Izhaja vsak dan razen sobot, nedelj in prsznikov Issued daily except Saturday«. Sundays and Holidays ani PROSVETA GLASILO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE Uredniški in upravniiki prostori: 2*37 South Lawndale Ave. Office of Publication: 2687 South Lswndsle Ave. Telephone, Hockwell 4804 LETO—YEAR XL Cana llata Ja $8.00 Eater«* aa Mcoad-ctaaa natter Januar t is. ISSt. at tha ooatoffica at Chlcaso. Illinois. tuaOar U>. Act of Con*r*M el ISareh S. 1S7» CHICAGO 23. ILL.. ČETRTEK. 1. APRILA (APRIL 1). 1948 Subscription $8.00 Yearly STEV.—NUMBER 88 Kongresna zbornica glasovala Španiji! Acceptance for mailing st specisl rats of postage provided for in section 1102. Act of Oct. 2, 1817, authorized on Juns 4. 1818. za pomoc Načrt sprejet s 149 proti 52 glasovom. Španski republikanski krogi alarmirani. Diktator Franco odredil ojačanje armade Washington. D. C.. 31. marca. —Fašistična Španija je prišla na listo šestnajstih držav v zapadni Evropi, ki bodo dobile ameriško ekonomsko pomoč na podlagi Marshallovega načrta, ko je nižja kongresna zbornica sprejela zadevni načrt s 149 proti 52 glasovom. S tem je španski diktator Franco postal zaveznik Amerike v "mrzli" vojni proti Sovjetski uniji in komunizmu. Akcija nižje zbornice bo potisnila v zagato ne samo dgžavni department, temveč tudi zunanje urade polovice evropskih držav, ki bodo deležne pomoči na podlagi Marshallovega načrta. Ako bo senat odobril odločitev nižje zbornice glede pomoči fašistični Španiji, bo ameriška zunanja politika temeljito revidirana. James Clement Dunn, sedanji ameriški poslanik v Italiji in bivši pomožni državni tajnik, je na konferenci Združenih narodov v San Franciscu v maju 1. 194f> podprl resolucijo mehiške delegacije, da Španija ne more postati članica Združenih narodov, dokler bo pod kontrolo diktatorja Franca. Zdaj, ko je niž ja kongresna zbornica odglaso-vala z.a pomoč fašistični Španiji, bo slednja udeležena v borbi za zajezitev komunizma v Evropi. Istočasno je senat sankcioniral ekonomsko in vojaško pomoč vladi kitajskega diktatorja Kai- šeka in njegovi armadi, ki je za-vojevana v vojni s komunističnimi silami, v vsoti $463,000,000. Sto milijonov dolarjev od te vsote bo potrošenih za ojačanje Kaišekove armade. Debata o ekonomski in vojaški pomoči diktatorju Kaišeku je trajala štiri in pol ure. Opozicijo sta vodila samo senatorja Langer, republikanec iz Severne Dako-te, in Kem, republikanec iz Missouri jy. London. 31. marca.—Odločitev nižje kongresne zbornice, da se fašistična Španija uključi v seznam zapadnih evropskih držav ki bodo deležne ameriške pomo či na podlagi Marshallovega načrta, bo pretresla milijone ljudi v Evropi. Gotovo je, da bo služila komunistom V kampanji za diskreditiranje načrta. Odločitev je profašistična gesta zbornice. Prejšnji teden se je fašistični režim diktatorja Franca približal poslanikom Amerike in zapadnih evropskih držav z a|>e-iom. naj store korake, du bo Španija deležna ameriške pomoči na podlagi Marshallovega načrta. Poslaniki in diplomati Velike Britanije, Francije in Belgije so zavrnili apel Britski uradni krogi so upali, da bo Washing ton upošteval njihovo stališče Prej so reprezentanti socialističnih strank širinajstih evropskih držav na konferenci v Londonu naglasih svojo opozicijo proti uključenju fašistične Španije v Marshallov nairt. Vse te stranke imajo predstavnike v vladah štirinajstih držav. Španski republikanski krogi v Londonu in Parizu so alarmirani zaradi odločitve nižje kongresne zbornice. Celo besednik britske delavske vlade je dejal, da je poteza zbornice nerodna in da bo povzročila komplikacije. Lizbona. Portugalska, 31. marca.—Myron C. Taylor, Truma-nov reprezentant v Vatikanu, je dospel v to mesto. Poročilo pravi, da bo imel razgovore s portugalskim premierjem Sala zarjem, nakar bo odpotoval v Madrid, kjer bo konferiral z diktatorjem Francom. Lake Success. N. Y.. 31. marca.—Andrej A. Gromiko, ruski zunanji minister in delegat pri Združenih narodov, je, ko je bil informiran, da je nižja kongres- Lewis nastopil pred odborom Dejal je, da ni podžgal rudarske stavke Washington. D. C.. 31. marca. —John L. Lewis, predsednik rudarske unije UMWA, je moral pod grožnjo federalnega sodišča, da bo obtožen žaljenja, nastopiti pred posebnim Trumano-vim odborom, kateremu je bila poverjena preiskava konflikta med unijo in operatorji. Lewis je dejal pred odborom, du ni podžgal stavke rudarjev nu polju mehkega premoga. Rudarji so odložili orodje 15. marca in s tem podprli Lewisa v konfliktu z operator!», katere je on obdolžil, da se ne drže provizije pogodbe glede plačevanja pokojnine Htarim rudarjem. Lewis je dejal, da je prišel pred odbor, ker je bil prisiljen na podlagi pozivnice federalnega sodišča. Pozivnico je izdal federalni sodnik Edward M. Curran. Izdana je bila v srnina zbornica glasovala za pomoč | siu provizije Taft-Hartlevevega fašistični Španiji, dejal: protidelavskega zakona "Revni mali deček Franco Sherman Minton, načelnik morda potrebuje pomoc—»me-; Trumanove(ja odbora, je vpra-riško pomoc." fta, Lewisi^ ali niso rudarji od- Madrid. Španija. 31. marca— ložiii orodja po sprejetju pi-Poročilo pravi, da je diktator sina, v katerem jim je pojasnil Franco odredil ojačanje armade konflikt z operatorji. Lewis je za 300,000 mož kot varnostni mirno odgovoril, da je dolgo od-ukrep proti komunistični nevar- lašal z obvestitvijo rudarjev, da nosti v Evropi, zlasti v Italiji., se operatorji ne drže sklenjene Odločitev je padla na seji članov kabineta. Učenjaki proti obvezni vojaščini Washington, D. C. — Robert Hutchins, kancelar čikaške uni-Ln"premogovniki," v katerih so verze, je izjavil, da ni predsed-1 upos,eni ilani njegove unijt, pogodbe, Minton je hotel tudi vedeti, ali ni pismo rezultiralo v ustavitvi obrata premogovnikov. Lewis je odgovoril, da ho se rudarji odločili za odložitev orodja biez pritiska z njegove strani. «« Minton je opozoril Lewisa, da nobenega ustavjl| J«? obrat 15 marca Hotel bi podprf i w vedeti, ali je to res. nik Truman podal pravega vzroka, ki njegovo zahtevo, da se uvede prisilno vojalko vežbanje in da Informacije dobivam iz glav- se obnovi naborni sistem. vira—iz časopisja, kot vsi Hutchensa so podprli razni pro- drugi," je Levtfs odgovt ril "Mi- minentni predstavniki verskih (1» B0 »udarji prišli do zu- in drugih organizacij. Med te- Wjučka, da jim je bila prodana mi je dr. Harry E. Fosdick, vo zlutu °P*ka " ditelj protestantske grupe, dalje Odbor je po zaslišanju U«wiaa Allan F. Farrel in dr. Alonzo F. Domače vesti i Oblak ' Chicago.—Dne 29. marca sta obiskala glavni urad SNPJ John Rak st. in Louia Maček iz No-komisa, 111. Nov grob v Barbertonu Harberton, O.—Dne 28. marca je umrla Julia Ocepek, članica druitva 48 SNPJ 27 let. Stara je bila 60 let, doma iz Potoka, pošta Vače pri Litiji, v Ameriki od 1907. Iz starega kraja je prišla v Jenny Lind, Ark., kjer je živela do 1925, potem pa ves čas v Barbertonu, kjer 2apušča moža, štiri sinove, dve hčeri in sestro, v starem kraju pa pulsest ro. «Is Clevelanda Cleveland.—V bolnišnici je u-mrl Joseph Budeselich. vdovec, star 65 let, doma iz Like, v Ameriki 46 let. Tukaj zapušča dva Wallace spet oplazil Trumana Dejal je, da potiska Ameriko v vojno Washington. D. C.. 31 marca. — Henry A Wallace je obdoD.il Trumanovo administracijo, da potiska Ameriko v vojno, katero ne more iz vo Jeva t i. Priprave in načrti za vojaško konskripcijo in obvezno vojaško vežbanje se ne razlikuje od onih, ki so Jih pod-vzeli voditelji nacijftke Nemčije. Wallace, kandidat za predjed» nika Združenih držav na listi tretje stranke, je nastopil pred člani senatnega odseka zu vojaške zadeve, ki vodijo zaslišanja j^o vojaški konskripciji. Stavili so mu ostra vprašanja, na kate-ra je Wallace odgovarjal, Seja je trajala tri ure. O Trumanovi protikomuni-stični doktrini je Witlluce dejal, "da je v bistvu program neomejene agresije. Ameriki ne preti sinova in dve poročeni hčeri, v|nob«n* nevarnost h strani ruske-Californiji pa dva sinova, vnu «u *omusisms. Sedanja kriza je ke in pravnuke. Nov grob v GUrsrdu bila premišljeno ustvarjena, da se prisili kongres in ameriško ljudstvo v sprejetje vo.iaške kon* skiipcije in splošnega ter obvez-Girard, O.—Dne 28. marca je neKa vojaškega vežbanja " naglo umrl radi srčne kapi Pav-1 Wallace je nastopil pred odse-le Jurjevic, star 68 let, doma z kom potem, ko je Truman sai ka-Vrhnike, član SDZ in samostoj-! «Učno sugeriral, naj gre v So-nega društva. V Mlnnesoti za-! vjetako unijo in pomaga Rusom pušča sestro, v starem kraju ps Prol1. ,ttNlnl WttU i lacc jo ponovno poudaril, du pro- ženo in hčer—Anton Lapanje »e|gram vojaške pripravljenosti vo-nahaja v bolnišnici St. Eliza- ¿j v vojno, v kateri ne bo zma-beth v Youngstownu, kjer se je ge. Načrt vojaške konskripcije ter drugi načrti predsednika Trumana in* obrambnega tajnika Forreatala so v resnici poli- moral podvreči operaciji. Wallacevt shodi Prihodnji teden be Henry A. Wallace imal več shodov v Indian! In Tllinoisu. V torek. 6. aprila bo govoril v Evansvillu, v sredo v Indianapolisu, v četrtek v Garyju, v soboto zvečer pa v Chicagu na velikem shodu v Stadiumu. S tega shods bo oddajan njegov govor po radijskem omrežju Columbia Broad-easting Systema ob 10:30 zvečer, centralni čas. Meyers. "Trumanovo govorjenje o svobodi po svetu nikakor ni v akladu z njegovo zahtevo, da se svoboda omeji doma k prisilno vojaščino," je rečeno v njihovi skupni izjavi. zaključil sejo. Minton je dejal, da bo poslal poročilo pie ku Trumanu danes Truman bri morda instruirá! fitderujni *)us-tični department, naj u posluje injunkcijo pri sodišču in h to izsili končanje rudarske stavke Vseameriški blok proti komunizmu Marshall potisnil vprašanje v ospredje lični program, čigar cilj j« kon trola ameriškega ljudstva, grma-denj» profltov velikih iitdustrty- skih korporacij in odvrnltsv depresije. • "Trumanova doktrina," Je rekel Wallace, "bo nabrusilg apetit vojaških voditeljev. Zahtevali bodo štirideset ali |>etdeset mili jard dolarjev letno za oboroževanje ne za zaščito Amerike, temveč za ojačanje oblasti in moči. Tak(Avani obrambni program bo dvignil cene, zamrznil mezde In omogočil regimentacljo ameriškega ljudstva." K«» je Wallace govoril prod senatnim odsekom, Je odsek ra apropi iaeije nižje kongresne zbornice odobril načrt, ki določa dodatno vsoto $150,000,000 komi alji zu atomsko energijo in potrošnjo $11,370,000 za /.gradnjo Amerika umaknila ponudbo glede sklenitve pogodbe Namen je bil razorožitev Nemčije. Konflikt na seji zavezniškega sveta v Berlinu Washington. D. C.. 31. marca. —Zdaj je bilo razkrito, da je Amerika umaknila ponudbo glede sklenitve pogodbe, ki naj bi gaianliialu razorožitev Nemčije. Sklenitev pogodbe je predlagal bivši državni tajnik James F. Byrnes v septembru 1. 1946. Byrnes je upal, da bo Sovjet ska unija sprejela ponudbo, ko se je vršila konferenca zunanjih ministrov štirih velesil v Parizu. Njegovo upanje se je izjalovilo. Ruski zunanji minister Molotov je zavzel stališče, da Evropi ne preti nobena nevarnost s strani poražene Nemčije. Byrnes je predlagal sklenitev pogodbe za dobo 40 let. Francija in Velika Britanija stu podprli predlog. Francija je videla v predlogu garancijo zaščite preti motno nemško agresijo v bodočnosti. Truman podpisal stanovanjski načrt Washington, D. C., 31. marca. —Predsednik Truman je podpisal v kongresu sprejeti načrt glede podaljšanja kontrole stanarine do 31. marca prihodnje ga leta, zaeno pa je naglasil, da je pomanjkljiv. Novi zakon daje oblast odločanja v sporih med najemniki in hišnimi posestnik! prizivnim sodiščem, Spopad med piketi in policijo New York, 31. marca.—Piketi so se spopadli s policijo pred poslopjem borze. Spopad je sle dil, ko so policaji napadli s količki ležeče pikete pred vhodom poslopja. Dva policaja in trinajst piketov je bilo ranjenih v spopadu. Stavko proti borzi je oklicala unija Ameriške delav ske federacije, ko je hllu zahteva zu zvišanje plače (Hihita. Po pariški konferenci se je prepad med vzhodom in zapa-dom povečal. Med sovjetsko administracijo v vzhodni Nemčiji in ono v zapadni Nemčiji je velika razlika. Velika Britanija in Amerika sta spojili svoji ekonomski coni in nihče sedaj ne ve, kaj Ne lahko zgodi v bodočnosti, Ameriška in britaka politika v zapadni Nemčiji vsnemirja Francijo. Ona vidi moinoat, da se bo zapadnu Nemčija,- kadar bo ekonomsko okrevala, naslonila na Sovjetsko unijo in obrnila hrbet Ameriki in Veliki Britaniji. Samo na podlagi tesne zveze z Rusijo lahko Nemčija upa, da se bo dvignila na noge. Berlin, 31. marca.—'V atmosferi obdolžitev in sumničtnjs se Je vršila seja članov zavezniškega svata za kontrolo Nsmči-je. Po vroči debati j« bil sprs-jet predlog, da člani svgt* «be rejo vse dokumente o predmetu demilitarizacije Nemčija, ds bodo vedeli, kje sioje. Zapadne države so st Isrtkle za pregled vseh vojaških naprav v Nemčiji x izjemo onih, ki služijo okupacijskim allsm, Rusija pa za omejen pregled. Maršal Vasilij D. Sokolovski ja obdolžil zapadne drla v«, da U vedno vzdršujejo vojaška, mornar ične in letalske base v Nemčiji. Kdini uspeh sej« kavarniškega svata je bila odobrittv predloga glade rasvaljtvlisni* vseh zakonov v Nemčiji, iti bo bili sprejeti vlade, v dobi ngcijskt Grška armada v ofen~ živi proti gerilcem Solun, Grčiju, 31 marca.—Pa-hgtne enote grške monurhlsti-čne aunado, podprte z letalsko silo, so začele ofenziv* proti ge rilcem Zasedle no strateško pozicijo v hribih v severovzhodni Grčiji, katero je držalo 600 ge-rilcev. Ameriški vojaški častniki ao svetovalci poveljstva grške rnonai hlstlčnc armade. Statistika o brezposelnosti delavcev Washington. D C - o-tocilo kaže, da i/med (ha in |>ol milijona bie/poselnih je bilo '«• manjše število delno ujnislcni') docim je bilo 40 odstotkov br« z «lela in zaslužka <*i fwt do 14 tednov Samo v februarju je \ »•< k«» četrt milijona delavcev zgubil'» delo K».t y l,i v ne vzro-k« br ez|a»selnost i (Mague navaja neugodno vreme in pomanjkanje kurilnega olja v industrija!» Meščansko » asoplsje lir omenja 7adevne statistike ir pa jo. ob-I\ i tak« poročila / 'Irobnirn ti-vk'-rr-, mH ''>'I.»m na zadnjih f t j a rw 11 politika v ozadju strašila mornaricnega tajnika sullivana Waahlngton. W. C.. 31. marca Dva člana kongresnega odseka za vojaške /adeve sta orlprto izjavila, da je |>olitika v ozadju strašila, da so se podmornice ne ke tuje države pojavile v bližini ameriškega obrežja Izjavila sta. da le nameri straš^nj» prisi Ijenje kongresa v sprejetje na-ti ta vojaške konskr ipcijc in obvezne vojaške sluzlw ter vežba nj» Mornar it ni tajnik Sullivan je l>ovzr«Kil senzacijo z naznanilom. da tuje jMKimor niee, naj-bize ruske, krožijo v bližini a meriškega obrežja, ko je nastopil pred t lani odseka za vojaške /adeve Kongreanik Sbafer. rej>ubli-k*ne< iz Michigana je dejal, da imajo ruske p»»dmornice ako s/1 •.ploh ruske uto pravico do kroženja jh> 1'a' ifiku kot ameriške Iv.jne l^Mje do kroženja v bližini ceste med mestoma Seward In Bogots, Colomblla, 31. marca. I Anchorage v Alaski. Municijskl — Na deveti konferenci 21 ame- odbor je istočasno odredil pre-riških republik, ki se je včeraj | gled 11,000 tovarn zu produkt*!-pričela v tem mestu, je anr^enški 'jo orožja in atreltvu državni tajnik Marshall ugludil pot jformnanju proti komu ni stič-1 ^ V>A117 S V TM Tli S SV S ri^U tam "vprašanju se bodo ILlVllu I UlVAL 1 K U lfl Ali A, vršUe iliskuzije na konferenci. I JL "Zemn. da pride vprašanje j previatnili aktivno*»! proti ustanovam ameriških lepublik na New York. 31. marca —1 la-1 didat /a predsednika uu listi dnevni red," je p k<-| Marshall rold L. Ickes, bivši notranji tuj-j tretje stranke. Pokazala se je "V ozadju teh aktivnosti, ki ogro- nik, je naslovil odprto pismo le njegova moč, ki luhko suma ža»o mir in varno*t ameriških Tiurnunu s pozlv»un, naj javno i preprel i vušo izvolitev. VVul-republik, je zunanja sila" naznani, du ne bo kandidat za lace ni moiun /uiudi tega, kei M,. ... .. , predsednika V nobenih okolno- Clani vodi nega 'KilH)iu kon- . I i L II »»till ference hu soglamo odobrili "To bi bilu patriotičnu gesta / vuše strani," pravi lik<*s v pl-. i. . ...i i ^ i. I v/nemii jujo nikogai sinu Mila bi v prilog dez<*li, ' ' NAJ SE UMAKNE IZ TEKME Murahallovo sugeHiJo, da m» ruskega in grškega obrežja "V ,azpruvlja o vprašanju Argen-ozadju strašenja je politika." je tinski zunanji minister Juan Hramugliu je dejal, du |»eta \a namenoma |x>džigajo vojno histerijo v mrzli vojni z Rusijo " Kongiesrnk Short republika ne< iz Missounja, je obdolžil Trumanovo administracijo, da Konferenco je odprl Mariano I'spino Pere/ predsednik C o lomblje V svojem govoru je prerllagal spojitev |*oki ujinskdi hocT s strašen jem ameriškega fned.irneriAkih oig.inlzucij du ljudstva izsiliti sprejetje načrta vojaške konskripeije DrugI rumen je odvrnitev f>ozr>r n«u»ti ljudstva '«i fKtlitičnili problemov. katerih ne more rešiti Trumanova administracija Ixsdo lahko vzdrževal» mir in ščitile svet pred dominacijo ne demokratičnih m protikrščen-sklh sil Prerllog je !>«»ene svet v nov«» katastrofo trafija namenoma jxivzrc/a kri Za predseilruku konference je /f. da prestraši ljudstvo s p.e tri osebe ubite 111 14 lan jenih. Iigredi so sledili protestom proti vigokim davkom Izgiednlki so navalili nu davčni m ud, uničili reknrde. razbili pohištvo In zaftgall po slopje. Istočasno ho hlle masne demonstracije v severni Italiji v zvezi z viočo volilno kampanjo, Splošne volitve bodo IH. aprila. Hoj je med levičarsko ljudsko fronto m stranko krščanskih de-mokiutov, kutere vodja Je premici Alcide de Gus|>er!. On I-ms opoio pil Vutikunu in Ameriki OImh o/ene mobilne garde so kom entin une v SornagllJi V bližini Milana Več tisoč komunistov je demonstiiiulo v Milanu v znak protesta, ker sta bila dva komunistu ubita v bitki s policijo v pondeljek. Policija je uietiralu več komunistov in lih od 1 a* I j a I u v Somaglljo. vas smatrajo zu šibkega pied Izgnali vas Im »d o ne/a- IM fl#.p, ,|Jubljenega kan- didata Ma| nasvet je sklicunje sej« Vseh demokratskih senator jev m kongresnikov, g»»verrierjev m članov o*redn|ega «^Iboiu demo Al» ste že kdui videli, ko se je led nu luži naglo udi I kot |xr*l«-dica Žarkov |>omludunske- 0a solnca'' To se je dogodilo kratske stranke v Washington!! demokratski strar.ki |xm| vašim valstvom Vaš bivši trgovinski tajnik llenrv A Wullare je kan Na te) seji naznanite umik iz tekme kai bo v korist ljudstvu m deželi " Sovjetaki atomski načrt bo pokopan Lake Succesa, N. Y.t 31. marca /namneji. so, da bi) sovjetski riačit glede kontrola atomske energije (aikopan. Ruski gu-nanji |jodminister in dalagat pri Zdiuženih narodih Andr«) A. Giornik" J«' naznanil lastoj v di-kuzijah o načrtu Pričel« so m- pred dvema letoms in an brezplodna Vprašanj« kontrole atom»kc energije ne bo rela-no <*- začel politično zopet spreminjati in slediti "liniji" A D. (Enako kot njegov kolega Jontez in še par drugih "socialdemokratov" — liog se jih usmili!) Pred nekaj tedni je atavistično zagrabil za neko poročilo v ameriškem tisku, ki je vsebovalo preklamfan in povsein zverlžen citat nekega ruskega literals, ki je kritiziral dela Dostojevskega. Pa je napisol duhovit članek, v katerem se je spravil nad "totalitorske" sovjetske pisatelje, češ da teptajo literarne svctlnjd največjih ruskih pise tcjjev Ki go v Sovjetski Rusiji nI danes drugega kakor največja tužnost! Za tisti svoj "umotvor", ki je bil zgrajen na povsem netočnem in napoi fabricirancm citatu (mi srnu čitall oboje: prevod v sloven-¿čini in v angleščini, ki ni bil prvemu in po naši sodbi pravilnemu pi c v odu skoraj nič podoben) - za tisti svoj članek je Slabeč potem prejel par čestitk od treh ali štirih "odličnih" oseb in Jih c-besil nn veliki zvon, češ poglejte me, kako sem velik "ltterat" . . . Well, Tone tad naaeda ali pa se obrača po vetru! Moino je tudi, da sc je na eni strani skušal prikupiti svojim hossom, na drugi pa ;« z objavo "čestitk" nanje hotel napraviti "vtis" , . . * I r Da se Tone zdaj zopet obrača |*> vetru in na svoj način sledi vatikantkun gospodom ukrog A D, je na dlani. V vojnega hujskača se sicer š« ni razvil —• to lahko Še pride? — toda v straše uju naših ljudi Debevca, Gabrovika et al že precej posnema, tn kakor dela reakcionarna banda okrog A D., ki je pred leti aplav-■ Urala klerolašistlenemu masakiu avstrijskih socialistov ln se par !et pozneje navduševala za španskega "bučerja" Franca, tako ae jc tudi &al>ec zdaj postu vil v vlogo učitelja otrovelega, strahopetnega, kleccplazitlškcga In jrguljskcga — "patriotizma" in "totalnosti". "Ml, ameriški Slovenci," pravi v zadnji tzdaji Glasa. "lahko •emljemo to poteze (boj med An tenko tn Rusijo) na znanje s poljubnimi občutki. na stvari ne moremo izpremcniti ničesar, lahko pa z nopromlšllonimi besedami in dejanji silo«» poalebiamo svoj ogled svoj prestiž m položaj V brezobzirni svetovni borbi, ki smo ji prtča in kaloel borbi n«menl poevečulejo sredstva, ne prihajajo več v pošte v občutki in simpatije posameznikov, niti ne posameznih skupin' Pasltl moramo, da nea na ameUelo kamni «.gromruga mlina, ki so zmleli >e toliko doslej samostojnih ljudstev in držav'" (1'odcitanje naše I "Stališče Slovencev — antenskih državljanov in staršev druge, da. telo Iretje genoreelje mora biti vsakemu nad vsak dvom jas no. Ob iskanju državljanstva »•• )«• vsak — prostovoljno In ne pritiljeV • 'l|n»vedal obveznostim do države, kateri je pripadel !»*t preegel lo|aln<*st nt zvestobo aitietiski irdavi ter v**mu. kar ona predsta\ Ija' Na r dolžnosti \o nam totrj jasne. Kdor ni krivi prisezntk bo iz|M>inoval I'*, kar )c Inl oh sprejemu državljanstva svečano obljubil in s prisego potidil' Samo to. nič drugega se od i.ikogai ne zahtev a lojalnost in zvestobe |e pa najmenj. kar more država zahtevati od svojih državljanov" Tako go vote strahopetci, kruhoborci. hlapci ali pa Intelektualni Valpeli kapitalizma ki poznajo le svoje interese katerim je vee'ukcirijL lu«L Hitlerju in bogu Marsu' Tak ' pnliiotitem" tako "le-"prepričanje" igranje in žnngllranje z besedami tn ki so priprav-' jaliiofct** tako ponižnoet ao učili tudi v nacljskl Nemčiji! — (Pride Ijeni bodisi i/ bojazni ali osebnih koristi služiti najtemnejši re- še.) Z avtomobilom iz Chic6|6 v Florido iih nizaj H. Chicego. 111.—Miss Čer New Srayrne nas jc opozorila, da Samsula ni mesto ali trg, zato naj pazimo, da ne bomo šli mimo nje, ne da bi vedeli kdaj. In res bi se kmolu zapeljali predaleč. Samsula je namreč iz» Ključno farmska naselbina in hiše so razpostavljene v precejšnji daljavi druga od druge. Zavili smo h gasolinski postaji, na kateri smo videli napis "Sopotnik". Morda je Slovenec, smo menili. V Floridi ima marsikateri lastnik gasolinske postaje zaeno tudi gostilno. Vstopili smo ln naročili pivo in nato se spoznali, kajti Sopotnik je prvi slovanski nasoljencc v Samsult. Poleg gaoolinoke postaje ima tudi veliko farmo, katero pe obdelujejo otroci. Joe nam je nato povedal, da je bil prvič v Floridi že leta 1910, poprej pa je bil v raznih slovenskih naselbinah v Kansasu in Illinoisu. Mož ni več mlad, toda še vedno trden in korajžen. On je tudi eden ustanoviteljev društva 603 SNPJ, ki je edino slovensko društvo v Floridi. Sopotnik nam je povedal le marsikaj iz svojih mladih let, nato pa smo se poslovili od njega in njegove prijazna žene z obljubo, da se bomo ponovno ustavili. Naj prvo smo želeli obiskati poznanexa Jerneja Hafnerja, ki je bival- mnogo let v Pennovl-veniji in Clevclandu Ur bil ie tiste čase precej radikalen; mnogi so tedei mislili, da preveč, a danes so sami istega prepričanja. Vozeč sc k Hafnerju, smo na drugi gasolinski poataji srečali Hafnertevego sina Ernieia, ki jc predsednik društva «03 O njem smo pozneje slišali veliko zanimivega. Mlad mož, suhe postave. zagorelega obraza Bil je boa. v hlačah-površnicah in v široko odprti srajci Zasedel je svoj nov Uuick ln nes vodil na farmo mehovih staršev Jerneje Hafnerja ln njegovo ieno smo našli na polju. Oba sta bila veeela našega prihoda in takoi prenehala z delom. Podali smo «e v lično hišo. kjer smo si imeli velijco pogovoriti. Jernej te zegorelega obrate, da misliš, da Imaš pred seboj Indijanca. zaeno pe vaak "njegov gib izraža zadovoljstvo in zdravje, zaomeje pe oe tako gl se vse potrese. Temu se ni čuditi, kajti moi je zdrav, farma mu lejx> rodi in otroke je tako vzgojil, da bi bil vsak oče ponosen nanje. Kakor vedno, tako se tudi sedaj ailno zanima za svetovne dogodke ter veliko bere vsakovrstne revije in časopise, Ernie, ki je kot predaednik društva zaeno predsednik društvene dvorane, je skočil na svoj dom po ključe in odpeljali smo se v društveno dvorano, ki stoji na lepem prostoru in je malone še nova. To dvorano so pred leti pričeli graditi, a še ni bila dograjena, ko ie prihrumel vi har in vse do tal podrl. Kljub temu pa stari društveniki niso obupali, ampak so pričeli graditi znova, tako da imajo danes lep dom, na katerega bi lahko bila ponosna vsaka slovenska naselbina. Za dom ima velike zasluge Hafner in drugi. Iz Društvenega doma smo se odpeljali k tajniku dr^tva 603 MaČku, ki je tudi pionir v Sam suli in tajnikuje že nepretrgoma 22 let. Maček ima tudi ga-solinsko postajo in gostilno. On je sUr društvenik in jc dobro poznal Zavertnika, Savsa, Tavčarja in druge mUe poznane voditelje in drustvenike. katere že krije črna zemlja. Maček mi je tudi kazal posebno knjigo, v kateri ima zapisane vse prispevke, ki so jih prispevala društva SNPJ, ko jim je tornado podrl dvorano. Razumljivo, da sem pogledal, koliko sta prispevali društvi št. 1 iz Chicaga in 5 iz Clevelanda. f Zbrala se je nas lepa družba: Jernej Hafner, njegova soproga, sin Ernie, hčerka, blagajnik društva 603 Joseph Pleterski ml., potem pa so se nam pridružili še trije poznani Clevelendčani, ki so tedaj tudi potovali po Floridi, namreč Cigoj, Pušnar in Logar. • Ko smo se -do dobra razgovorih, nas je mrs. Hafner povabila na večerjo, po večerji pa smo šli zopet v dvorano, kamor je prišlo še več drugih rojakov in rojakinj. (Dalje prihodnjič.) MIlan Medvešek. nili vse zaplenjene ladje, sedaj pa so jim za nameček ponudili še mesto Trst. Vse to zato, da ne bodo volili 18. aprila za—komuniste. A kaj bodo rekli 7>-žačani, modre može ne briga. Kakšna mizerija je vladala v Trstu in po vsej Julijski krajini pod Mussolinijevo vlado, jih tudi pcav n-č ne skrbi Skrbi in briga pa ondotno ljudstvo! Ta politični stiipidnt manever bo* povzročil še. večjo mrinjo proti zapadnim silam in ljudstvo se bo še bolj oprijelo komunizma. To v Moskvi vedo prav dobro in ko slišimo iz ra-dia, ni poročila iz Rusije glede Trata. Zelo sem radoveden, kaj vse bo prišlo iz tega? Ali ho vojna? Toda spomini na zadnjo vojno so še preveč sveži- in ljudstva se ne ogrevajo za novo vojno. Politikaši še niso sigurni, kakšen odpor bi nastal £roU vojni, če jo bi začeli. "Ko bi vsaj Wallacea ne bi bilo," si mislijo v Washingtonu. Državni tajnik Marshall vidi "veliko nevarnost". Pravi, da je hitra pomoč zelo potrebna. Na zapadu pa so že formirali nekako zvezo ali trdnjavo proti vzhodu. Tudi Skandinavske de žele so na strani zapada, to se pravi proti "komunizmu", in sicer zato, da dobijo ameriške dolarje. Ko. bo pa prenehala pod-pora U Amerika, bodo trgpvali profitarski sistem z nemškim narodnim socializmom. Ve4el je, da morajo profiti v eno blagajno—v nemško! Samo angleški in ameriški kapitalisti ga tedaj niso še prav razumeli, razumel pa ga je pokojni predsed nik Roosevelt. Kako bi danes izgledal svet, če bi. Hitler zmagal, jaz oe morem reči nič gotovega. Prav gotovo bi razlastil kapitaliste, kakor je tudi uničil delavske organizacije. Znano je, da je imel načrt za pod-jarmljenje vsega sveta. Tako ali tako: kapitalističnemu sistemu bi on bil naredil konec z uvedbo srednjeveške teme, Berlin pa bi bil sedež inkvizicije. Vem, marsikdo, ki sovraži Rusijo, bo rekel: "Kaj pa je razlika—Berlin ali Moskva?" Ne morem reči nič gotovega, toda do zdaj ne zgleda, da je kaj takega, kot nam govorijo repor-terji l velikimi honorarji. Tukaj v Ameriki je mnogo takih, ki verjamejo, da je v Jugoslaviji ruska vojaštvo in ljitdatvo mor^ delati po ukazih i? Moskve. Mi, ki Čitamo razna poročila iz Jugoslavije, pa vemo, da tam danes ni rusluga vojaštva in ljudstvo ni treba tako plesati, kaitor svirajo v Moskvi. Nasprotno je resnica! V Jugoslaviji ni imelo ljudstvo še nikdar toliko svobode kot je ima sedaj. Niti sledu ni o kakšni diktaturi ali agresiji, kakor nam z vzhodom, kajti k temu. jih bo lkuii&]0 „atveziti lažL-reporterji. prisilila potreba za dobrine. In Ce je v Jugoslaviji svoboda in Trenje dom« in po gvelu Belllngham. Wealb— Danes je po koledarju cvetna nedelja, po vremenu pa vseh vernih duš dan. Za te kraje imamo mrzlo vreme in de/, zato senržim pri peči in pišem ter premišljujem . . . Iz radia slišim cerkvene obrede in strupeno zmerjanje in obsojanje komunizma. Na Ceho slovaškem vlada pravi "teror" —večji kot v času Hitlerjeve okupecijc ... In tako slavimo Boga na višavah in ga prosimo, dt nas obvaruje pred tem strašnim komunizmom! Ubogi narodi v Evropi, ki so pod kraljem imel i vso svobodo in demokracijo. sedaj trpijo strašne muke pod moakovsko diktaturo . . . Zato ao se "modri" možje oprijeli druge rvšitve pred groze-čim komuniznven v Italiji, lia-lijanakim volivcem ao še prej deli precej živeža in jim povr- Iz Rušije bodo dobHi dobrine ceneje kot pa iz Amerike. Baš to je tisto, česar se politikaši tako bojijo. Povrhu vsega tega pa bomo imeli mi tu v bogati Ameriki depresijo, ako ne bo trgovine. V Ameriki bodo morali znižati cene potrebščinam kakor hitro se vzhod opomore, zato da ne izgubimo trga. To pa pomeni znižanje profitov in delevskih mezd. Zato so tudi delavski voditelji proti vzhodu, ali kakor oni pravijo, proti "komunizmu". To je tisto—trgovina! Tekma na svetovnem trgu za dobrine? Ker pa je vzhod odpravil pro-ftte za posameznika ali za sku-pirto (truste), se mu ni bati depresije. Depresijo povzroča profit, ker ostanejo dobrine in banke v rokah le majhnega števila ljudi, dočim je ogromna masa brez sredstev. Po enostavni "konjski" pameti bi morali te dobrine djiti med ljudi, to se pravi dati denar ali dovolj zaslužka da narod odkupi, kar je p rodu-ciral! Alas, to pa bi bilo baš to, kar hočemo preprečiti — "grozni socializem" . . . Državni tajnik Marshall in drugi vidijo izhod le v tem, da Amerika podpre države, katere še niso pod vplivom Rusije, da na ta način preprečijo trgovanje z vzhodom, da ga oslabijo, da bi nato zavrgel "komunizem"' m vzel pomoč od Amerike. Kei pa se države, katere so zavrgle profltarski sistem, kljub temu naglo izkopavajo iz razvalin, jiH je prevzel strah. Naravno torej je: uničiti Rusijo, če le mogoče. Recimo, ds bi se res kaj ta kega zgodilo, da bi v Rusiji zmagala "demokracija", in "svobo da", seve svoboda za profit. Ali bi potem bil mir na zemlji? Gotovo ne, ker ne more biti. Vojne, inflacije, deflacije in depresije bi zopet od časa do časa bruhale na dan. Dejstvo jc, da se je zato v Ru-sij! rodil komunizem, ker so bile tam najslabše gospodarske razmere. Dejstvo pa tudi je. da bi bil komunizem strt in zopet pognan nazaj v sužnost, ako ne bi bila usoda dala na vodstvo take može kot je bil Lenin, ki je narodu pokazal pot. po kateri mora iti. In ako ne bi bil na Čelu mož Jeklene volje in živcev kot je Stalin. Danes ni več nobenega dvtrma. da je postal komunizem. aH kakor ga že kli čete. nepremagljiv. Kdor misli, da ga bodo uničili ameriški hankttil. ne zelo mote Je vse zastonj* Mnogi ameriški in drugi znanstveniki to dobro vedo, ampak morejo molčati Dolar una še silno tiuič . Tudi Hitler je prav gotovo rg-čunai na zmago za nemški narod za "tisoč" let. da nadomesti demokracija, potem je tudi v drugih državah, ki so odvrgle profitarski sistem. George Gornik. Neplačani oglasi Mt. Olive, m.—Zadnje čase čitamo v Prosveti dopise izpod peresa Josepha Browna iz Walshvilla, 111. Taki obširni dopisi spadajo med oglase. Čudim se potrpežljivosti uredništva, da dovoljuje, da se počrrti skoraj tri kolone dragega papirja za nekaj, kar ni v korist ne jedno-ti ne Prosveti, še manj pa javnosti. Prepisovanje iz knjižic ni nobena umetnost, seveda prevajalec pa mora imeti dobro znanje angleščine in slovenščine, kar pomeni, da pisec dela dobro delo za tuje lastnike.. Zakaj sc ne bi pokazal tudi na narodnem polju? Ali mu niso znani naši narodni boritelji kot so Cainkar, Prešeren, Gregorčič in drugi? Zakaj ne pride na dan z geslom "svoji k svojim" in priporoča čitateljem Prosvete letošnji Ameriški družinski koledar, ki vsebuje podučljive članke in povesti, posebno izpod peresa Etbina Kristana, katere niso prepisane iz kakih knjižic? Vsaka pesem je nekaj časa lepa, ko pa se jo neprestano ponavlja, pa postane nadležna, tako je tudi z dopisnikovim prepisovanjem iz tu jib knjižic. • Še malo o političnih strankah, ker se je dopisnik izrazil, da mu ni dovoljeno povedati imena stranke. Vprašal bi ga, kako more staviti upanje na tako stranko, ko nima nobenega uspeha. Gotovo miali na silo. Dopisnik je gotovo slep in gluh, ko pravi, da smernice SNPJ nasprotujejo tej stranki. Prav sedaj je v razmahu tretja stranka, katere predsedniški kandidat Je Henry Wallace. Tretja stranka je edina rešitev iz današnjega Babilona. A. Maren. Se en poziv na veselico društva 600 SNPJ Johnstown. Pa.—Žensko društvo Naša sloga bo priredilo spomladansko veselico dne 3. aprila v Slovenskem delavskem domu na Moxhomu. Za ples bo igrala popularna godba Kobal-Ractch Iz Girarda. O Noäa dvorana je bila ptenov-Ijena m ima öqvoIj prostora za vae. zato vabimo naše rujalw od blizu in daleč. Odbor bo skrbel *a dobro postrežbo. Torej ne pc/abite naše veaelice in se je gotovo udeležite Na svidenje 3. aprila! Mary Koncban. Četrtek, i. aprila im (Poslano Sansu.) Prispevajte v obrambni ticlad! Vsi darovi sa obrambo Eiatj» prav nosil, ProaveJo la Ptol ca noj so posli )4jo aa atalavi Joka Pollook. 244M 1 - i\mi Blvd., Eualld M. OB* Pollocb lo hldgalnlk obramb«*-aa aklsds. cantil' S W I I H A f II I II HI U S. Army arid ?J. S. Air force ČETRTEK, L APRILA 1948 NOVELE* ANTON INGOLIČ jočega se mužika, ki o revoluciji ni imel pravega pojma, in poveljnika rdečih čet, je znal skoraj na pamet Od 'Bratov' je prešel na 'Mesta in leta' in druga njegoVk dela. Naglo nama je minil popoldan, policijska ura naju je prehitro razdvojila. "Hočete, da skupno čitava našo književnost v originalu? Vidim, da se zanimat« zanjo," se je ponudil ob slovesu. Seveda sem njegovo ponudbo takoj sprejel. Od tedaj svs se sestajala skoraj vsak dan; v senci visokih topolov na obali Morave sva sedela in čitala, Nsjprej on, potem jaz. Vsaki-krat je prinesel drugo knjigo, zdaj klasike in spet sodobnike; bile so to lepe ure, čeprav me je pogosto bilo groza Ivanovega rumenega lica, ugašajočih oči in predvsem njegovega suhega kalija, ki ga je vse pogosteje dušil. . Ko sem nekoč nspeljal pogovor na dogodke na bojišču—Nemci so tedaj le vedno zaman napadali Stalingrad in tudi na Kavkazu je bilo njihovo prodiranje ustavljeno, v Afriki so se umikali z Italijani vred—me je takoj presekal, čet naj o tem ne govorim. A kmalu je bilo konec najinih sestankpv, ki so meni in—kakor sem čutil—tudi njemu postali duševna potreba v majhnem mestu, kjer ni bilo mogoče nsjti človeka, ki bi bil zmožen govoriti pol ure o literaturi.' $ Nekega dne je izvlekel Iz Sepfi namesto knjige polo papirja. , 4 '"Čltajtel" Bil je, dekret o njegovi upokojitvi. "Zakaj so vas upokojili?" sem se zavzel. "Ker sem Rus, pa se nisem javil v korpus," je trpko odgovoril. Pogledal sem gs začudeno. "Ponovno so me vabili, a jaz sem pdklonil, čeprav me najbrž ne bi bili vzeli, ker bi na zdravniškem pregledu dognali, da nisem zdrav. Z upokojitvijo me hočejo prisiliti, da se javim. Saj veste, da traja tri, štjri mesece, preden je urejeno izplačevsnjo, poleg tega moja pokojnina ne bo znesla niti pol plače." Suho se je nasmejal. "To sem dobil za nagrado za petnajstletno prenatančno in prepošteno uradova-nje" "Kaj boste zdaj?" "Se ne vem. V korpus ne pojdem, a nekaj bom moral ukreniti. Za lakoto ne bi rad umrl." Pogledal me je pozorno. "Zdaj no več!" Povabil sem ga na večerjo, toda odklonil je. "Vi imate družino, čudež, kako jo preživljate s svojo plačo. Sicer pa," je nadaljeval, "moram trpeti tudi jaz, saj trpi vesoljni ruski nsrod. S trpljenjem si je trebs zaslužiti lepše življenje." Tega dne nisva Čitsls, toda Ivan Ivanovič Semjonov nI bil slabe volje. Ves čas mi je govoril o junaških naporih ruskega naroda in o zmagah, ki so tem naporom vselej sledile. Nekaj novega, svetlega je govorilo iz njega. "Tudi iz tega strelnega klanja bo naš narod Izšel kot zmagovalec. Naj Nemci porušijo mesta, naj uničijo tovarne, prekope ln železniftke proge, naj pobijejo na sto tisoče Rusov, našega naroda ne bodo mogli uničiti, vedno znova bo vstal, nov, prerojen in močan; naše svete zemlje ne bodo mogli upropastiti, ostala bo tam, kjer Je, vedno pripravljena, da rodi, da daje . kruha silnemu in nepremagljivemu Rusu, ki jo obdeluje ln Je z njo na veke združen." 1 (Daljo prihodnjič.) (lfafeljevaa» Prišla sva na pokopališče. Utihnil je. Tudi jaz nisem spregovoril. Tik ob živi meji, s katero Je bilo obdano obsežno, a zanemarjeno pokopališče, je bil grob njegove materp. Preprost lesen križ, na katerem je bilo z okornimi črkami napisano njeno ime, se je komaj videl iz cvetja. "Počakajte, da pomolim ob njenem grobu!" ml je dejal Ivan Ivanovič Semjonov s skoraj nežnim glasom In naglo stopil naprej»» Obstal sem ob enem izmed sosednih grobov. Sin je stopil k materinemu grobu, se pokrižal irt poljubil križ, potem pa pokleknil in dolgo molil. Po opravljeni molitvi je vstal in pazljivo pregledoval cvetje in ga lepo naravnal. Slednjič je odprl torbo, ki Jo je Imel s seboj, vzel iz nje nekaj bršljsna ln ga nasadil ns robu grobs. Potem se je zravnal in zastrmel v grob. Name je pozabil. Ker se dolgo ni niti ganil, sem odšel med grobove, čltsjoč napise na lesenih križih in nagrobnih spomenikih. Od časa do časa sem se ozrl: Ivsn Ivanovič Semjonov je ves čas stsl nepremično ob grobu. Postal sem nestrpen. Slednjič se je le zganil, pokleknil, se ne-ksjkrst pokrižal, poljubil križ in vzel torbo. Tiho sva se vrsčala med grobovi, nekaj ptičev jo prepevalo v akacijah, sicer je bilo čudovito tiho. Ko svs prišla na cesto, se je Ivsn Ivsnovlč spet oglasil. Njegov glas je bil še temnejši kot poprej, "Prišel sem do spoznanja, da nima smisla živeti, posebno zame ne. Domovino bodo uničili, od svojih tudi nimam nikogar. V tem klanju je gotovo padel tudi Miša. Moje življenje nikomur nI potrebno, najmanj meni samemu." Nisem vedel, kaj naj odgovorim. Dolgo sva molčala oba. Mrak je legal na polja, kmetje so se vrsčali z dels, vozovi so ropotali mimo naju in motili večerno tišino. Med prvimi hišami se je Ivan Ivsnovlč Semjonov spet oglasil. "Ce bom Imel dovolj poguma, si bom vzel . življenje!" je dejal naglo, ne da bi se bil ozrl name,' se okrenil in zavil na desno, v ozko, mračno ulico. Lranašnji visoki življenski stroški ?a režejo globoko v civilne plače. V Armadi Z. D. in v Zračni službi Z. D. je pa stvar drugačna. Plača je višja kot je kdaj Jjila—in vam Jo torej več ostane. Vala hrana. uniforma, stanovanje, zdravniška in zobozdravnilka oskrba vas nič ne stane. So le druge koristi. Izborno izurjenje v mnogih poklicih in strokah, z dodatno priliko napredovanja med učenjem pomeni, da je danes vojakova služba le naj-boljia od vseh. Za podrobne informacije vprašajte pri vašem najbližjem U.S. Army in U.S. Air Force Recruiting Station. U. 8. ARMY AND U. S. All* FORCE RECRUITING SERVICE Od tistega večera sem bil nekaj dni več na ulicah kakor običajno. - Nemiren sem bil, ako nisem vsak dan vsaj za hip videt Ivana Semjo-nova. Če sva se srečala, sem se mu javil. Odzdravil je tako hladno, da sem takoj čutil, da se ne želi spuščstl v kskšen koli pogovor. V obrsz je postsjsl vse bolj koščen, koža mu je vidno rumenela. Kot živ mrlič. Toda trde, temnorjave, na sencih že osivele lase je imel vselej skrbno počesane, obnošena obleka je bila vedno očiščena in hlače zlikane, slabi stari čevlji so se svetili. Neki dan—bilo je proti koncu velikih počitnic—sva se tako srečsls, da bi bilo nenaravno, če bi ne bili začela pogovora. "Kako ste z zdravjem?" sem ga vprašal.. "Pustite to!" Je odvrnil rezko, uganlvšl, kam merim. "Tudi to je minilo. Kaj trenutno čl-tate?" Tedaj sem čital Konstantina Fedlna, njegove 'Brate', o katerih mi je Ivan Ivanovič Semjonov ha prvi straži tako navdušen govoril. Takoj se je razživel ln ml podrobneje razlagal posamezne osebe in dogodke. Ono mesto, kjer opisuje Fedln srečanje bratov, iz tujine vrača- IM W. Van Buren 8t. 2001 Irving Park Blvd. 8500 So. Radne Ave. "PROSVETA" 8887 8. LAWNDALE AVE. Chicago 23, 111------------------------------ Vaša naročnina na "Prosveto" je potekla z dnem.. je nama iznenada posijalo v obraz in šele tedaj svs lahko videla, kako sva se čez poletje spremenila. Spominjam se, kako smo stali fantje nekoč v reki do kolen v zeleni vodi, z zavihanimi hlačami, ln si mi priznal, da si za ljubljen . . . Odkrito rečeno, nI mi bila všeč, pa sem ti vendar rekel: "Zal juhi jen si ti, ne jaz! Torej btKli srečen ti!" In zasmejal si se, rekoč: "Su | res, lahko bi celo razdrl prijateljstvo, da bi obvsrovsl človeka nepremišljenega koraka. toda ,mar Je mogoče svetovati v ljubezni? Kolikokrat se domači me&ajo s svojim skrbni-om v ljubezenske zadeve, /diu>u|ejn, iazdružujej», pripovedujejo, kar so slišali slabega o človeku, ki i>a ljubiš ... Ko hi vedeli, koliko gorja povzročajo s tem. koliko svetlih trenutkov /aivtiupljajo, ki se nikoli Ne< v hvltcnju ne ponove? . . . S|Miininjani se še. ko *je pVi-fcel tuu, nočem imenovati njegovega iniena, tisti N. in začel brezbrižno, s porogljivim nasmehom hihitati o svojih tovsriših: "Ta je do u»es /al m bi jen v to ln to. kai po kolenih lazi sa njo, ona |ui ima umazane nohte,— t«*la to motu mtatl med na- nit . Ovil drugi pa. veste, ae je včei a i v g osteh napil, celo bruhal jc.-tnda to oatane med nami . Tretji pa hodi v oguljeni obleki, dela *e siromašnega, v resnici p« je skopuh, to V slučsju. da Je od str sni upravnlšivs kakšns pomola, nas tako) obvestite, da se lsis popravil Z bratskim pozdravom ZA UPRAVO "PROSVETE" IZ ROMANA "MLADE GARDE" A. Fsdejev Prijatelj moj! Prljstelj moj' Zsčenjsm najbolj žalostne strani povesti in nehote se te spominjam . . . Ko bi vedel, kako sem bil vznemirjen v tistih davnih otroških letih, ko sva se vozila v mesto v šolo! Nad petdeset kilometrov sva bila narazen ln ko sem odhajal z doma. sem se zelo bal, da te pe bom našel, da si se že od peljal.— saj ae vse poletje nisva videla! V tisti nočni uri. ko sem se peljal za očetovim hrbtom z vozom v vašo vas in je utrujeni konj tako počasi vlekel voz po cesti, ml je z ne|a»pt»no otož-noetjo napolnila siee )e sama mlael, ds bi me mogel zadeti tak udarec. Se preden sem pri spel do vale hišice, sem vedno skočil z voza. ker sem vedel, da spiš vedno ns skednju ln če te tsm ne bom našel, da te ni . . . Toda mar ae je sploh kaj zgodilo, da bi me ne počakat,— vem. da bi bil rajši zamudil to-lo, kakor ds bt me pustil aame-ga Potem pa nisva zatisnila oči do ranegs jutra, sedela sva boaa na skednju In kar naprej govorila in ploskala, tsko ds so kokoši na gredah prhutale s krili. Dišalo je po senu. leeenako sonce, ki je prilezlo izza go/da, CENE USTU SOi Sa Evrope )e-------81L08 I spolni te spodnji kupo«. prtloUte potssbns vsote denarja aH Meaer Order v pismu ln si naročilo Prosveto. Hat ki je vaša Prišteti as smo le om liano to druitne. ki to dovolijo In ki «Ive ali stanujejo na enem ln totem Malem. V nakano« slučaju na ve« kal 8 tednikov Pojasnilo:—Vselej kakor hitro kateri teh članov, ki so prišteti, preneha biti član SNPJ. sli če se preseli proč od družino in bo zahtevsl sam svoj list tednik, bode moral tisti člsn is dotične družine, ki Je tako skupno naročena na dnevnik Prosveto. to UkoJ naznaniti ¿feravniltvu lista, ln obenem doplačati dotično vsoto ltotu Prosveta. Ako tega ne store, tedaj mora upravniltvo snilatl datum u to vsoto naročniku sli po ustavtU dnevnik. PROSVETA. SNPJ. 8887 S. Laemdsls Ave* Chteago 88. IlUnets PrHeleno pošiljam naročnino m Ust Proseeie vsote 8_ I) Ime._____Čl. društva lt..^_