčanke so s 1000 metri proge opravile v času 2:24,39, Domžalčanke so zaostale vsega 12 stotink sekunde. »V tekmo smo se podale brez posebnih pričakovanj in nastopile odlično. Dala sem vse od sebe in na žalost je malo zmanjkalo do zmage. Nismo razočarane, ravno obratno,« je po tekmi povedala Nika, ki je nastopila v zadnji predaji domžalske štafete. Na tem prvenstvu štafet so pionirke v kategoriji U16 v postavi Pia Cvar, Nika, Lina, Kaja in Alja so Atletskemu klubu Domžale pritekle novo medaljo na državnih prvenstvih. Anja Pene, Katarina Golja in Ana Jarc Ločnikar na razdalji 100-200300-400 metrov osvojile četrto mesto, četrta pa je bila tudi mešana štafeta mlajših mladincev in mladink v disciplini 4 x 100 metrov (51,48). Pred Prvenstvom Slovenije v štafetah so v Radovljici potekale kvalifikacije za APS za mladinske in članske kategorije. Na 200 metrov je Nejc Po-vše ob močnem protivetru - 2,4 m/s vseeno zmogel do novega osebnega rekorda 23,75 sekunde, kar je zado- stovalo za četrto mesto. S tem dosežkom je skočil na šesto mesto klubske lestvice, na kateri na razdalji 200 metrov kraljuje Gregor Breznik (21,19). Visoko na klubski lestvici se je v aprilu zavihtela tudi Nika Šter, ki je 18. aprila nastopila na kvalifikacijah za APS za mladinske in članske kategorije v Šentjurju. Ob zmagi v teku na 300 metrov s časom 42,87 sekunde je izboljšala osebni rekord, na klubski lestvici pa skočila na peto mesto. Na Prvenstvu Slovenije v dolgih tekih v Šentjurju je nastopila pionirka Ana Jarc Ločnikar, ki je sploh prvič nastopila v teku na 3000 metrov. Po dobrem začetku so se po dveh tretjinah proge pojavile težave z dihanjem, zaradi česar je bila že na robu odstopa, a po nekaj korakih hoje je s tekom nadaljevala ter osvojila deseto mesto s časom 13:08,71. Metalci pod vodstvom trenerja Danila Emberšiča so prvomajske počitnice izkoristili za priprave na Hrvaškem, saj atlete v maju čaka kar devet tekmovanj državnega ranga v različnih starostnih kategorijah. Pričakovanja in cilji so po uspešnem uvodu v sezono 2021 seveda visoki. Domen Jarc LETNIK LXI | MAREC 2021 | ŠTEVILKA 3 slamnik | 35 slamnik@kd-domzale.si Zmagovita sezona z mladimi biatlonci in nastopi na svetovnih prvenstvih Sezona 2020/2021 je končana. Sezona, ki je bila zelo nepredvidljiva ter zahtevna in kljub vsemu, uspešna za Smučarski klub Ihan. smučarski klub ihan Zagotovo je uspeh imeti kar štiri biatlon-ce na svetovnih prvenstvih, ob dejstvu, da je bil uvrščen tudi peti, Matic Repnik, ki zaradi bolezni ni mogel nastopiti v svetovni juniorski konkurenci. Tako je na svetovnem članskem prvenstvu v biatlonu na Pokljuki nastopil Klemen Bauer, na svetovnem mladinskem in junior-skem prvenstvu v biatlonu v avstrijskem Obertilliachu pa so nastopili kar trije Ihanci, Lovro Planko, Drejc Trojer in Pavel Trojer. Epidemija koronavirusa nam je žal skozi celotno sezono 'narekovala' naše aktivnosti, ki so bile včasih zelo omejene, na žalost tudi povsem ustavljene in bile hkrati tudi z veliko mero iznajdljivost, predvsem trenerjev kluba (Aleš Gregorič, Ivo Gudlin, Eva Zupan in Lucija Krapež), realizirane nad pričakovanji. Odraz skupnih prizadevanj naših trenerjev, vseh članov kluba in staršev tekmovalcev so bili odlični nastopi naši tekmovalcev na mednarodnih tekmovanjih (biatlon: Klemen Bauer, 4. mesto s slovensko člansko moško štafeto v češkem Novem Mestu, Lovro Planko, 4. mesto s slovensko juniorsko štafeto v avstrijskem Obertilliachu, Pavel Trojer, 12. mesto na posamični preizkušnji v av- OBČINA DOMŽALE strijskem Obertilliachu, Tadej Rep-nik, 1. mesto med mladinci na Alpskem pokalu na Pokljuki ...) kot tudi na domačih biatlonskih in tekaških tekmah (Lovro Planko, 1. mesto med juniorju na državnem prvenstvu na 30 km, Mark Marinšek, 4. mesto med starejšimi mladinci na državnem prvenstvu na Pokljuki na 20 km ...). Seveda je bil največji grenak priokus sezone, da so bili najmlajši tekmovalci glede na odločitev pristojnih državnih organov izločeni iz tekmovanj v biatlonu in delno tudi v teku na smučeh. A za njih bo priložnosti še zagotovo dovolj, že v naslednji sezoni. Z velikim veseljem torej poročamo o uspehu v pokalu RS v biatlonu, kjer smo v skupnem klubskem seštevku dosegli odlično 2. mesto in v posebni klubski razvrstitvi - delo z mladimi, odlično 1. mesto. Pred vrati je že nova sezona 2021/2022. Želimo si, da bo drugačna, torej sezona, kot jih poznamo iz preteklih let in da bomo lahko v Zlata mladinca Težko atletskega kluba Domžale V nedeljo, 28. marca, je v Kranju potekalo mladinsko državno prvenstvo v olimpijskem dviganju uteži. tak domžale Letošnje državno prvenstvo ni bilo običajno, saj so tekmovalci zaradi protikoronskih ukrepov tekmovali brez podpore in spodbud gledalcev. Kljub temu so mladinci in mladinke prikazali odlične nastope, med katere vsekakor spadata tudi nastop Roka Oreška in Aleksa Prašnikarja iz Težko atletskega kluba Domžale. Rok Orešek je osvojil zlato medaljo v kategoriji do 73 kg, Aleks Prašnikar pa je osvojil zlato medaljo v kategoriji do 81 kg. Na tekmovanju se je posebej izkazal Rok Orešek, ki je dvignil 80 kg klubu ponovno sledili našim osnovnim ciljem, vzgoja otrok in mladine v biatlonu in teku na smučeh, ter vrhunski šport, ki bodo realizirani z nastopi na mednarodnih in domačih tekmovanjih. Glavni cilji sezone so zagotovo nastopi naših tekmovalcev na zimskih olimpijskih igrah v Pekingu na Kitajskem, na svetovnem mladinskem in juniorskem prvenstvu v biatlonu v ZDA, na EYOF v biatlonu in teku na smučeh ter ponoven naskok na zmagovalne stopničke pokala RS v biatlonu. Ob koncu sezone 2020/2021 se družbam Telekom Slovenije, Gen-I in Omicron ter ostalim donator-jem v imenu vseh članov kluba zahvaljujemo za prejeto finančno pomoč, ki nam je, kljub zahtevnim časom, omogočila naskok na sam vrh. Osvojeni vrhovi naših tekmovalcev so vidni na spletni strani http:// www.tsklub-ihan.si/index.html in na Facebook profilu https://www. facebook.com/SKIHAN Matjaž Pavovec Foto: Igor Čučnik Uspešni v namiznoteniški ligi in tudi sicer Po krajšem (korona) odmoru so se nadaljevala tekmovanja v slovenskih namiznoteniških ligah. nts menges Imamo eno ekipo v elitni, prvi ligi, ter eno ekipo, ki nastopa v drugi slovenski moški nami-znoteniški ligi - obe ekipi sta v primerjavi z lansko sezono pomlajeni. Prva ekipa je v kratkem času nanizala dve pomembni zmagi, prvo proti favorizirani prekmurski ekipi Kema Puconci v pravem maratonskem in zelo dramatičnem dvoboju (5:4) ter v poteku in 90 kg v sunku (biatlon: 170 kg). S tem je popravil svoj osebni rekord v potegu in biatlonu. Na tekmovanju ju je spremljal trener Anže Kosmač, ki je bil z nastopom zelo zadovoljen. Poudaril je, da so osvojene medalje plod težkih treningov in izvedenega pripravljalnega programa, ki ga je sestavil posebej za nastop na državnem prvenstvu. Roka Oreška in Aleksa Pra-šnikarja je pohvalil tudi predsednik Težko atletskega kluba Ivan Peterca in povedal, da sta zlati medalji odlična spodbuda za nadaljnje pridno treniranje in osvajanje novih odličij. Naši reprezentantki, ki se bosta na Portugalskem borili za namiznoteniško olimpijsko vstopnico v Tokiu; Katarina Stražar (levo) in Ana Tofant (desno), v sredini trener David Orešnik. drugo proti primorski ekipi NTK Ar-rigoni iz Izole (5:3) - obe tekmo sva sodila mednarodni namiznoteniški sodnik Janez ter republiški sodnik Luka, delegat je bil Jože Mlakar, ekipo je odlično vodil trener Gregor Go-stiša. In nenadoma so se odprle možnosti celo za uvrstitev med najboljše štiri ekipe ter nastop na zaključnem turnirju Final four. Cilj naše druge ekipe pa je uvrstitev najmanj na sredino drugoligaške lestvice, vsako mesto višje pa bo super potencial za naslednjo sezono. V juniju bomo v novi mengeški športni dvorani organizirali (prestavljeno) državno člansko prvenstvo, ostala tekmovanja v času pisanja tega prispevka še nimajo točnejših datumov. Na vsa tekmovanja se dobro pripravljamo, treniramo po navodilih, lahko pa potrdim, da je mo- tivacija velika in da v klubu nismo imeli usipa, celo dodatni vpis, kar je zelo spodbudna novica. Še ena zelo spodbudna novica (in pokazatelj odličnega dela v našem klubu) je iz vrst ženske članske reprezentance. Ana Tofant in Katarina Stražar sta bili (edini iz Slovenije) prijavljeni na kvalifikacije za olimpijske igre v Tokiu. Pod vodstvom Daniela Šarlaha se bosta odpravili v Guimaraes na Portugalskem, kjer bodo potekale evropske olimpijske kvalifikacije. Dekleti sta se pripravljali v domačem okolju pod vodstvom trenerja Davida Ore-šnika. Naš para-namiznotenisač Luka Trtnik se je udeležil izredno močnih mednarodnih priprav v Laškem. V glavnem tam trenira izbrana vrsta Velike Britanije, ki je trenutno velesila para-namiznega tenisa na svetu. Mladi Domžalčan Luka si je kot član slovenske reprezentance izboril mesto z dobrimi predstavami na zadnjem evropskem prvenstvu in vsakodnevnim treningom v Mengšu. Poleg glavnega trenerja Davida je za Lukov preboj na mednarodno sceno najbolj zaslužen tudi trener reprezentance Ožbej Poročnik. Srečno, Luka, na najprestižnejšem mednarodnem tekmovanju v Laškem, ki bo v maju 2021! Več o tem ter ostalih dogodkih v naslednji številki Slamnika. Za zaključek pa še povabilo: veseli bomo, če se nam pridružite v Namiznoteniški sekciji Mengeš (NTS Mengeš) ter spoznate vse čare igranja namiznega tenisa - bodisi kot igralec/igralka ali pa kot bodoči namiznoteniški sodnik/sodnica. Treningi potekajo v naši dvorani v Mengšu (Slovenska cesta 39, poleg slaščičarne Flere). Dodatne informacije glede treningov so na voljo pri trenerju Davidu (031 502 157), glede organizacij, sojenja in vodenja namiznoteniških tekmovanj pa pri našem mednarodnem namizno-teniškem sodniku Janezu (031 612 835). Besedilo in foto: Janez šport na kratko JUDO GOLOVEC Vadba na tatamiju, prek spleta in na prostem V času epidemije covida-19 judo-isti kombinirajo treninge, veliko pa se posvečajo vadbi v naravi, ki je primerna za vse otroke. Rezultati nacionalne raziskave o fizičnem stanju otrok in mladostnikov ter posledicah lock downa (2020) so alarmantni in kažejo na upad gibalne učinkovitosti in naraščanje debelosti slovenskih otrok. Zaradi socialne izoliranosti se poslabšuje tudi njihovo psihično zdravje. Zato je nujno, da otroci ostanejo gibalno aktivni. Nekaj zanimivih vadb na prostem, primernih za vsakogar: • Rahel tek ali hoja na trim stezi (10 min) • Ogrevanje vseh sklepov • Izpadni korak naprej in v stran (10 korakov) • 25 počepov • 25 trebušnjakov • 25 sklec • 25 sonožnih skokov v dolžino • Raztezanje Ne pozabite na raztezanje ob koncu in na zadostno hidracijo! Besedilo in foto: Judo Golovec MARJAN BOLHAR TEAM Ustvarjamo zmagovalce Klub borilnih veščin Domžale in Marjan Bolhar, eden najuspešnejših svetovnih mojstrov kickboxinga in nosilec številnih nagrad in priznanj, hkrati pa tudi ambasador športa, ne počivata. V okviru možnosti ob upoštevanju vseh ukrepov, povezanih z epidemijo, nadaljujejo svoje aktivnosti. Marjan Bolhar in celotna ekipa se trudijo, da zainteresiranim predajamo vse znanje, ki ga imajo in zato vabijo v Team Bolhar, kjer ustvarjajo zmagovalce. Vse, ki jih tovrstni športi, lahko tudi le kot rekreacija, zanimajo. Med aktivnostmi, ki jih tradicionalno pripravljajo, je letos tudi pripravljalni kamp v Kranjski Gori konec aprila, o katerem bomo več napisali v naslednji številki. Tokrat lahko zapišemo le, da je bila skrb namenjena tako boksu kot kickboxu, organizatorji pa niso pozabili niti na prijateljevanje in druženje. Vera Vojska 36 | slamnik številka 3 | marec 2021 | letnik lxi objave slamnik@kd-domzale.si Ni smrt tisto, kar nas loči, in življenje ni, kar druži. nas. So vezi. močnejše. Brez pomena zanje so razdalje, kraj in čas. (Mila Kačič) v spomin atiju in mami 19. avgusta 2003 se je poslovil od nas Anton Prislan iz Štude pri Domžalah 2. maja 2020 pa se mu je v večnosti pridružila še žena Kristina Prislan iz Štude pri Domžalah Pogrešamo vaju. Hvala vsem, ki postojite na njunem grobu in ju ohranjate v lepem spominu. Darja z družino Je čas, ki da, je čas, ki. vzame. Je čas, ki. celi rane. In je čas, ki. nikoli ne mine, ko zasanjaš se v spomine. zahvala Svojo življenjsko pot je v 83. letu starosti sklenila naša draga mama, babica, prababica, sestra in teta Rozalija Zelko rojena Lipič iz Češenika Zahvaljujemo se vsem sorodnikom, sosedom in prijateljem ter Turističnemu društvu Turnše Češenik, Medobčinskemu društvu invalidov Domžale, Društvu upokojencev Vir in Šoli zdravja iz Doba za izrečena sožalja, podarjeno cvetje ter sveče in svete maše. Hvala gospodu župniku Juretu Ferležu in Pogrebni službi Vrbančič. Za pomoč in nego pa iskrena hvala patronažni sestri Martini in negovalki Tjaši. Mama, hvala za vse. Ostajaš v naših srcih in spominih. Pogrešamo te. Vsi tvoji Življenje mine. Najdražji ostanejo in živijo v naših spominih. * v spomin 10. aprila je minilo pet let, odkar se je poslovila naša mama Ivanka Prelovšek roj. Novak z Vira pri Domžalah 23. februarja je minilo 15 let, odkar nas je zapustil naš ata Tomaž Prelovšek z Vira pri Domžalah Pogrešamo vaju, zato hvala vsem, ki postojite ob njunem grobu in ju ohranjate v lepem spominu. Hči Andreja z družino zahvala V 91. letu starosti smo se 25. marca poslovili od moža, očeta, dedka in pradedka Stanislava Sušnika z Vira Njegovo življenje so prepletale lepote gora in ljubezen do domačih. Na zadnjo pot ga je pospremilo čudovito prepleteno cvetje Cvetličarne Nuša in lepo izbrane besede župnika Aleksandra Ureka iz župnišča Vir, za kar se jima iskreno zahvaljujemo. Hvala za tolažilne besede vsem sosedom, prijateljem in znancem. Za tople besede se zahvaljujemo tudi Društvu upokojencev Vir, Zvezi borcev Vir, sekciji kolesarjev in balinarjev Vir, Društvu narodnih noš Domžale in Planinskemu društvu Domžale. Ob tej priliki pa bi se zahvalili tudi kvartetu Grm za lepe in čustveno izvedene pesmi. Poleg njih pa bi podali posebno zahvalo ansamblu Saša Avsenika za melodije, ki so našega moža, očeta, dedka in pradedka pospremile v večnost. Žalujoči žena Marjeta, sin Stanko ter vnuka Jure in Špela z družino Hiša tiha je postala, ko si vzela od nas slovo, v srcih bolečina je ostala, ki. prenehala ne bo. v spomin 18. aprila je minilo 10. leto, kar nas je zapustila Marija Kiselak iz Turnš pri Dobu Hvala vsem, ki se je spominjate. Vsi njeni zahvala V 85. letu starosti se je od zemeljskega življenja poslovil in odšel k stvarniku naš dragi Janez Hribar s Homca Zahvaljujemo se vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste nam v času njegove bolezni nudili oporo in nam stali ob strani. Hvala vam za pisna in ustno izrečena sožalja, darove za svete maše in cerkev, za podarjeno cvetje in sveče. Hvala gospodu župniku Gašperju Mavku, Pogrebni službi Vrbančič in pevcem kvarteta Grm za izvedbo pogreba. Posebej pa se zahvaljujemo zdravstvenemu osebju UKC Ljubljana za vso skrb zanj in oporo nam v času njegovega zdravljenja. Hvala vsem, ki ste bili v mislih z nami v teh težkih trenutkih. Vsi njegovi Ko pošle so ti moči, zaprla trudne si oči, in čeprav spokojno spiš, z nami še naprej živiš. zahvala V 83. letu starosti nas je zapustila naša draga mama, sestra in teta Breda Brojan rojena Šubelj iz Domžal Iskrena hvala vsem sorodnikom, sosedom in prijateljem za izrečena sožalja, darovano cvetje, sveče in svete maše. Hvala gospodu župniku Klemenu Svetelju, pevcem in Pogrebni službi Vrbančič za lepo opravljen obred. Še enkrat hvala vsem, ki ste jo imeli radi. Sin Marko a Naj bo spokojen, sladek spanec tvoj, prinese blaženega naj miru, v srcih nosili bomo te s seboj, spominjali se bomo dni, ko bil si tu. zahvala Svojo življensko pot je v 79. letu starosti sklenil naš dragi mož, ata, brat in stric Lojze Mav iz Spodnjih Jarš pri Domžalah Iskrena hvala vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, znancem in ostalim za izrečena sožalja, darove za svete maše in sveče. Zahvaljujemo se g. župniku Matjažu Križnarju za lepo opravljen pogrebni obred in pevcem za njihovo petje ob slovesu. Večno bo živel v naših srcih. Vsi njegovi Tako tiho, skromno si živel, takšno tudi si življenje imel, zdaj rešen vseh si bolečin, za teboj ostal bo lep, a boleč spomin. zahvala V 84. letu smo se 13. marca 2021 poslovili od našega dragega moža, očeta, dedija, brata, strica Matej Jeretina - iz Radomelj Iskreno se želimo zahvaliti vsem, ki ste nam ob žalostnih trenutkih stali ob strani in čutili z nami. Hvala vam za vsak iskren stisk roke, za vse tople in sočutne objeme. Hvala vsem, ki ste darovali cvetje, sveče in darove za svete maše. Posebna zahvala g. župniku Janezu Jarcu za lep obred. Hvala vsem in vsakemu posebej, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti. Žalujoči: vsi njegovi Mato Mirno in spokojno si zaspal, in v večni sen odpotoval, naj bo srečno tvoje potovanje in pogosto vračaj se nam v sanje. V 94.letu se je poslovil naš dragi ata Nace Rode z Rodice Ob izgubi dragega ata se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in prijateljem, gasilcem PGD Jarše - Rodica, g. župniku Matjažu Križnarju in Pogrebni službi Vrbančič. Hvala iz srca. Vsi njegovi Domžale, 30. marca 2021 Glej, zemlja si je vzela, kar je njeno, a kar ni njeno, si ne more vzeti.. In to, kar je neskončno dragoceno, je večno in nikdar ne more umreti. zahvala Z globoko žalostjo sporočamo, da nas je v 74. letu, dne 22. februarja 2021, zapustila naša draga žena, mami, babica in teta Urška Pustotnik iz Preserij pri Radomljah Sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem se iskreno zahvaljujemo za izrečena sožalja, darovano cvetje in sveče. Žalujoči: mož, sin in hčerka z družinama ter sorodniki Ti ne veš, kako pogrešamo te mi. Spočij si trudne zdaj oči, za vse še enkrat hvala ti. ñ zahvala Svojo življenjsko pot je v 81. letu ^f starosti sklenila naša draga žena, mama, babi, tašča, sestra in teta Majda Košak iz Domžal Iskrena hvala vsem, ki ste jo pospremili na njeno novo pot! Žalujoči: vsi njeni LETNIK LXI | MAREC 2021 | ŠTEVILKA 3 slamnik@kd-domzale.si slamnik | 37 OBJAVE Edini, ki ostane močan nad vsem, edini cvet, ki ne oveni, edini val, ki. se ne razbije, edina luč, ki. ne ugasne. Svojo življenjsko pot je v 88. letu starosti sklenil naš dragi mož, oče, dedek in pradedek Velja Lazarevic Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in sosedom za izrečena sožalja in sveče. Hvala tudi dr. Mariji in Marku Starbeku, patronažni službi, zdravstvenemu osebju ZD Domžale in Pogrebni službi Vrbančič. Vsi njegovi Srce je omagalo, tvoj dih je zastal, a nate spomin bo večno ostal. ZAHVALA V 56. letu se je od nas tiho poslovil naš ljubi Janez Janežič iz Domžal Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem za izrečena pisna in ustna sožalja, darovano cvetje in sveče. Lepa hvala tudi Pogrebni službi Vrbančič, pevcem, zaigrani Tišini, Marjeti Lovšin za prelep govor in vsem, ki ste bili z nami v mislih v teh težkih trenutkih. Skupaj z nami ga ohranite v lepem spominu. Tvoji: žena Sabina ter hčeri Maja in Jana z družinama Ne jokajte na mojem grobu, le tiho k njemu pristopite, pomislite, kako trpel sem, in večni mir mi zaželite. ZAHVALA V 75. letu nas je po dolgi hudi bolezni zapustil naš najdražji Tone Volf z Rodice pri Domžalah Zahvaljujemo se vsem, ki ste nam v najtežjem času stali ob strani in pomagali. Hvala za izrečena sožalja, sveče, cvetje in ostalo pomoč. Posebna zahvala patronažni sestri Tanji Kralj, dr. Olgi Ložar ter onkološkemu inštitutu. Hvala tudi g. župniku Mateju Križnarju, Pogrebni službi Vrbančič, cvetličarni Tratnik ter Marinki Mošnik za napisan govor. Zelo te pogrešamo in vedno boš z nami. Vsi, ki te imamo radi Je čas, ki da, in je čas, ki vzame. Pravijo, da je čas, ki. celi rane. In je čas, ki. nikdar ne mine, ko zasanjaš se v spomine. Spomin je kot pesem, ki v srcih odzvanja spomin je kot cvet, ki nenehno poganja, spomin je svetloba, ki dušo obliva, spomin je ljubezen, ki v srcih prebiva. ZAHVALA Svojo življenjsko pot je v 79. letu sklenila naša draga mami, mama, sestra in tašča Marija Cencelj roj. Cerar iz Laz pri Dobu Iskrena hvala vsem, ki ste njej in nam na tej poti stali ob strani. Hvala vsem vam, ki ste posedeli ob njej, hvala, ker ste ustavili korak ... podali roko ... izrekli besedo tolažbe. Hvala vam za izrečena sožalja in darove. Vsi njeni Ko pošle so ti moči, zaprla trudne si oči. Čeprav spokojno spiš, z nami še naprej živiš. ZAHVALA V 92. letu starosti nas je zapustila naša draga mami, babica, prababica, svakinja in teta Marija Cajhen s Pšate Iskrena hvala vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem za izrečena sožalja, darove in sveče. Hvala tudi g. župniku Marku Jeromlu in g. Bogdanu Dolencu ter Pogrebni službi Vrbančič za poslovilni obred. Posebna zahvala za nego in skrb vsemu osebju Doma upokojencev Domžale. Vsi njeni Ni več hrepenenja, ni več bolečin. Ob boku njegovem v miru zdaj spi. ZAHVALA V 87. letu starosti se je poslovila naša draga mami, babica, prababica, sestra in teta Antonija Muzga rojena Mivšek iz Depale vasi pri Domžalah Iskrena hvala vsem, sorodnikom, prijateljem in znancem, ki ste nam izrekli sožalja, darovali cvetje, sveče, darovali za cerkev ter našo mamo pospremili na njeni zadnji poti. Hvala župniku g. Klemenu Svetelju za lepo opravljen obred in govor ter pevski skupini Krt za doživeto odpete pesmi. Žalujoči: vsi njeni Čudno, kako prazen je svet, ko umre en sam človek. (Dante Alighieri) ZAHVALA V 81. letu nas je zapustila naša draga mami, babi in prababica Hilda Žežko Od nje smo se poslovili 17. aprila 2021 v Dobu. Iskrena hvala vsem sorodnikom, sosedom, sodelavcem, prijateljem, Rdečemu križu Domžale in Dob ter Sindikatu delavcev prometa in zvez za tople besede, cvetje in sveče. Hvala tudi g. župniku Juretu Ferležu ter Pogrebni službi Vrbančič in tudi pevcem, ki so poskrbeli za nepozabno slovo. Vsi njeni SPREJEM OBJAV Zaradi trenutne epidemiološke situacije objave zahval in v spomin sprejemamo pisno v nabiralnik pri vhodu z zadnje strani oziroma po e-pošti: slamnik@kd-domzale.si. Osebna oddaja je možna le po predhodnem dogovoru. Spremljajte obvestila Kulturnega doma Franca Bernika Domžale in spletno stran www.kd-domzale.si POIŠČITE NAS TUDI NA FACEBOOKU SLAMNIK GLASILO OBČINE DOMŽALE V SPOMIN Ignaciju Rodetu Na začetku pomladi se žal poslavljamo še od enega člana Prostovoljnega gasilskega društva Jarše - Rodica. Ignacij Rode se je rodil 31. julija 1927 na Rodici pri Domžalah očetu Andreju in mami Frančiški kot drugi izmed sedmih otrok. V zgodnji mladosti je dokončal osnovno šolo v bližnjih Jaršah, nato pa se je vpisal v takratno meščansko šolo v Domžalah in dokončal nižjo gimnazijo. V času vojne leta 1944 se je v Wolfsbergu na avstrijskem Koroškem izučil za kovača. Po vojni je med letoma 1946 in 1948 delal kot nabavni, ko so gradili železniško progo med bosanskima mestoma Šamac in Sarajevo. Prvo redno zaposlitev je dobil v bližnji tovarni Toko, kjer je med drugim šival tudi žoge. V življenju se mu je takrat nasmehnila sreča, saj je tam spoznal svojo življenjsko sopotnico Antonijo. Njuno življenje ni našlo nasprotij, tako sta se 11. aprila 1953 tudi poročila in v zakonu so se jima rodili štirje otroci. V jeseni njegovega življenja so mu bile v ponos njegove tri vnukinje in dve pravnukinji. Svoj dom so si ustvarili na rodni Rodici, na domačiji Vadamovih. Njihov dom je v bodoče postal nekakšno središče na Rodici. Tam se je v njihovem sadovnjaku zbiralo vedno veliko otrok, kar je Nace vedno pospremil z veliko radosti in dobre volje. Nace je svojo novo zaposlitev potem našel v tovarni In-duplati v Jaršah, tudi tam je opravljal delo nabavnega in šoferja. S svojo delovno vnemo je bil vse do upokojitve vseskozi zelo vpet v samo delo tovarne. Tovarna Induplati Nacetu ni bila samo zaposlitev. Skupaj s prenekaterimi sodelavci so našli čas tudi za prosveto. Tako je v letu 1957 v okviru TVD Partizan Induplati Jarše sodeloval pri uprizoritvi igre Josipa Jurčiča z naslovom Domen. V tem letu se je Nace prvič srečal z gasilstvom, postal je član Prostovoljnega industrijskega gasilskega društva Induplati. Svoje znanje je v Prostovoljno gasilsko društvo Jarše - Rodica prenesel v letu 1969. V času svojega udejstvovanja v PGD Jarše - Rodica je dosegel čin gasilca II. stopnje. Bil je član upravnega in nadzornega odbora, opravljal je funkcijo predsednika nadzornega odbora in bil med letoma 1994 in 2001 podpredsednik našega društva. Za vse svoje delo in predanost je bil odlikovan z značko za dolgoletno delo - za 60 let, postal je prejemnik kipca sv. Florijana, priznanja Gasilske zveze Domžale II. stopnje in plakete gasilskega veterana. Od leta 2004 je bil častni član PGD Jarše - Rodica. Skupaj z vsemi ostalimi starejšimi gasilci je bil večkratni udeleženec pokalnih, regijskih in državnih tekmovanj. Rezultati ob vsem vloženem trudu niso nikoli zaostajali. Veselja pa ni našel le v gasilstvu. Kot ključar je svoje obveznosti aktivno opravljal več kot 30 let v domači župniji Jarše. Svoj mir je večkrat našel v naravi, v hribih. Prehodil je celotno slovensko transverzalo, večkrat osvojil našega največjega očaka, Triglav. Posebno poglavje je v njegovem življenju zaznamoval nogomet. Rodičani so imeli kmalu po vojni svoj nogometni klub v Grobljah, pri bivšem zadružnem domu pa svoje nogometno igrišče, in gonilna sila vsega je bil Nace. Kot trener članske nogometne ekipe Induplati se je izkazal tudi v zgodnjih 60. letih. Med letoma 1993 in 1996 je bil zelo dejaven v dramski skupini Kulturnega društva Groblje. V tem času je v različnih vlogah pomagal uprizoriti igre Naše mesto, Pri Hrastovih in Micki je treba moža. Nace je bil človek širokega srca. Mnogo ljudem je pomagal, naredil nemalo uslug in vsekakor pustil velik pečat v srcih Rodičanov in Jaršanov, še posebej tudi sodelavcev v Induplati Jarše. Za Nacetom v našem društvu ostaja praznina, ki jo je težko nadomestiti. S svojim znanjem in izkušnjami je društvu prispeval skupaj z ostalimi člani mnogo dobrih stvari. Na Naceta nas bodo vedno vezali lepi spomini. Pozitivna naravnanost, dobra volja in humor. Z vsem tem nam je vedno popestril naša druženja in srečanja. Vadamov Nace, kot smo ga v naši sredi večkrat imenovali, je v našem društvu pustil velik del svojega življenja, del, ki se imenuje Prostovoljno gasilsko društvo Jarše - Rodica. Na koncu vsem domačim in svojcem v imenu društva izrekamo globoko sožalje. Nace, hvala in zadnji gasilski pozdrav, Na pomoč! Predsednik PGD Jarše - Rodica Robert Koščak 12 | slamnik objave | pisma bralcev ŠTEVILKA 4 | APRIL 2021 | LETNIK LXI slamnik@kd-domzale.si V SPOMIN Marti Železnik V četrtek, 22. aprila 2021, smo se na domžalskem pokopališču poslovili od naše drage tovarišice, sosede in prijateljice Marte Železnik. Vse tri besede, ki jo tako zelo zaznamujejo, obstajajo med Slovenci od nekdaj in so bile zapisane že v starih spisih, da najlepše opišejo dragoceno osebo. Rodila se je v noči med desetim in enajstim majem 1941 leta, torej v težke vojne čase, kot druga hči v družini Grčar. Oče se je pridružil odporu proti okupatorju, bil izdan in zato leta 1943 izseljen v delovno taborišče Bottrop, daleč na severozahodu Nemčije. Leta 1944 so zavezniki bombardirali vojno industrijo in pri tem je umrlo veliko prisilnih delavcev, med njimi tudi Martin oče. Tako je Marti postala vojna sirota. Zmeraj si je želela obiskati ta kraj, zato je poiskala vse podatke in listine, da je lahko pred leti z možem Ivanom obiskala očetov grob. Ne bom pozabila, kako ponosna in notranje pomirjena mi je po vrnitvi pokazala fotografijo preproste plošče, enake med enakimi, položene v trato v čudovito urejenem spominskem parku. Z vso napredno družinsko dediščino se je zato včlanila v ZB NOB občine Domžale KO Simona Jenka in bila od leta 2013 do poletja 2016 njena predsednica, ko ji je njeno nadaljnje neutrudno in vestno delo onemogočila nenadna in težka bolezen. Če poskusim povzeti, kar so mi povedali sosedje, je bila naša Marti 'ena sama dobrota'. Pomagala nam je, še preden smo jo zares prosili. S sončno in nalezljivo dobro voljo nas je povezovala v prijateljsko in solidarno skupnost. Rada je imela življenje, ljudi in živali, saj je znala govoriti v njihovem jeziku, zato so bile v njeni družbi krotke in prijazne. Najtežje se mi je posloviti od Marti, kot od naše družinske prijateljice, ki je nadaljevala tradicijo iz tridesetih let prejšnjega stoletja iz roda v rod povezanih obeh družin. Tako kot je nesebično lajšala starostne in bolezenske tegobe svoji in moževi mami, je pomagala mojim starim staršem. Posebej pa je na neki način posvojila mojega sina Igorja in ga podprla na poti v samostojnost. Ničkolikokrat je pritekla, posedela za kratek čas v naši kuhinji, da mi je s ponosom povedala, kaj so dosegli najprej njeni otroci, pozneje pa vnukinji in vnuk. Draga Marti, zelo te bomo pogrešali. Počivaj v miru! Za KO ZB Simona Jenka, za sosede in prijatelje Manica Perdan Ocepek V SPOMIN Janji Bevc prostovoljki MDI Domžale Kjerkoli si zdaj - naj te sreča poišče! V svetlobi naj tvoje bo zdaj bivališče! Ljubezen, ki obilno si nam jo dajala, za vedno v vseh naših srcih bo ostala! V 73. letu nas je prezgodaj zapustila naša poverjenica in prostovoljka Janja Bevc. V Medobčinsko društvo invalidov Domžale se je včlanila leta 2003, več kot 15 let pa je požrtvovalno skrbela za naše člane. Vsakega invalida, ki ga je imela na svojem seznamu, je dobro poznala, vedela je za njegovo zdravstveno, socialno in osebno stanje, vse pa se ji tudi skrbno zapisovala in o tem poročala na društvu. Vedno smo bili veseli njenih gosto, na roko popisanih listov, kjer je zapisala vse podatke, ki bi jih morali v društvu vedeti o določenem članu, saj smo na ta način lahko primerno ukrepali, obenem pa nam je s tem vsakič znova dala vedeti, da so naši člani v dobrih rokah, saj je njeno zavzemanje zanje kazalo, da ji je resnično mar za soljudi. Ne le, da jih je skrbno obiskovala, pomagala jim je tudi, da so se vključevali v vse druge posebne aktivnosti in socialne programe, ki jih nudi društvo. Tako je številnim socialno ogroženim in težkim invalidov pomagala priti do finančnih pomoči, prehranskih paketov, darilnih kartic in nujno potrebovanih okrevanj. Vseskozi je bila tudi pripravljena sodelovati v organih društva, udeleževala se je predavanj, pomagala je na srečanjih, ki smo jih organizirali, tako na tradicionalnem prazniku invalidov v Športni dvorani Domžale kot na prijateljskih balinarskih tekmovanjih, po potrebi pa je za obiskovalce tudi kaj spekla. Po njeni ideji in vztrajnem vzpodbujanju se je leta 2017 v društvu oblikoval tudi ženski pevski zbor, za katerega je v hipu nabrala 10 članic, ki jih je družilo veselje do petja. Zboru je služila tudi kot nekakšna vodja, saj je prevzela vse operativne funkcije, se neprestano usklajevala s pevovodjo in obveščala pevke, poleg tega da je tudi rada zapela. Vse to je počela z vsem svojim srcem, čeprav je imela še polno drugih skrbi, saj je morala poskrbeti tako za svoje kot tudi za moževo zdravje. Ko smo izvedeli, da je zbolela, smo vsi na društvu upali na najboljši razplet, a žal je usoda hotela drugače in jo prekmalu vzela. Ker se je vse odvilo tako hitro, se ji niti nismo uspeli zahvaliti za vsa dobra dela, ki jih je tekom let opravila kot prostovoljka v našem društvu. Draga Janja, iz dna srca se ti zahvaljujemo za tvojo dobrosrčnost, predanost in trdo delo, predvsem pa toplino, ki si jo neprestano oddajala. Resnično nam je hudo, da te ni več z nami, in težko bomo zapolnili praznino, ki je nastala. Vodstvo MDI Domžale PISMA BRALCEV Uredništvo si pridržuje pravico do objave ali neobja-ve, krajšanja, povzemanja ali delnega objavljanja ne-naročenih prispevkov, v skladu s svojo uredniško politiko in prostorskimi možnostmi. Izjema so odgovori in popravki objavljenih informacij, ki bi lahko prizadeli posameznikovo pravico ali interes, kot to določa zakon. Prispevki za rubriko Pisma bralcev morajo biti opremljeni s polnim imenom in naslovom odgovorne fizične osebe (tudi v primeru institucij, organizacij, strank, društev ipd.) ter kontakt, na katerem je mogoče preveriti avtentičnost avtorja. Kakšen je interes Domžal po nadgradnji železnice? V zvezi z izredno sejo občinskega sveta glede nadgradnje železniške proge se pridružujem svetnikom po zahtevi za poglobitev železnice skozi center in nasprotovanju vsem invazivnim posegom v urbanistično tkivo Domžal ter po drugi strani tudi podpiram projekt s stališča uresničevanja trajnostne mobilnosti. Predvsem pa bi s tem dopisom želel podati še eno razmišljanje o predmetni zadevi, ki na seji ni bilo izpostavljeno, kar me malo čudi. Namreč kakšen je interes občine Domžale po nadgradnji železnice? Železnica je pred sto leti res pomenila razvoj občine; gradila se je industrija in s tem stanovanja ter družbena infrastruktura in občina je zrasla. Sprašujem pa se, kaj nadgradnja železnice pomeni za razvoj občine danes? Edina občina, ki se danes zares razvija, je Ljubljana, in ali nadgradnja železnice v bistvu ne podpira le razvoja Ljubljane, torej vedno več oziroma večina delovnih mest bo v Ljubljani, vse občine okoli nje pa postajajo predmestja in spalna naselja z Domžalami na čelu. Če potemtakem nadgradnja železnice podpira samo še večje dnevne migracije v Ljubljano, posledično manj družbene infrastrukture in delovnih mest v Domžalah, ali potem nadgradnja železnice res kaj prispeva k razvoju Domžal? Razvojna vizija Domžal je, da čim bolj ohranja obstoječa in spodbuja nastajanje novih delovnih mest v občini, tudi državne pisarne naj se vračajo, in ne da odtekajo v Ljubljano; krepijo in širijo naj se srednje šole; umeščajo naj se fakultete, podjetniški inkubatorji in pospeševalniki; razvija naj se kulturna in družbena infrastruktura itd. Trenutna prioriteta je ureditev in izgradnja centra Domžal, in sicer da se uredijo odprte javne površine in ustvarijo pogoji za pritok kapitala v center, torej center, ki bo privlačen in močan gravitacijski pol v občini tako za uporabnike kot za investitorje, in ki bo stimulativno okolje za podjetja, kulturo, gostinstvo, šolstvo, turizem ... Menim, da ni nobene vzročne povezave med nadgradnjo železnice in preobrazbo provincialnega predmestja - v vitalno urbano okolje, prej obratno. Namreč interes lokalne skupnosti je, da se v centru zgradijo trgi, parki, lokali, poslovni prostori in kulturne vsebine in da na delovno mesto prihajamo peš ali s kolesom, če že spodbujamo traj-nostno mobilnost; vendar pa, ker kapital prej naštetega praviloma ne gradi, je treba izraziti dobrodošlico tudi komercialnim vsebinam in stanovanjem v centru, ki oboji zdaj bežijo na obrobje, kjer so pogoji gradnje manj zahtevni. Torej, če strnem; če podpiramo projekt nadgradnje železnice, moramo obenem spodbujati nastajanje novih delovnih mest in koncentracijo programskih vsebin v lokalnem okolju. Danes so drugačni časi kot pred sto leti ob vzniku industrijske dobe; zdaj se razvoj usmerja v trajnostne modele, od katerih je poleg trajnostne mobilnosti eden bistvenih lokalno usmerjena, čim bolj samooskrbna skupnost. Miha Volgemut Nekaj gnilega je v občini domžalski Zdravo življenjsko okolje je dobrina, ki jo moramo trajno ohranjati. Zdi se, da se tega občinske oblasti ne zavedajo in dopuščajo ravnanja, ki so v škodo zdravju in dobremu počutju občanov. Ta ravnanja so nedopustna, ker so tudi v nasprotju z odloki in drugimi usmeritvami, ki jih je domžalska občina sprejela, so pa tudi v nasprotju z voljo prizadetih krajanov, ki jo z dopisi, peticijami in protesti naslavljajo na županov urad. Nekaj primerov. Pred sprejetjem občinskega prostorskega načrta oktobra 2018 je bilo celotno ureditveno območje ZB 13 Za-boršt namenjeno stanovanjskim površinam. Za severni del območja je bil s soglasjem krajanov izdelan občinski podrobni prostorski načrt, imenovan Brinje 1, ki je predvideval gradnjo poslovno stanovanjskih stavb. Kupec stavbnih zemljišč je dosegel spremembo tega dela območja za poslovne dejavnosti, namenjene celostni obravnavi tovornih vozil, obremenjujoči s hrupom in škodljivimi emisijami v okolje. Prizadetim občanom, ki s tem ne soglašajo, je ostal samo še referendum. Zakaj je treba v naši občini najboljše lokacije in najkvalitetnejša kmetijska zemljišča, kakršno je bilo pred izgradnjo kami-onskega terminala na Podrečju, žrtvovati umazanim, okoljsko spornim dejavnostim. Podobna zgodba je z zbiralnico in sortirnico kovinskih odpadkov v stanovanjskem predelu Doba. Odlok o občinskem prostorskem načrtu izrecno določa, da so tam izključujoče (niso dopustne) proizvodne dejavnosti, ki vključujejo manipulacij-ske površine za tovorna vozila in gradbene stroje. V zbiralnico pa težki kamioni dnevno dovažajo odpadke, ki jih z bager-sko roko gradbeni stroji premetavajo v kovinske zabojnike. Neznosen hrup, rjast kovinski prah, ki se širi med hiše, izrabljena strojna olja, ki povzročajo smrad, ter neočiščene izcedne padavinske vode ustvarjajo nejevoljo in skrb za zdravje okoliških stanovalcev. Ti že dve leti z listo dvajsetih podpisov prosijo za pogovor pri županu, na katerem bi našli dogovor o ustrezni rešitvi. Ni jim še uspelo, kar kaže na skrajno brezobziren odnos občinskih odločevalcev do svojih občanov. Še dva primera nerazumnega ravnanja občinskih služb, ki zadevata polovico prebivalcev te občine. V skrbi za pitno vodo, ki jo črpamo iz podtalnice na mengeško-domžalskem polju, bi se moralo občinsko vodstvo že zdavnaj vključiti v razprave o nameravani gradnji centra za ravnanje z odpadki v suhadolski gramoznici. Nobeni zaščitni ukrepi ne morejo preprečiti verjetnosti, da bodo izcedne vode onesnažile podtalnico, ki bo iz naših pip pritekla čez nekaj desetletij. Edina možnost je zaprtje in sanacija zdajšnjega odlagališča odpadkov. Ob tem pa moramo počistiti še pred lastnim pragom. Na domžalskem polju neposredno ob črpališčih je neurejena vrtičkar-ska kolonija, ki kvari videz krajine, obenem pa zaradi nenadzorovane uporabe kmetijskih sredstev ter parkiranja avtomobilov ogroža podtalnico. Nisem proti organiziranemu vrtič-karstvu, ki pa mora biti v skladu z odlokom OPN izvedeno na podlagi strokovne podlage in ki izpolnjuje pogoje oddaljenosti manj kot 50 m od lokalne zbirne ceste ter manj kot 200 m od strnjenega naselja. Občina bi morala že zdavnaj ponuditi interesentom več urejenih vrtičkarskih naselij. Ob vseh teh nepravilnostih se mi dozdeva, da je z našo občino in njenim vodstvom nekaj hudo narobe. Jože Nemec Saga in agonija Zavoda za šport in rekreacijo Saga in agonija Zavoda za šport in rekreacijo traja že več let. O njej je na zadnjih sejah razpravljal tudi občinski svet. Ker je v zvezi s tem bil večkrat izpostavljen NK Domžale in tudi sam osebno, želim javnost na kratko seznaniti z naslednjimi dejstvi, ki temeljijo na dokumentaciji (in ne na pavšalnih obtoževanjih in blatenju), ki kažejo: Da je neodvisna revizija poslovanja ZŠRD v letih 2017-2020 razgalila številne in hude nepravilnosti v poslovanju ZŠRD v času, ko je bil direktor Uroš Križanič. Kar pet primerov ravnanja je opredeljenih z visoko stopnjo tveganja, gre za zelo resne nepravilnosti. Najhujša kršitev je nenamenska poraba okrog 130.000 evrov za investicijo v Park Martina Krpana, ki nikoli ni bila v NRP občine, načrtovana in izvedena brez potrebnih soglasij in umestitve v letne programe ter izvedena brez javnega naročila, pač pa drobljena na manjše enote in v celoti izvedena kot evidenčno naročilo, kar je eden največjih prestopkov poslovodstva v javnem zavodu. Da je bil v Letnem delovnem načrtu ZŠRD 2017, ki je bil sprejet na svetu zavoda, naveden razpis za oddajo s strani občine prenesenih zemljišč za namene izgradnje prepotrebnih nogometnih igrišč na stroške najemnika (gre za zemljišča, kjer je danes park); da pa je direktor Križanič že v oktobru 2017 samovoljno začel s projektom izgradnje parka Martina Krpana, Da je v neodvisni reviziji navedeno, da so posamezna dela tako pri gradnji Parka Martina Krpana kot tudi sicer za ZŠRD opravljali tudi najožji sorodniki občinskih svetnikov, ki so bili s tem neposredno vpleteni v poslovanje z zavodom in g. Križaničem, kar neposredno kaže na klientelizem, in upravičeno smo zaskrbljeni, kako posluje Občina Domžale na drugih področjih. Da ostaja brez pojasnila dejstvo, da občinski Nadzorni odbor ni opravil celovite revizije poslovanja zavoda, na katero ga je s konkretnimi navedbami spornih ravnanj pozval svet zavoda, pač pa je opravil le ozko revizijo enega samega segmenta poslovanja (to je ravnanje s stvarnim premoženjem), zato zaključek, da je s poslovanjem ZŠRD vse v redu, in je problem zgolj sodelovanje Zavoda z NK Domžale, dokazano nikakor ne drži. LETNIK LXI | MAREC 2021 | ŠTEVILKA 3 slamnik@kd-domzale.si slamnik | 39 OBJAVE | PISMA BRALCEV DRUŠTVO ZA MENTALNO ZDRAVJE 1000 LJUBLJANA Glavarjeva 47 E-pošta: zlatkojajcanin.dzm@gmail.com Splet: www.mentalno-zaravje.si Telefon: 031/643-782 Telefon: 041/341-081 SKUPINE ZA SAMOPOMOČ V DOMŽALAH ZA LJUDI S ČUSTVENIMI TEŽAVAMI Obveščamo vas, da DRUŠTVO ZA MENTALNO ZDRAVJE v Domžalah organizira dopolnilno mentalno zdravljenje - skupine za samopomoč pod vodstvom izkušenega terapevta. Terapije potekajo v Zdravstvenem domu Domžale dva krat mesečno ob četrtkih z začetkom ob 18. uri. Udeležba je brezplačna. Če ste depresivni, nevrotični, žalujete, imate socialno ali kakšno drugo fobijo, psihosomatske motnje ali kakšne druge čustvene težave,vas vabimo, da nas kontaktirate na telefonsko številko 031/643-782, da se dogovorimo o vaši prisotnosti na skupini. Vljudno vabljeni! DRUŠTVO ZA MENTALNO ZDRAVJE Predsednik: Zlatko Jajčanin Nadalje tako Nadzorni odbor kot Občina Domžale namerno ne želita upoštevati določb Zakona o športu. Da je ZŠRD pod vodstvom g. Križaniča kršil 58., 59., in 60. člen Zakona o stvarnem premoženju države in lokalnih samoupravnih skupnosti, saj več kot dve leti ni zagotavljal sredstev za vzdrževanje nepremičnin v lasti Občine Domžale, dane v upravljanje zavoda, torej igrišč, ki jih ima v najemu Nogometni klub Domžale. NK Domžale je tako več kot dve leti s svojo vzdrževalno službo in na lasten strošek vzdrževal javne nepremičnine, za katere je obenem plačeval najemnino, uporabljali pa so jih tudi drugi upravičeni uporabniki. Da je NK Domžale za svoje delovanje v zadnjih 10 letih v povprečju s strani Občine Domžale prejel zgolj 2,41 % vseh sredstev za delovanje, pa še ta so bila namenjena v veliki večini za delo mlajših selekcij, v katere je vključeno več kot 400 mladih športnikov. Matej Oražem, športni direktor NK Domžale Spominsko obeležje Aciju Bertonclju Res ne vem zakaj se je Vera Trstenjak oglasila na to temo v Pismih bralcev. Pričakoval bi, da bi se oglasila v rednem prispevku ali morda celo v intervjuju in nam mogoče kaj več povedala, razložila o tem delu in o samem izboru, saj je bila članica devetčlanske komisije, ki je to delo na anonimnem natečaju izbrala ter edina članica komisije najbližje stroki -slikarka, ki bi tako delo moralo izbirati. Moje mnenje je, da je to obeležje korektno likovno delo, ki mogoče Aciju ne bi bilo všeč, čeprav mu je bila moderna likovna umetnost blizu, predvsem zaradi barvne kombinacije, saj sta bili njegovi 'barvi' črna in bela. Žal pa je obeležje postavljeno predvsem na nepravi lokaciji in na nepravem mestu. Zelo bi funkcioniralo v kakšnem večjem prostoru (dvorana, avla). Na zaščiteni secesijski fasadi pa deluje kot tujek in te fasade ne bi smeli obremenjevati z nobenimi tujimi elementi. To je podoben poseg, kot če bi zdaj nekdo na ta mozaik dodal eno vidno črno piko ... Čudim se strokovnjakom Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije, ki so to postavitev na secesijsko fasado 'požegnali', mogoče je ta mozaik za njih najbrž manjše zlo, kot pa črne označevalne table z belo in roza(?) razsvetljenimi napisi, ki so že nekaj časa nameščene ob glavnem vhodu in dvoriščnem izhodu iz Kulturnega doma! Najbrž obeležju manjka prepoznavnost in sporočilnost, saj če bi bila v zadostni meri, ne bi bilo potrebe postavljati na to fasado še ene (?) table, na kateri je obrazloženo, zakaj je ta mozaik postavljen. Že s samim izborom lokacije postavitve spominskega obeležja pokažemo osebi, ki ji postavljamo obeležje, določen odnos -je to mesto recimo eminentno mesto v centru mesta 'vidno' najširši javnosti ali pa je to mesto nekje v zakotju na dvorišču ... Pomemben je tudi čas, kdaj to obeležje postavljamo, če je to okrogla obletnica rojstva (80), smo jo v tem primeru zamudili za eno leto in obeležje smo postavili 18 (osemnajst) let po Aci-jevi smrti! Koliko in pri koliko ljudeh se je v tem času spomin na enega naših največjih poustvarjalnih umetnikov zmanjšal ali celo izgubil? Ali mlada generacija sploh pozna Acija Ber-tonclja? Ga bo s takim (tem) obeležjem bolj? Po vsej verjetnosti bomo tudi v tem letu postavili še eno spominsko obeležje, in sicer glasbeniku, pedagogu, zborovodji Stanetu Habetu, kar je seveda prav, čeprav bi bilo bolje in normalno, da bi to storili že vsaj pred desetimi leti. Ne, celo ponovili bomo enake napake kot pri postavitvi obeležja za Acija ... jubilejno, stoto obletnico rojstva g. Habeta smo zamudili za eno leto, saj je bila ta lansko leto, in če nam bo uspelo postaviti obeležje v letošnjem letu, bo tudi v tem primeru 18 let po smrti! Zelo lepo in prav, da tudi v naši občini končno začenjamo skrbeti za ohranjanje spomina na pomembne občane (lahko tudi dogodke), kajti če tega ne bomo storili sami, tega za nas ne bo storil nihče, a zato pa vseeno potrebujemo eno pametno strategijo. Roman Kos OBČINA DOMŽALE OBVESTILO O JAVNEM RAZPISU ZA SOFINANCIRANJE INFRASTRUKTURE IN OPREME ZA KULTURNE DOMOVE V OBČINI DOMŽALE ZA LETO 2021 Občina Domžale na svoji spletni strani www.domzale.si v zavihku »Objave/javni razpisi, naročila, objave/aktualni« objavlja Javni razpis za prijavo sofinanciranja infrastrukture in opreme za kulturne domove v občini domžale za leto 2021. Rok za prijavo je možen do 31. maja 2021. Številka: 610-3/2021 Datum: 29. 4. 2021 Občina Domžale župan Toni Dragar MALI OGLASI Brezplačen odvoz vseh ko- plinskih jeklenk in akumu-vinskih predmetov, pralnih latorjev. strojev, odsluženih koles, t: 040 780 078 Zaradi trenutne epidemiološke situacije objave sprejemamo pisno v nabiralnik pri vhodu z zadnje strani oziroma po e-pošti: slammk@kd-donizale.si. Osebna oddaja je možna le po predhodnem dogovoru. Spremljajte obvestila Kulturnega doma Franca Bernika Domžale in spletno stran www.kd-domzale.si flVTODEU - flVTOMEHflMIKfl - VCILKfINIZERSTVO SIMfiX Domlale Masljeva 11,1230 Domžale Kamnik Ljubljanska c. 21A (Duplica) tel. 01 724 16 56 tel. 01 831 17 96 PRENOVLJENA SPLETNO TRGOVINA: www.slmax-slo.com UVELJAVLJANJE PRAVIC IZ JAVNIH SREDSTEV V PRIMERU SOCIALNE IN MATERIALNE OGROŽENOSTI V primeru socialne in materialne ogroženosti lahko na centru za socialno delo uveljavljate naslednje pravice:: 1. denarno socialno pomoč 2. izredno denarno socialno pomoč 3. izredno denarno socialno pomoč kot pomoč pri kritju stroškov pogreba (pogrebnina) 4. enkratno izredno denarno socialno pomoč po smrti družinskega člana (posmrtnina) 5. varstveni dodatek DENARNA SOCIALNA POMOČ (DSP) Namenjena je zadovoljevanju minimalnih življenjskih potreb v višini, ki omogoča preživetje. Uveljavite jo lahko, če dohodek na osebo ne dosega meje dohodkov, ki je zakonsko predpisana, in so hkrati izpolnjeni tudi drugi pogoji. Trenutno osnovni minimalni dohodek za samsko osebo znaša 402,18 €. Pridobite jo lahko, če bivate v Republiki Sloveniji (RS ) in ste: • državljan RS s stalnim prebivališčem v RS • tujec z dovoljenjem za stalno prebivanje in s stalnim prebivališčem v RS, • oseba, ki lahko uveljavlja denarno socialno pomoč in varstveni dodatek na podlagi mednarodnih aktov, ki obvezujejo RS; hkrati pa nimate dovolj sredstev za preživetje, nimate premoženja in prihrankov, ki bi vam omogočali preživetje, si ne morete zagotoviti preživetja sami z delom, s pravicami iz dela ali zavarovanjem, z dohodki iz premoženja in iz drugih virov. Višina je odvisna od višine dohodkov, števila družinskih članov, premoženja, prihrankov. V primeru upravičenosti oziroma izpolnjevanja pogojev za DSP, ste upravičeni tudi do dodatnega zdravstvenega zavarovanja in osnovnega dodatnega zavarovanja. Predlagamo vam, da v primeru, če nimate sklenjenega dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja pri kateri od zavarovalnic, le-te- ga sklenete. Če vam bo priznana pravica z odločbo CSD (za dodatno zdrav. zav.), vam bo zavarovalna polica pri zavarovalnici v takem primeru mirovala (premij vam ne bo treba plačevati), v primeru izgube le-te, pa ne bo veljala trimesečna čakalna doba. Za pridobitev pravice do osnovnega zdravstvenega zavarovanja ni potreben status brezposelne osebe na Zavodu za zaposlovanje (ZRSZ) IZREDNA DENARNA SOCIALNA POMOČ Namenjena je za kritje izrednih stroškov, ki so vezani na osnovno preživetje in jih z lastnim dohodkom ali lastnim dohodkom družine ni mogoče pokriti. Namenjena je tudi v primeru, če se oseba ali družina iz razlogov, na katere ni imela vpliva, znajde v položaju materialne ogroženosti. Po prejetju izredne denarne socialne pomoči ste dolžni predložiti dokazilo o namenski porabi, v roku 45 dni po prejetju pomoči oziroma najpozneje ob vložitvi nove vloge. Pomoč je treba porabiti v roku 30 dni od prejema. V nasprotnem ne morete uveljaviti nove izredne denarne socialne pomoči 14 mesecev po mesecu prejema pomoči. POGREBNINA Uveljavlja jo lahko družinski član umrlega, ki je poskrbel za pogreb v Republiki Sloveniji (račun se mora glasiti na vlagateljevo ime), in sicer zakonec oziroma oseba, s katero je umrli živel v zunajzakonski skupnosti ali v registrirani isto-spolni partnerski skupnosti, otroci in pastorki, starši oziroma oseba, s katero eden izmed staršev živi v zakonski zvezi ali v zunajzakonski skupnosti ali v registrirani istospolni partnerski skupnosti, bratje ali sestre, nečaki ali nečakinje ter vnuki ali vnukinje pokojne osebe. Dohodek vlagatelja ali skupni lastni dohodek družinskih članov (premoženja se ne ugotavlja) ne sme presegati višine 617 evrov za samsko osebo oziroma 925 evrov za družino. Do pogrebnine je vlagatelj lahko upravičen samo za stroške pogreba v RS oziroma za stroške, ki so nastali v RS. Znesek pogrebnine, ki se dodeli, je v višini pogrebni stroškov, vendar največ do 804,36 €. POSMRTNINA Uveljavljajo jo lahko iste osebe kot pravico do pogrebnine. Posebni pogoji, ki morajo biti še izpolnjeni: • vlagatelj je na dan smrti pokojnika upravičen do denarne socialne pomoči ali do varstvenega dodatka ali • dohodek vlagatelja ali skupni lastni dohodek družinskih članov (premoženja se ne ugotavlja, prav tako se ne upošteva denarna socialna pomoč, varstveni dodatek, otroški dodatek in državna štipendija) ne presega zakonsko določenega cenzusa. VARSTVENIDODATEK Upravičenci so osebe, ki so trajno nezaposljive z odločbo ZRSZ, ki so trajno nezmožne za delo z odločbo ZPIZ-a, ima status invalida po zakonu, ki ureja varstvo duševno in telesno prizadetih oseb in/ali izpolnjujejo starostni pogoj 63 let ženske, 65 let moški, ter izpolnjujejo premoženjske in dohodkovne pogoje. V postopku ugotavljanja upravičenosti do varstvenega dodatka se kot oseba, ki je trajno nezmožna za delo, šteje oseba, ki: • ima status invalida I. kategorije (odločba pristojne komisije) • je invalidsko upokojena • ima status invalida po zakonu, ki ureja varstvo duševno in telesno prizadetih oseb ali • ima mnenje invalidskih komisij Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije. Vsi obrazci vlog so dostopni na spletni strani https://www. gov.si/teme/denarna-socialna-pomoc/, in v pritličju CSD na Masljevi ulici 3, Domžale. Za več informacij pokličite na tel. 01 724 63 70 ali pošljete elektronsko sporočilo na naslov gp-csd.domza@gov.si. Dražen Logar, univ. dipl. soc. del. 40 I slamnik IV NAGRADNA KRIŽANKA ŠTEVILKA 3 I MAREC 2021 | LETNIK LXI slamnik@kd-domzale.si KOLUMNA • POD MESTNIM SLAMNIKOM AJDA VC .AN V V "V MESEC APRIL: MESEC ČIŠČENJA Aprila posije sonce na naša umazana okna in takrat vidimo, da je čas za spomladansko čiščenje. Čiščenje stanovanja, čiščenje okolice - pa tudi sebe? esec april je čas čistilnih akcij tudi v domžalski občini. Dogodek, kot smo ga tradicionalno vajeni, je sicer zaradi epidemije že drugo leto odpovedan, vendar pa duh akcije ostaja. April je čas, da očistimo našo okolico. Vsako leto se zbere podobna ali morda celo popolnoma ista druščina v krajevni skupnosti in se loti čiščenja. Da je april čas za čiščenje, nam sporoči tudi JKP Prodnik, ki organizira kosovni odvoz. Na pločnik sem postavila staro omaro in posteljo, saj ju ne potrebujem. Pogledala sem naokoli in videla, da odlagamo podobne stvari. Starih ne potrebujemo več ali pa si preprosto želimo nekaj novega. Zavržemo staro, kupimo novo. Veliko govorimo o ponovni uporabi in recikliranju, vendar pa: »Recikliranje je aspirin, ki blaži precej hudega kolektivnega mačka... pretirano potrošnjo.« (William Mc-Donough, Cradle to cradle) Ko vsako leto znova čistimo okolico, se preprosto moramo vprašati -se premalo ukvarjamo sami s seboj, z našo družbo? Bi morali 'bolje prečistiti' naše duše in prevetriti naš na- čin življenja? Četudi nismo vanda-li in vestno mečemo smeti v koše in smetnjake, ne pa kar po tleh, bi se morali zazreti v ogledalo - koliko smeti proizvedemo? Tako kot ne vem, kako 'proizvesti internet' in zato plačujem Telekomu, tudi ne vem, kaj narediti z vsemi smetmi, ki jih pro-izvedem in zato plačujem Prodniku. Plačam nekomu, da to uredi. Kajti, kako se predelajo smeti? Za biološke odpadke bi si morda še znali narediti kompost, pa še to ne za vse odpadke. Kaj pa s plastiko? Steklom? Starimi baterijami, emajlom, jeklom ... ? Pa z gradbenim materialom? Ne vem. Zato je morda leto 2021 čas, ko razmislek poleg kurative namenimo tudi preventivi. Ko nosimo svoj lasten koš do smetnjaka, se vprašajmo - kaj je notri? Ali sploh vemo, kaj vse smo odvrgli v enem dnevu? Kolikokrat odnesemo smeti na teden? Kaj zavržemo in ali bi to lahko spremenili? Bi lahko uporabljali stvari za večkratno uporabo? Kaj v naših smeteh bi znali sami predelati? Dejstvo je, da sami sveta ne bomo spremenili. Za velike globalne spremembe na področju okoljevarstva bodo potrebni globalni premiki in M Skandinavski stil življenja, ki v ospredje postavlja minimalizem, predvsem pa visoko kakovost proizvodnje in cenjenje unikatnega, ročnega dela, vidim kot rešitev, ne le za naše okolje, temveč tudi za gospodarstvo, predvsem slovensko obrtništvo. predvsem zakonodajne spremembe. Potrebno bo veliko 'korenčkov' in tudi nekaj palic. Potrebni bodo večji pritiski s strani civilnih incia-tiv za uvedbo zelenih politik. Potrebni bodo zeleni politiki, ki se bodo uprli pritiskom lobijev. Vendar pa ni vse le spreminjanje sveta. Življenje z manjšo potrošnjo, bolj smotrno in ne tako instinktno, brezglavo in ceneno, predvsem pa življenje z manj odpadki, pomeni tudi mnogo bolj kakovostno bivanje. Pogled na ekologijo je tako lahko tudi egoistič-no-hedonistični, v pozitivnem smislu. Enostavnejši dom, v katerem proizvedemo manj odpadkov. Zagotovo je Coco Chanel sinonim za eleganco, sama pa je vedno zagovarja- la enostavnost kot pravo eleganco -manj je več. Skandinavski stil življenja, ki v ospredje postavlja minima-lizem, predvsem pa visoko kakovost proizvodnje in cenjenje unikatnega, ročnega dela, vidim kot rešitev, ne le za naše okolje, temveč tudi za gospodarstvo, predvsem slovensko obrtništvo. Hkrati pa je to rešitev tudi za nas same. Stanovanje, ki ni prenatr-pano, z vsem tistim, česar sploh ne potrebujemo, nam daje prostor za dihanje. Ko je manj stvari, pa se moramo soočiti s tistim, od česar smo preveč bežali in se je rezultiralo v iz-gorelosti, izgubi smotrnosti življenja in pa tudi žalosti ter nezadovoljstvu - soočiti se moramo sami s seboj. Pozivi so ves čas - potrebujemo več košev na sprehajalnih poteh. Ko hodim z vrečko, v kateri se skriva ka-kec mojega kužka, se s tem strinjam. Nato pa pridem do natrpanega koša ob Kamniški Bistrici, ki ni poln pasjih vrečk, temveč pločevink piva in embalaže iz McDonaldsa. Takrat se vprašam, ali potrebujemo več košev ali pa spremembo mišljenja? Kot Ikea v Ljubljani - mi gradimo velikansko parkirišče in čakamo na izgradnjo Ikee dlje časa, kot bi bilo potrebno, zaradi dovozne poti. Na Dunaju pa zgradijo Ikeo brez parkirišča. Ker želijo manj avtomobilov. Ker želijo uporabo javnega prevoza in ker vam danes dostava že skoraj vse pripelje na dom. Mi pa ne maramo drznih sprememb. Samo spomnimo se tistih začetkov, ko je Ljubljana začela zapirati center za avtomobile. Danes pa vsi poudarjamo, kako lep je center naše prestolnice. Ko ni pločevine na vsakem koraku. Morda nam na prvi pogled izdelki za enkratno uporabo dajejo občutek ugodja. Vendar menim, da je to nevarna cona udobja - tista, ki dejansko ni udobna, temveč le varna. Kot je lažje ležati na kavču, namesto se spraviti telovadit. Kot je lažje zjutraj še malo dlje pospati. Toda, ko pa si se spravil in telovadil, pa veš, da je bilo vredno. Vredno je bilo vstati zjutraj in narediti nekaj. Gre za boljši fizični občutek, ki ga imamo, predvsem pa zavedanje o nas samih in ponos, ki ga čutimo. Ko bi dvignili rit, naredili nekaj več v smeri 'dom z manj odpadki' in pogumno zakorakali v spremembe, pa sem prepričana, da bi nas čakali boljši časi. Predvsem pa višja kakovost bivanja. □ Kolumne izražajo stališča avtorjev in ne nujno uredništva glasila Slamnik. NAGRADNA KRIŽANKA 3 Nagrajenci, ki so pravilno rešili Silvester Prenar iz Doba (2 vstopnici Nagrade podarja: križanko v glasilu Slamnik št. 3-2021: Lucas Gorza iz Radomelj (Knjiga Matjaža Brojana Slamnata sled Domžal, 300 let slamnikarstva) NAGRADNA KRIŽANKA 4 za ogled filma v Kulturnem domu Franca Bernika za sezono 2020/2021) Sabina Polc iz Domžal (2 vstopnici za ogled filma v Kulturnem domu F. Bernika za sezono 2020/2021) Kulturni dom Franca Bernika, p. p. 2 l230 Domžale Kulturni dom Franca Bernika Domžale, Ljubljanska cesta 61, 1230 Domžale Rešitev križanke je: SPLETNI KINO NAGRADNA KRIŽANKA 4 Nagrajuje Kulturni dom Franca Bernika Domžale NAGRADE: 1. Knjiga - Matjaž Brojan: Slamnata sled Domžal, 300 let slamnikarstva, Kulturni dom Franca Bernika Domžale 2. in 3. Dve vstopnici za ogled filma v Kulturnem domu Franca Bernika Domžale v sezoni 2020/2021 Pravilno geslo križanke lahko pošljete do ponedeljka, 17. 5. 2021, na naslov: Uredništvo Slamnika, Ljubljanska c. 61, 1230 Domžale. Dobitniki nagrad bodo objavljeni v naslednji številki. AVTOR: GREGA RIHTAR RAČUNALNIŠKI ZNAK HRVAŠKI OTOK V SREDNJEM JADRANU SORAZMERJE LESENA VRTNA HIŠICA MEHIŠKI SLIKAR (DIEGO) DALJINSKO UPRAVLJANA LETEČA PRIPRAVA ZA LETALSKE NAMENE, PODOBNA MANJŠEMU LETALU ZAČETEK GESLA PROGA ZA VLAK ESTONSKI OPERNI PEVEC (GEORG) PRIPRAVA ZA POMETANJE LEVI PRITOK R$NE PRI ŽENEVI VSVICI GRŠKA BOGINJA JUTRANJE ZARJE IME NARODA PARTIZANSKO IME PISATELJA HINKA BRATOŽA RIBIŠKA MREŽA NESMISEL KIRURŠKO OBLIKOVANA TELESNA ODPRTINA TAKSIJA POD VPLIVOM KISIKA ZANKASTA BOMBAŽNA TKANINA ZA BRISAČE PISATELJICA EL. MERSKA ENOTA ZA MOČ OKOLIE-VARSTVE-NIK HRVAŠKA FEVDALNA RODBINA ŠESTA SURA V KORANU PESNICA ŠKERL DALMATIN. ŠALm/EC ZIMZELENA MELODIJA ZAPRTA DRUŽBENA SKUPINA SL. SLIKAR (ANTDN; ZAMORKA) TRAK ZA ODLIKOVANJA SRBSKA PESNICA IN PISATELJICA MAKSIMOVIČ (PESEM KRVAVA BAJKA) HAUA TNALO GRUČASTA VAS POD KOČEVSKO MALO GORO ELEKTRONKA VTV KAMERI REKA V SREDNJI FRANCIJI SPANEC KONEC \ GESLA / AM. PISEC (GEORGE) MORSKA PENA IT. OPERNA PEVKA (RENATA) GRŠKI BOG MRAKA SL.GLED. IGRALEC SL. SMUČAR AMERIŠKI ARHITEKT (CHARLES) (ANDREJ) PRAVNA LISTINA MAJHNA STREHA VOZILO Z GOSENICAMI KONEC POLOTOKA NEKDANJA ENOTA ZA TLAK PRVOTNA GR. MUZA PETJA REKA» DEPARTMA V VZHODNI FRANCIJI PROSTAŠKI MOŠKI STARA NORDUSKA PRIPOVED NEKD.JAP. DRSALKA ASADA SRB. IGRALKA (EVA) ZIMBAB-VEJSKI POLITIK (JOSHUA) TLA DANSKI REŽISER (LARSVON) ČRTOMIR ERNESTO IRENA AVBEU IZDELOVALEC KOS AMERIŠKA IGRALKA HATCHER SLOVENSKI SKLADA. TELI (ALOJZ) PESNIK AŠKERC MEJNA REKA MED POLJSKO IN NEMČUO LEVI PRITOK REKE AARE V ŠVICI POMOČ: AEROTAKSIJA-taksija pod vplivom kisika, ETNONIM-ime naroda, LOIR-reka v srednji Franciji, ORTIKON-elektronka v TV kameri, SAANE-levi pritok reke Aare v Švici, STIVA-morska pena, STOMA-kirurško oblikovana telesna odprtina