Glasilo jugoslovanske socialne demokracije.
Uhaja v Ljubljani vsak torek, četrtek ln soboto.
Naročnina za avstro-ogrske kraje za celo leto 14 K, za pol leta 7 K! za četrt leta 3'50 K, mesečno 1.20 K. za Nemčijo za pol leta 7'90, za četrt leta 4 K; za Ameriko za pol let« 9-50 K za četrt leta 4 80 K
Naantui itnllka II «.
Reklamacija so poštnine proste. Nefranklrana pisma se ne sprejemajo. Rokopisi se nei vračajo Inaerati: EnOitopna peti -vrstica* (Urina 88 mm) sa enkrat SO vin,-večkrat po dogovora.
55. štev.
V Ljubljani, v torek, dne 10. maja 1910.
Leto XIII.
NASLOVA: Za dopise in rokopise sa list: Uredništvo iRdatec* Prapora«, UubUana. — Za denarne poMjatv* naročila na list, reklamacije, inserate i. t. d.: UpnmUtvo •Bdečega Prapora>, Ljubljana, Šelenburgova ulica 6/1L
Kralj Edvard.
V	sobote, ob ‘/ji. zjutraj je v Londonu umrl angleški kralj Eivard skoraj povsem nepričakovano. Zadnje Čase ae je pač vedelo, da nekoliko boleha, toda ker njegovo zdravje že izza njegovega nastopa na prestolu ni bilo dokaj trdno, se tndi temu bolehanju ni pripisovala posebna važnost. Šale v petek večer so prve vesti govorile o resnem položaju, kmalu oa to se je javljalo, da je kraljevo stanje brezupno in ob 12 in 26 minut po noči je že izdihnil.
Zs politično življenje je smrt aagleškega kraija dogodek, ki se nikakor ne more prezreti. To se namreč ne more reči o vsakem vladarju. Marsikatera kronana glava je že legla v grob, ne da bi bilo to pomenilo kaj več kakor izpremembo imena pri dvorskih ceremonijah. Eivard pa je bil monarh, ki je osebno prav močno vplival na svetovno politiko in delal diplomatom velikih držav dosti skrbi. Njegove spretne spletkarijo so marsikaterega med diplomati po poklicu, ki mislijo, da so vzeli vso zvijačnost v zakup, osupnile. Zakaj od mladega Edvarda ne bi bili nikdar pričakovali, da jim bo na stara leta kos na polja inlr g. Ko je bil še princ, je bil pač že na glasu, toda ne zaradi svojih političnih sposobnosti, temveč zaradi svojega «gig9rlstva> in zaradi svojih ljubezenskih in podobnih afer. Wa-leski*) princ — tako se imenuje angleiki naslednik na prestolu — je ustvarjal gosposko «modo» za ves «elegantai» svet. V «fiai» družbi so se nosile take hlače, take kravate, taki telovniki, taki svrSoiki, kakršne je nosil princ Edvard. Kakor opice so po njem posnemali vsako malenkost.
* Wales izgovarjaj Uels
Kot princ je najrajši živel v Parizu, kajti vedel je, da se tam «živi>. Seveda — če je denarja. Delavstvo ve tudi v Parizu prokleto malo o onem cživ)janju». Bogatini pa znajo denar, ki ga je znesla muka in beda proletarcev na kupe, tudi drugod zapravljati. Pač pa je res, da je Pariz v tem oziru posebno na glasu. Tudi belgijski kralj . Leopold, ki je ljubil «zabave>, je rad večkrat pogledal v Pariz; srbski Milan, ki je bil strovnjak v zapravljanja denarja, ni bil nikjer tako rad kakor v Parizu. Ia tudi Edvard je ituel svoje razloge, da mu je bilo to mesto najljubše. No, tudi nekoliko neugodnih spominov mu je ostalo na francosko metropolo, spominov na sitne škandalčke, v katera se je bil zapletel «po neprevidnosti*.
Rojen je bil Edvard dne 9. novembra 1841. Njegova mati je bila kraljica Viktoria, njegov oče princ-soprog Albert od Koburg Gothe. Prvo vzgojo, ki jo je nadzoroval energični oče sam, je dobival od privatnih učiteljev. Pozneje je študiral na vse-učiliičih v Edinburgu, Ozfordu in Cambridge (Kembridž). Oče mu je umrl leta 1861. Kmalu potem je dobil nalogo, zastopati svojo mater, kadar je bilo treba reprezentirati kraljevsko dostojanstvo. Zaradi tega pa ni prekinil svojega veselega življenja.
V	letih 1875 in 1876, ko si je njegova mati nadela naslov <indijske cesarice*, je potoval po Indiji in že ta njegov Izlet je bil politično pomemben.
Ko je priSel na prestol, je bil Edvard že prileten mož. Njegova mati je umrla dne 22. januarja 1901; bil je torej takrat že Šestdesetleten. Kljub temu, da je Anglija po svoji ustavi zelo demokratična dežela, imajo podedovane oblike vendar veliko veljavo. Kralj si ne sme brez parlamenta do-voliti nobenega političnega čina; ampak slovesno kronanje ustavnega kralja je Uko neizogibno kakor dolge starokopitne baroke, ki jih nosijo dostojanstveniki ob slovesnih prilikah. Toda Edvardovo kro-
nanje se je zelo zavleklo in nekaj časa se je že mislilo, da ga ne bo več. Kralj je namreč obolel za vnetjem slepiča in takrat je bilo njegovo stanje resnično nevarno. ReSila ga je operacija, katero so izvršili dne 23. junija 1902 in dne 9. avgusta istega leta se je opravilo kronanje.
Veliko nadlog je delal Edvardu želodec, radi česar je bil reden gost v Karlovih varih na Češkem. Telesne sitnosti ga pa vendar niso ovirale, da je izvrševal svoj poklic kot vladar zelo aktivne. V velikih izpremembah svetovne politike je imel svoje prste. Popotoval je, obiskaval je tuje dvore, sklepal zveze. Vendar se ni nikdar dal zavesti na ona pota, ki jih je neizmerno ljubil njegov nečak, nemški cesar Viljem. Edvard je znal pazno čuvati svoj ugled in skrbeti, da se ne smeSi. Nikdar ni govo-rančil, nikdar pridigal, nikdar vidno, z brzojavi, s političnimi peimi i. t. d. vplival na politiko.
Res, da se mu ni posrečilo vse, česar se j« polotil. Nekolikokrat je njegova diplomatičnost povzročila veliko vojno nevarnost za vso Evropo, zlasti v času maročanskega konflikta.
Poraz Rusije v vojni z Japonsko je silno dvignil angleško moč. Edvardovi spretnosti je v prvi vrsti pripisati, da se je izza te vojne proti nemško-avstrijsko - italijanski trozvozi sklenila zveza Anglije s Francijo in Rusijo, ki je precej močno vplivala tudi na Italijo. Odkar so končane afere vsled aneksije Bosne in Hercegovine, je tudi angleška, politika po« stala očitno miroljubna. Smrt je dohitela Edvarda na vrhuncu moči.
Rajni kralj se je bil dne 10. marca 1863 poročil z dansko princeso Aleksandro in je imel v zakonu sedem otrok. Najstarejši sin Albert Viktor je umrl; drugi sin Jurij, ki mu sledi na prestolu, je bil rojen 3. junija 1865.
PODUSTEK.
Savičev peslmiiea.	Daije.
V	tem so se odprla vrata in iz prodajalnice je stopila Tonka.
Obenem sta vzkliknila oba.
— Oh!
— Dober dan gospod profesor. Kaj pa Vi delate tukaj? Ali občudujete naše klobuke?
— Vaše klobuke, gospica? Da, da, ženske klobuke.
— Ne tako. Pravim: naše klobuke, ker tudi jaz izdelujem take stvari.
— Vi?
— Da, jaz. To Vam pravim, ker morate vedeti, da sem modistka, pa da Vas ne bo sram, ako me hočete spremiti.
— Da, hočem, ker bi že davno rad govoril z Vami.
— Z menoj?
— Da, kako morate tako obsojati pesimizem? Vi se sklicujete na svet, na naravo, na življenje. Koliko pa poznate sveta, koliko narave, koliko življenja?
— Ah, mislite na tisto šolsko nalogo, h kateri ate mi naredili latinsko opazko in par klicajev in vprašajev? Vi ste torej pesimist? To je zanimivo. Pa prosim Vas: kaj pa, če bi Vas jaz pravtako vprašala, kakor ste Vi mene ? Koliko pa Vi poznate sveta, narave, življenja? ... Dovolite. Več nego jaz. To je mogoče. Gotovo pa ne po-
znate vsega sveta, ne vse narave, ne vsega življenja. To torej ni nikakršen argument.
— Vendar je edino pesimistično naziranje o svetu opravičeno.
— Ne.
— Kako morete tako odločno trditi, da ni?
— Ker se vse v meni in okrog mene upira Važemu nazoru.
— Kar je okrog Vas, tega še ne poznate dovolj; kar je v Vas, se lahko še izpremeni.
— To ne dokazuje ničesar. Človek se lahko spreminja, dokler živi.
— Jaz se ne morem več. V meni je že vse otrpnilo.
— AjP Tega Vam ne verjamem. Sicer pa ne razumem, kako je mogoče, da ste pesimist
— Zakaj ne?
— Zakaj vzgajate mladino, ako je res vse i pusto in brezzmiselno ? In kako jo vzgajate 1
Prvič je bil v zadregi. To je res. S tem, da poučuje in vzgaja, nasprotuje svojemu načelu.
Tonka je nadaljevala.
— Profesor ste. Več znate od mene. In že radi tega ne morete b.,i pesinr \ Le premislite, kako plodonosno je človeško i o, kako velikanski je napredek človeštva od prvih začetkov pa do današnjega dne.
— Vanitas Vanitatum. Konec je vendar ogromen Nič.
—■ Konca ni; torej ne morem govoriti tako.
— Kdo Vam pravi, da ni konca?
— Meni še nihče ni povedal tega. To vem sama. Kje je konec vesoljno3ti ? Kdaj je konec (asa ? [
— Ne gre za to. Govorim o našem koncu. In ta konec je razočaranje za optimista. Pesimist se ne more razočarati.
— Živeti hočete torej samo za tisti trenutek, ki ga imenujete konec? In ker sodite, da pride tedaj razočaranje, uravnate vse svoje življenje po tem. Indijski fakiri imajo torej prav. Ali oprostite gospod profesor. Tukaj sem doma. Hvala lepa, da ste me spremili.
— Prosim. Ali o tej temi se moreva še raz* govarjati. Prepričati Vas moram.
— Ali pa jaz Vas.
— To ni mogoče.
— Naj odloči bodočnost Ako Vas ni sram, razpravljati in prepirati se s svojo učenko, se lahko pogovoriva, kadar Vam bo všeč.
— Nobenih predsodkov nimam, gospica. Konvencionalnosti ne veljajo za-me.
— Torej sem Vaša nasprotnica, kadarkoli žalite. —
Nasmehnila se je, lahno se je poklonila in odhitela v hišo.
Savič je ostal sam.
Ta hip so vse njegove teorije plavale daleč
—	daleč od tod. Vse njegove misli so se pečale z dekletom. Prav z dekletom, ne z njenimi nazori, ne z njenimi besedami. A tudi to se je go* dilo nezavedno. Savič je mislil na Tonko, spominjal se je nje veselosti, njenega zdravega
obličja, njenih svetlih oči a da ga je v
tistem trenotku kdo vprašal, kaj misli, ne bi bil znal odgovoriti. Ne da ne bi bil hotel. On ne bi bil znal.	  .Dalje	prih.
Socializem In vlada na Francoskem.
Naši*resnicoljubni klerikalci se nikoli ne utrudijo, lagati svojim čitateljem in poslušalcem, da vladajo na Francoskem socialni demokratje. Seveda je prva laž potem mati stoterih drugih. Socialni demokratje pode uboge duhovnike iz cerkve in domovine, scealni demokratje ropajo cerkveno imetje, socialni demokrati mečejo boga iz šole i. t. d.
Kaj bi rekli ljubeznivi klerikalci, če bi mi zapisali, da je na čelu avtonomne uprave na Kranjskem »strupen liberalec?* Povedali bi s tem ravno tako resnico kakor klerikalc', kadar trdijo, da vladajo socialni demokratje na Francoskem. Kranjski deželni glavar pl. Šuklje je bil liberalec in sicer tak, kakršne imenuje «Slovenec» navadno »strupene*. Francoski ministrski predsednik Briand je bil socialist. Šoklje je obrnil plašč, Briand pa tudi. Suklje ni več liberalec, Briand ni več socialist Ce se <zasluge* kranjskih klerikalcev ne morejo pripisati liberalcem, se grehi francoske vlade ne morejo pripisati socialistom.
Ko je Briand postal minister, mu je socialno-demokratična stranka postavila stolček pred vrata. Ampak ne le to. Med Briandovo vlado in francosko socialno demokracijo je boj prav tako hud kakor med socialno demokracijo in vsako buržoazno vlado in v marsikaterem oziru še ostrejši.
To bi se lahko dokazovalo vsak dan posebej. Toda podajmo le nekoliko primerov iz najnovejšega časa.
Dne 1. maja je hotelo organizirano delavstvo v Parizu prirediti slavnost v bulonjskem gozdiču in odkorakati tja v sprevodu. Kaj je storila vlada, katero imenuje katoliški »Slovenec* socialno-de-mokratično? Dovolila je slavnost v gozdiču, toda prepovedala je obhod ia obenem razglasila, da bo na vseh važnejših točkah pripravljeno vojaštvo, da z orožjem prepreči vsako •oviranje prometa*. Golorokih delavcev tudi francoska socialna demokracija ne goni proti bajonetom in nabitim puškam. In tudi francoska socialna demokracija ve, da ima delavstvo drugačno orožje. Zato je za letos opustila slavnost v gozdiču ■ praznovala prvi maj na drugačen način. Razmerje med socialno demokracijo in vlada je pa s tem menda dovolj pojasnjeno.
Drag slučaj.
V	D&nkirchenu so stavbni delavci v stavki, Iz aolidarnosti so tudi lučni delavci in kovinarji zapustili delo, pa so skupno demonstrirali v mestu. Proti njim se je poslala žandarmerija, dragonci in kirasirji. Nastopali so tako proti delavcem, da so jih razburili do skrajnosti. Stavkarji so preprečili tramvajski promet, vojaštvo jih je večkrat naskočilo, delavci pa so se postavili v bran. Nekega dragonskega stražmojstra in tri iandarje so morali prepeljati v bolnišnico. Uradno m seveda izdajejo lažniva poročila o »divjanju* stavkarjejr, katere je kajpada »morala* ki valerija napadati od spredaj in za hrbtom, tako da se niso imeli kam umakniti in jim ni kazalo nič dru-zega, kakor braniti se. Ampan to je bolj postransko. Vidi se pa iz tegs, kakšna »ljubezen* je med vlade in socialno demokracijo.
Pa to nič ne de. »Slovenec* bo lagal dalje.
Velika nesreča v rudniku.
V	Ameriki se je zopet pripetila velikanska nesreča v rudniku. V Birminghamu v Alabami ima družba Goal and Coke Company svoje rudnike. V rovu Palos je dne 5. maja ob 1. popoldne nastala eksplozija. Po prvih vesteh je bilo takrat 150 do 200 delavcev v jami. Potres vsled eksplozije je bil tako močan, da je nekega delavca, ki je bil 100 yardov oddaljen, hipoma ubila. Do 3. popoldne so spravili tri mrliče na dan. Dne 6. maja se javlja: V jami je okrog 145 delavoov in sicer 45 belih in sto zamorcev. Misli se zagotovo, da ni nihče med njimi več živ, ker so morali, ako jih ni ubila eksplozija, marati Tilad vdihavanja itnipnlb plinov.
Politični odsevi.
V Ljubljani, 9. maja.
•	0 slogi v kričanikeioclalal stranki ne
pričajo le znant Hrabovi napadi na voditelje in boji, ki so nastali vsled njih, ampak tudi dogodki pri zadnjih občinskih volitvah. Zanimivo je, kako piie sedaj korespondenca Pijeve družbe o Verganijevi kandidaturi. Tam se bere tole:
»Sloga kršč. socialne stranke se je najsijaj-neje izkazala (?I?) v enomiselni sodbi, na katero je naletelo čudno dejstvo od nekaterih slabo poučenih voditeljev pospeševana kandidatura moža, ki ni imel nikdar odkritosrčnega mišljenja za stranko. Vse krščansko - socialno časopisje je nastopilo proti takemu sklepu posameznih voditeljev in ja enomiselno odklonilo kandidata, ki je največji škodljivec stranke ... Tembolj je ne-rai umljiv o, da se je dal zapeljati ravno tisti mož, ki je bii za naslednika drja. Lueg?rja na županovem stolu naravnost poklican in je tako skoraj izročil propadu dunajsko dedščino drja. Luegerja.*
Da se razume zavijanje tega članka, je treba vedeti, da je dobil V er ga ni toliko glasov, da je prišel v ožjo volitev. Kako se more tu govoriti o slogi in enomiselnosti, naj razumejo pobožni Pijevci. Ce govori Pijeva korespondenca danes o Verganijevi škodljivosti, o kateri tudi mi ne dvomimo, se je vendsr treba spomniti, da ga je Lueger navsomoč zagovarjal in zaradi njega celo ozmerjal dunajske porotnike. In potem: O slogi govore, pa morajo sami priznati, da so priporočali Verganija voditelji, med njimi tudi Weisskirchner in izprva ce’o Gessmann, ki je seveda uskotil, ko je spoznal, da priporočilo voditeljev nič ne pomaga.
* Čeikl radikalci so, kakor smo že poročali, izstopili iz Slovan ke Eaote. Zato ni postala Slovanska Enota nič slabša, pa tudi ne mnogo boljša. Ampak zanimivo je, da se ta sklep ni storil soglaša*, temveč proti glasovem poslancev Klo-fača, B> xe in Svihe. Spor je torej ne le med poslanci in zaupniki stranke, ampak tudi med po-s'anci saurnr. To je izvrstna šola za našo N. D. O.
* Ogrsko volitve ne morejo nikdar miniti brez skaadalov in krvi. O nekaterih dogodkih te vrste smo že poročali. Sedaj se javlja iz Karan-sebesa, da je stavbenik Bude a n iz Mehadije poizkusil atentat s samokresom na vladnega kandidata Burdia, Napadalcu je pisarniški ravnatelj Zorabor izbil samokres iz rok. Ko so Budeana zaslišavali, je izjavil, da bo ustrelil Burdia, pa če bi moralo še deset ljudi poginiti rali tega.
* Ogrski socialno demokratična strank« je imenovala za vol tve v državni zbor kandidate v 69 okrajih. Seveda se voli po stari volilni pravici za piiMlegiraace.
* V volilnem okrsiu Karansches na Ogrskem je bil shod, na katerem je kandidat vladne stranke Burdu razvijal svoj program. Med njegovimi pristaši in nasprotniki se je razvil prepir, iz prepira pretep, nazadnje je bil en pristaš Khuenovega kandidata ubit, dva pa smrtno ranjena.
* Brof Khnen Hadervary je dejal nekemu belgijskemu časnikarju, da smatra njegova vlada volilno reformo za jako resno. Ne more se dvomiti, da se v najkrajšem času na Ogrskem vpelje splošna volilna pravica; »seveda* se bo moral varovati narodni (t. j. madžarski) značaj ogrske države. Vlada pa bo spoštovala vse (P) pravice drugih narodnosti.
* Angleški parlament se je vsled kraljeve smrti sešel v soboto, da priseže novemu kralju in sklene udanostno adreso. Potem se je odgodil.
* Novi anglefekl kralj se bo imenoval Jurij V.
* V Albaniji se nadaljujejo turške vojaške operacije. Iz Vučiče in Drenitne se javljajo nove hc matije. Vzhodno od Kačanika so se turške čete na nekaterih mestih spopadle z vstaši. Na Sado-vino in Korbulih so Torki streljali s topovi. Sotesko Grnaljevo so zasedli štiri bataljoni brz odpora.
* V Tibeta so se domačini uprli. V Lhasi, kjer je prebival pregnani Dalaj Lama, so baje ubili okrog t;soč Kitajcev.
* Angleikl iskonski načrt ki ima uničiti pravico gosposke zbornice, da sme razveljavljati sklepe poslanske zbornice, se je v nedeljo razglasil. Podlaga temu zakonu so v poslanski zbornici sprejete resolucije, ki smo jih svojčas objavili. V uvodu zakona je izrečeno, da se ima na mesto sedanje gosposke zbornice ustanoviti druga zbornica na demokratični podlag', ne pa pa dosedanjem načelu dedičnosti. Ker se pa ne da taka izprememba izvesti takoj, je umestno, da se omeje dosedanje pravice lordov. Načrt določa o proračunu to: Ako ga gosposka zbornica ne sprejme mesec dni, odkar ga je dobila od poslanske zbornice, se predloži kralju na sankcijo.
* Bask! proračun za 1910, ki ga je car že potrtil, znaša 2,591648 880 rubliev.
t 0 novih pogromih proti Židom se je poročalo iz Kijeva. Huska, vlada trdi, da so dotične vesti, v katerih se javlja, da je došlo do hudih bojev, v katerih je bilo pobitih na stotine Židov, neresnične. Ruski vladi se seveda ne sme mnogo verjeti v takih rečeh. Gotovo pa je, da je več sto Židov izgnanih iz Kijeva.
Shodi.
Ct oranj a Vrtojba. Kakor je bilo napovedano v »Rdečem Praporju*, je bil zadnji petek tnkaj napovedani shod, ki je bil kljub slabemu vremenu dobro obiskan. Na shodu sta govorila sodrug Milost in Petejan o potrebi zidarske organizacije na Goriškem. Po jako zanimivi debati se je soglasno sklenila ustanovitev take organizacije v Vrtojbi. V pripravljalni odbor «o bili izvoljeni is*
drugi Ivan Arčon, A. Mrmolja, I. Luktžič, V. Vuk in J. Lasič. Kdor hoče pristopiti organizaciji, naj se zglasi pri tem odboru.
Domače vesti.
Halleyev komet.
Zvezda repatica, ki jo imenujemo HalKyev komet, se je bližala z neznansko brzino našemu solncu in sedaj se bliža naši zemlji. Vsako sekundo predrvi nad 40 kilometrov svojega pota in je že tako blizu, da jo je bilo mogoče že pred dobrim tednom videti zjutraj pred solnčnim vzhodom s prostim očesom. Hall ye? komet je umed največjih repatic, ki prihajajo v naše osolnčje.
Daši je bila ta repatica že kdove kolikokrat na potu mimo naše zemlje, so vendar dognali nje bistvenost šele zvedoslovci in naravoslovci v 16. in 17. stoletju, med njimi posebno Kepler, Ntwton in Halley. Hall.y je videl repatico leta 1682. ter sklepal takoj, da utegne biti to oni komet, ki ga je opazoval Kepler leta 1607. Hslley je tudi napovedal, da bo ta repatica zopet sijala na našem nebu 1758, česar pa Hatlt y sam ni doživel. Po njem so tudi imenovali učenjaki odslej ta komet.
Kaj so pravzaprav kometi? Vse zvezde in solnca so nebesna telesa kakor naša zemlja in se razločujejo od te le po tem ali so žareča, ali umirajoča, ali pa so se že ohladila ter glede svojih potov, po katerih krožijo v svetovnem prostoru. Komet je svet v razpadu. Naša zemlja n. pr. se ohlaja in kroži približno v obliki kroga okolo solnca, pot Halleyevega kometa je mnogo daljša nego ona zemlje in je podobna potegajenemu krogu (elipsi). Imamo pa tudi nebesna telesa, ki prihajajo v naše osolnčje po navidezno vibačenih in yzratnih (hi-perpoličnih in paraboličmb) pot h. Dcčim je onih kometov manj in se vračajo v določenem času redovito k nam, je slednjih mnogo več, ki prihajajo k nam z ene strani, po drugi strani pa odbeže zopet v neskončni svetovni prostor, odkoder so bili prišli, in se vrnejo kdaj ali nikoli več. Mnogo jih tam pričce n konča svoje življenje — v vsemiru.
HUleyav komet pripada pa onim kometom, ki krožijo po poti, podobni pravilni elipsi. Vrača se k nam vsakih 75 let.
Prebivalci naše zemlje so imeli že od nekdaj velik strah pred kometi. Kadar se je prikazal na nebu meč, križ, bič in kakor so že imenovali praznoverni ljudje komete, je trepetal človeški rod strahu. Bal se je vojsk?, kuge, nesreč, s aorti i. t. d. Toda ta neutemeljeni strah n ti daaas še ni ponehal popolnoma; še danes čujemo, da prirejajo narodi žrtve, verske obhode, misleč, da bodo odvrnili nesrečo, ki jim jo prinaša — Halleyev komet.
Ce pa opazujemo ta, vsaj to pot nedolžni komet ter vpoštevamo opazovanja učenjakov, se prepričamo, da komet zemlji ne bo mogel škodovati prav nič in da ji niti ne pride v tako bližino, iz katere bi utegnil usodno vplivati na našo zemljo.
V	mrzlem vsemiru tvori komet strjena snov, Čimbolj se pa bliža solncu, bolj se razgreva in različne njegove sestavine se izpreminjajo v hlape in pline. Kometovo telo se razsede, razdrobi v neštevilne kose in kosce med katerimi je često po sto in več kilometrov razdalje in ti deli drve dalje po poti, ki jo je začrtala narava. Cim bližje prihaja komet solncu, tem več hlapov in plinov nastane posebno okrog njega, pa tudi v njem, ki jih vse solnčna žarnost potisne zadaj za komet. Za-raditega opažamo dvoje: čim bližje je kemet solncu, tem daljši rep ima, ki se kaže vedno na odsolnčni strani.
Po poročilih, ki smp jih čitali šele pred par tedni, bi morala zemlja med 18. in 20. majem potovati skozi rep Halleyevega kometa. Ta novica je pravzaprav povzročila mnogo nepotrebnega strahu, s katerim so nekateri izšušali barantati prav po židovsko. Takrat je bil komet še daleč in se je dalo težko natančno preračuniti njegovo pot, do čim jo danes zvezdoslovci lahko dole čijo še natančneje. In prav novejši računi so pokazali, da zemlja sploh ne bo šla skozi kometov rep.
Pa kaj bi utegnilo nastati, če bi se tudi to zgodilo P
Dokazano je sicer, da ae nahaja v kometovem repu več strupenih plinov, n. pr. ogljikov kisik, cijan, vodik i dr., toda ti strupeni plini se nahajajo v kometovem repu v teko majhni množini, da ne morejo imeti na zemlji nikakršnrga vpliva. Pomisliti je treba, da bo hitel komot mimo naše zemlje v taki daljavi, kadar ji bo najbližjp, da bi potreboval človek, ki bi hotel priti do njega, pa bi hodil vsak dan 10 ur peš, vsaj 150 let; ali pa še mnogo več. Pa če bi tudi ta dalja ne jamčila dovolj za varnost naše zemlje, delujejo vendar med svetovnimi telesi odbojne in privlačne sile, ki vzdržujejo ravnotežje v vsemiru. Mogoče bi bilo sicer tudi, če bi šla zemlja res skozi kometov rep, da bi utegnilo naše ozračje vsrkati vase nekaj strupov, videlo bi se morda takozvano trajanje zvezd, padali bi tudi meteori na zemljo; vse to pa še ne more imeti na zemljo nikakršnega odločevalnega vpliva. Strupene pline bi vsrkavalo naše ozračje tako počasi, da bi se sproti spajali in preosnavljaii v druge pline in sestavine, ki bi bili za življenje na zemlji neškodljivi i meteorov bi padalo le malo
na zemljo, ker bi večinoma rgoreli že v zraku, torej bi večinoma sploh ne prišli do zemlje.
Gotovo je pa tudi, da bi se Halleyev komet in naša zemlja odbijala v.led svojih naravnih sil, ki delujejo med njima.
Konca sveta torej sedaj še ne bo.
Drgodilo se je pa še večkrat, da sta dva sve-tova zadela drug ob drugega, se razletela ali docela spremenila svoji poti m svoji telesnosti, kar se pa dogodi le redkokdaj in morda v tisoč in tisoč letih enkrat. Ako bi se kdaj to zgodilo, je lahko v trenutku uničeno vse življenje na zemlji, ker bi nastala silna vročina, razpad zemlje in kometa ali pa zastrupljenje s plini.
Popolnoma brez skrbi si oglejmo torej Hall: yev komet, zakaj 75 let ga ne bo več k nam. Tudi mi bomo še kaj poročali o njem, če bo treba. Ce nam bo mogoče prinesemo v sobotni številki ilustracijo. — Pozdravljen bodi torej — Hall yev kometi	Priredil	I.	M.
—• Pal jaka policija je res zanimiva organizacija, kateri bo polagoma treba posvetiti posebno rubriko. Včasi se je ob dogodkih, enakih onemu, ki se nam pravkar naznanja iz Pulja, vsaj lahko reklo «kakor na Turškem*. Sedaj tudi to ni mogoče, zakaj v Turčiji se menda ne morejo več goditi take reči. Naš:m čitateljem je znano, da je pri krojaški tvrdki Steiner v Pulju stavka. Delavci imajo za to tehtne razloge. Ravnatelju tvrdke to ni všeč; to se da razum ti. Njemu bi bilo ljubše, če bi se dali delavci mirno odirati. Podjetništvo se pa mora zavedati dovolj težkih gn h sv, kajti le tako je razumljiv silni njegov strah pred delavcu V Pulju je toliko proletariata in organizacija je že tako krepka, da stavka v tej ali oni stroki končno kdove kako čuden pojav in mnogoletna izkušnja bi bila podjetnikom že lahko pokazala, da puljski delavci, tudi kadar se bojujejo za plačilne zahteve, niso divjaki in banditi. Ge se tor< j kapitalisti tako ustrašijo, da sanjajo ob belem dnevu o bombah in bogsigavedi o čem, morajo imeti že prav težko vest. Tako približao se da razlagati nastop ravnatelja Steinerjeve tvrdke. Za nastop policije, o katerem nam je poročati, pa seveda tudi ta strah ne daje pojasnila. Vidi se le to, da puljski policisti ne poznajo svojih dolžnosti in pravic. Stvar pa je ta: V sredo, dne 27. aprila okrog 9. dopoldne so stali trije stavkujoči sodrugi na trgu «Fore», kjer so tudi prostori Steinerjeve tvrdke. V njihovi družbi je bilo dvoje deklet in kdor ni imel megle strahu pred očmi, je moral že po njihovem vedenju spoznati, da jim je šlo za reč1, ki se Steinerja in njegovih priganjačev prav nič ne tifi^ja. Toda slaba veit kali pogled. Vrata krojačmee so se nenadoma odprla in na ulico je stopil Steinerjev ravnatelj, hiteč k policictu, stoječemu v bližini. Kaj mu je pripovedoval, se ne ve, a lahko se ugane. Njegov obraz je kazal zelo •važen* izraz. Ko se je poslovil, je stisnil redarja roko, ta pa je kmalu nato z nekim uniformiranim tovarišem pristopil k krojačem in jim meninič tebi nič »v imenu zakona* (ubogi zakoni) napovedal , aretacijo. Zaman so delavci hoteli vedeti razlog: po sili so morali na policijo, a ne pred komisarja, temveč naravnost v zapor. S'učajno se je v »Delavskem Domu* kmalu zvpdelo, kaj se je zgodilo. Takoj sta odšla sodrug Lirussi kot zastopnik strokovne komisije in član občinskega sveta ter sodrug Brana kot odposlanec krojaške organizacije na policijo zahtevat pojasnila. Dobila sta odgovor, ob katerem mora človek osupniti: »Delavci so bili aretirani na zahtevo ravnatelja Steinerjeve tvrdke, ki se je bal, da bi utegnili uprizoriti kakšno demonstracijo ali razbiti mu šipe* 1 Zaslišani pa delavci sploh še niso bili. Energična intervencija omenjenih sodrugov je imela nspeh, da so bili delavci izpuščeni na svobodo. Ampak a tem še nikakor niso pojasnjena vprašanja: Odkdaj je Steinerjev ravnatelj poveljnik puljske policijske straže? Odkdaj ima policija pravico, aretirati ljudi, ki niso zakrivili ničesar in ki niso niti osumljeni, da bi bili storili kaj nezakonitega? Kakšno zadoščenje bodo delavci dobili za neopravičeno, naravnost frivolno aretacijo? la kdaj ■e bodo puljski policisti splch toliko civilizirali, da bodo vedeli, kaj smejo in česa ne smejo ? Da tako ne more iti dalje, bodo morda tudi gospodje pri tej podržavljeni organizaciji spoznali. la remedura se ne da zavlačiti.
— Rezultat zlmika geione v Bohinja. Tak
{e bil naslov neki vesti po slovenskih časopisih, tjer se poroča o ugodnem uspehu prve letošnje zimske sezone v Bohinju. Delavstva sicer ne more zanimati podjetje, ki je namenjeno »najboljšim* krogom, to je ljudem, ki imajo prostega časa in sredstev dovolj, da lahko tekom zime zahajajo v Bohinj na drsanje in sankanje po ledu in snegu. Žalimo le, da uspeva podjetje, kjer dobiva od njega koristi tudi nekaj delavskih moči v Bohinju in dobivajo nekaj boljših dobodaov tudi ondotni revni mali posestniki. Ako pa si dovoljujemo v našem delavskem listu opazko, nas je privedel do t»ga vse drug rezultat te zimske sezone v Bohinju, namreč rezultat, ki je jako značilen za ljubljanske slovenske boljše kroge. V Bohinjski Bistrici se namreč sploh govori, da so med vsemi ljubitelji timskega apnita najt rovejši akademično izobraženi sinovi prvih ljubljanskih narodnih drutin. Podjetje
v Bohinju nflektira seveda v prvi vrsti na bogataše iz Trsta, Gorice in Ljubljane. Glavni kontingent pa — se po sebi razun > — mora dati veliko trgovsko mesto Trst. Pravi športisti so ilak skoraj le Nemci in Italijani iz Trsta. Turista z zimskim športom do otvoritve bohinjske postaje sploh cela Slovenija ni premogla, ali pa bi se do-tičoiki dali na prste sešteti. Ogromna množina šporlistov v Bohinju so bili tudi v pričeti sezoni Nemci in Italijani. Zato je prav značilno za jeunesse do če — to je zlato mladino — ljubljanskih narodnjakov, da izlazuje v Boh. Bistrici svojo neotesanost s tem, da hruli Nemce in Italijane: »Kaj pa bodite po naših krajih, tu smo mi gospodarji*; po drugi strani pa domače gostiln:čarje: »da gre | njim kot domačim sinovom vse boljše in cenejše, kot pa privandranim Nemcem in Italijanom.* Ta rezultat pribijemo, če bo sploh kaj pomagalo. Smo pa skoro prepričani, da našim slovenskim gostilničarjem v Bohinjski Bistrici ne preostane drugega, nego da postavijo jeunesse dosds, kadar se bo hotela obnašati tako, kakor se je obnašala preteklo sezono — na hladno.
— Razredni boj je liberalnemu glavnemu glasilu tudi jako neprijetna beseda. Zii se mu, da razrednega boja vsaj na Slovenskem ne bi bilo treba. No, če bi imele odločevati želje, bi še mi pritrdili liberalnemu moti ter ju. Toda tu ne gre za vprašanje, če je razredni boj nam ali komu drugemu prijeten ali neprijeten, ljub ali neljub, temveč le za to, da je razredni boj na Slovenskem (ako kakor povsod; in za to gre, da spoznamo razredni boj in se ne motimo o njem. Razredni boj je potreben, kjer so razredi z nasprotnimi interesi. Taka nasprotja pa so na Slovenskem prav tako kakor v drugih krajih in med drugimi narodi. Tega »Slov. Narod* le zategadelj ne sme priznati, ker služi kapitalističnim razredom, katerim seveda ni všeč, če se delavstvu odpirajo oči o njegovem pravem položaju.
— Vžigalica Jngoilovanike socialno demokratična itranke so se razposlale na konsumna društva in sicer: v Hrastniku, Trbovljah, Jesenicah, Idriji, Ljubljani, Nabrežini, Podgori, Dobravljah, Solkanu, Gorici in Trstu. Manjkajo še nekatera konsumna društva, ki se poživljajo, da nemudoma nareče naravnost pn deželni organizaciji v Gorici, ki je prevzela glavno zalogo vžigalic. Blago se pošilja vedno franko na dotično postajo. Poživljajo se vsi somišljeniki, da nakupujejo le lastne vžigalice in delajo na to, da se drže v vseh tobakarnah in javnih lokalih, kjer se streže našim somišljenikom.
Pri ma]lkih KlavflOltlh v Ljubljani je sodeloval tudi pevski zbor »Vzajomnosti*, ki je ob tej priliki prvič nastopal. Splošna sodba je bila, da je mladi zbor vse presenetil s svojimi lepimi glasovi in tudi z nenavadno preciznim, čistim petjem in fiaim niansiranjem. Zasluga za lepi uspeh gre pevcem in pa njih zborovodju gosp. Balohu, ki kaže kot dirigent izvrstne sposobnosti. Želimo mlademu zboru, da bi se tako lepo razvijal, kakor je začel.
— V patokn Graiica na Koroškem so našli dne 26. pr. m. mrtvo žensko truplo, ki je bilo pa že močno strohnelo. Identiteta mrliča se ni mogla dognati.
Zahtevajta po vieh gostilnah, kavarnah In v brivnicah Hf“ II
KI
Socialni pregled.
** Zidarji pozor! V Gradca je dne 30. aprila potekla stara pogodba, ki so jo zidarji imeli s stavbnimi podjetniki. Zidarji so hoteli, da se obnovi ta pogodba, seveda z malim priboljškom. Delodajalci so pa odklonili vsako pogajanje in sklenili, izključiti vse delavce. Naj torej noben zidar ne hodi v Gradec. — Zaprt je Za zidarje tudi Celoveo zaradi mezdnega boja s Kranjsko stavbno družbo. Slovenskim zidarjem je ta ljubezniva družba pač dobro znana. Torej ne v Golovec 1 — V Geltenovem podjetju za vlivano jeklo v Dimlacha pri Bruku ob Muri so zidarji že tri tedne izključeni. Stavbni delavci, ne zahajajte tja 1
** V Ameriki je zaključen veliki šlrajk rudarjev s tem, da so podjetniki dovolili 8 odstotkov zvišanja plače in nekatere druge ugodnosti.
Zadnje vesti.
Blenerth na avdienci. D unaj, 9. maja. Ministrski predsednik baron Bienerth je včeraj cesarju poročal o političnem položaju. Avdienca je traiala pol ure.
Ceiar V Basni. Dunaj, 9. maja. Kljub temu, da se je pred kratkim preklicala vest o potovanju Fran Josipa v Bosno in Hercegovino, je sedaj gotovo, da pojde cesar že koncem tega meseca tja. Ustavil se bo tri dni v Saraje in en dan v Mo-staru. Potovanja se udeleže ..nuter za zunanje zadeve grif Aehrentha*, vojni minister Scbd-naicb, skupni finančni minister Burian ter ministrska predsednika Bienerth in Khuen H e-d erv ar y.
Brvaika volilna reforma. Zagreb, 8. maja. Včeraj je ban Tomašič sabotu predložil načrt volilne r forme. (Vsebina načrta je našim čitatc-Ijem že znana.)
Pisatelj Kovetta umrl. Milan, 9. maja. Moderni pisatelj Girolamo Ro vetta je umrl. Dosegel je 58. leto. (Nekatera dela Rovette so zlasti rašim sodrugom v Trstu znana, kjer so se večkrat uprizarjala. V Ljubljani se je igrala njegova zanimiva drama »Nepošten*)
Ogrske volitve. Budimpešta, 10. maja. Današoji uradni list objavlja kraljev reskript, ki sklicuje ogrski državni zbor na 21. junija in na-redbe ministr&tva za notranje zadeve, s katerimi se razpisujejo volitve za dneve od 1. do 10. junija.
Budimpešta, 9. maja. Košatova stranka protestira proti trditvam, da je sklenila za volitve kompromis z vladno stranko; med vrsticam pa ta vendar nekako priznava, češ, da gre morda za lokalne pogodbe v posameznih mestih, ki so se sklenile brez posredovanja strankinega vodstva.
Debrecin, 9. maja. Tukaj je včeraj govoril bivši trgovinski minister Lang. Dejal je, da n i naloga ogrske politike, razširjati pogodbo in omajevati zvezo z Avstrijo. Končno je zrgavarjal splošno volilno pravico.
Satoraiya Ujhe!y, 9. maja. Včeraj je imel Ti s za tukaj shod. Polemiziral je z Justhovo stranko in zagovarjal avstro-ogrsko pogodbo. O volilni pravici je molčal. Justhu je očital, da je gonil bančno vprašanje le iz demagogije.
Oroszbdza, 9. maja. Bivšega ministra Kristoffyja je včeraj doletela mala nezgoda. Imel je tuksj shod, na katerem je govoril o splošni in enaki volilni pravici. Med njegovim govorom se je udrla govorniška tribuna in on ter časnikarji so izginili kakor v brezdnu, iz katerega so se pa dvignili brez poškodbe.
Smrt kralja Edvarda.
London, 9. maja. Cuje se, da bo pogreb rajnega kralja Edvarda dne 17. t. ra. Oficielno še ni določen dan.
London, 9. maja. Novi kralj Jurij je imel v Tajnem svetu govor. Naglašal je, da bo zasledoval politiko svojega očeta in varoval ustavno vlado v državi.
Bruselj, 9. maja. »Soir* javlja iz Londona, da so se pri kralju Edvardu kazala prva znamenja raka v grlu. Le nenadna smrt je preprečila operacijo.
London, 9. maja. Smrt kralja Edvarda je povzročila oteklina v pljučah.
Valaja v Albaniji.
Solun, 9. maja. Mahmud Sevket paša trdi, da položaj v Albaniji ni nevaren in da se bo prebivalstvo kmalu popolnoma pomirilo. Prepričan je, da bi bili Arbanasi kakor en mož na strani turške vlade, ako bi šlo zoper zunanjega sovražnika.
Carigrad, 9. maja. Zasedanje državnega zbora se je podaljšalo za mezeč dni.
Carigrad, 9. maja. Uradno se poroča, da so med vstaši nastali resni prepiri. V Prizren je prišlo 5 bataljonov. V kosovskem okraju se je splošni položaj zboljšal. Kmetje iz Kaiagile, ki so se bili pridružili v.tašera, se vračajo v svoje vasi.
Strokovni pregled.
Ribnica na Pohorja. Žagarske in gozdne delavce opozarjamo, da se vrši v pondeljek, 16. maja 1.1. v gostilni g. Weinbergerja ustanovni občni zbor skupine lesnih delavcev. Začetek ob 9. dopoldne. Vabimo vse tovariše našega kraja, da se udeleže zborovanja v čim največjem številu. Kot poročevalec pride strokovni tajnik sodrug To kan iz Ljubljano.
Miillnja. Tovariše žagarske in gozdne delavce vabimo, da pridejo na shod, za katerega so jim bila izročena vabila, v kar največjem številu. Shod bo dne 15. maja in se prične točno ob eni popoldne v prostoru, ki je označen na vabilih. Poročal bo strokovni tajnik sodrug T o k a n iz Ljubljane.
Dopisi.
Jesenica. »Rdeči Prapor* je sicer že poročal o našem prvem praznovanju delavskega praznika,
od torka do sobote 1
v izgotovljenih oblekah za gospode in otroke ter najmodernejše konfekcije za dame in deklice. Velika izbira slamnikov za gospode in za dečke
0. Bernatovlč
Molit
vendar menimo, da ustrežemo čitaleljem, sko po« vemo o tem Se nekoliko beied. Prvi majnik na Jesenicah je bil od sodrugov kovinarjev in železničarjev kar najlepše praznovan. ob 4. zjutraj so začeli pokati topiči na bližnjih holmcih, ozna-ajevaje delavski praznik. Ob 6. so se začeli zbirati sodrugi v gostilni pri <Jelenu*, raz katero je vihrala rdeča zastava. Ob 7. odkorakajo v najlepšem redu po štirje v vrsti, bilo jih je nad 200 na Jesenice, vmes pa je svirala godba iz Rožne doline, kajti naša tovarniška gedba, katero p'aču-jejo delavci, je bila za sprevod odklonjena. O naši godbi bomo povedali pozneje enkrat svoje mnenje, in sicer tako na glas, da bo g. Pongratzu šumelo po ušesih. Ker nam je okr. glavarstvo zadnji hip prepovedalo, nesti zastavo v sprevodu, so pa sodrugi napravili dva napisa, okrašena z zelenjem in rdeSmi trakovi, na katerih je bilo zapisano: »Živel prvi maj*, in pa: »Živelo osemurno delo*. Občinstvo je sprevod prijazno pozdravljalo in raz balkon hotela »Triglav* so vsipali cvetke na so-druge. Ob 10. se je vršil javen ljudski shod, na katerem je poročal sodr. Tokan iz Ljubljane o pomena prvega maja v poldrugournem govorn, sodrugom v splošno zadovoljnost. Za njim so še govorili sodrugi Stare, Ogris, Zugnic in Šlibar, o bratovski skladn;ci, o tovarniški godbi ia abstinenčnem gibanju. Še nikdar se niso tako navdušeno izražali naši sodrugi za soc. demokracijo, kot na dan prvega maja, in tudi prvega praznovanja na Jesenicah. Popoldne pa se je vršila ljudska veselica s plesom, šaljivo pošto, deklamacijo i. t. d. Občinstvo je napolnilo zadnji kotiček obširnih prostorov in se radovala do 3. zjutraj. Prvi maj na Jesenicah je zopet pokazal, da se na Jesenicah dani med proletariatom, da se trpini zavedajo svojega položaja, in ' okrepljenim z novim upom v boljšo bodočnost nam bo ostal prvi maj še dolgo v spominu.
Spljet. Sccialna demokracija živi tudi pri Das. To se je zopet pokazalo dne 1. maja. S ponosom lahko konstatiramo, da je bilo tudi letos naše praznovanje impozantno. Začetek je napravil velik sprevod, ki je obšel z dvema rdečima zastavama glavne ulice mesta in vsa predmestja. Ustavil se je na Marmontovem trgu, kjer je bil shod pod milim nebom. Tu se je zbralo okrog 3000 oseb. Prvi je govoril sodrug D or bi 6. To je bilo zanj zadoščenje za vse tisto sumničenje, s katerim je bil preganjan dolge **dae in ki se je končno vendar izkazalo za povsem iz trte izvito. Za njim je govoril sodrug Gabrič in na zadnje neki kmet iz Italije. Omeniti nam je nekoliko zanimivih nosa-meznosti. Med prvim 'govorou. so na cerkvi sv. Frančiška naenkrat zapeli vai zvonovi in ves svet ;e dobil vtisk, da se je to zgodilo namenoma. Sprevoda se letos ni mogel udeležiti najstarejšš spljetski sodrug, takorekač oče socialne demokracije v Dalmaciji, navdušeni socialist Pasinovid. A ko je korakal sprevod mimo bolnišnice, so ga videli pri oknu. Dasi težko bolan, je vendar zbral vse svoje moči, da vidi manifestacijo svojih sodrugov in zorenje semena, ki ga je bil zasejal pred tolikimi leti.
Iz Dubrovnika smo pa dobili poročilo, da so tam oblasti prepovedale vsako slavnost. Tam mislijo torej res, da veljajo za Dalmacijo Se izjemni zakoni 1 Treba bo torej to gospodo ie nekaj časa vzgajati. Sodrugi v Dubrovniku bodo poskrbeli tudi to delo.
Gospodarski pregled.
■IIo H draži. Odbor milarskega društva zveze avstrijskih industrijalcev je sklenil, da podraži cene milom za 4 krone. Ker pa baje te cene še nikakor ne odgovarjajo draginjskim cenam potrebnih surovin, smo lahko pripravljeni še na enkratno povišanje cen.
Iz stranke.
o Zbor hmiko locialno-demokratične stranke,
ki je bil naznanjen za 16. in 16. maja, se je odložil na 14. in 16. avgusta. Glavni odbor uteme-juje ta sklep s tem, da ima stranka vse roke polne >la radi dopolnilne volitve v Moro vidu.
oDelavikt kolek » Kranjsko, Štajersko In Korefeko. Založništvo tega koleka, ki je slično onemu za Goriško, Istro in Primorsko, je po nalogu izvr-ievalnega odbora stranke prevzel sodr. Ivan Kocmur, pri katerem imajo organizacije in zaupniki na Kranjskem, Štajerskem in Koroškem odslej napravljati svoje naročbe. Organizacije na Goriškem, Primorskem in v Istri naročajo kolek slej kakor prej pri sodrugu Jos. Pet e ja nu v Gorici. Sodrugi
in organizacije, tako strokovne kakor gospodarske, so naprošeoe, da se pridno poslužujejo delavskega kolka, ki utegne donašati stranki čedne drhidke. Rabi se lahko kot pečatna znamka pri poštnih po-šiljatvab, kakor: pismih, zalepkah, dopisnicah, razglednicah, zavojih itd. Naj se ne odda nobena pismena ali kaka druga pošiljatev, da bi ne bilo na njej delavskega kclka. Dalje se lahko naleplja na vstopnice pri raznih delavskih priredbah, na dopisnice in zalepke pri šaljivi pošti ter tudi na dobitke pri srečoiovu, tomboli itd. Noben sodrug naj ne gre na vol šče, ne da bi poleg imena kandidatovega ne nalepil vsaj en delavski kolek. Vsaka delavska veselica ali druga priredba služi tudi v to, da se razpeča čim več delavskega kolka. Prosijo se še posebno vfee strokovne in gospodarske organizacije, naj sklenejo, da se vsa pisma opremijo z delavskim-* olkom. Naročbe iz Kranjske, Štajerske in Koroške je pošljati edino na naslov: Ivan Kocmur, Ljubljana, Gosposka ulica St. 12. Gena kolku je v Ljubljani ista, kakor v Gorici. Posamezen izvod stane 2 vinarja. Manj kakor 60 kolkov se po pošti ne pošlje, izvzemši če se obenem vpošlje tudi denar. Da ni preveč nepotrebnih troš-kov (za naknadno pošiljanje denarja in eventualne opomine), se priporoča, da se obenem z naročbo vpošlje tudi denar (lahko tudi v poštnih znamkah).
—	Sodrugi in organizacije, sezite po delavskem kolku I
Zidarji in zidarski delavci, pozor! Po Slovenskem, zlasti po Goriškem in Spodnjem Štajerskem hodijo agentje, ki iščejo zidarjev za Švico. Svarimo jih, naj se nikar ne dajo zapeljati po obljubah po visokih plačah, ki se nikdar ne izpolnijo. Agentje pri svojem lovu na zidarje in zidarske delavce ne povedo, da je v Winterthuru in okolici stavka, ki traja že nad devet mesecev; delavska solidarnost torej zahteva, da se s takimi agenti povsod, kjer se pojavijo, temeljito obračuna. Vsak sum je takoj naznaniti Strokovnemu tajništvu v Ljubljani ali pa naravnost na naslov: Streikkom-mission der Maurer, Winterthur, Schweiz. Torej ne v Švico I Zaupnike strokovnih in političnih organizacij se naproša, da pouče vse zidarje in zidarske delavce v njihovem okraju.
Raznoterosti.
t Čin sblsmle matere. z»na trgovca Andreja v Lipsken. je prerezala v odsotnosti svojega moža štirim otrokom in sebi vrat ter ž njimi vred umrla. Nesrečna ženska je najbrže zblaznela.
t Nota duplina na Krasn. Pred nekaj dnevi so odkrili delavci vbod k velikanski .podzemeljski jami, ki se razprostira med Voloskim in Reko v Istri. Jama je bajno lepa, na dva dela razdeljena in je najbrž struga nekdanje podzemske reke. Tla so pokrita z debelo plastjo rdeče zemlje, ki jo bodo pogrebli, ker hočejo najti dragocene prasta-rine. Jama se nahaja ob morskem bregu pri Kan-tridi in bode gotovo Opatijo še bolj povzdignila radi svoje bližine. Sedaj se je že osnoval odbor, ki bode jamo varoval. Obiskalo jo je že dosti gostov z avstrijske in brvatske strani.
t »Vzorna* državna uprava na Grlkem. List «Karoi> poroča zopet o velikih poneverjenjih uplivnih uradnikov in politikov. Državno pravd-ništvo je že uvedlo preiskavo in pa proglasilo, da mu naj listi in zasebniki, ki bi kaj vedeli o zločinih v državni upravi, takoj dalo na razpolago dotično gradivo.
f Stoletnica prve hranilnice na Aagleikem.
Meseca junija bodo slavili v Giinburgu na Angleškem stoletnico ustanovitve prve hranilnice na Angleškem. Danes imajo angleške hranilnice 1,760.000 vlagateljev in 60,000.000 šterlingov (po priliki 1,600,000.000 kron) hranilnih vlog.
Tiskovni sklad. Iz pušice pri Petriču K T50, Gorkič Fran 1 K, ob »sodčku« in prijatelji v Ljubljani K 130, sodr. Koman 20 vin.
Sofragl, $o«Blje«mi gpSito!
frfiut ii brWaic«, Utr )c 11 razpolig« laž«
JW«a ?rapor“l
Gostilna ,Pri panju1
E= Vegova nlloa št. 10 =5
se pr'p3roča za mnogobrojen obisk
lastnik Eeonardo Galante
ima najboljše pijače; dobiva se izboren *pelinkovac», goriška, istrska, dalmatinska vina in dolenjski cviček po najnižji ceni.	26—7
****************** Močenje postelje
se jamčeno ozdravi takoj. Pojasnila brezplačno. Sporočiti je starost in spol. Tople zahvale. Zdravniško priporočeno.
Zavod „Sanitas“
Velburg I* 848 (Bavarsko.) ¥¥¥¥¥¥¥¥¥¥¥¥¥¥¥¥¥¥
H.Suttner
Lintaliana mestni trs
nasprstl rstsvia.
-• J
Priporoča svojo bogato zalogo]pra-| vih Švicarskih ur, zlatnine in srebr« nlne najfinejšega izdelka po najnižjih cenah. Blago le prve vrste. Oenlk na zahtevo s&atonj in poštnina prosto. Obrnite se zanesljivo na domačo tvrdko, kjer bodete najbolje postreženi. 93
£jnbljaita
Dunajska cesta št. 17
priporoča svojo bogato zalogo
šivalnih strojev
za rodbino In obrt.
Pisalni stroji „Adler“. Vozna kolesa.
mr; Ceniki zastonj in franko. :- 11
Častiti gospod
Gabrijel Plccoll
lekarnar
v Ljubljani.
Vašo tinkturo za želodec sem že tso z velikim uspehom porabil, katero iz srca priporočam v veliko korist vsaki družini ter se Vam iskreno zahvaljujem in prosim, blagovolite mi poslati še 24 stekleničic Vaše tinkture za želodec.
Z odličnim spoštovanjem
Josip Sterle
pastiinlk In pramlranl madvadjl lovao v Korltnloah, peftta Knežak pri Št. Petru na Kraau.
i i n ri i i i i i; i i:i i i i t o i i
Kavama
,UnIono‘irTrsta
nlloa Oaaerma in Torre Blanca
se priporoča.
Lil 1:1 Ml Ml M! M| MI I I Ml I I I I
Taldfan it«r. 108.
'Talafon itev« 108«
Bolniška družba združenih plvovaren Žalec In Laiki trg
v £jtibl]ani
ptiparsis svs)s
taborno pivo v sodcih In steklenicah.
ZALOGA V SPODNJI ŠlSKl.
61—14
Izdajatelj in odloma* itodsik fr** 8«rll.
Tiikt u/pt Lmprat^ifranjiu