43. štev. V Kranju, dne 26. oktobra 1912. XIII. leto. Političen in gospodarskj list. Stane za Kranj z dostavljanjem na dom 4 K, po pošti za celo leto 4 K, za pol leta 2 K, za Nemčijo 4 marke, za Ameriko 2 dolarja. Posamezne številke po 10 vin, — Na naročbe brez naročnine se ne ozira. — Uredništvo in upravništvo je v hiši štev. 173. — Izdajatelj: Tiskovno društvu v Kranj" — Odgovorni urednik: Ciril Mohor. — Rokopisi naj se ne r Prepozno. Izhaja vsako soboto ob enajstih dopoldne Inserati se računajo za celo stran 50 K, za pol strani 30 K, za četrt strani 20 K. Inserati se plačujejo naprej. Za manjša oznanila se plačuje za petit-vrsto 10 vin., če se tiska enkrat, za večkrat znaten popust. — Upravništvi naj se blagovolijo pošiljati naročnina, reklamacije, oznanila, sploh vse upravne zadeve, uredništvu pa dopisi in novice. — Dopisi naj sa izvolijo fraakirau. — Rokopisi se ne vračajo. Hrvaško-siovenski zbor v Ljubljani. Živimo v času železnic, brzojavov in zrakoplovov. Novi pojavi se vrše z veliko naglico in nove tvorbe tako hitro dobivajo določene oblike, da starokopitnikom zastaja sapa. Tak velevažen, zgodovinsko znamenit dogodek, ki je prišel nenadoma, se je izvršil minulo nedeljo v Ljubljani, ko so ondi v najlepši slogi zborovali najuglednejši zastopniki hrvaškega in slovenskega naroda in sklenili med seboj bratsko zvezo na podiagi skupnega programa. Jedro tega programa je zjedinjenje hrvaško-slovenskega naroda v okviru habsburške monarhije. Na ta način bi se tudi Slovenci lažje ubranili krivicam, ki se nam delajo posebno ob mejah. Dopoldne sta zborovali osrednji vodstvi Vseslovenske Ljudske Stranke in Hrvaške Stranke Prava in sta enodušno sprejeli tozadevni resoluciji. Popoldne ob treh je pa v veliki dvorani „Uniona" okoli 90 hrvaških in slovenskih poslancev in strankinih voditeljev napravilo veličastno manifestacijo za hrvaško-sloven-sko edinstvo. Za predsednika zbora je bil na Šusteršičev predlog izvoljen dr. Mile Starčevič, za podpredsednika Grafenauer in za zapisnikarja Akačič in dr. Brejc. Navzočih je bilo poleg Slovencev 16 bivših narodnih zastopnikov iz raz-puščenega hrvaškega sabora v Zagrebu, 8 poslancev iz Dalmacije, 6 poslancev iz Bosne in Hercegovine in 3 poslanci iz Istre, in sicer: Iz Banovine: Dr. Mile Starčevič, dr. Paz-man, Akačič, dr. Prebeg, Zagorac, dr. Šegvič, pl. Vučetič, dr. pl. Kiš, dr. Banjavčič, Polič, Tomac, Novak, dr. Petričič, Mihaljkovič, Scarpa, Vlahovič, Tkalčič, Peršič, Zatluka, Hrustič. — Iz Bosne: pl. Vaiicaš, dr. Suniailč, Dža-monja, dr. Mazzi, dr. Veseličič, Mrljič. — Iz Dalmacije: dr. Drinkovič, dr. Dulibič, Prodan, dr. Sesardfč, Klarič, Šimonič, Mladinov. — I z Istre: dr. Laginja, dr. Spinčič, Kirac, Grašič. — Slovenci: Dr. Šusteršič, dr. Krek, dr. Korošec, dr. Brejc, Grafenauer, dr. Lampe, dr. Gregorčič, pl. Pogačnik, Povše, dr. Žitnik, Demšar, dr. Hoh-njec, dr. Fon, Jaklič, Gostinčar, dr. Pegan, dr. Ben-kovič, Jarc, dr. Vrstovšek, dr. Zajec, dr. Stepančič, dr. Jankovič, Lavrenčič, dr. Ehrlich, Žlogar, Brenčič, Manfreda, Pišek, Berbuč, Dimnik, Zabret, Perhavc, Zlobec, Zega, Ozmec, Kogelnik, Košak, Matjašič, Kobi, Drobnič, Terglav, Novak, dekan Tomažič, Kosmač, Roškar, Dermastia, Ravnihar, Vehovec, Piber, Bartol, Vospernik, Marinič, Dular, Torkar, Vrečko in drugi. Na predlog govornika poslanca Zagorca se je z velikim navdušenjem in odobravanjem sprejela ta-le resolucija: Izjavljamo, da tvorimo Hrvati in Slovenci eno narodno celoto. Vsled tega hočemo pristaši Stranke Prava in Vseslovenske Ljudske Stranke skupno delovati v duhu in pravcu programa Stranke Prava za jedinstvo, pravice in svobodni razvoj hrvatsko-slovenskega naroda v okviru habsburške monarhije. V svesti smo si, da so hrvatsko-slovenske dežele odločivnega pomena za pozicijo monarhije kot velevlasti in kakor se zavedamo svojih dolžnosti napram monarhiji, tako odločno zahtevamo in pričakujemo, da se zave tudi monarhija svojih dolžnosti napram našemu narodu. Fino sta govcriia oba voditelja hrvasko-slo-venskega naroda. Dr. Mile Starčevič je zbor nagovoril tako: Odlična gospoda 1 Prisrčno Vas zahvalim za podeljeno mi odlikovanje. Zavzemam to častno mesto globoko ganjen in z opravičenim ponosom, ker mi je predsedovati temu domoljubnemu zboru predstavnikov enega naroda hrvatskega in slovenskega imena. (Burno pritrjevanje in dolgotrajno ploskanje.) Z Vašim številom ste pokazali, koliko Vam je na srcu sreča in bodočnost skupne domovine. Nismo se zbrali, da drug drugega nad-modrimo. Mi smo vsi prevzeti, vsi prepričani o spasonosnosti ideje sloge in edinstva hrvatsko-slovenskega. Mi smo prišli v belo Ljubljano, da pred celim svetom pokažemo, da smo na jugu monarhije faktor, ki se ne da potlačiti, preko katerega se ne sme preiti. (Veliko pritrjevanje.) Čuveni grof Khuen-Hedervary je v delegaciji izjavil, da naša sloga, to naše delo nima temelja v preteklosti (Vzkliki.) Čuveni Khuen ne zna ali pa preračunano taji, da je ta ideja vodila naše dede od kneza Sama do Ludovika Posavskega, od tega do Zrinjskega in Frankopana, od teh do stvoriteljev hrvatske pragmatične sankcije pa do naše dobe. (Veliko pritrjevanje.) Za to idejo so naši dedje prelivali na potoke mučeni ške krvi v borbi proti Avarom, Frankom, domačim fevdalcem in Mažarom. To idejo so naši dedje uzakonili v hrvatskem saboru leta 1712., sprejemši pragmatično sankcijo, s katero so si osigurali, da Hrvatska, Slavonija in Dalmacija ne smejo biti ločene od Štajerske, Kranjske in Koroške. (Viharno aplavdiranje.) Ta ideja je torej osnovana ne samo v krvi, veri in jeziku, temveč i v skupnosti interesov, geografski legi in skupni zgodovini. Mi hočemo danes postaviti temelje skupnemu delu. Danes je znamenit historičen moment za hrvatsko-slovenski narod, kateri mora z vsemi dopuščenimi in zakonitimi sredstvi stre miti za oživotvorjenjem hrvatsko-slovenskega državnega telesa. (Burno, dolgotrajno pritrjevanje in ploskanje.) Naj blagoslov Vsevišnjega rosi na nas in pospeši oživotvorjenje naših domovinskih idealov I Dr. Ivan Šusteršič je govoril med nepopisnim navdušenjem tako: Našli smo se, in vodi nas odločna volja, da ostanemo skupaj enkrat za vselej! To je realno politično dejstvo, ki govori jasneje, zgo- PODLISTEK. Za poklicem. Spisal Peter Bohinjec. Dalje. Tretji del. I. »Baronka Regina Kor-dula je povila sina, z imenom Žiga Kinski, ki sejepovspel do duhovnika." Rokopis župnega arhiva v Škocijanu. (Information.) Baronka Regina Kordula je sedela na lesenem naslonjaču, ki je bil obložen z blazinami. Odprta so bila vrata na leseni pomol in cvetice v zelenih posodah so razširjale prijeten vonj naokoli. Baronka se je postarala. Noge so ji odpovedale. Nadležen kašelj jo je mučil in vela lica so kazala, da baronka le malo uživa. Vsak dan je hujšala, hirala in zdelo se ji je, da ji spomlad odpiše dušo. Kar strpeli ni mogla v zaprti sobi in jutranji zrak, ki je prihajal skozi odprta vrata, ji je bil v prijetno hladilo. Na lesenem pomolu, v družbi tulipanov in narcis, na malem stolu pa sedi mladenič pri dvajsetih letih. Poteze na njegovem obrazu spominjajo na baronko Regino Kordulo. Oblečen je v talar in v rokah drži Kastelčevo knjigo: »Nebeški cil" (1684). Bral je nekaj časa počasi iz knjige, potem pa se je ozrl na svojo mater v naslonjaču in rekel: „Ta novomeški kanonik prav lepo piše, in pa slovenski piše. Življenje je res kakor sen, kratek pa goljufiv sen!" »Prav imaš, Žiga!" odvrne počasi baronka, „glej, dvajset let sem čakala na tvoje rojstvo, dvajset let sem te vzgajala — kje pa je zdaj plačilo mojega čakanja, mojega truda? Plačilo mi je . . . smrt!" odvrne baronka v odsekanih stavkih. „Če ni mogoče drugače, mamica, naj se zgodi volja božja! Hvaležen sem ti, da si me lepo vzgojila, iz hvaležnosti bom opravljal najsvetejšo daritev za tvojo ljubo dušico, hvaležnosti cvetica mora prirasti tudi na mojem grobu Hvaležen sem ti, da si mi odločila tako dedščino, in bodi zagotovljena, da bom vse prav obrnil v slavo božjo. Ko bodo mene položili enkrat v tvoj grob, naj še pozni rodovi oznanjajo, da je bil enkrat Žiga Kinski sin dobre matere, ki je dal življenje in premoženje za Gospoda." »Lažje bom umrla, ljubi moj sin! Ko te vidim pred sabo v črni halji. Izbral si si pravi poklic. In ko mene poneso tja v grobišče škocijanske cerkve, tedaj se opri mi mojega duhovnega očeta, škocijanskega župnika Ignacija Zalokarja. Saj veš, tvoj oče je dober človek, toda trde skorje starega vojaka ni mogoče orne-čiti in oblažiti. Ko bom zatisnila oči, se bo gotovo precej zopet oženil." Sin vstane in objame mater. Solza hvaležnosti se mu je pomešala s solzo ljubezni . . . „Še mi beri, Žiga! Sicer sem bolj vajena nemške knjige, ali danes se mi zdi slovenska knjiga prijetnejša. Zdi se mi, kakor bi slišala svoje kmete, ki prijazno govore z mano, zdi se mi, kakor da je slovenski jezik prav jezik trpinov. Ko nam že smrt stopa pred oči, tedaj se človek čuti srečnega, da je bil trpin na zemlji, in da je kaj dobrega storil za trpeče človeštvo. Dobra dela, iz ljubezni do Boga storjena, tekajo za nami in gredo pred božji troti, gladijo mrko čelo nebeškega Očeta in nebeška Kraljica se jim pridruži ter jim pomaga . . . Dragi sin, ljubi Marijo !" Baronka se je zasopla in dolgočasen kašelj je odmeval po sobi .. . Njena duša je plavala po Dedni gori, plavala okrog kipa rožnivenške Kraljice na Stopnem .. . .Obljubi, mamica, Stopenski Gospej, da jo obdariš bogato, ako ozdraviš," prigovarja sin. »Obljuba, sin moj, mora imeti podlago. Ali naj jaz obetam na svoje zdravje, ki se več ne povrne? Ali naj prosim za podaljšanje življenja, ki ni več potrebno? Prosim pa nebeško Gospo, da mi izposluje srečno, spokorno smrt. Ta je moja edina rešiteljica, ta je moja edina pot, ki me še čaka . .. Žigi so šli materni nauki globoko v srce. Dovršil je bil gimnazijo pri očetih jezuitih v Ljubljani in je vstopil v semenišče. Sporočili so mu žalostno vest, da je njegova mati na smrtni postelji. Vzel si je dopust ter se je vrnil domov, da zatisne oči svoji ljubljeni materi! _ Dalje prih. vorneje, prepričevavneje, nego bi mogel najsijaj-nejši govornik. A še jasneje in glasneje bode govorilo dejstvo, da bodemo v istini ostali skupaj. Iz lirične atmosfere meglenih fraz in bratskih objemov smo stopili na prozaična tla realne politike. Na tem terenu ostanemo. Zavedamo se, da se more hrvatsko-slo-vensko vprašanje srečno rešiti samo na trdnih tleh realne politike, ki računa z danimi razmerami, z danimi prijaznimi in sovražnimi silami. Varovati se moramo in hočemo nesmiselnega in neplodnega frazerstva in kričaštva, ki ljubi pozo radikalno narodnega junaštva, v resnici pa ni nič drugega kakor neka politična histerija ali pa, kar je še hujše, preračunjeno ko-medijanstvo. Varovati se moramo in hočemo gnilega liberalizma, modernega „svobodomisel-stva", ki nosi na jeziku svobodo vesti, ki pa je v resnici brutalna negacija duševne svobode in moralicen anarhizem. Varovati se moramo in hočemo brezplodne negacije, praznih protestov in melanholičnega jadikovanja. Mi hočemo biti stranka resnega, treznega, neumornega pozitivnega dela! Ugovarjati pa moramo gotovemu podtikanju. Hrvatsko-sloven-sko združenje, ki se je srečno izvršilo, ni nikomur v kvar. To združenje je le sama ob sebi umevna posledica večstoletnega etničnega, kulturnega in narodnega jedinstva Hrvatov in Slovencev. Nagib za to združenje je ljubezen do domovine, namen pa skupno narodno, gospodarsko in kulturno delo za jedinstveni hrvatsko-slovenski narod, v okviru habsburške monarhije. Daleko nam je vsako sovraštvo zoper druge narode. Nasprotno: mi želimo bratski sodelovati z vsemi narodi monarhije za veličino in moč habsburškega gospodstva. Ako se pa, na žalost, obrača neutemeljeno sovraštvo drugih zoper nas, se moramo braniti in se bodemo vselej tudi znali braniti! Mi tudi nočemo biti ekskluzivni v okviru naše lastne narodnosti. Nikdar nas ne sme zaslepiti strankarstvo, da bi ne pozdravljali in podpirali vsakega poštenega dela in stremljenja, ki je v prid našemu narodu — naj prihaja to delo in stremljenje odkoder hoče. Vrata so odprta na stežaj slehernemu — ki je poštene volje. Radujemo se, da smo Hrvati in Slovenci, ki smo danes tu zastopani, jedne in iste vere, v kateri hočemo po zgledu naših očetov živeti in umreti. Prištevamo pa seveda našemu narodu tudi tiste rojake v posameznih deželah, ki pri-poznavajo drugo vero. Obžalujemo, da nas je nemila zgodovina v tem raztrgala, naše moči ne zadostujejo, to izpremeniti. Računati moramo s tem realnim dejstvom. Kakor pa zahtevamo od slehernega, da spoštuje naše nerazrušljivo versko prepričanje in našo svobodo, prosto živeti in se razvijati po tem prepričanju — tako spoštujemo vsako drugo pozitivno versko prepričanje, pravo svobodo vesti in verskega življenja. In tako pošiljamo danes, v tem slovesnem trenotju, srčne pozdrave versko ločenim bratom z željo, naj se združijo z nami v skupno delo za blagor starodavne skupne domovine. Naj bode dovoljenih še nekaj besed v politično- taktičnem oziru. Idealne temeljne poteze našega programa — to je programa Stranke Prava — nas nikakor ne silijo, da bi zapirali oči pred realnimi dejstvi. Z dejanskimi razmerami treba marveč vedno in vsepovsod računati. Program Stranke Prava ni mrtev petrifikat, temveč nekaj živega, tedaj sposoben za razvoj in, kakor vsak politični program, tudi potreben razvoja. Mi hočemo skupaj delovati, da prilagodimo program vsakokratnim aktualnim razmeram, ne da bi količkaj popustili v idealnem oziru. Računati moramo zlasti z raznoličnostjo držav in dežel, v kojih živi dandanes hrvatsko-slovenski narod. Ne moremo delati v vsakem pogledu iste politike na Dunaju in v Pesti, v Zagrebu, Sarajevu, Ljubljani, Gradcu, Celovcu, Zadru ali Gorici. Razmere so prerazlične. V prvi vrsti je stvar narodnih zastopnikov in avtonomnih deželnih organizacij stranke, da najdejo prava pota, prilagodivši se posebnim razmeram in varujoč programatične temeije. Vse pa mora voditi delotvorna ljubezen do skupne domovine, zavest, da pripadajo enemu ljudstvu, enemu narodu. Zvršilo se je dolgo zaželjeno, nujno potrebno združenje v resnem zgodovinskem trenotju. Danes lahko radostno vzkliknemo : Hrvatsko-slovenski narod je eno telo, eno srce, ena duša ! In še eno samo besedo naj izrečem za sklep: Besed je dosti — naj sledijo dejanja. Našli smo se — ostanimo skupaj I Svečani trenotek, ki je tem besedam sledil, bo vsem gotovo ostal za vedno neizbrisno v spominu. Čuvstva, ki so tedaj prevevala srca resnih mož, izkušenih v dolgih in velikih bojih, ki so se utrdili v hudih izkušnjah burnega političnega življenja, so bila mehka, mehka kakor mladeniška, in marsikomu so se oči porosile. Žar domovinske ljubezni, upanje velike prihod-njosti, pomešeno s trpkim spominom na preteklost, je podrl na zunaj v takih znakih, da se tudi tisti ni mogel vzdržati, ki je sicer vajen samozatajevanja. Nato je dr. Starčevič vstal in ginjen do dna duše izjavil: „Današnji dan je najsrečnejši v mojem življenju, najsrečnejši, ko vidim uresničevati se ideal utemeljitelja Stranke prava, mojega strica, blagopokojnega dr. Ante Starčeviča, ki je težil za tem in vroče želel, da pride kdaj do edinstva hrvatsko-slovenskega naroda. Bog vsemogočni bo naše delo blagoslovil in bo vrnil našemu narodu, kar mu gre po naravi, zgodovini in pravici!" Fotograf Rovšek je napravil krasno veliko fotografično sliko zborovavcev. Zvečer ob 8. uri je bil v napolnjeni, z zelenjem in grbi hrvaških in slovenskih dežel okusno dekorirani dvorani „Uniona" slavnostni komers. Devet govornikov je pozdravljalo in proslavljalo hrvaško-slovensko vzajemnost in skupno delo za domovino. Vse je pelo, ko je godba in-tonirala „Liepo našo domovino!" Trajni naj ostanejo vtiski tega lepega dneva! Vojna na Balkanu. Na črnogorskem bojišču. Severna črnogorska armada se je zadnji čas prav hrabro borila. Oddelek brigadirja Vezoviča je zavzel Gusi nje z bajonetnim naskokom. Gosta megla je podpirala prodiranje Črnogorcev. Imeli sd pa Črnogorci pri velikem odporu Turkov občutne izgube, padel je njihov poveljnik Sava Lazarovič, a tudi Turkov je obležalo okoli 1200. Truplo padlega generala Lazaroviča so pokopali na Cetinjah z veliko častjo. — Vzeli so Črnogorci tudi P lavo ob Limu pod poveljstvom brigadirja Janka Vukotiča. Tudi tu so se Turki in Albanci borili hrabro. Mnogo albanskih žena je padlo v boju s puško v roki in mnogo dečkov je bilo ustreljenih, ko so donašaii streijivo. Gorela je Plava na vseh straneh, ko so jo zavzeli Črnogorci. Število mrtvih je na obeh straneh, veliko ter presega število 1200. Janko Vukotič, čigar armada se vojskuje na treh krajih, je dobil od kralja najvišje odlikovanje za junaštvo. Bil je že trikrat v Črni Gori vojni minister in je pri Črnogorcih zelo priljubljen. Iz Plave je Vukotič krenil proti Peči (Ipek). Manj srečni so Črnogorci pred Ta raboso m. Prva dva dni obleganja jih je padlo pred to trdnjavo 600. Med Turki je pa padel poveljnik, prejšnji šef generalnega štaba Sadedin Bej. Črnogorci so zaplenili v okolici veliko konj in govedi. Dne 22. oktobra se je začelo streljanje pri Tarabošu ob 10. uri dopoldne, ko je izginila megla. Martinovič je bombardiral in vzel utrjeni holm Kranje, ključ od Taraboša. Skader je že obkoljen od vseh strani. Katoliški Malisori se bojujejo s Črnogorci. Dobili so več tisoč pušk. Le župnik v Rjoli je svaril svoje ljudi, da naj nikar s Črnogorci ne drže, ker utegnejo »zmagati Turki in jim razde-jati vasi. Ponoči je pa počila bomba, ki mu je razdejala cerkev in župnišče. Župnik se je še rešil iz razvalin. Prestolonaslednik Danilo hiti proti Skadru na pomoč generalu Martinoviču. Princ Mirko je v Baru in bo vodil naskoke na Skader od južne strani. Dne 20. oktobra o polnoči so Črnogorci vzeli Belaj in zaplenili dva topova. Srbsko boj išče. Dne 22. okobra popoldne so Srbi imeli hud boj pred Prištino in jo pod generalom Jan- kovičem po vročem boju vzeli. Glavna srbska armada pod poveljstvom prestolonaslednika Aleksandra je dospela pred zelo važno mesto Ku-manovo in ga vzela. Združena srbsko bolgarska vojska je pa zavzela Kratovo, Kočane in Ovčje polje. Na Kosovem polju in pri Skoplju bodo glavni boji. Vzhodno od Novega Pazarja ležečo turško utrdbo Gjurgjeva Stubova so zavzeli Srbi. Prvi vlak z 290. ranjenci je prišel v Belgrad dne 22. oktobra. Ljudstvo je ranjencem navdušeno postreglo. Na bolgarskem bojišču. Pred Bolgari se Turki umikajo proti jugu po gotovem načrtu, da zbero svoje moči pri Kirk-Kilisi in Drinopolju. Za seboj požigajo vasi. Boj za Mu s ta fo-Paš o je bil silno krvav. Bolgarski polk konjenikov, ki je štel 1100 mož, je napadel 2000 turških jezdecev. Nepopisno ljuti boj se je končal z bolgarsko zmago. Bolgari so zasedli oba bregova reke Marice. Ko so vzeli Mustafo-pašo, so zaplenili mnogo živeža in krmil. Most čez Marico so Turki hoteli razstreliti, pa so ga le malo poškodovali Električne naprave, brzojavne postaje in telefonske zveze so nepoškodovane. Turki so se umaknili proti Drinopolju. Car Ferdinand je prijezdil blizu bitke in opazoval boj z višine. Ko je bolgarski general vzel Mustafo-pašo, je ukazal, da naj se mesto imenuje zanaprej Ferdinandovo. V vasi Krivi blizu Soluna so se utaborili bolgarski vstaši. Turki so poslali tja iz Soluna topove in vas oblegali več dni. Ostalo je samo 10 hiš, 230 hiš pa je bilo popolnoma razrušenih. Bolgarov je veliko padlo, drugim se je posrečilo, da so prodrli goste turške čete in ušli. Med bolgarsko in turško vojsko se je pričela velika bitka pri Rodogtu. Druga bolgarska armada prodira proti Drinopolju in se je približala prvim sedmim utrdbam, ki so pred mestom. Z bajonetnim naskokom je vzela bolgarska vojska v strahovito krvavem napadu dve utrdbi in vjela 100 Turkov. V drino-poljskih utrdbah je 1010C0 Turkov, ki imajo 26 baterij. V utrjenem taborišču zraven mesta je pa še 50.000 mož. Tretja bolgarska armada je zasedla Malo Trnovo in šla dalje na Ki r ki liso. Bolgarske čete so obkolile turški eskadron in ga vjele. Bolgarski zrakoplovec Kurzov je zletel pogledat nad Dr i no p olje. Turki so nanj streljali, pa ga niso zadeli in se je srečno povrnil v bolgarsko taborišče. Bolgari javljajo o prodiranju proti Drinopolju ugodno. Na vseh črtah so hudi boji. Povsod se umikajo Turki. Bolgarska armada je prišla do Ar de, pobila 100 Turkov in 160 jih vjela. Tudi Egri Palanka na zahodni meji je v bolgarskih rokah. K i r d ž a 1 i so si osvojili Bolgari. Turška poročila pa o bitki pred Drinopoljem ne govore ugodno za Bolgare. Telegram iz Carigrada z dne 23. oktobra se glasi : Boj pri M a-rošu, šest kilometrov zahodno od Drinopolja, je trajal devet ur. Bolgarske čete so štele 30.000 vojakov. Bolgari so bili poraženi in so bežali proti Kara Agaču, pustivši na bojišču na tisoče mrtvecev. Pri Kadrikoju so Turki dobili 11 topov, vjeli bolgarskega majorja in več vojakov. Povsod so bili Bolgari premagani. Napad na Ki r ki liso so Turki odbili. Bolgari so izgubili okoli 3000 mož in odšli proti meji. Turško brodovje se je približalo dne 19. oktobra zvečer Varni in je na daljavo 25. kilometrov začelo bombardirati mesto. Oddalo je nad 100 strelov. Krogle so padale v morje. Bolgarska torpedovka je poškodovala turško vojno ladjo. Potem se je turško brodovje oddaljilo in še streljalo. Drugi dan se je zopet približalo Varni. Na večer je bilo odpoklicano s Črnega morja, da bi poiskalo in napadlo grško brodovje v Egejskem morju Turško brodovje je obstreljevalo tudi B ur ga s in Kavarno. V Kavarni je razdejalo vojašnico ter več hiš in skladišč, potem pa odplulo. Grško bojišče. Grki so z lahkoto vzeli E laso no. Na večer je prišlo pred mesto pet grških bataljonov, katere so prebivavci sprejeli z velikim navdušenjem. Turki so se v begu umaknili na severne višine in jih utrdili. Začeli so Turki streljati s 7. topi, pa so kmalu prenehali. Nato se je prišel priloga „Gorenlcu" Štev. 43 Ig I.1912. grški naskok. Turki so zapustili svoje topove in Ce bo njegov naslednik pobegnili. Grki so z dobljenimi turškimi topovi streljali za begunci. — Dne 24. oktobra so po celodnevnem boju Grki premagali 22 turških bataljonov pri Sarantaporosu. Grško brodovje je vzelo glavno mesto na otoku Le m nos tudi je bombardiralo Preveso. Turško brodovje pa namerava iti nad Atene. V Pirej so pripluli štirje novi torpedni rušivci, ki jih je Grška kupila na Angleškem. Iz državnega zbora. Razmere na jugu. — Zakon o kužnih boleznih. — Državni proračun. — Hišni davek. Pretečeni teden je državni zbor zopet začel svoja posvetovanja. Na dnevnem redu so sicer druge stvari, a vse se zanima v zbornici le za razmere na Balkanu. Nekatere stranke so hotele, naj bi se vrSila o tem v zbornici posebna razprava. Čemu neki? Ali se bo doseglo morda v tej zbornici soglasje glede balkanskih razmer in s tem pokazala viadi pot, po kateri naj gre v zunanji politiki? Ali ima morda celo zbornica moč, da prisili vlado vpoštevati tako enotno izražena načela ? Preteklost tega ne kaže! V hrvatskem vprašanju je zbornica soglasno obsodila sadove politike Lukacs - Cuvajeve, a zgodilo se do danes ni še nič. Obeta se mnogo, govori se in piše, da Čuvaj odide in pride vojaški diktator, ki naj ustvari prehod do rednih razmer. In zbornica, ki v tem domačem vprašanju ni mogla doseči nič pozitivnega, naj poseže z vspehom v zunanjo politiko! Izključeno! To je uvidela tudi večina in med tem, ko ob mejah avstrijskih padajo tisoči balkanskih narodov v boju za svobodo in za gospodstvo, obravnava avstrijska zbornica suhoparne tekoče zadeve. — Ali se zbudi kdaj v zastopnikih narodov spoznanje, da tiči v njih samih moč in onemoglost zbornice? — Kot ostanek iz poletja se je obravnaval ta teden zakon o kužnih boleznih in se vrnil odseku, da se o njem še enkrat posvetuje. Kmetski zastopniki so izražali opravičeno bojazen, da bi se ta zakon od ozko-srčnih uradnikov lahko izrabljal ravno tako, kakor se je to godilo z zakonom o živinskih kužnih boleznih. Kazni, ki jih je določil odsek, so odločno previsoke in kar bi utegnilo biti prav v dunajskih razmerah, to vsled tega še ne velja za naše kraje. — Finančni minister je tekoči teden predložil državni proračun, ki izkazuje 3.137 milijonov kron potrebščine in 278.973 K prebitka. Ker znašajo izdatki blizu 88 milijonov več kakor lani, je bilo mogoče, se izogniti pri manjkljaju le na ta način, da se proračunava večji dohodek. Finančni minister hoče zopet priviti davčni vijak, ki je itak že dosti trdo privit. Temu je kriva tudi zbornica sama, oziroma zastopniki kapitalističnih strank, ki se branijo rešiti davčno reformo, predloženo od vlade. Ta bi sicer obremenila zlasti bogatejše sloje, dala bi pa vendar deželam sredstva, da si opomorejo. Saj so narasli dolgovi vseh avstrijskih dežel leta 1909. od 300 milijonov na 800 milijonov. — Med novimi vladnimi predlogami naj omenimo ono o hišno-razrednem davku. Naši poslanci so vložili ponovno predloge, naj se hišno - razredni davek za dve najnižji stopinji odpravi. Od tega bi imela pri nas mali in srednji kmet ter mali obrtnik veliko korist. Vlada pa hoče sedaj, naj bi bili tega davka prosti samo oni, ki so prosti osebne dohodnine in katerih posestvo ne donaša več kakor 30 K čistega katastralnega donosa, ali pa ne plačajo kot samostojni obrtniki več kakor 10 K pridobnine, ali pa so v službenem ali mezdnem razmerju. Ako pa ne znaša katastralni donos več kakor 50 K, oziroma pridobninski davek več kakor 15 K, pa naj bi bil dotičnik davka za polovico prost. Je to sicer nekaj, a z ozirom na težavne razmere, v katerih živita kmet in obrtnik, premalo in treba bo poizkusiti v odseku, da se več doseže od vlade. Politični obzor. Grof Berchtold je obiskal italijanske ministre. Italijani so ga slovesno sprejeli in mu zatrjevali soglasje z Avstrijo glede razmer na Balkanu. V Piši je bil obed diplomatov. Kralj je Berchtoldu podelil visok red. Koroški deželni predsednik dr. Robert Hein, pod katerim so koroški Slovenci vseh devet let prestali veliko zatiranja je odstopil. baron Fries-Skene kaj boljši, Še ne moremo povedati. Jukiča je cesar pomilostil v dosmrtno ječo. v Gradcu so dne 21. t. m. izvolili novega župana, dr. pl. Fleischhackerja, za podžupana pa Berchta in Habischa. Interesi Avstrije na Balkanu se v listih pojasnjujejo takole: Avstrija ne more trpeti, da bi se stikale meje Srbije in Črne Gore, ker bi bila na ta način Avstriji zaprta pot prostega trgovskega prometa na Balkanu. Zato sta Avstriji potrebna Sandžak in Novipazar. Ne gre se za tistih 200.000 duš, ki bivajo v tej pusti pokrajini, ampak za to, da ima Avstrija prosto pot do Soluna. Rusija je Avstriji to pravico že davno priznala. Hoče pa Srbija dobiti prvo besedo, da bi imela pot do morja. Srbija tišči v Albanijo, kjer biva nad en milijon mohnmedanov in katoličanov in le 250 000 Srbov. Srbija hoče spraviti pod svojo oblast katoliške Miridite. Pri razširjanju srbske oblasti nad Albanijo pa ni prizadeta samo Avstrija, ampak tudi Italija, ki že davno škili črez morje. Rusija stoji glede razmer na Balkanu v dveh taborih. Oficielna Rusija se ne briga za balkanske Slovane kot Slovane, ampak le za svoj vpliv na Balkanu, Car in vlada ter velik del inteligence se drže Nemčije in vodijo politiko v duhu stare nemške prijateljice Nazore te Rusije je na svojem potovanju po Evropi zastopal zunanji minister Sazonov. Car se teh nazorov še vedno trdno drži. Narodna Rusija, ki ima svoji središči v petrograjskem in moskovskem slovanskem dobrodelnem društvu, pa goji simpatije do Srbov, Bolgarov in Črnogorcev. Stopa pa pri teh simpatijah v ospredje bolj verski, kakor narodni moment. Zato sodeluje s slovansko stranko tudi ruska pravoslavna cerkev, ki je ravnokar izdala na ruski narod milijon razglasov za podporo Jugoslovanov, ki se bijejo na Balkanu. Ruski prestolonaslednik je mlad, živahen fant. Dobil je nevarno rano na trebuh. Nekateri pravijo, da se je pri skakanju sam ranil, drugi pa menijo, da ga je neki nihilist, preoblečen kot dvorni lakaj, sunil v ledvice Turškega sultana Abdul Hamida je turška vlada dala prepeljati iz Soluna v Carigrad, ker se boji, da bi utegnile bolgarske ali grške čete zasesti Solun in osvoboditi zaprtega Abdul Hamida, kar bi napravilo v Turčiji velike zmešnjave. Bivši sultan ima na svoji strani še močno stranko. DOPISI. Iz okolice Kranja. Začnimo na Rttpi! Tu se je zgodilo pretekli teden nekaj jako žalostnega. En teden prej, v petek, so bile obravnave. Neki občinski mož s Kokrice je tožil Pekno, da mu je kradla korenje. Zahteval je za odškodnino pet kron. Pekna je odšla od obravnave domov in zašla v Kokriščico. Zadnji čas je napravila na vsakogar vtis, da je zmešana. Dal ji Bog večni mir! — Na K o k r i c i se je vršil običajni sejem ob najlepšem vremenu. Lepo vreme je zvabilo sem zlasti mnogo gostov iz Kranja. Gortnar-jeva mama so zopet okrevali od težke bolezni, ki jih je položila za delj časa na bolniško posteljo. Pri njihovi starosti se je bilo bati najhujšega. Vsi, ki poznamo to ženo, smo veseli, da je zopet zdrava. Klanec proti Škofču na Kokrici sedaj znižujejo. Ko bo še most podrt in novi postavljen, bo izpolnjena dolgoletna naša želja. Da bi bilo že rešeno to vprašanje! Cestnemu odboru gre zahvala, da se tako trudi za naš okraj, ki je bil prej v tem oziru zelo zanemarjen. — V B c-bovku je sedaj prazno, odkar so odšli Italijani, ki so delali pri opekarni. Upamo, da so napravili dovolj opeke. Z novo preloženo cesto mimo opekarne so vsi zadovoljni. — V Predosljih napredujejo. .Dom" bo letos dovršen in odprt izobraževavnemu delu. Natančneje bomo opisali to krasno stavbo ob priliki otvoritve. Za danes trdimo lahko samo to, da bo tako umetniško dovršenih in praktično sezidanih domov na Slovenskem malo. Že samo zunanjost te stavbe je nekaj posebnega, pa tako čudovito domačega. Prenavlja se tudi Marijino znamenje, ki se bo, ko bo prenovljeno, gotovo lahko prištevalo med najlepša znamenja. V mlekarni v Predosljih je dela in življenja vedno dovolj, zlasti odkar so pristopili Kokričani. — Na Suhi je zelo živahno. Sušani so vedno prvi, doma in v organizacijah. Prav tako! Veseli nas, da zlasti mladi možje tako pridno posegajo v javno delo, posebno v gospodarsko. Mi starci bomo kmalu omagali, zato, mladina, na dan! Ampak tako okrog gremo še zmerom radi, da kaj vidimo, slišimo, presodimo in povemo drugim. Ob priliki pa zopet kaj. Cerklje. Na žegnansko nedeljo je razobesil na drog pred svojo hišo gostivničar g. Murnik, podomače Petrovec, šest metrov dolgo trobojnico, ki pa ni visela o priliki »komedije" cerkljanske požarne brambe. To je razljutilo liberalne junake tako, da so sneli ponoči od nedelje do ponedeljka zastavo in jo razrezali na kosce. Pričakuje se, da bodeta ovekovečila pšaški dohtar ali .kmet, ki se ne da," in pa učitelj Joža Lapajne to najnovejše tolovajstvo v »Svinjskem Domu" z vso njima lastno gorečnostjo. Iz Tržiča. Žalosten pogreb, kakršnega ni bilo že dolgo v Tržiču, se je pomikal minuli ponedeljek na pokopališče. Nesli so k pogrebu v dveh krstah očeta in hčer, namreč gostivničarja in mesarja Franca Perkota ter njegovo najstarejšo hčerko MicI. Oba sta umrla na en dan, najprvo oče in nekaj ur pozneje hči, prvi za pljučnico, druga za sušico. Pri pogrebu je bil navzoč malodane ves trg, trški občinski odbor polnošte-vilno, bralno društvo z zastavo, Sokol in mnogo občinstva iz okolice. Pevci bralnega društva so jima zapeli žalostinki na domu in ob grobu. Naj počivata v miru! — Srečke .Slovenske Straže" se še dobivajo v trgovinah J. B. Mally in Niko Theuerschuh. Iz Radovljice. (Uradništvo in napredno časopisje.) Radovljica je povsem uradniško mesto V mestu so uradi c. kr. glavarstva, sodnije. davkarije in razni nižji uradi. Vsi ti uradi s svojim mnogoštevilnim uredništvom so mestu na veliko korist. Ko bi se vsi ti uradi prestavili iz Radovljice, bi bile posledice v gospodarskem oziru za tukajšnje meščane usodo-polne in nepregledne. Tega se pravi domači meščani prav dobro zavedajo, so uradništvu hvaležni in mu žele mirnega in udobnega bivanja v svojem mestu. Po svojem političnem prepričanju so uradniki raznega prepričanja, po veČini naprednega mišljenja in pristaši liberalne stranke. Ta stranka neštetokrat povdarja svojo skrb in ljubezen do uradništva, in sodili bi zato, da bode tudi vse napredno časopisje uradnike branilo, ali jih vsaj pustilo na miru. Temu pa v Radovljici ni tako Dočim .klerikalno" časopisje v svojih lo kalnih dopisih iz Radovljice nikakor ne napada nobenega uradnika, ampak jih pusti popolnoma v miru, je pa letos slovenski napredni časopis .Dan" priobčevai dopise, ki so bili poniževavni in sramotivni za vse uradništvo. Gorje klerikalnemu listu, ki bi se bil drznil podobno kritizirati uradništvo! Pretečeni teden je .Dan" zopet objavil članek od tukajšnjega naprednega dopisnika, ki napada posamezne uradnike in jih dolži krivičnega postopanja. Da reši čast ponočnega razgrajača, je napadel okrajnega glavarja, o katerem dopisnik prav dobro ve, da on ni sodil dotičnika, ampak njegov okrajni komisar, ki je sam naprednega mišljenja; napadel je tukajšnjega splošno znanega, mirnega in nepristranskega sodnika; kliče v spomin dogodke iz življenja bivših, v mestu službujočih uradnikov in končno še lažnjivo napade cel mestni zastop. Ta krivični napad te tem ostudnejši, ker dotični dopisnik, katerega ime so nam sporočili njegovi lastni somišljeniki, znan po svoji aroganci in hujskaječih nastopih, sam sili v uradniško družbo in sam opravlja posle privatnega uradnika. Za enkrat za sedaj zamolčimo njegovo ime. Ako se pa zopet po-nove enaki krivični dopisi in se bo krivično i a-padel katerikoli tukajšnji uradnik ali kdo drugi naših somišljenikov, takoj javnosti z zanimivimi podatki sporočimo ime tega visokega .nobel"-gospoda, ki želi v časopisju bojevati se s krivicami in z blatom Št. Vid nad Ljubljano— je odgovoril. Liberalcem je Št. Vid odgovoril pretekli četrtek, 24. t. m., pri občinskih volitvah. Imele bi se bile vršiti volitve že lansko leto, pa liberalci so z večnimi svojimi pritožbami vso stvar zavlekli. Med tem so se pripravljali na volitve in po svoje delali. Kako, to ve vsak, kdor liberalce le nekoliko pozna. Župana so za vse mogoče stvari denun-cirali in tožili na okrajno glavarstvo in na deželno vlado, seveda so vselej pogoreli. Iz dosedanjih občinskih odbornikov S. L S. so se norčevali in jih sramotili ob vsaki priliki, da bi jih pri ljudeh pripravili ob veljavo, svoja dva pristaša, katera so imeli v odboru, pa hvalili in povzdigovali, kar se je dalo. Za vse, kar se je v preteklih treh letih v občini dobrega naredilo, imata zasluge samo ta dva .moža", vsi drugi so bili samo kimovci, ki so se tresli in so trepetali pod grozno strahovlado brezvestne klike. Tako so pisarili teden za tednom v .Svinjskem domu", tako so pisali tudi v svojem volivnem oklicu, ki so ga pred volitvijo raztresli po Št. Vidu in okolici. S svojim jezikom so zidali novo šolo, eno najlepših šolskih stavb na Kranjskem, razširili in uredili so pokopališče. Resnica pa je, da bi še danes ne bilo niti nove šole, niti novega pokopališča, ko bi bili liberalci odločevali. Ko je pa obveljalo, da se ima Šola zidati in pokopališče razširiti, so inirigirali in nagajali tako, da bi se bila šola morala zidati zunaj Št. Vida pri lurškem znamenju, pokopališče bi se pa bilo napravilo tudi zunaj Št. Vida, daleč proč od župne cerkve, seveda, ko bi bilo po želji liberalcev. Oboje bi občino stalo ogromno več denarja. Kako so liberalci še delali? Iz mladih fantov, katere je naša organizacija vsled njihovega prav nič vzpodbudnega življenja morala izključiti, so osnovali .Sokola". Te .Sokole" so napolnili s tolikim sovraštvom do vsega, kar je še pošteno in verno, da že ni bilo prestajati. Da bi mladino še bolj podivjali, so osnovali neko godbo, katera jih nedeljo za nedeljo vabi na plese in ponočne veselice. Preteklo poletje so jih skoro vse nedelje in praznike vlačili na izlete, tako da lahko na prste ene roke sešteješ tiste .Sokole", ki so letošnje poletje ob nedeljah in praznikih bili pri sv. maši. O drugih slavnih činih teh tičev ne govorimo tukaj. Vedela bi marsikaj povedati sod-nija in pa nekatera — zaslepljena dekleta, ki so prepozno izpregledala. Ti tiči so bili celo leto najstrastnejši agitatorji za liberalce. Liberalci so ae jim zato izkazali hvaležne. Osnovali so nekako „Sokolsko zadrugo". Ta zadruga ima 25 članov, večinoma tukajšnjih posestnikov. Kupila je že prostor za „SokoSski dom". Malo predrag je bil. Zato so hoteli kupiti staro pritlično šolo, da bi iz nje naredili sokoisko telovadnico. Občinski odber in krajni šolski svet sta jim pa štreno zmešala tako, da se ne da več razmotati. Nato so prosili in .slovesno" predlagali, naj se lepa telovadnica v novi šoli da .Sokolom" vsaj štirikrat na teden na razpolago. Pa tudi to ni šlo. Ostalo jim je leše upanje: zmaga liberalcev pri občinskih volitvah. Oj, te lepe sanje: nov občinski dom, kjer bodo vsa liberalna-svobodo-miselna društva in njihova hranivnica imela pribežališče. Zato so 12 (reci dvanajst) članov so-kolske zadruge kandidirali v občinski odbor. Njihova agitacija, je bila sama laž in obrekovanje. Pridušali so se, da niso zoper sedanjega župana, marveč le nekatere odbornike hočejo nadomestiti z boljšimi. Pri volivcih zunanjih občin so pobirali pooblastila pod pretvezo, da delajo za župnika in za župana Belca ter tako marsikoga preslepili. Med seboj so pa imeli parolo: če druge zmage ne bo, vsaj župnika in Belca vrzimo iz odbora, pa Tomažka in Porento (oba Sokola) noter. Doma so ljudi strašili s takimle bav-bavom: Novo župnišče se bo takoj pričelo zidati — morebiti še prej, nego Sokolski dom — cerkveni dolg bo morala občina plačevati, za novo šolo se je naredilo že 360 tisoč dolga in se ga bo še toliko naredilo, če bosta župnik in Belec še v odboru i. t. d. V najostudnejši list naše dežele, .Slovenski Dom", ljudstvo mu pravi .Svinjski Dom", so pa celo leto, teden za tednom pisali tako umazane stvari o župniku in o županu, da daleč presegajo italijanski svobodomiselni časopis „Asino", kar se po naše reče .Osel". Ko bi bila le ena stotinka te umazanije resnična, bi bile morale višje oblasti župnika in župana že davno odstaviti in zapreti v ječo ali pa v norišnico. Kdor je prebiral vse to, je moral dobiti vtis, da je Belec najslabši in najkrivičnejši župan v kranjski deželi, Zabret pa najnevrednejši duhovnik v ljubljanski škofiji. Belec in Zabret sta pa na vse to molčala. Nista se branila, nista odgovarjala na izbruhe liberalne svojati, čakala sta, kakšen odgovor bo dalo ljudstvo na dan občinskih volitev. Ta odgovor je prišel pretekli četrtek, tak odgovor, kakršnega so liberalci s svojo grdo gonjo zaslužili. Udeležba pri volitvi je bila ogromna. Liberalcem so pomagali Sokoli, socijalni demokratje, ki niti svojih kandidatov niso postavili; pomagali so jim ljubljanski liberalci, pomagali svobodomiselni študentje in Sokolice. Pa tudi organizacija S. L S. se je dobro pripravila. Volitev se je pričela ob osmih zjutraj, ob osmih zvečer se je že naznanil izid. Dopisnik .Svinjskega Doma" naj bi bil navzoč tisti trenutek, ko sta po končanem skrutiniju župnik in župan prišla od komisije med volivce, potem bi se bil prepričal, kak .strašansko velik" vpliv imajo njegovi dopisi in zmazki o županu Ant. Belcu in župniku Zabretu. Navdušenje ni hotelo prenehati, ko je župan naznanjal številko za številko. Evo številke! Izmed 771 volivnih upravičencev je oddalo glasovnice 619, torej nad 80 od sto. Pod-občina Št. Vid: kandidat S. L. S., dosedanji župan A. Belec 106 glasov, kandidat liberalne stranke, ki pa niti volit ni prišel, 47 glasov; v podob-čini Glinica kandidat S. L. S. Val. Babnik 109, nasprotni kandidat A. Vodnik 31 glasov; v pod-občini Stanežiče S. L. S. Jak. Šušteršič 76, nasprotnik Franc Štrukelj 33 glasov; v podobčini Vižmarje S. L. S. Janez Šušteršič 57, Sokol To-mažek 26 glasov. V prvem razredu so izvoljeni kandidatje S. L. S. Val. Cirman 111 glasov, S, Juvan 112, Ant. Suhadolec 111, Jan. Čamernik 110, Valentin Mrak 111, Anton Hafner 108, Ignacij Češenj 111 glasov. Ista števila imajo izvoljeni namestniki: Val. Jager, Jož. Knific in Anton Robida. Kandidatje liberalni Sokoli so dobili po 50 glasov, torej so za dobrih 60 glasov ostali v manjšini. V drugem razredu so izvoljeni kandidatje S. L. S. Valentin Zabret 237, Janez Arhar (Kopin) 236, dr. I. Knific 235, L. Šušteršič, 233, L. Škof 235, Vid Merhar 233, A. Kregar 236 glasov; namestniki dr. Jožef Kržišnik, Anton Erjavec in Jož. Kregar z istim številom glasov. Sokoli so dobili po 88 do 90 glasov, torej so ostali v manjšini za 147 glasov. V tretji razred so izvoljeni kandidatje S. L. S. : Klepar Ivan Kremžar 425, J. Ločnikar 423, F. Bizjak 423, F. Zaletel 424, Erjavec 422, J. Bonča 423, F. Satler 420 glasov; ravnotako namestniki: Damijan Bonča, Franc Jo-van in Janez Rezek. Sokoli so dobili po 187 do 190 glasov, toraj so ostali v manjšini za 235 glasov. Tako odgovarja vrlo šentviško ljudstvo libe- ralcem! Hvala za to vsem volivcem, hvala in priznanje vsem čvrstim in zavednim zaupnikom! Sedaj pa na novo delo, liberalci naj pa še nadalje .delujejo" v svinjaku .Slov. doma", če se jim ljubi! Novičar. Odlikovanje. Častno svetinjo za štiridesetletno službovanje je prejela prednica v uršu-linskem samostanu v Škofji Loki M. Ksaverija Murgel. Novi zakon o šolskem nadzorstvu na Kranjskem je dobil Najvišje potrjenje kljub temu, da so proti njemu vpili in pisali Nemci in liberalci. Najpoglavitnejši stvari, ki se ž njim izpremenita, sta tile: V okrajne šolske svete bodo odslej župani in svetovavci vsakega sodnega okraja volili po enega zastopnika, torej pridejo v kranjskem glavarstvu v okrajni šolski svet trije zastopniki občin, v radovljiškem dva in kamniškem dva. To je važno raditega, ker bodo v teh zastopih naravnost zastopani tisti, ki najbolje vedo, kaka bremena nalaga ljudstvu šolstvo, zlasti šolske stavbe. V deželnem šolskem svetu se pa izpremeui določitev zastopnika učiteljstva. Tega bo odslej imenoval cesar na terno predlog deželnega odbora. To določilo pa liberalcem ne ugaja, ker bodo zanaprej v tej korporaciji brez vsega pomena. Nekoliko več premišljenosti bi blagohotno svetovali glasilu katoliško - narodnega dijaštva, .Zori", ki je,, kakor se zdi, v zadnjih časih brez kompasa. Čemu tisto vmešavanje v stvari, ki ne spadajo v delokrog lista, ki ima predvsem etičnovzgojni namen in pomen, ne razumemo. »Zora" naj objavlja znanstvene, pedagoške in organizatorične sestavke, primerne visokošolcu za njegovo samoizobrazbo in samo-vzgojo, tisto nepremišljeno, nezrelo in tjavendansko kritiziranje vseh mogočih drugih stvari pa listu le škoduje. Odločno je odklanjati izraze, kakor: .Nekaj je gnjilega ..." .naš umski deficit", .ozračje polno glivic", namigavanje na politične razmere, prerekovanje s poslanci in bogve še s kom i. t. d. Mislimo, da bi bilo bolje, Če bi se kazalo na rano tam, kjer je v resnici. Mi smo zadnji, ki bi iz golega navdušenja vse politično in gospodarsko delo med nami odobravali, prvi pa smo, ki se bomo uprli samemu zbadanju. Udari, če imaš korajžo in če se čutiš v to poklicanega! Samo zbadanje pa je negativno. Mladi ljudje, ki kritizirajo, naj bi pisali, tisti mladi, ki zabavljajo, naj bi svoje moči pokazali, tisti mladi, ki hočejo visokih reči, naj bi se žrtvovali, da se dosežejo. — Več idealizma bi bilo želeti med našo lajiško inteligenco tudi v času draginje. — Vprašamo tudi, kako to, da .Zora*, glasilo katoliško-narodnega dijaštva, ne prinese poročila o dijaškem kongresu, ker dosedaj ni bilo o tej važni reči še nič obširnega in avtentičnega brati. Ali za .Zoro" ta kongres ne eksistira? Občinski odbor kranjski je imel sinoči sejo. v kateri se je podpora obrtno-nadaljevavni šoli v Kranju zvišala od 600 na 900 K. Godbi gasivnega društva se je zvišanje redne letne podpore odreklo. Prošnjama kavarnarjev Jagra in Geigerja za podaljšanje policijske ure do dveh popolnoči se ne ugovarja. Odklonita se prošnji za posredovanje pri anonciranju. Občinski odbor ne misli radi regulačnega načrta prestaviti pokopališča. Pritožba Marije Drukar v neki stavbni zadevi se zavrne. Dovolitvi dveh sejmov v Selcih se ugovarja. Računski zaključek dijaške kuhinje odobri, ravnotako zaključek mestnega kopališča s prebitkom 110*30 K. Stavi in sprejme se nujni predlog, da se dovoli .Rdečemu križu" balkanskih držav 100 kron. Za »Rdeči križ* balkanskih držav je ljubljanska napredna stranka izdala oklic, v katerem vabi na nabiranje milodarov. Ljubljanski socijalni demokrati pa v svojem glasilu ne privoščijo balkanskim Slovanom svobode in jako odurno pišejo proti narodnjakom in vsem tistim, ki jih podpirajo. Pri prihodnjih volitvah v Ljubljani bodo pa vendarle narodni naprednjaki in nerodni rdečkarji marširali skupaj pod enim praporom. Za Slovane na Balkanu. Srbsko vojno ministrsvo je prosilo .Društvo zdravnikov na Kranjskem", naj pošlje poziv kranjskim zdravnikom, da bi šli v srbske bolnišnice pomagat zdraviti ranjene vojake proti mesečni plači 400 K. Nekaj slovenskih zdravnikov je že odšlo v Srbijo. Zelo primanjkuje zdravnikov tudi Črnogorcem. — »Apostolstvo sv. Cirila in Metoda" v Ljubljani, ki pridno podpira razne katoliške zavode, šole, bolnišnice in sirotišnice v Bolgariji, se toplo priporoča za obilno podporo. Usmiljenke in lazaristi, ki vodijo te zavode, so sedaj v veliki stiski. V Bolgarijo streč ranjencem na bojno polje je bila z Dunaja odposlana med drugimi tudi Ljubljančanka 18 letna sestra Adelbajda Podlesnik iz reda sv. Križa. — Čeških zdravnikov je odšlo 30 na bojišče. Nabralo se je doslej na Češkem za ranjence 150.000 kron. Slovenski zdravniki dr. Edo Šlajmer, dr. Ivan Oražen in dr. Otmar Krajec odidejo jutri v Srbijo zdravit ranjene vojake. Most na Kokrici je kazal več kot eno leto suha rebra. Vsled nerodnosti tega mostu so vozniki podrli že pred letom precej ograje. Nihče se ni zmenil in podrtija tudi ni nobenemu škodovala. Navadno se je reklo med možmi: .Naj bi se ves podrl, da dobimo prej novega, ki je potreben." Pred tednom pa je odpadlo par kamnov na drugi strani na ograji. Sedaj pa naenkrat preganjajo fante iz cele vasi od strani sodni je. Čemu to, ne razumemo. Če je bila ena stran za nič, je lahko tudi druga. Kadar bo pa luknja na sredi, jo bomo pa zalili z blatom, če ne bo še rešeno vprašanje glede novega mostu. Tako pravi Sive. Prav ima, četudi ne hodi na most sedet o polnoči, ker ni več fant. Umrl je dne 23. oktobra v Ljubljani v Leonišču avstrijski glavni konzul v Odesi, g. Alojzij Pogačar, nečak pok. knezoškofa Pogačarja. Umrl je na Premskovem pri Kranju proda-javec usnja g. Vincencij Rakove, star 75 let. — V Domžalah so pokopali 84 let starega tovarnarja g. Jakoba OberwaIderja. V Ljubljani je umrla v deželni bolnici gospodična Marica Peršič, bivša železniška mani pulantinja v Kranju, ki se je bila dne 11. septembra zastrupila. V cerkljanski občini so nalovili letos ljudje 73 modrasov, odkar jo deželni odbor razpisal za glavo vsake strupene kače eno krono nagrade. Od teh 73 so jih nalovili na Štefanji gori 54, ostale pa na Št. Urški gori in v do-zdaj skupnem gozdu Reka. Na semenj v Cerklje na dan sv. Uršule se je prignalo 49 volov, 85 krav, 16 telet, 27 telic in okoli 140 prašičev. Največ se je prodalo prašičev, za govejo živino pa ni bilo živahne kupčije. — Od sejmišča je prišlo čistega dohodka v občinsko blagajno 31 K. Čudno! Prej se je pa vedno tožilo nad izgubo. Golniška graščina je v soboto, dne 13. t. m., zemljišča po dražbi prodajala. Kupil ni nihče nič. Bilo je vse predrago. Sicer pa tudi gine tod veselje do kmetovanja vedno bolj. Obdelovanje je vedno dražje, letine so slabe. Ljudje silijo v tovarne in zapuščajo dom, selijo se zadnje čase v Ameriko. V Ameriko odrine v soboto, 26. t. m., iz kriške občine nekaj deklet in moških, na pomlad jih obeta še več zapustiti dom. V Križih pri Tržiču bo v ponedeljek 28. t. m. ob 9. uri dopoldne deželni odbor razdeljeval vzrejevavne nagrade za teleta. Nov hrvaški katoliški dnevnik za vse Primorje (hrvaške zemlje ob Jadranskem morju) bo začel izhajati na Reki, ker .Riječki Novi List" s svojim očitnim framazonstvom vedno bolj kvari dobro katoliško ljudstvo. Galvanični stroj «Elektrosan». Inozemska tvrdka .Elektrosan, G. m. b. H. v Monakovem" hvalisa in priporoča svoj galvanični stroj zoper živčno oslabljenje. Ta stroj učinkuje škodljivo na človeški organizem in se ne sme spečavati ter njega razpečavanje tudi ne oglaševati po Ča sopisih, o čemur se temeljem razpisa c. kr. deželne vlade z dne 30. avgusta t. 1., št. 22.505, uredništvo obvešča. C. kr. okrajno glavarstvo v Kranju. Srečke. Igranje v ogrski razredni je pod kaznijo prepovedano. Kdor dobi na ogled take srečke, naj jih vrže v koš. Razglas. Kakor se je izvedelo, se v zadnjem času mnogo vporablja samostrelna priprava za pokončevanje voluharjev z imenom .voluharka". Akoravno ta priprava ni orožje v smislu orožnega patenta z dne 24. oktobra 1. 1852, drž. zak. št. 223, je vendarle c. kr. deželno predsedništvo v Ljubljani iz varnostnih ozirov z razpisom z dne 2. oktobra 1. 1912, št. 3218/B1. odredilo, da se sme vporabljati edinole v drevesnicah in v sadnih vrtovih v svrho po končevanja voluharjev. Voluharka se sme nastaviti le pod zemljo ter se mora pri tem na to paziti, da cev ni na zgoraj obrnjena. Kjer se nastavi voluharka, naj se postavijo svarivna znamenja in napisi (§ 336 lit. e kaz. zak.). Voluharke se smejo prodajati le onim osebam, ki imajo za to dovoljenje od c. kr. okrajnega glavarstva. Kdor se ne bi ravnal po teh predpisih, zapade strogi kazni na podlagi ces. naredbe z dne 20. aprila 1. 1854, drž. zak. št. 96, ako ne po kazenskem zakoniku. — C kr. okrajno glavarstvo v Kranju. Na tedenski semenj v Kranju dne 21. t. m. je bilo prignanih: 79 glav domače govedi (za mesarja 50), 7 telet, 16 glav bosenske govedi, hrvaške govedi 80 in 42 domačih prešičev ter 00 272 52 -7 Hlgijenskl urejena BRIlfNICH Valentin Rozman, Kranj Prodaja najboljših sredstev za negovanje in barvanje las, negovanje kože in zob, toaletnih mil, parfumov, šmink za gledališke odre. lasničarskih izdelkov, krepa, podloikov i. t. d. hiš. štev. 106, nasproti župne Točna postrežba cerkve. hrvaških kozlov in 00 domačih ovac. — Za kilogram žive teže: za pitane vole 90 v, za srednje pitane vole 78 do 82 v, za nepitane 76 do 80 v, za hrvaško goved 80—84 v, za teleta 1 KI 2 v, za pitane prešiče 1 K 20 v, prešiči za rejo 1 K 40 v. — Za 100 kg pšenice 24 K; rž 22 K; ječmen 21 K; oves 22 K; koruza 22 K; ajda 27 K; proso 22 K; krompir 5 K 50 v, fižol (rdeč) 28 K, koks 29 K, detelja — K, slanina 180 do 190 K, drva rxop»rivnlki, bakreni kotli m kukanje žganja, vliti kotil, peči, štedlvnlkl, banje, cevi In vse drage vodovodne pritlkllae, okovi na stavbe, vsakovrstno orodje na obrtnike, pristno pozlačeni 274 s nagrobni križi, krovni skril) »Zenit" strešna lepenka, dalmatinski cement, traverne, železniške šine L L d. Solidna pesTežbal! priporoča Hiške cene!! Franc poleti, trteViaa z želcznioc, Xr»j (Rinson kila). I 1 1 3 M Vijolina s tipkami in lokom I — Najlepša godbi za cerkveni kor (orkestralne maše), za izobraževalna društva (n. pr. igranje med posameznimi dejanji predstav) je brez dvombe 4 1 247 12 Prospekti brezplačno! (2 klavijolini, 1 klavijola, 1 klavičel). Pa tudi pn pcuku petja v šoli in kot domačo godalo, zlasti v spremstvu klavirja, harmonija ali citer je klavljoiina nenadomestljiva. Vsakdo postane v 14 dneh perfekten vijolinisL To priznajo vsi, ki so se seznanili pobliže s tem godalom. Tvorni ca klavijolin Bajde & Komp. Ljubljana, Dunajska cesta št. 73. g Varstvo proti požarom! Najboljše strešno krilo je asbestni škrilj mor* „z< e> k i t« Popolnoma varen v ognju, ne eksplodira kakor drugi konkurenčni izdelki. Štirikrat lažji od opeke. Ceneji kakor vsak drugi škrilj. Zajeo & HorD, betonsko podjetje, LJubljana, Dunajska cesta 73. Samozastop za kranjski in tržiški sodni okraj: 248 i2 Franc Dolenz v Kranju. Ceniki, vzorci in proračuni brezplačno. Kranjska deželna banka o Ljubljani liKSgSfiSR 1 Obrestuje kraailae vloge po 4«/-» o/o brez vsakega odbitka. Obresti se pripisujejo glavnici polufetao. Vloge v tekočem, giro-računu in na blagajniške liste po najugodnejših pogojih. Dajo komsMafia posojila občinam, okrajnim in šolskim od-boro m ter zdi* vstvenim zastopom v 4'/a°/o komunalnih zadolžnicah. Hipotekama posojila v zastavnih listih po 4«/2°/o 128 52—33 Eskoaptaja menice denarnih zavodov in daje lom-baroaa posojila. Prodaja I estao noptlarao varno ko mnsaltd zadolniee in ia-■tavae lista. Banka je pupllarno varen zavod j ter jamči zanjo dežela Kranjska. §} Uradae uro ta strank« vsak I delavnik od pol 9. aro do poldne de 1. are popoldne. 1 4241