VRHNIŠKI RAZGLEDI 6 VRHNIŠKI RAZGLEDI LETO 6 VRHNIŠKO MUZEJSKO DRUŠTVO VRHNIKA 2005 V(l 0900^17^10 KAZALO Marija Oblak Čarni OB 6. ŠTEVILKI VRHNIŠKIH RAZGLEDOV 3 Marija Oblak Čarni NEKAJ DATUMOV IZ HUDIH VOJNIH LET 1941-1945 NA VRHNIKI 7 Katarina Oblak MIKROSVET KUCLERJEVEGA KAMNOLOMA 33 Špela Habič PIVKA, DOLINA PRESIHAJOCIH JEZER 41 Olga Pivk ČOLNARJENJE PO LJUBLJANICI 59 Olga Pivk OD OBRTNIH DELAVNIC DO INDUSTRIJE USNJA VRHNIKA 71 Franci Dovč NOVA ARHEOLOŠKA NAJDBA NA VRHNIKI 88 Ivanka Kurinčič BARJANKA IZDELUJE POSODO 89 Tatjana Oblak Milčinski VRATA V VERDU 93 Sonja Anžič PREBIVALSTVO OBČINE VRHNIKA NA PRELOMU 19. IN 20. STOL. 225 POPISI PREBIVALCEV IZ LETA 1900 ZA VASI BEVKE, BLATNA BREZOVICA, DRENOV GRIČ, LESNO BRDO, MALA LIGOJNA, SINJA GORICA IN ŽAŽAR 227 Marija Oblak Čarni POROČILO 0 DELU MUZEJSKEGA DRUŠTVA VRHNIKA ZA LETO 2004 335 SEZNAM SLIKOVNEGA GRADIVA 338 OB 6. ŠTEVILKI VRHNIŠKIH RAZGLEDOV Šesta številka zbornika Vrhniški razgledi, ki je pred vami, obravnava teme iz vrhniške zgodovine in njenega okolja. S prispevkom Nekaj datumov iz hudih vojnih let 1941-1945 na Vrhniki in v okoliških krajih (M. Oblak Čarni) smo obeležili letošnjo šestdesetletnico konca druge svetovne vojne. Naslednja dva prispevka obravnavata vrhniška naravna spomenika: Kuclerjev kamnolom in Ljubljanico. Katarina Oblak predstavlja Mikrosvet Kuclerjevega kamnoloma pri Lesnem Brdu. Skozi mikroskop nas seznanja s podobo njegove bogate fosilne favne, ki vzbuja pozornost domačih in tujih paleontologov. Status spomenika naravne dediščine je kamnolom dobil leta 1991. Naslednji članek Pivka - dolina presihajočih jezer (Špela Habič) je posvečen Ljubljanici, ki je tudi razglašena za spomenik v začetku devetdesetih let. Avtorica spremlja Ljubljanico - skrivnostno reko sedmerih imen - v celotnem njenem toku in z vsemi njenimi pojavnimi oblikami. V naslednjem prispevku, Čolnarjenje po Ljubljanici, pa Olga Pivk obravnava Ljubljanico kot vodno pot, ki je že v davnini povezovala evropski jug in sever. Podrobneje obravnava pristanišče na Vrhniki, ki je pred stoletji dajalo kruh večini tedanjega vrhniškega prebivalstva. V članku Usnjarstvo na Vrhniki od obrtnih delavnic do Industrije usnja Vrhnika ista avtorica obdela razvoj usnjarske panoge, ki se pospešeno razvije po zgraditvi Južne železnice, ko propade čolnarjenje po Ljubljanici in si morajo ljudje poiskati kruh drugje. Svoj veliki vzpon pa doseže po drugi svetovni vojni z Industrijo usnja Vrhnika. Sledita kratki poročili o arheologiji. Franci Dovč (Nova arheološka najdba na Vrhniki) poroča o letošnjem raziskovanju na Kočevarjevem vrtu ob Ljubljanski cesti. Ivanka Kurinčič pa predstavi arheološko delavnico Mestnega muzeja v Ljubljani, ki jo je sama vodila. Delavnica je potekala pod naslovom Barjanka izdeluje posodo. Avtorica nam v prispevku ponudi zanimivo zamisel, da bi na Vrhniki ob jezercih, ki so nastala na nekdanjih glinoko-pih, postavili nekaj kolišč kot muzej na prostem. Prepričana je, da bi ne manjkalo obiskov. Z veseljem bi si ga ogledovali domači in tuji obiskovalci, zlasti pa šolska mladina. Tatjana Oblak Milčinski objavlja prispevek Vrata v Verdu. Oblikovni in simbolni pomen hišnih vhodov, ki ga je pripravila na podlagi svoje magistrske naloge. V njem odgovarja na vprašanje, zakaj so prav za Verd, ki je veljal za dokaj bogat kraj, tipična skromna, racionalna bivališča in njihovi vhodi in zakaj so se med njegovimi prebivalci dokaj skromno ohranile tudi stare šege in navade. Sonja Anžič je pripravila nadaljevanje popisa prebivalstva na prelomu 19. in 20. stoletja. Tokrat za Bevke, Blatno Brezovico, Drenov Grič, Lesno Brdo, Malo Ligojno, Sinjo Gori- co in Žažar. Sledi še Poročilo o delu Muzejskega društva Vrhnika za leto 2004 in Seznam slikovnega gradiva. S to številko Vrhniških razgledov nadaljujemo izdajanje te publikacije skupaj s Cankarjevim domom, kar daje upanje, da bo zbornik še izhajal. Bogata in pestra zgodovina Vrhnike in njenih naravnih danosti ponuja možnosti, da bo njegova vsebina zanimiva in privlačna tudi v prihodnje. Želimo, da bi zbornik našel mesto na knjižnih policah vsakega našega doma. Vrhnika, novembra 2005 Marija Oblak Čarni urednica ■ . > , . . : Marija Oblak Čarni NEKAJ DATUMOV IZ HUDIH VOJNIH LET 1941-1945 NA VRHNIKI IN V OKOLIŠKIH KRAJIH "Nočno streljanje je prišlo že v navado. Ne izostane več niti eno noč. Megleno jutro seje razvilo v krasno popoldne. Zopet ono vzdušje, ko duša išče nekaj, ko hrepeni po nečem. A čas, v katerem se nahajamo, zamori vsako nado in vse hrepenenje" Antonija Grampovčan, dnevniški zapis 27. septembra 1942. LETO 1941 6. april Nemčija je brez vojne napovedi napadla Jugoslavijo. Isti dan se ji je pridružila tudi Italija. 10. april Jugoslovanski vojaki so pred prihodom italij anske vojske zapustili položaje na utrjeni obrambni črti nad Vrhniko in se umikali proti Igu in proti lirasnla^a pozdravov mod Etfusjollnljem In Hitlorlom Rim, 12. aprila. Hitler Je poslal MusBoJiniju naslednjo brzojavko: >l)ure! V trenutku, ko ai italijnmske In nemAke Četo na jujjonlovanakem ozemlju prvič podajajo roko, Vas pozdravljam ie vsega srra kot aveet zaveznik, Adolf llitlcr.« Dure jo odgovoril takole: Srečanje italijanskih In nemSklh 2et na }u-pjoalovanskem teritoriju itnova potrjuje rdružlter «a»ih Bit in pribliiuje akupno rmago. Sprejmite mojo arčuo tovarl&ke poidrave. Muaaolini.« 1. Izmenjava pozdravov med Hitlerjem in Mussolinijem ob napadu na Jugoslavijo Dolenjski. Med umikom aprila 1941. (Slovenec 14. aprila 1941) so porušili viadukte na železniški progi Lju- 11. april bljana-Trst. Rušenje mogočnega borovniškega viadukta je oznanilo zvonjenje ob 17. uri in 45 min. Porušeni so bili še Kraljev (Španov) most na Dolu, Štampetov most nad Vrhniko in most med postajama Planina in Rakek. Po umiku jugoslovanske vojske so na Vrhniki takoj organizirali narodno stražo za vzdrževanje reda. Vodila sta jo Ivan Ceme in dentist Val-ter Detter. Ljudje so pritisnili na polna vojaška skladišča v nekdanji Pollakovi tovarni in razgrabili živež in blago. Okrog četrte ure popoldne se je na Vrhniki pojavila italijanska vojska. Najprej so prišle izvidniške patrulje na Sv. Trojico, nato četa pehote, za njimi pa nepregledna vrsta bicikli-stov, motociklistov, tankov in topništva. Vso noč in naslednje dni so prihajale nove in nove čete v nepretrganih kolonah. Večina vojske je šla proti Ljubljani, nej^ftvii (^tjtkj na Vrhniki. Pehota se je utrdi nekdanji Pollako v šoli. Čez nekaj tudi poveljstvo X pništvo v oddelki astanilo 12. april Ponoči so fašisti v šoli zmetali na dvorišče vse, kar je bilo premičnega, izdelke otrok, učila, pisalno in risalno orodje, slike, knjige, arhiv. Vse je uničil dež. 13. april V Borovnico so prišli italijanski vojaki in še isti večer odšli naprej. Za stalno je naslednji dan prišel železniški polk in se nastanil v Prosvetnem in sokolskem domu ter kurilnici na postaji, nekaj pa pri zasebnikih. 14. april Italijanska okupacijska vojska je objavila odredbo o oddaji orožja in vsega materiala nekdanje jugoslovanske vojske. Za skrivanje je zagrozila s smrtno kaznijo. 17. april Jugoslovanska vojska je kapitulirala. Na tistem delu slovenskega ozemlja, ki ga je zased- la italijanska vojska, je prevzel civilno upravo kraljevi civilni komisar Emilio Grazioli, dotlej deželni tajnik fašistične stranke v Trstu. 1. maj Italijanski civilni komisar Grazioli je odredil policijsko uro, omejil gibanje prebivalstva in prepovedal promet z avtomobili in osebnimi motornimi vozili. Sledil je razpust društev in zaplemba njihovega premoženja, racioniranje živil, zamenjava denarja, uvedba dvojezičnih napisov idr. 3. maj Slovensko ozemlje, ki ga je okupirala Italija, je bilo kot Ljubljanska pokrajina priključeno Italiji. 5. maj Okupatorska vojska se je izselila iz šolskega poslopja in ga spet prepustila šolski upravi. Šolski pouk seje nadaljeval. Lobtana, » »prib- ISM1-X1X. d K. CuulMiMVto CM* f* i trnflorl nap* Emilio GrutoN Obveznost dvojezičnega besedila za table in nadpise Kr. civilni komisar za zasedeno slovensko ozemlje odreja: R. CoBimissariato Civile ner i iemlm slovenj occapat! g* Kr. Civilni Komisariat za zasedeno slovensto ozadji Obbligo del testo bilingue nelle insegne e cartelli II R. Commissario Civile per i territori slo-veni occupati ordina: Artl Fn tutti gli uffici pubblici e privati, negli esercizi pubblici (alberghi, ristoranti, eaffe, ecc.), nei negozi iti vendita e, in genere, in tutti i locali accessibjli al pubblieo dei territori sloveni occupati dalle Forze Armate Italiane le insegne, cartelli e scritte in lingua slovena dovranno essere accompagnate da analogbe insegne, scritte e cartelli in lingua italiana. Art 2 E inoltre obbligatoria 1'indicazione chiara e visibile, in testo bilingue (sloveno e italiano) dei prezzi di tutte le merci e dei servizi. Art 3 La presente »rdinanza entra in vlgore il 5 maggio 1941-XIX. Člen 1. Na slovenskem ozemlju, zasedenem po italijanski vojski, morajo imeti v vseh javnih in zasebnih uradih, v javnih obratih (prenočišča, restavracije, kavarne itd.), v trgovinah in vobče v vseh občinstvu dostopnih lokalih table, nadpisi, ceniki, obvestila itd., poleg slovenskega tudi ustrezno italijansko besedila Člen 2. Poleg tega je obvezna tudi jasna in dobro vidna dvojezična navedba cen vsega blaga in storitev (slovensko in italijansko besedilo). Člen 3. Ta naredba stopi v veljavo dne 5. maja lfctl-XlX. Ljubljana dne 30. aprila 1941-XIX. Kr. civilni komlur i MMdeno »IovmmIio «(J«jrolo fcllkt«« rntltaca n: ■ vodilno ak.iJ. U, alll.lmcUn 7ta.cn.kih »mM, |.r*.kr,k«|. Krtoailrl »m« knJ= -IT- m-rac ___ r LC Slov. nsko zemljo J.: r, .močil . kri šestnajstih Slovencev, ki so jih rimski f .Sistični lr lmporl-Jlstičnl krvr.iki postrolili v smislu n-črtno z .raišljoncg . juatičnegi umor . y..dli SO! G .brovfiok Ciril. Godec Krncst. B.bžek pr-noe. ZU~rr.. Slovanski nučonikl! /.I L kri ni z.m.n. Novo moč d .jo slovenski p.rtiz.nski posti, iz nje 5rp.no r.ovn silo mi, pr .vieni pokoneov .lcl tujih imperi.lističnih i..tir..lcov in i njihovih dom -31h pomočnikov, IZJAVA OLnKutiG« POVZLJSUJ dLb»:t«kiir^IIlLJ<3KIJl iti! i-ovoljstvo l.j,.vlj . Slov. n jrodu, d., ni nihče, ki it bil v procesu z. * " n.p.d.. na/pro6orskl most obsojen «.. smrt ;li n. večletno joSi. .li opi « lirl.n'P"du n ' ""»t sodolov .1, niti ni bil s čimer koli udeležen v pn .or-pr .v..h 2. ni .p .d, niti ni o n-p-du vedel, niti ni bil el-n p-rtiz-nsko v J""-'- murnni n .p .d jo izvršil.. hr..br„ p..rtiz .nsk . Sat., ki jo prižl., in ei S"; ž,rt?v- "liti Jlrtt. vojsk., ki jO w- t. č.,s dovolj moštv . v svojih »tQj4nlc ,h v frosorj Ja, Podpsči, Kotr-njih goric .h in Brezovici, to ja v n. pohodni bližini mostu, ob nap .du tli l»ol . pogum , odgovoriti n.. ogenj p-rt >5 - 5. r'3nl° 31 v,° no5 nl J. »• topoli, t.ko d. jo bilo p.rtiz.r. -ki eatl po njenem hr .brom dej .nju mogočo noovir .no so um..knlti n . svoj p. « ' »»«3, j"*™ so okup..tor ji pok ,e .11 šolo drugi d .n, ko so .rotir .11 po: lioito^. n^dol inc. ljudi. o t t . GLAVI«ja» v UfU itn« kiaui«ntičas Ua&t m rvparj«. PrtsUtdiuk pakrajta«U Bf>ray», iiraijski {n*n! Uaa tapaik, j* v svati prekiaeeciii jasaa aasaažil mi* cflj« ia MČrtai mI« 4»U»«»ti P«J vo^tvM« m10» *iav«a-sktk pavafta&av, ki mm Uda p«vtl)«vaii v mitu m*U,m±*m j »tik«, Ua» asičifi Uliieriik« m-rika m nMe« a mii M*, k\tr Uk jik Ui samtk Mb vajaka m paMa m* Usia pri Ua V IV nt«« tovarištva nilpbk Nbm itifiiii Ja: vsak (toiltt, sa UfU ipa »kMSaaaM. W 18. Ja 35. Uta aUraali. a« M piaatavalfM jin sa ssŽof« avaja ^MM^af, u vcdrUvaa* ia akraai«yaa»« raia ta fcripRas t«r Savaad! Javit« a« m Poveljstva sJaveaskik UiWisti» v Mastni kisi, Asakraiav tr» It 7 v LiakUai; aa »>Mil >M*> M K U »Mfc 1» »MM »f.4M.a«iki • taMtMMtU M**). flM* ahUl. «A>rMt h MMk 1» - Mw prfrttfl rinili Mtf. «• M> W « > '»Hm mAm k ' kaB • m >• ka* mm« »• 0 , «M> u fc.HkM.Hk *MW» a >a krwlh U M* wi<»iim fM*t *» h * aSkN« »H MMS M, « !»•>• Ia aartK >*M "'■ »»«■« <*!•«• 1» MM: MU »4 15. Ustanovitev slovenske domobranske legije 1943. ga gibanja zaradi italijanske ofenzive odšlo iz Polhograjskih dolomitov v Kočevski rog. September Ob kapitulaciji Italije se je večina pripadnikov belogardističnih postojank razšla. A so se kmalu vrnili, ko so videli, da jih nemški okupator tolerira. Že pod nemško zaščito je prišlo do njihove koncentracije na Vrhniki in v Borovnici. Na Vrhniko so prišli vaški stražarji iz Polhovega Gradca, Zaplane, Šentjošta, Zažarja, Horjula, Drenovega Griča, Loga, Korena in deloma Rovt. Okrog 300 se jih je naselilo na Vrhniki in prav toliko v Verdu. Na Staro Vrhniko je prišlo okrog 300 četnikov. V Borovnici se je iz okoliških postojank Rakitne, Sv. Vida in Brezovice pri Borovnici zbralo še več pripadnikov vaških stražarjev kot na Vrhniki (Mlakar, str. 54 in 113). 11. oktober Začel se je pouk v novem šolskem letu 1943/44, a je bil prekinjen že 16. oktobra, ko je nemška vojska zasedla vse šolsko poslopje na Vrhniki in ga spremenila v bolnišnico - obvezovališče. Nemški okupator se je pripravljal na veliko ofenzivo proti narodnoosvobodilni vojski. Na Vrhniko so prišle tedaj nove enote nemške vojske, in sicer štab 44. grenadirske divizije in 134. gre-nadirski polk. Poveljstvo polka so namestili na Vrhniki, bataljone pa so razporedili ob železnici Ljubljana-Postojna, tudi v Borovnico. Iz Soške doline je 15. oktobra prišel na Vrhniko bataljon planinskih lovcev. V Bevke in Blatno Brezovico pa so v tistih dneh namestili okrog 100 telefonistov. Vrhnika in Borovnica sta služili Nemcem za izhodišče v ofenzivi, ki se je na Dolenjskem in Notranjskem začela 21. oktobra 1943. Med veliko nemško ofenzivo sta se okrožni odbor OF in okrožni komite KPS iz gozdov okrog Ljubljanskega vrha preselila bliže Vrhniki, v dobro skrit bunker med Blatnim dolom in Stajami. 13. oktober Združila sta se Vrhniško in Cerkniško okrožje v Notranjsko okrožje, ki je imelo sedež na osvobojenem ozemlju Notranjske. Tja je odšlo nekaj članov z Vrhnike. 16. Prisega domobrancev na Vrhniki 20. aprila 1944. (Slovenec, 28. aprila 1944) 13.-14. oktober Partizani so porušili Štampetov most. Promet je bil prekinjen 14 dni. 14. november Nemci so prišli v Podlipo in pobrali vse moške, ki so jih dobili bodisi doma, na cesti ali v cerkvi. Odvedli so jih v Smrečje in izročili domobrancem. 12. december Množične aretacije na Vrhniki. Aretirali so 33 ljudi in jih odvedli v zapor v Begunje na Gorenjskem. December Od šestih bataljonov, ki so se do decembra 1943 formirali v okviru Slovenskega domo-branstva, sta imela na Vrhniki sedež 2. in 4. bataljon (tudi v Logatcu), 5. bataljon pa v Borovnici. Ta se je imenoval tudi železniški bataljon, ker je bila njegova glavna naloga varovanje železniške proge pred partizanskimi napadi (Mlakar, str. 166). LETO 1944 V noči s 4. na 5. januar Na Logu in v Dragomerju so domobranci aretirali devet domačinov: Janeza Filipčiča, Antona Franka, Ivana Janšo, Jakoba Janšo, Ivana Kralj iča, Franca Kraljiča, Jožeta Lampreta, Antona Slabeta in Franca Suhadolnika. Odvedli so jih k Sv. Urhu, kjer so jih čez nekaj dni usmrtili. 25. februar Anglo-ameriška letala so bombardirala borovniški viadukt. Poškodovana je bila proga, viadukta pa niso zadeli. Tega dne je angleško letalo padlo in zgorelo pri Logatcu. Sedem padalcev je odskočilo in so jih imeli Nemci na Vrhniki. Pet jih je našlo smrt v letalu. Spomladi Spomladi so na Vrhniki organizirali Delavsko protikomunistično akcijo, ki je za delavce tedensko pripravljala protikomunistična predavanja. 20. april Prisega domobrancev na Vrhniki. O tem dogodku je poročal Slovenec 28. aprila 1944. Na lepo okrašenem kasarniškem dvorišču, med puškami v piramidnem sestavu in poleg topa ter sredi košatih oleandrov, je bil postavljen oltar z Marijino sliko. Povabljence z dekanom Cirilom Milavcem in županom Hrenom na čelu je sprejel kot domačin tamošnji nemški poveljnik. Po službi božji, ki jo je bral vojni kurat, je nemški poveljnik prebral nemško besedilo prisege, ki ga je v slovenščini ponovil vojni kurat. Svojci tistih, ki so jim banditi pomorili starše in sestre, so obstopili top in ga prijeli, vsi ostali pa so z dvigom rok prisegli, da se bodo borili za svobodo slovenske domovine do zadnje kaplje krvi. Nato je sledila domobranska himna. Slovesnosti so se 1. februar Nemški okupatorji so aretirali 24 Borovni-čanov, od katerih so jih 21 odpeljali v Ljubljano in od tam večino v koncentracijsko taborišče Dachau. DOMOBRANSKA PRISEGA »Prisojam pri Vtiemog-očnem Bogu, da bom zvest, hraber in svojim nadrejenim pokoren, dn bom v »kupnem boju z nemško oboroženo silo, stoječo pod povelj-stvom vodje velike Nemčije, SS četami in policijo, proti banditom In komunizmu kakor tndi njegovim zaveznikom svoje dolžnosti vestno izpolnjeval za «vojo slovensko domovino kot del svobodne Uvrope. Za ta boj nem pripravljen žrtvovati tudi svoje življenje. Tako mi Bogr pomagaj.« .D * 17. Besedilo objavljeno v časopisu Slovenec. udeležili tudi domobranci iz Polhovega Gradca in Hotedršice. Tega dne je bila domobranska prisega tudi v Ljubljani na centralnem stadionu. 23. april Protikomunistično zborovanje v Dol. Logatcu je pozdravil general Leon Rupnik. 30. april Spomladi se je v vrstah domobrancev pojavila nova teroristična organizacija z imenom Črna roka. V Verdu je bila tega dne njena žrtev Jera Cankar. 7. maj Vrhniko je obiskal general Leon Rupnik. Na Cankarjevem trgu si je s častnega odra ogledal mimohod domobranskih čet in se nato poslovil ter odpeljal v Ljubljano. Po njegovem odhodu je potekalo še protikomunistično zborovanje, ki ga je vodil župan Hren. Prireditve se je udeležila tudi šolska mladina in vse učiteljstvo. Dečki so pozdravljali prezidenta generala Rupnika in domobrance z zastavicami, deklice pa z belimi robčki. Več otrok je bilo v narodnih nošah. "Ker je močno deževalo, je zborovanje poteklo prav hitro," je zapisano v šolski kroniki. 14. maj Protikomunistično zborovanje v Borovnici. Maja so se v šoli na Zaplani naselili četniki. Večkrat so kraj zapustili in se ponovno vrnili. Zadnji četniški odred je zapustil Zaplano mesec dni pred koncem vojne. 12. junij Enote 15. divizije narodnoosvobodilne vojske so napadle Štampetov most. Zaradi zavezniških vojaške operacije v Italiji je postala Južna železnica za Nemce še pomembnejša. Promet se je zelo povečal; prek mostu je vozilo 80 vlakov dnevno. Pri akciji je bil navzoč tudi član angleške vojaške misije pri glavnem štabu NOV in POJ, podpolkovnik Moore. Partizani so porušili dva oboka. 17. junij Priredili so protikomunistično zborovanje v Horjulu. 30. junij Zaključek šolskega leta 1943/44. V šolski kroniki so zapisali, da se je v tem letu vpisalo v šolo 290 dečkov in 296 deklic, skupaj 586 otrok. Pouk, ki se je začel 11. oktobra 1943, so morali že po nekaj dneh prekiniti, ker je nemška vojska šolsko poslopje spremenila v glavno obvezovališče za ranjence. Šele 16. decembra so pouk lahko nadaljevali v dveh učilnicah, a 24. decembra so ju Nemci spet zasedli. Najprej je bila v šoli bolnišnica, nato ruski ujetniki in enote SS, za njimi pa od marca 1944 (do 5. maja 1945) slovenski domobranci. Ker sploh ni bilo pouka, so nekateri starši prosili učitelje, da so otroke poučevali doma, da bi ne zgubili leta. Končno je poveljnik nemške vojske dal za šolski pouk na razpolago dva prostora v stari šoli, dve zasilni učilnici v Grabenčanovi hiši in eno sobo v Prosvetnem domu. 24. januarja so lahko začeli pouk v Grabenčanovi hiši, 31. januarja v stari šoli in 14. februarja v Prosvetnem domu. Pouk je potekal v treh turnusih po tri učne ure dnevno. Višji razredi so imeli pouk štirikrat, nižji pa petkrat tedensko. Učni načrt so prilagodili kratko odmerjenemu času. V višji ljudski šoli je bila uvedena še nemščina kot obvezni predmet, ki ga je poučeval vsak razrednik sam, in protikomunistični pouk, za kar je pokrajinska uprava nastavila posebnega predavatelja. Dva učitelja sta bila v okupatorskem zaporu. Vojne žrtve so bile to leto tudi med vrhniškimi šolarji. Dne21. decembra 1943 sta se ponesrečila z vojaško mino 11-letna Tomaž Marinčič in Dušan Porenta. Tomaža je raztrgalo do smrti, Dušan pa je oslepel na obe očesi. Dne 18. maja 1944 pa je bil do smrti zadet od vojaške puške Martin Jordan, učenec 1. razreda. Razmere na Vrhniki so se z novim okupatorjem spremenile. Po cestah so izginili bunke- 18. Mobiliziranci Todt, ki so poleti 1944 utrjevali Štampetov lesni manipulant Ivan Rijavec z Vrhnike, ki je delo vodil. rji. V trgu in okolici je bilo prav malo nemških vojakov. Povsod so stražili domobranci, tudi Južno železnico. Z nadaljevanjem vojne je vse bolj raslo pomanjkanje življenjskih potrebščin. Živila, ki so jih prebivalci dobili na živilske nakaznice, niso zadostovala. Cene na črni borzi pa so bile za večino nedosegljive. Tako je stal 1 liter mleka 6-10 L, 1 kg slanine 600 L, 1 kg krompirja 10 L, 1 kg soli 60 L. Delavec je zaslužil dnevno 80-100 L, kvalificiran delavec pa 120-150 L. Otroci so bili podhranjeni. Manjkalo jim je kruha in mleka. Oblečeni so bili še precej dobro, ker so si ljudje ob kapitulaciji Italije nabrali vojaške obleke in jo predelovali za otroke. lost in čistili gozd v njegovi okolici. V prvi vrsti v sredini stoji poškodovane, več hiš okrog viadukta pa je bilo porušenih. Žrtve so izkopavali izpod ruševin. 27. avgust Prebivalstvo jebilo še pod vtisom prejšnjega dne. Število mrtvih se je bližalo številki 100, 50 na Vrhniki, 30 v Borovnici. Vrhniška mrtvašnica ni imela še nikdar toliko obiskovalcev in toliko mrličev. Mladina - mladi fantje so zopet v polni meri žrtvovali svoja življenja. V časopisu Jutro je bilo samo kratko besedilo o bombardiranju Borovnice, izkoriščeno zopet v propagandne namene v prid Rupnika in Nemčije. Dopoldne spet bombardiranje Borovnice. Angleški lovci in težki bombniki so krožili prav nizko nad Vrhniko. Odvrgli so dva bencinska soda. 26. avgust 35 anglo-ameriških letal je bombardiralo Štampetov most in nato še borovniški viadukt. Mostov bombe niso zadele, bilo pa je mnogo žrtev med mobiliziranci v organizaciji Todt, ki so delali na progi, in med civilnim prebivalstvom. V Borovnici so bile skoro vse hiše 28. avgust /Na Vrhniki/ je bil pogreb žrtev, v kolikor jih niso prepeljali na njihove domove. V Borovnici so še vedno odkopavali žrtve, največ domobrance. Tudi pri Štampetovem mostu so Nemci še odkopavali mrtve. Govorice, da se bodo morali seliti kraji v bližini železnice. Amerikanci 19. Borovniški viadukt, 1943. so metali listke, da naj se Borovničani izselijo. To so povečini že storili. 29. avgusta Govorice, da so pripeljali na Hruševco protiletalske topove. Anglo-ameriška letala so ponovno bombardirala borovniški viadukt. Zadela so le nekaj hiš ob mostu. Žrtev ni bilo. Letala, ki so bombardirala borovniški in Štampetov viadukt, so povzročila veliko strahu med ljudmi na Vrhniki. Številni prebivalci so bili tako prestrašeni, da so vsako jutro z otroci odšli ali v Staje, ali na Storžev grič, v Sinjo Gorico, v Blatno Brezovico ali kam drugam. 26. september Nočni napad anglo-ameriških letal na borovniški viadukt. Uničena je bila prva kolona viadukta in poškodovane stavbe v okolici. Ena civilna žrtev. Zvečer tega dne so enote 18. divizije narodnoosvobodilne vojske ponovno porušile Štampetov most. Promet je bil prekinjen do 6. oktobra. 21. in 22. oktober Reorganizacija v okrožju OF Notranjsko-Ribnica. Okrožje so razdelili na 6 okrajev: Vrhnika, Logatec, Cerknica, Velike Lašče, Ribnica in Kočevje. Prejšnja rajona Vrhnika in Ribnica sta se združila v en okraj. Preserje in Rakitna sta se od nekdanjega borovniškega rajona odcepila in priključila rajonu Barje, kije sodilo v Velikolaški okraj. V novem okraju Vrhnika je bilo 35 terenskih odborov OF, v 22 vaseh pa so bili samo zaupniki Osvobodilne fronte. Novi okraj Vrhnika se je formiral teden dni za tem na konferenci aktivistov na Tolstem vrhu. 1. november Od začetka novembra je nemški okupator klical na obvezno delo vse moške v Ljubljanski pokrajini od 16. do 50. leta, kolikor so mu bili dosegljivi. Večinoma so jih poslali v Postojno gradit strelske jarke in druge utrdbe, nekaj pa tudi v Ribnico in Kočevje. Od srede decembra so mobilizirali tudi ženske od 16. do 45. leta starosti. Sredi decembra Četniki Gorenjsko-notranjskega in Soško-pri-morskega odreda, ki so se zadrževali na prostoru Vrhnika-Horjul-Lučine-Rovte, so se zbrali na Petkovcu in odšli proti Dolenjski. 27. in 28. december Zavezniško letalstvo je bombardiralo žele-zniški viadukt v Borovnici. Uničena je bila železna konstrukcija, poškodovan en podporni steber in dva mostna loka. Prekinjen je bil ves promet. Viadukta ni bilo mogoče več obnoviti, zato je okupator začel graditi obvozno progo. Za gradnjo so mobilizirali mnogo ljudi v organizacijo Todt. Proga do osvoboditve ni bila zgrajena. LETO 1945 1. in 3. januar Zavezniška letala so bombardirala borovniški viadukt. 4. januar Letala so mitraljirala postajo Vrhnika. Poškodovala so lokomotivo. Napadi na postajo Vrhnika so se pozneje večkrat ponovili, zato je vlak na vrhniški progi pred koncem vojne vozil le ponoči. Vrhniška železnica je po porušenju borovniškega viadukta decembra 1944 postala spet pomembna. Promet je po nekdanji Južni železnici lahko potekal samo do postaje Verd. Potniki, civilisti ali vojaki so nato šli peš do postaje Vrhnika in od tu z vrhniškim vlakom do Ljubljane. Prav tako v obratni smeri. Prenočevali so v Prosvetnem domu na Vrhniki. Tovorni promet je potekal tako kot potniški. 11. januar Iz Verda je bila 5. domobranska posadna četa premeščena v Grosuplje. Dolenjski, so se prek Velike in Male Ligojne vrnile na sektor Zaplana-Petkovec. Štele so okrog 300 mož. Nedaleč od železniške postaje Vrhnika je jutranji vlak zapeljal na mino. Uničena je bila lokomotiva in osem vagonov. Več žrtev je bilo med delavci mobiliziranci organizacije Todt. Marec-april Zavezniška bojna letala so dnevno letela prek Vrhnike proti Južni železnici in večkrat bombardirala Borovnico in most na Pakem. Ob teh napadih je bilo več civilnih žrtev. 4. maj Zgodaj zjutraj so se četniške enote, ki so se nekaj tednov pred tem nastanile na Vrhniki, umaknile in odšle proti Ljubljani. Nemška komanda in domobranci so začeli zapuščati Borovnico. 5. maj Zjutraj so se pred rokodelskim domom na Vrhniki zbrali vrhniški organizatorji in voditelji domobranstva ter domačini, ki so verjeli domobranski propagandi in se pred partizansko vojsko umaknili proti Ljubljani. V Borovnici so Nemci pred umikom razstrelili ostanek železne konstrukcije na viaduktu. le do nas vet tujčin teptal. m flafl nas krvavo, naš jezik, naše pravo. S, Gregorčič 15. februar v ... i i i ivi 20. Lepak z verzom Simona Gregorčiča nabit ob osvoboditvi, Cetmske enote, ki so decembra odšle proti maj 1945 21. Borci 29. hercegovske divizije na Prešernovi cesti v Ljubljani, 9. maj 1945. Začel seje boj za Vrhniko in Borovnico. Že zvečer so enote 29. hercegovske divizije osvobodile Borovnico. Boji za Vrhniko so bili bolj trdi. Začeli so se okrog poldneva, ko so prve granate padle na Kraljevše in blizu vrhniške železniške postaje. Trajali so vse popoldne in skoraj vso noč. 6. maj Zgodaj zjutraj so borci 11. in 14. brigade 29. hercegovske divizije prišli na Vrhniko in klicali ljudi iz zaklonišč. Vsa Vrhnika je tisto jutro - bila je nedelja - oživela in pozdravljala osvoboditelje. Ves trg je bil v zastavah. Zaščitniki z Vrhnike in okoliških vasi so z vrhniškimi odborniki zapečatili pošto, občinski urad, štab pri Jelovšku in domobransko policijsko postajo. Kar so našli dokumentov, so jih shranili, a jih ni bilo veliko, ker so Nemci arhive sežgali, zlasti v štabu pri Jelovšku. Enote 29. hercegovske divizije, ki so z Vrhnike prodirale proti Ljubljani, so utrpele še velike iz- gube, ko so prebijale sovražno obrambno črto Bevke-Log-Horjul-Vrzdenec. 7. maja Proti večeru so prikorakali z domačo godbo na čelu domači - vrhniški partizani. Vrhnika jih je navdušeno sprejela. Enote 29. divizije so ta dan zavzele Vrzdenec, Horjul in Brezje. Še vedno pa je sovražnik držal v svojih rokah Log in Bevke. V teh bojih je bilo dosti žrtev tudi med civilnim prebivalstvom in pogorelo je več gospodarskih poslopij. 8. maja Borci 29. divizije so zavzeli Kostanjevico, Log in koto 473 (vzhodno od Brezij). Posamezne točke v gozdu okrog Loga pa je sovražnik še držal in od tam streljal na partizane. Umaknil se je šele ponoči, ko so se tudi iz Ljubljane umaknile nemške in domobranske enote. 22. Veselje ljudi ob osvoboditvi. Množice na Karlovški cesti v Ljubljani, 9. maj 1945. 9. maja Osvobojena je bila Ljubljana. 10. maja Vrhnika je proslavila konec vojne s povorko, godbo, konjenico in veličastnim zborovanjem na Cankarjevem trgu. Tega dne je bilo veličastno zborovanje tudi v Ljubljani, ko je (skozi Vrhniko) prišla iz Ajdovščine v Ljubljano slovenska vlada. Vrhniška šola, ki so jo učenci v vojnem času morali prepustiti vojskam, je bila po njihovem umiku dokaj opustošena. Požrtvovalni občani so jo v kratkem času toliko usposobili, da so otroci 2. junija že v šolskem poslopju nadaljevali pouk in ga končali 15. julija. ovni armndci! PAKT iršal TITO! IZ| vliins! ŽIVELA IV. ARMADA, IX, M Vil. KORPUS ssasfisr"" JlVElA IV. ARMADA, IHVII. KORPUS 23. Lepaki v osvobojeni Ljubljani, maj 1945. VIRI: Karel Grabeljšek, Vrhnika in okolica v boju za svobodo. Nova Gorica 1968; Metod Mikuž, Pregled zgodovine NOB v Sloveniji I in V. Ljubljana 1960-1973; Slovenska kronika XX. stoletja, 1941-1995, Nova revija Ljubljana 1996; Tone Ferenc, Fašisti brez krinke. Dokumenti 1941-1942, Maribor 1987; Tone Ferenc, Ubija se premalo, Obsojeni na smrt - talci - ustreljeni v Ljubljanski pokrajini 1941-1942. Dokumenti. Ljubljana 1999; Boris Mlakar, Slovensko domobranstvo 1943-1945, Ljubljana 2003; Nataša Oblak, Veliki ljudje v malem kraju. Vrhniški razgledi 4, Vrhnika 2003; Zbornik dokumentov in podatkov o narodnoosvobodilni vojni jugoslovanskih narodov, del VI, knj., 1 - 19. Ljubljana 1972 - 1997. Dokumenti ljudske revolucije, knj. 1-9, Ljubljana 1962-2003; Jesen 1943, Korespondenca Edvarda Kardelja in Borisa Kidriča, Ljubljana 1963; Jože Petkovšek - Branko, Spomini partizana iz Ligojne, Naš Časopis, Vrhnika, marec 1989; Edvard Žitnik, Pravičnik, TV Slovenija, Kulturnodokumentarna oddaja, 2002; Časopis Slovenec, Ljubljana, 1941 - 1945; Vesti / Poročila, informacijski bilten Šefa Pokrajinske uprave v Ljubljani (Arhiv Republike Slovenije, AS 1912); V znamenju Osvobodilne fronte. Dokazila o grozodejstvih komunizma v Ljubljanski pokrajini, Ljubljana 1943; Zločini italijanskega okupatorja v "Ljubljanski pokrajini". I. Internacije, Ljubljana 1946. Martin Košuta, Kronika Borovnice in šolske kronike posameznih krajev v Arhivu Republike Slovenije (AS 1872 in AS 1827), Kronika osnovne šole Janeza Mraka 1870-1950 v Zgodovinskem arhivu Ljubljana (VRH 48), Franc Paseta, Kratek pregled vojnega časa in narodnoosvobodilnega boja v občini Vrhnika, tipkopis pri avtorju; Podlipa med NOB 1941-1945, tipkopis (kopija v Muzejskem društvu Vrhnika); Antonija Grampovčan, Dnevnik - dnevniški zapisi dogajanj na Vrhniki, avgust 1942-september 1944 (v zasebni lasti). Zahvaljujem se g. Mirku Verbiču, ge. Ančki Drašler, ge. Nuški Mrlak, g. Francu Paseti in g. Janku Potrebuješu za gradivo in podatke. Posebna zahvala velja družini Grampovčan, ki mi je dovolila objavo podatkov iz dnevnika Antonije Grampovčan. Katarina Oblak MIKROSVET KUCLERJEVEGA KAMNOLOMA - kamnoloma, ki mu je bil marca 1991. leta dodeljen status naravnega spomenika. v; M 24. Fotografija Kuclerjevega kamnoloma pri Lesnem Brdu Približno na tretjini razdalje med Vrhniko in Ljubljano, po enokilometrski vožnji proti Lesnemu Brdu, leži Kuclerjev kamnolom (poimenovan po nekdanjem lastniku). Prostor je v geološkem smislu zares edinstven. Predvsem tektonska guba, ki je v taki obsežnosti in pravilnosti pri nas prava redkost, ter zelo bogata fosilna favna, ki buri domače in tuje paleontologe že lep čas, sta botrovali podelitvi zgoraj omenjenega častnega statusa. Kamnolom ni znan le po geoloških posebnostih, pač pa tudi - kot pojasnjuje že samo ime - po svoji uporabni plati. Kuclerjev kamnolom, višje ležeči Mineralov kamnolom in že zaraščeni kamnolom ob cesti proti Horjulu so v svoji zgodovini izkoriščanja prispevali pomemben delež pri razvoju kamnoseške obrti v ožji in širši okolici. Črn apnenec, prepreden z belimi kalcitnimi žilami in fosilnimi ostanki ter visokega sijaja na obdelanih površinah, je bil namreč zelo cenjen. Prve obdelave kamnine segajo v obdobje zgodnjega baroka konec 17. stoletja. Iz takratnih kamnoseških delavnic izvirajo črni oltarji in drugi sakralni elementi v številnih slovenskih cerkvah. Črni kralj v cerkvi sv. Jakoba v Ljubljani nam prav po zaslugi lesnobrdskega apnenca nazorno razgalja svojo afriško pripadnost (Ramovš, 2000, Biščak, 1997). Drugo obdobje kamnoseštva predstavlja čas od druge polovice 19. stoletja dalje. Lepo obdelane portale, okenske okvire, stopnice in police lokalnih kamnosekov zasledimo zlasti v naseljih Ljubljanskega barja in Horjulske doline. V novejšem času, pod upraviteljstvom podjetja Mineral, povpraševanje po črnem lesno-brdskem apnencu ni zamrlo. Preoblikovan v manjše mizice in omarice je romal celo v Ameriko. Največji uporabljeni zalogaj zadnjih desetletij pa so stenske in pohodne plošče v ljubljanski stolpnici Metalke (Ramovš, 2000). Po razglasitvi Kucle-rjevega kamnoloma za naravni spomenik se je vrhniška Zveza kulturnih organizacij pod vodstvom ge. Marte Rijavec v sodelovanju z Občino Vrhnika lotila velikega projekta - oživitve kamnoloma kot prostora kulturnih prireditev in izobraževanja na GEOLOŠKE ZNAČILNOSTI KAMNOLOMA V karniju (zgornji trias; slika 25), pred približno 220 milijoni let, je bil slovenski prostor razdeljen na severno ležečo plitvomorsko Julijsko karbonatno platformo, globokomorski bazen na sredini ter južno ležečo Dinarsko karbonatno platformo. Področje današnjega Kuclerjevega kvartar 2 mil holocen pleistocen terciar 65 neogeri pliocen miocen paleogen oligocen eocen paleocen kreda 141 zgornja spodnja jura 202 malm dogger lias PODPEŠKI LITiOTIDNI APNENEC trias zgornji 235 retij norij karnij tuval | KUCLERJEV KAMNOLOM cordevol lesnobrdski rdečkasti apnenec srednji ^ ladinij anizij spodnji 250 skit perm karbon devon silur ordovicij kambrij 290 363 409 439 510 544 25. Geološki stolpec. Na njem sta označeni poleg starosti obravnavanega kamnoloma tudi starost lesnobrdskega rdečkastega apnenca ("lesnobrdski marmor") iz višje ležečega še obratujočega kamnoloma ter starost podpeškega črnega apnenca z značilnimi belimi progami fosilnih litiotidnih školjk ("podpeški marmor"). prostem. S pomočjo številnih strokovnjakov in amaterjev je bil teren očiščen in urejen; dobil je sprehajalne poti, informativne table, nekoliko kasneje še geološki stolpec okoliških kamnin. Natisnili so zloženke in organizirali vodenje šolskih in drugih skupin. Za popestritev okolice kamnoloma so poskrbeli akademski kiparski mojstri, ki so v dveh mednarodnih kiparskih simpozijih obdelali lesnobr-dske apnence v zanimive skulpture (zloženka, 1997). kamnoloma je pripadalo slednji. Preplavljeno je bilo s plitvim toplim nekoliko oslajenim morjem lagunskega značaja. Na morsko dno se je usedalo apnenčevo blato, ki je bilo zaradi visoke vsebnosti organskih snovi temnejše barve. Občasno se mu je primešala večja količina gline ali melja. V procesu strjevanja so se iz teh sedimentov izoblikovale kamnine, ki jih lahko danes opazujemo v izmenjajočih se sivih do črnih debeloplastna-tih apnencih ter tankoplastnatih laporovcih in muljevcih. Med njimi se redkeje pojavljajo plasti antracita. Pred približno 20 milijoni let so se plasti zaradi tektonskih pritiskov nagubale in razlo-mile (Hlad, 2001). V nastalih razpokah se je iz podzemnih vod začel izločati kalcit. Mnogi organizmi iz nekdanjega morja zaradi zgnitja po poginu, požrtja in razdrobljenosti ali raztopljenosti skeleta niso pustili vidnejših sledov. Drugi, z odpornejšimi skeleti, so kljubovali uničevalnim silam in se tako skupaj s strjajočim se sedimentom počasi spreminjali v kamnino. Bogato nahajališče fosilne školjčne favne današnjega kamnoloma so poznali že geologi 19. stoletja. Začetnik paleontoloških raziskav je bil avstrijski geolog Hauer, ki je 1857. leta prvi opisal tamkajšnjo školjko Cardinia problematica (kasneje preimenovano v Trigonodusproblema-ticus). V raziskavah so mu sledili Kossmat, Bitt-ner, Waagen ter slovenski geologi Rakovec, Grad in Ferjančič. Natančneje je fosilno školjčno favno preučil Jelen v doktorski disertaciji leta 1982. V kamninah kamnoloma in njegove ožje okolice je določil 25 vrst in 8 podvrst, od tega tri nove vrste in eno novo podvrsto. Poleg prevladujočih školjk se v kamninah od makrofosilov pojavljajo še maloštevilni polži in korale, v plasteh južne strani kamnoloma pa so lepo razviti tudi sledovi nekdanjega lazenja. Mikrofosili (op.: strokovnih definicij je več, vendar naj bi nekako veljalo, da so to fosili, ki so določljivi le pod mikroskopom) iz tega nahajališča so bili deležni manj obsežnih raziskav. Jelen omenja prisotnost mikroskopskih polžev (mikrogastopodov), školjčnega drobirja, lupinic rakcev dvoklopnikov (ostrakodov) in iztrebkov (peletov) raka Parafavrenia thorone-tensis. Med luknjičarkami sta omenjena rodova Trocholina ter Involutina (op.: verjetno gre za vrste, ki so bile kasneje premeščene v rodove Lamelliconus ter Triadodiscus in Aulotortus). Geološki tolmač za list Kranj navaja še prisotnost luknjičarskih rodov Glomospira in Nodosaria. Za boljše poznavanje fosilne mikrofavne kamnoloma sem v času študija geologije izdelala seminarsko nalogo, v kateri sem raziskala zastopanost luknjičark v posameznih kamninskih plasteh. Raziskavo sem dopolnila in razširila v diplomski nalogi ob koncu biološkega študija, (op.: laboratorijsko delo in mikroskopske raziskave sem opravila na Katedri za geologijo in paleontologijo, Oddelku za geologijo na Naravoslovnotehniški fakulteti). V njej sem ugotavljala, kako vpliva okolje, kot so globina in slanost morja, količina hrane in kisika ter velikost sedimentnih zrnc, na oblikovanje luknjičarskih hišic. Primerjala sem lesnobrdske luknjičarke nekdanjega lagunskega morja z re-centnimi plitvovodnimi luknjičarkami Sredozemskega morja. Čeprav rezultatov primerjave v prispevku ne navajam, naj omenim le glavno ugotovitev - vpliv okolja na skelet luknjičark je po pričakovanjih v obeh primerih podoben. Z naslednjimi opisi, skicami in slikami predstavljam mikrofosilne skupine, ki sem jih določila v zbruskih apnenca iz obravnavanega kamnoloma. LUKNJIČARKE (foraminifere) Luknjičarke so enocelični organizmi, ki jih uvrščamo v samostojni red luknjičark (Fora-minifera) in razred korenonožcev (Rhizopoda). Sorodne so z amebami, kar pomeni, da lahko z iztegovanjem panožic do neke mere spreminjajo obliko celice. V večini primerov si luknjičarke gradijo zunanji skelet - hišico. Tega lahko sestavljajo delci iz okolja, kar je značilno za zlepljene (aglutinirane) hišice, ali pa kalcitni skelet izločijo luknjičarke same. Hišice so po obliki zelo raznolike. Lahko so enokamrične ali večkamrične, kamrice se lahko dodajajo premočrtno, spiralno ali koncentrično, površina hišice je lahko gladka, zrnasta, rebrasta, trnasta itd. Kamrice so ločene med seboj s pregradami, v katerih so za lažjo komunikacijo posameznih delov celice izoblikovane odprtinice. Po njih (lat. "foramina" - "okence") so foraminifere oziroma luknjičarke tudi poimenovane. Večja odprtinica ali ustje na koncu zadnje kamrice služi za komunikacijo celice z okoljem. Ustja so najrazličnejših oblik in jih je znotraj posamezne hišice lahko tudi več. Čeprav se velikosti hišic gibljejo večinoma okoli enega milimetra ali manj, so iz geološke zgodovine poznani tudi "orjaki" - numu-litske hišice s premeri do 20 centimetrov. Prve 2(>. Gandinellafalsofriedli (Salaj, Borsa & Samuel, 1983) luknjičarke so našli v spodnjekambrijskih plasteh izpred 570 milijonov let. Zaradi izredne uspešnosti so ti organizmi kljubovali selekcijskemu pritisku na stotine milijonov let in se tako na Zemlji obdržali do Rod gandinel je značilen za zgornji trias. Opisan danes. Naseljujejo morja vseh globin in vseh je bil že v Italiji, Španiji, na Slovaškem, v Turčiji vka se končuje s krožnim ustjem. Hišice merijo v premeru približno tri desetinke milimetra. zemljepisnih širin. Večinoma sestavljajo morski bentos (živijo na sedimentu ali v njem), medtem ko so maloštevilne planktonske vrste naselile tudi pelaška območja morja. Sladkovodnih vrst, za katere je značilna odsotnost skeleta, je malo. Vse luknjičarke, ki sem jih določila v zbru-skih apnenca, so bentoške, saj planktonskih v tistem času še ni bilo. Ker gre za evolucijsko zgodnejše vrste, so hišice še preproste, večinoma dvokamrične, majhne in neornamentirane. Textulariina Tekstulariine imajo hišico zlepljeno iz sedimen-tih zrnc, ki jih luknjičarka pobere iz okolja. Zr-nca so lahko enake ali različne velikosti, kar je odvisno od razpoložljivega materiala in od vrste luknjičarke. Stena hišice je neporozna. Te hišice so se v evoluciji luknjičark razvile prve in so zelo razširjene v vseh globinah morij še danes. Gandinella falsofriedli in na Kitajskem. V Sloveniji poročajo o najdbi rodu pri Belci in Logu pod Mangartom, medtem ko obravnavane vrste doslej še niso odkrili. V Kuclerjevem kamnolomu je vrsta pogosta v celotnem preiskovanem profilu. Na fotografiji sta prikazana najprej prečni sredinski (črtkano na skici) in nato ekvatorialni presek. Opomba k zapisu vrste - za rodovnim {Gandinella) in vrstnim {falsofriedli) imenom navajam pri tej in vseh naslednjih vrstah avtorje in letnico prvega opisa vrste - tako kot se vrste navaja v strokovni literaturi. Če je bilo ime vrste kasneje premeščeno v drug rod in s tem spremenjeno, se zapisuje avtorje in letnice v oklepaju. Trochammina cf. almtalensis Hišico sestavljajo kamrice, ki se dodajajo stožčasto spiralno. Velikost kamric postopoma narašča. Ustje, ki je na koncu zadnje kamrice, je obrobljeno s tanko kalcitno ustnico. V presekih se ustja običajno ne vidi. Premer hišic Hišico sestavljata dve kamrici. Začetna je zelo majhna in kroglasta (prolokulus) in je v presekih običajno ni videti. Druga kamrica je dolga cevka, ki gradi skoraj celotno hišico. Sprva zavija neurejeno okoli osrednjega dela hišice, nato pa se zavijanje nadaljuje V eni ravnini. Ce- 27. Trochammina cf. almtalensis Koehn-Zaninetti, 1968 mojih primerkov znaša približno 0,15 mm in višina 0,7 mm. Rod trohamin se pojavi v karbonu in živi še danes ter je kozmopolitsko razširjen. V Sloveniji so ga opazili v Julijskih Alpah, vendar vrsta ni določena. V Kuclerjevem kamnolomu je vrsta redko zastopana, opazila sem namreč le pet presekov v zgornjih plasteh preiskovanega profila. Oznaka cf. pred vrstnim imenom opozarja, da vrsta almtalensis ni povsem zanesljiva, je pa precej verjetna (lat. "confer" - "podoben"). Na fotografiji je prikazan prečni sredinski presek (črtkano na skici). Involutinina Hišice involutinin so zgrajene iz kalcita, ki ga luknjičarka izloči sama. V prerezu stene bi pri zelo velikih povečavah opazili drobne kal-citne granule, razporejene v številnih slojih. Stena je porozna. V vodi imajo te luknjičarke steklast videz, zato jih imenujemo tudi hialin-ske luknjičarke. Gre za najmodernejšo obliko luknjičarskih hišic. Lamelliconus procerus Podolgovato hišico sestavlja začetna kroglasta kamrica (prolokulus), ki ji sledi dolga cevasta kamrica. Slednja zavija stožčasto spiralno in se končuje z okroglim ustjem. Sredinski del hišice je zapolnjen s kalcitom. Premer hišic je približno 0,2 mm in višina med 0,6 in 0,9 mm. Rod lamelikonov je značilen za srednji in zgornji trias. Opisan je bil že na Hrvaškem, v Av- striji, Italiji, na Madžarskem, v Bolgariji in na Slovaškem. V Sloveniji je rod pogost, vrsto L. procerus so opazili že v okolici Trebuše, Idrije, Logatca in Mežice. V Kuclerjevem kamnolomu je vrsta zelo pogosta in se pojavlja v celotnem preiskovanem profilu. Na fotografiji je prikazan pod črko a) vzdolžni sredinski prerez (črtkano na skici). Triadodiscus eomesozoicus Lečasta hišica je sestavljena iz kroglaste začetne kamrice in nato dolge cevaste kamrice, ki zavija okoli sredinskega dela v eni ravnini. Zadnji zavoj prekriva vse prejšnje zavoje, ki se jih zato na površini hišice ne vidi. Cevasto kamrico zaključuje ustje. Premer hišic znaša od 0,2 do 0,4 mm. Zaradi visoke stopnje prekristaljenosti se pri mojih triadodiskih ne opazi več prerezov cevke zgodnejših zavojev (sredinski del hišice). Skica, ki prikazuje zgradbo hišice, velja zaradi sorodnosti vrst tudi za v nadaljevanju opisani vrsti Triadodiscus in-ceptus in Aulotortus sinuosus. Rod triadodiskov je živel skoraj v celotnem triasu. O njegovi najdbi poročajo iz Avstrije, Italije, Slovaške, Poljske, 28. Lamelliconus procerus (Liebus, 1942) 29. Triadodiscus eomesozoicus (Oberhauser, 1957) Bolgarije, nekdanje Sovjetske zveze, Turčije in Irana. V Sloveniji so vrsto odkrili na področju Južnih Alp, kjer je opisana pod starejšim sinonimom Involutina eomesozoica. V Kuclerjevem kamnolomu je zelo pogosta v celotnem preiskovanem profilu. Na fotografiji je prikazan prečni sredinski prerez (črtkano na skici). Triadodiscus inceptus Hišica je grajena podobno kot zgoraj omenjena vrsta istega rodu. Prepoznamo jo po podaljšanem in razširjenem obrobnem delu hišice. Premer hišic je približno 0,4 mm. V Kuclerjevem kamnolomu sem v zbru-skih opazila pet tovrstnih primerkov. Na fotografiji je prikazan prečni sredinski prerez (črtkano na skici). Aulotortus sinuosus Tudi tu je hišica grajena podobno kot pri rodu Triadodiscus. Od zgoraj omenjenih vrst jo ločimo po debelejših hišicah in drugačni obliki preseka cevaste kamrice. Rod aulotortov se pojavlja od srednjega triasa do srednje jure, in sicer na področju Avstrije, Italije, Madžarske, Slovaške, Srbije, Turčije, Kitajske, Indije in Nevade. V Sloveniji je rod pogost; primerke moje vrste so opazili na področju Golice in Mežice. V Kuclerjevem kamnolomu je vrsta zelo pogosta v celotnem preiskovanem profilu. Na sliki 28 je prikazan pod črko "b" prečni sredinski prerez (črtkano na skici). Miliolina Kot pri involutininah gradi tudi te hišice kalcit, ki ga izloči luknjičarka sama. Stena je tu zgrajena iz naključno usmerjenih kalcitnih iglic in je neporozna. V vodi so hišice bele, zato jih imenujemo tudi porcelanaste luknjičarke. ? Meandrospira Majhne kroglaste hišice sestavljata kroglasta začetna kamrica in nato dolga cevasta kamrica. Zavijanje cevaste kamrice je dvojno - sprva cikcakasto, nato zavija vse skupaj še v eni ravnini okoli osrednjega dela hišice. Na koncu cevaste kamrice je okroglo ustje. Rod meandrospir se pojavlja od perma do danes in je znan iz Evrope, severne Afrike, Severne Amerike in Avstralije. V Sloveniji so meandro-spire opazili na področju Dinaridov (približno 31. ? Meandrospira Loeblich & Tappan, 1946 južna polovica Slovenije). V Kuclerjevem kamnolomu sem opazila številne preseke, ki spominjajo na omenjeni rod. Ker so vsi precej nejasni, je določanje vrst nemogoče, negotova je celo uvrstitev v rod. Na fotografiji je prikazan prečni prerez hišice (črtkano na skici). Vsi temnejši krogci predstavljajo presek ene same zavijajoče cevaste kamrice. Gsollbergella spiroloculiformis Hišico sestavljata kroglasta začetna kamrica in nato en zavoj dolga drugotna kamrica. Preostali del hišice gradijo pol zavoja dolge kamrice, ki se dodajajo v eni ravnini. Na koncu zadnje kamrice je okroglo ustje. Hišice so dolge do 0,4 mm. Rod gsolbergel je značilen le za kratko obdobje zgornjega triasa. Znan je iz Avstrije, Italije, 32. Gsollbergella spiroloculiformis (Oravecz Schefer, 1968) 30. Triadodiscus inceptus di Bari & Langhi, 1994 Madžarske in Češke. Po mojih podatkih ga v Sloveniji doslej še niso odkrili. V Kuclerjevem kamnolomu je pogost v spodnjih in osrednjih plasteh preiskovanega profila. Na sliki je prikazan ekvatorialni presek hišice. Lagenina Hišice so podobno grajene kot pri podredu In-volutinina. Razlikujejo se v tem, da so tu mikro-granule razporejene le v dveh slojih. Nodosaria Hišico sestavljajo kroglaste kamrice, ki se nizajo premočrtno. Velikost kamric postopno narašča. Na koncu zadnje kamrice je izoblikovan nekakšen vrat, ki nosi okroglo ali žarkovito ustje. Čas vznika tega rodu še ni povsem jasen. Rod živi še danes in je kozmopolitsko razširjen. V Sloveniji so ga v karnijskih plasteh opazili v Julijskih Alpah, Karavankah, v bližini Tolmina in Logatca. V Kuclerjevem kamnolomu sem 33. Nodosaria Lamarck, 1812 opazila šest presekov teh hišic, ki se pojavljajo v zbruskih zgornjih preiskovanih plasti profila. Določila sem jih le do stopnje rodu in ne vrst. Na fotografiji je prikazan vzdolžni sredinski prerez (črtkano na skici). RAKCI DVOKLOPNIKI (ostrakodi) Ostrakodi so drobni planktonski ali bentoški rakci, katerih telo prekriva dvojna kalcitna lu- pinica. Površina lupinicje lahko gladka ali ornamen-tirana. Razvili so se že v kambriju. Danes živijo v morju, brakičnih ali sladkih vodah. Določanje teh rakov je možno le na izoliranih lupinicah, zato natančnejša uvrstitev v 34. Ostrakodi sistem na osnovi mojih presekov ni bila mogoča. Preseke lupinic predstavljajo tanke bele črtice, ki so nekoliko ukrivljene. Ukrivljenost in dolžina črtice sta odvisni od vrstne pripadnosti in od preseka - prečni so krajši in bolj ukrivljeni, vzdolžni daljši in manj ukrivljeni. Nekaj krajših in daljših presekov je opaznih na sliki 32 levo od foraminifere. PLOŠČICE BRIZGAČEV (holoturijski skleriti) Holoturije oziroma brizgače uvrščamo med iglokožce. Mednje spadajo na primer tudi morske kumare. To so podolgovati organizmi, ki živijo na morskem dnu vseh globin. Skelet je v primerjavi z bližnjimi sorodniki, kot so morski ježki in morske zvezde, močno redu- 35. Holoturijski skleriti ciran. Ohranja se le še v obliki mikroskopskih paličastih, ploščičastih ali kolesastih kalcitnih skleritov. Običajno ima en osebek v telesu po več različnih skleritov. Holoturiji naj bi se razvili že v kambriju in se ohranili do današnjih dni. Fosilne sklerite določamo v ekvatorialnem preseku, ki pa so zaradi ploščate oblike sklerita v zbruskih redki. V mojih zbruskih sem opazila dva kolesasta primerka s premerom približno dveh desetink milimetra. Določanju se nisem Literatura: posebej posvečala, vendar mislim, da pripadata rodu Theelia ali sorodnemu rodu. ALGE Alge običajno nimajo skeleta, zato po odmrtju v celoti zgnijejo. Ena izmed izjem so v morju živeče zelene alge iz družine dasikladacej. Njihova steljka je pravzaprav ena sama večjedrna celica, oblikovana v osrednje "stebelce", "stranske poganjke" in "koreninice". Stebelca so bila v geološki preteklosti pogosto obdana z aragonit-nim ovojem (kalcitu podoben mineral), zato so se te alge lahko ohranile v fosilnem zapisu do danes. Ena izmed njih je bila v karniju živeča Clypeina besici, ki sem jo opazila v številnih zbruskih tudi jaz. Tu aragonitni ovoj ne obdaja Biščak, J. 1997: Popotovanje v preteklost,- Mag - tedenski magazin, 3(35), 42-44, Ljubljana. Hlad, B. 2001: Kuclerjev kamnolom (Geološka dediščina).- Gea, 2001/8,67-68, Ljubljana. Oblak, K. 1998: Foraminifere Kuclerjevega kamnoloma na Lesnem Brdu.- II. seminarska naloga, 18 str., Naravoslovnotehniška fakulteta, Oddelek za geologijo, Katedra za geologijo in paleontologijo, Ljubljana. Oblak, K. 1999: Primerjava karnijskih luknjičark (Rhizopoda: Foraminifera) Lesnega brda z recentnimi bentoškimi luknjičarkami Sredozemskega morja,- Diplomsko delo, 77 str., Biotehniška fakulteta, Oddelek za biologijo, Ljubljana. Oblak, K. 2001: Carnian Foraminifera from Kucler quarry at Lesno Brdo (Slovenia).- Geologija, 44/2, 305-316, Ljubljana. Ramovš, A. 2000: Podpeški in črni ter pisani lesnobrdski apnenec skozi čas.- 115 str., Mineral, Ljubljana. Naravni spomenik Kuclerjev kamnolom, Drenov Grič, Vrhnika,- zloženka (1997), (Ured. Rijavec, M. 8c Vidrgar, A.), založila Zveza kulturnih organizacij Vrhnika in Občina Vrhnika, Vrhnika. 36. Clypeina besici le stebelca, pač pa tudi vretenasto izraščajoče stranske poganjke. Prečni prerez steljke skozi vretence je zato značilne rozetaste oblike (Slika 35, premer približno pol milimetra). Vsi opaženi preseki pripadajo le po enemu vretencu, kar kaže, da so steljke po odmrtju razpadle na posamezne členke. Danes živeče dasiklada-ceje nimajo več aragonitnih ovojev okoli steljke, pač pa le aragonitne inkrustacije celične stene. Saj so samo skale; negibne in dolgočasne. A ta navidezno pust hladen svet kamnin, ki nas obdaja na vsakem koraku - ker tako pač je — skriva v sebi vendarle čudovit zapis življenja. Samo pokukati je potrebno vanj. Opombi: Večinski del prispevka je povzetek seminarske in diplomske naloge ter članka iz revije Geologija, zato med tekstom ne citiram ne sebe ne predhodno upoštevanih avtojev. Citiram le naknadno uporabljeno literaturo. Zbruski so desetinko milimetra debele ploščice kamnine (velikosti približno 1,5 x 3 cm), prilepljene na stekelce. Ker so zelo tanke, lahko prodre skoznje svetloba mikroskopske lučke, kar omogoča opazovanje kamninske strukture. Špela Habič PIVKA, DOLINA PRESIHAJOČIH JEZER Skrivnosti so za to, da jih odkrivamo 37. Poplavljena dolina Zgornje Pivke, v ospredju Knežak in Na prvi pogled se zdi nenavadno, da v Vrhniških razgledih pišemo o reki Pivki in njenih presihajočih jezerih. Le kaj ima Pivka skupnega z Vrhniko, se morda sprašuje razmišljajoči bralec. Čeprav leži dolina Pivke daleč onstran Ljubljanskega vrha, Planinskega polja in Javor-nikov, je njena povezava z Vrhniko zelo živa. Povezuje ju skrivnostna Ljubljanica. Reka, ki se poraja v temačnih tolmunih pod prepadnimi stenami Močilnika in Retovja, je že od davnih časov zbujala raziskovalno slo mnogih naravoslovcev. "Tu je pričetek Krasa" je bilo zapi- iač, zadaj Vremščica in Nanos. sano na steni nad izvirom Malega Močilnika. Mnogo Vrhničanov se je že od nekdaj z veliko vnemo podajalo v kraško podzemlje, kjer so skušali izslediti podzemne tokove Ljubljanice. Vsaj štirje med njimi so sledenju Ljubljanici in odkrivanju krasa posvetili svoje življenje. To so bili biolog Albin Seliškar (1896-1973) ter geografi in krasoslovci Ivan Michler (1891-1982), France Habe (1909-1999) ter Peter Habič (1934-1998). Vsi po vrsti so veliko prispevali k današnjemu poznavanju in razumevanju krasa v Sloveniji in po svetu. Reka sedmerih imen Danes vemo, da sega kraško zaledje Ljubljanice vse do Snežnika in meje s Hrvaško. Porečje Ljubljanice nad Vrhniko je sestavljeno iz dveh glavnih krakov, ki objemata prostrano visokokraško pogorje Snežnika in Javornikov (Slika 37). Ob njegovem vzhodnem vznožju leži niz kraških polj, ki je nastal vzdolž idrijske tektonske prelomnice. Vodotoki teh polj so med seboj povezani. Najbolj južno leži Babno polje, prek katerega teče Trebuhovica. Izvira nad Prezidom na Hrvaškem in po kratkem toku ponikne v več ponorih v dnu polja. Vode Trebuhovice se pokažejo zopet na površju v Loški dolini kot Obrh. Močnejši izvir je Veliki Obrh v bližini Vrhnike pri Ložu (enakost imen z "našo" Vrhniko ni naključje), Mali Obrh pa izvira v okolici enega najlepših gradov pri nas, Snežnika. Od ponorne jame Golobina do izvirov drugega, Obrha na Cerkniškem polju, sta le slaba dva kilometra podzemnega toka. Seveda količina vode, ki priteka iz Loške doline, ni dovolj velika, da bi napolnila slovito presihajoče Cerkniško jezero. Le-to se napaja tudi iz mnogih izvirov ob f Rovte VRHNIKA . Hotedršica LOGATEC I HRUŠICA ZAGORA * un, Planina Postojnska ^^^^ 3 ' RAKOV ŠKOCJAN POSTOJNA % ,' () PBtMnjsko jezero % I H^RH Palško jezero o Jurišče PIMf JH| Zagorje <*£>) Mašun o o Knežak Šembije0 S. Hablč, 2005; povzeto po Enciklopedija Slovenije, 1992 SNEŽNIK -'v "^b Babno polje Prezid in 2[Z] 3GH 40 5E3 6;K 7[3 8 Q 38. Notranjska kraška polja in podolja v porečju Ljubljanice: 1. kraško polje, dno kotline, 2. površje do 700 m nm. v., 3. površje nad 700 m nm. v., 4. kraška reka s pritoki, 5. podzemeljska vodna zveza, 6. večja vodna jama, 7. občinsko središče, 8. manjši kraj. vznožju Javornikov, Križne gore ter iz Cerkniščice. Jezero se prazni skozi številne požiralnike v dnu in ponorne jame na severnem obrobju. V sušnem obdobju se na dnu jezera pokaže vijugava struga Stržena. Četrtič priteka voda na površje v slikoviti kraški dolini Rakov Škocjan kot potok Rak. Dolina je v bistvu ogromna jama, katere strop se je davno tega porušil, saj se kraško površje počasi, a vztrajno raztaplja in znižuje. Po treh kilometrih površinskega toka ponika Rak v Tkalci jami in pod površjem teče proti Planinskemu polju. Na njegovem robu, v Planinski jami, izvira Unica, ki si z lenobnim zavijanjem čez polje kar trikrat podaljša pot, preden se na severnem delu, za Jakovi-co, dokončno izgubi v podzemlje. Naslednica Unice je seveda Ljubljanica. Vode Trebuhovice, Obrha, Stržena na Cerkniškem polju, Raka, Unice in Ljubljanice so torej vode, ki skupaj tvorijo eno reko - reko sedmerih imen. Toda katero ime je sedmo? Jeredovce Krajnkov dol t Petelinjsko jezero Radohova vas Klenško jezero ^arsko jezero Palško jezero Malo Drskovško jezero Veliko Drskovško jezero Veliko Zagorsko jezero Malo Zagorsko jezen Kljunov ribniA, Zagorje Kalško jezero Jezero za Kalcem • ^ Bačko jezero grad Kale Laneno jezero » J Bač Knežak Koritnice Nariče S. Habič, 2005 Ponj moramo še nekoliko dlje, skozi Postojnska vrata, na zahodno stran Snežnika in Javornikov, v dolino reke Pivke. Pivka izvira pri Zagorju. Kot večina kraških vodotokov teče po površju le v deževnih obdobjih. Na svoji poti proti Ljubljanici je ustvarila kar nekaj mogočnih jam, med katerimi je najbolj znana Postojnska jama. Skupaj s Pivko jamo, Črno in Otoško jamo tvori najdaljši slovenski jamski sistem s skupaj več kot 20 km dolgimi rovi. V Postojnski jami se Pivka izgubi globoko v podzemlje, videti pa jo je mogoče spet v Pivškem Šembije Šembijsko jezero ■ 2[o] 3[23 40 sGE 6[T] 39. Dolina Pivke s presihajočimi jezeri in poplavljenimi površinami v novembru leta 2000 (poplave vzdolž struge Pivke niso prikazane): 1. jezero in poplavljene površine novembra 2000,2. površina Palškega jezera ob srednjem vodostaju, 3. površinsko pretakanje voda med jezeri, 4. reka Pivka s pritoki, 5. naselje, 6. grad Kale, 7. površje pod 600 m n. m., 8. površje nad 600 m n. m. rokavu Planinske jame. Še pod površjem se zlije z vodami Raka, potem pa skupaj, kot Unica, nadaljujeta tok proti izvirom Ljubljanice pri Vrhniki. Tako smo torej osvetlili "tekočo" povezavo Vrhnike in Pivke, četudi ju ločuje niz gora in dolin. Luknja pri luknji, pa vseeno vodo drži Pokrajinsko ime Pivka je staro, zabeleženo je bilo že leta 1300. Po nekaterih razlagah beseda "pivka" pomeni požiralnik, ki pije vodo. Po Antonu Meliku, znanem slovenskem geografu, pa ni nujno, da gre za požiralnik, saj v tej dolini vodo iz poplavljenih polj in jezer pijejo votlika-va tla. Ta naravna posebnost je torej dala ime celotni pokrajini. Dolino reke Pivke z vzhodne strani obroblja pogorje Snežnika in Javornikov. Slavinski ravnik in Taborski hrbet na zahodu ločujeta Pivko od Vremske doline, doline Notranjske Reke ter Brkinov. V severnem delu se Spodnja Pivka razširi vse do vznožja Nanosa in Hrušice. Od izvira pri Zagorju do ponora v Postojnski jami je reka Pivka dolga 26 km. Njen površinski tok v zgornjem, kraškem delu doline ni stalen. Nasploh so z vodo povezani pojavi Zgornje Pivke edinstveni v Sloveniji in v svetu. Odločilne za to so kompleksne geološke razmere v dolini in njeni okolici. V severnem, pretežno flišnem delu doline zbira vodo z okoliških pobočij večinoma Nanoščica, ki je največji pritok Pivke in ena najbolje ohranjenih rek v Sloveniji. Zgornji del doline, južno od Pre-stranka, gradijo prepustni apnenci. Za pojavljanje presihajočih jezer je pomembno, da je plast apnencev dokaj tanka, saj se vzdolž doline končuje nariv prostranega snežniškega masiva. Pod apnenci ležijo vododržne flišne kamnine, ki gradijo JEZERO DNO SRED. VODOSTAJ VODOSTAJ POVRŠINA m n. m. m n. m. m n. m. m2 1. ŠEMBIJSKO JEZERO 558,8 560,0 569,5 93.561 2. KALŠKO JEZERO 553,8 555,0 554,5 16.480 3. LANENO JEZERO 570,2 ni podatka 572,0 12.384 4. BAČKO JEZERO 560,4 562,5 568,0 86.250 5. KLJUNOV RIBNIK 549,5 555,0 551,0 784 6. JEZERO ZA KALCEM 553,8 555,0 556,0 18.496 7. MALO ZAGORSKO J. 544,2 548,0 548,5 44.552 8. VELIKO ZAGORSKO J. 549,0 550,0 551,0 23.479 9. VELIKO DRSKOVŠKO J. 541,7 545,0 549,0 207.547 10. MALO DRSKOVŠKO J. 539,2 540,0 544,0 82.657 11. PARSKO JEZERO 538,0 540,0 542,0 37.231 12. RADOHOVSKO JEZERO 534,2 537,5 535,6 7.455 13. KLENŠKO JEZERO 544,0 545,0 547,5 36.830 14. PALŠKO JEZERO 542,3 555,0 566,0 1.904.784 15. PETELINJSKO JEZERO 532,2 545,0 541,0 647.157 16. KRAJNIKOV DOL 537,0 ni podatka 540,0 21.513 17. JEREDOVCE 537,5 ni podatka 542,0 90.197 40. Osnovni podatki o presihajočih Pivških jezerih (podatki o vodostajih in površini se nanašajo na stanje novembra 2000). tudi sosednje Brkine in dolino Notranjske Reke. Da je fliš na Zgornji Pivki blizu površja, dokazuje tudi tektonsko okno pri Knežaku, kjer apnenčasti pokrov manjka in najdemo flišne kamnine kar na površju. Ozemlje ob reki Pivki prekrivajo rečni nanosi, kjer je dragocena obdelovalna zemlja, ki je zlasti v preteklih stoletjih omogočala preživetje številnemu kmečkemu prebivalstvu. Med reko Pivko in vznožjem Javornikov je nekoliko dvignjeno starejše dno doline. Na blago zaobljenih apnenčastih vzpetinah prevladujejo pašniki. Med njimi so številne vrtače in širše globeli, katerih dna so večinoma uravnana in prekrita z rečnimi oziroma jezerskimi nanosi. Kompleksne geološke razmere so odločilne za pretakanje voda na Pivki. Na obširnem kraškem zaledju Javornikov in Snežnika padavinska voda pronica v podzemlje in skozi razpoke v apnencih večinoma odteka neposredno proti Planinskemu polju. Obilne padavine, pretežno v spomladanskem in jesenskem času, pa povzroče prelivanje podzemne vode proti Pivki. Tedaj oživijo številni izviri in napolnijo strugo z vodo. Ob naraščanju vodne gladine v podzemlju voda privre na plan tudi skozi votlikava, prepustna tla in poplavi njive in travnike ob strugi Pivke. Globeli in doli tedaj delujejo kot luknje v ogromnem apnenčastem situ, voda iz podzemlja jih zalije in sredi kamnitega kraškega sveta nastanejo jezera (slika 39). Obilno deževje je razkrilo bogastvo doline V oktobru in novembru leta 2000 je zaradi posebnih podnebnih razmer v zahodnem delu Slovenije prišlo do močnega in dolgotrajnega deževja. Ponekod so padavine kar štirikrat presegle povprečne mesečne vrednosti. Zaradi omejenega odtoka padavinskih voda skozi jame in razpoke v podzemlju, so nastale obsežne poplave na vseh kraških poljih, ki leže vzhodno od Snežniško-Javorniškega pogorja. Poplavljena je bila tudi dolina Pivke, predvsem v zgornjem delu. Po več desetletjih so se spet napolnila vsa Pivška jezera (slika 37). Iz pripovedovanja domačinov in iz strokovne literature je mogoče ugotoviti, da je na Zgornji Pivki kar sedemnajst jezer. Najbolj južno, v zgornjem delu doline, leži Šembijsko jezero. Najbolj severno jezero nastane v Jeredovcah. Vendar vsa jezera ne nastanejo vsako leto, nekatera se napolnijo le ob zelo močnem deževju. V primerjavi s strugo Pivke in gladino podtalnice ležijo namreč relativno visoko, zato se mora v podzemlju nabrati obilo kraške vode, da privre na površje tudi v teh globelih. Med redkeje napolnjena jezera uvrščamo Šembijsko, Laneno in Bačko jezero, Jezero za Kakem, Klenško jezero ter Krajnikov dol in Jeredovce. V preostalih jezerih se voda pojavi pogosteje, lahko celo večkrat na leto. Med seboj se jezera razlikujejo po velikosti, obliki, načinu polnjenja in praznjenja ter trajanju. Tudi vrstna pestrost rastlinstva in živalstva na jezerih je izjemna in raznolika. Prav vsako izmed jezer je nekaj posebnega, vsa skupaj pa tvorijo zares izjemen kraški sistem. V preglednici (slika 40) so prikazani osnovni podatki o jezerih. Nadmorske višine dna jezer smo povzeli po temeljnih topografskih načrtih TTN 5, prav tako srednje vodostaje jezer. Nadmorske višine, ki jih je voda dosegla v zadnjih dneh novembra in prvih dneh decembra 2000, smo izmerili na terenu in jih odčitali s pomočjo fotografskih posnetkov posameznih jezer iz zraka. Dna jezer ležijo v skoraj štiridesetmetrskem višinskem razponu med 532 m in 570 m n. m. Najnižje leži Petelinjsko jezero, najvišje je dno Lanenega jezera v bližini Bača. Nadmorska višina dna jezera je pomembna, saj vpliva na pogostost in trajanje ojezeritve globeli. To je odvisno tudi od drugih dejavnikov, med njimi od oddaljenosti jezerske kotanje od struge Pivke. P. Habič (1985) navaja, da se nihanje vodne gladine v podzemlju povečuje z oddaljenostjo od struge Pivke. Opazovanja leta 2000 so to trditev potrdila. Primerjava najvišjih vodnih gladin iz leta 2000 s srednjimi vodostaji pokaže, da so bili slednji v večini jezer preseženi. V sedmih jezerih znaša razlika med 0,5 in 4 metre. Izstopajo tri jezera z višjo razliko: v Bačkem jezeru je znašala 5,5 m, v Šembijskem 9,5 m, v največjem, Palškem jezeru pa kar 11 m. Vsa tri jezera so od reke Pivke bistveno bolj oddaljena kot tista z manjšimi razlikami v vodostajih. Kljub izjemno visokim vodam leta 2000 srednji vodostaji presenetljivo niso bili doseženi v Kalškem jezeru, Kljunovem ribniku ter Ra-dohovskem in Petelinjskem jezeru, kar zahteva podrobnejšo osvetlitev vzrokov. V dnu Kalškega jezera je izkopan jarek v smeri proti reki Pivki, ki sproti odvaja vodo in izsušuje večji del obdelovalne zemlje. Zaradi tega se vodna gladina Kalškega jezera ne more (več) dvigniti do 555 m n. m., podatek o srednjem vodostaju tega jezera bo potrebno torej znižati vsaj za pol metra. Kljunov ribnik leži tik ob Pivki, kamor se voda preliva po površju. Višina preliva je 551 m, zato srednji vodostaj tega jezera ne more doseči višine 555 m. Navedena srednja višina Radohovskega jezera je prav tako previsoka. Obod tega jezera je 536 m visoko, in če bi voda dosegla to višino, bi se prelivala preko ceste Pivka-Knežak proti strugi Pivke. To se ne dogaja, torej bo potrebno popraviti tudi srednjo višino tega jezera. Težje je razložiti negativno razliko srednjega vodostaja in najvišje vodne gladine leta 2000 v Petelinjskem jezeru. Oblika globeli vsekakor dopušča PROFIL PIVKE IN PIVŠKIH JEZER LEGENDA smer profila: jug - sever jjjj jezero nov-dec 2000 m poplava nov-dec 2000 srednji vodostaj jezera \ Pivka površinsko prelivanje vode podzemno pretakanje vode n kraški izvir v ponikve Špela Habič, jan. 2001 i-1-r 9 10 11 Prestranek ~i-1-1-r 12 13 14 15 km 41. Profil Pivke in presihajočih Pivških jezer vzdolž navidezne osi jug-sever. dvig vodne gladine do 545 m nadmorske višine, vendar je bila vodna gladina novembra 2000 štiri metre nižje. Tudi P. Habič navaja, da visoka voda v Petelinjskem jezeru le redko seže do višine 545 m. Ali je gladina tega jezera narasla kasneje kot v drugih, potem ko so bile meritve že opravljene? Na to bodo morala odgovoriti nadaljnja sistematična opazovanja. Vsekakor nadmorske višine 545 m ne moremo upoštevati kot srednji vodostaj Petelinjskega jezera, le-ta je domnevno vsaj pet metrov nižji. Vzdolžni profil reke Pivke (Slika 40) v smeri sever-jug je narisan tako, da so višine (os Y) 1000-krat bolj poudarjene kot vodoravne razdalje (os X). Na to os so projicirane lege in dimenzije globeli, kjer nastajajo jezera. Slika prikazuje, da je vodna gladina v novembru 2000 najvišje segla na poplavljenem območju Dolgih njiv med Knežakom in Koritnicami, v Naričah nad Šembijskim jezerom, v Lane-nem jezeru in na poplavljenem območju med Bačem in Knežakom. Vsa ta območja so od izvirov Pivke precej odmaknjena v zaledje, k vznožju Snežniškega pogorja, in kažejo, da je gladina vode v kraškem podzemlju nagnjena v smeri proti Pivki. Na sliki so prikazane tudi podzemne povezave med jezeri in izviri, na katere je mogoče sklepati predvsem na podlagi merjenih fizikalnih in kemijskih lastnosti voda, vendar vse še niso dokazane s sledenjem. Vsako jezero je nekaj posebnega Šembijsko jezero Prvo v vrsti sedemnajstih presihajočih Pivških jezer je najjužnejše, Šembijsko jezero. Nastane v kotanji pod grebenom Milanje in Volovje rebri, na delu planotastega sveta, ki se med Knežakom in Šembijami že prevesi proti Ilirski Bistrici. Zdi se, kot da skoraj ne spada več k dolini Pivke. Nedaleč od jezera se kraški svet Zgornje Pivke namreč strmo spusti v dolino Notranjske Reke in proti Brkinom. 42. Nariče (spodaj) in Šembijsko jezero novembra 2000. Šembijsko jezero je zaradi visoke lege le redko poplavljeno. Kraška voda priteka iz prostranega snežniškega zaledja in pod površjem najverjetneje odteka v izvir Podstenjška. Kot pove ime, izvira Podstenjšek pod strmim kraškim robom zahodno od Šembij, na stiku apnenca in fliša visoko nad dolino Notranjske Reke. Nad Šembijskim jezerom se dviga Jezerni hrib (598 m), ki z imenom priča o zanimivem kraškem pojavu tudi tedaj, ko je zaraščajoča se travnata planota povsem osušena. Mnogo redkeje je mogoče tod opazovati dve vodni površini. V novembru in decembru 2000 se je nivo kraške podzemne vode v zaledju Šembijskega jezera tako dvignil, da je zalilo tudi plitvo, ravno polje nad njim, imenovano Nariče (slika 42). Ob najvišjem vodostaju (572,9 m) se je voda iz Narič po površini pretakala v bližnje Šembijsko jezero in ga napolnila do izjemne višine 569,5 m n. m. Po ljudskem spominu sta bila Šembijsko jezero in Nariče nazadnje tako polna daljnega leta 1929. Laneno in Bačko jezero Severno od Bača je več globeli s strmimi jugovzhodnimi pobočji. V največji nastane Bačko jezero, tik ob njem je nekajkrat manjše Laneno jezero (slika 43). Zaradi visoke lege sta le redko poplavljeni, še zlasti Laneno, ki leži najvišje izmed vseh jezer, z dnom na 570,2 m n. m. Domačini pripovedujejo, da so v tej globeli nekdaj pridelovali lan, od tod ime. Novembra 2000 se je iz do roba zalitega Lanenega jezera voda v potoku prelivala v sto metrov oddaljeno Bačko jezero. Razlika v vodnih gladinah med obema je znašala 4 m. Ker je vodna gladina Bačkega jezera izjemno narasla, je bila zalita tudi vrtača na njegovem severnem obodu. Voda je do višine 569,5 m zalila še eno, severneje ležečo vrtačo. Na zakraselem skalnatem svetu Zgornje Pivke je le malo obdelovalne zemlje. O nekdanji izredno premišljeni rabi priča razdelitev parcel. Uravnana dna jezer so večinoma razdeljena na ozke in dolge njive, ki so bile včasih skrbno obdelane. 43. Bačko in Laneno jezero (levo), zgoraj poplava med Bačem in Knežakom. Danes mnogih niti ne pokosijo več. Na obodih globeli in na planotastem svetu med njimi pa je zemlje zelo malo. Razdeljena je na znatno večje dele nepravilnih oblik, ki jih ponekod ločujejo kamniti zidovi. Ti so bili koristni kot ograde med pašniki, pa še tla so z zlaganjem kamnov izboljšali, da so manj kamnita. Na območju Bačkega jezera je tovrstna razdelitev zemlje še posebej lepo izražena. Kalško jezero, Jezero za Kalcem in Kljunov ribnik Pivka izvira v Pivšcah, v odprti kraški globeli v bližini Zagorja. Ob dežju je tod več izvirov v nadmorski višini med 551 in 554 m. Na jugovzhodnem robu te globeli je izvir Videmšce, ki podzemno dobiva vodo iz kraškega zaledja med Zagorjem, Knežakom in Bačem. Dokazan je bil podzemeljski pretok vode iz Kneških ponikev v Videmšco. Malo pred izlitjem v Pivko Videmšco doseže globok, umeten odvodni jarek, ki odvaja visoke vode iz bližnjega Kalškega jezera. Na ura-vnanem, osušenem jezerskem dnu (554 m) prevladujejo njive in travniki. Jezero zaradi sprotnega odtekanja vode nastaja le na manjšem, severnem delu globeli. 44. Bruhanje vode iz vrtine v Kljunovem ribniku. Sredi valovitega planotastega površja Zgornje Pivke, nedaleč od Zagorja, so v 17. stol. Steinbergi postavili grad Kale. Od tod izhaja znani politehnik in kartograf Franc Anton Steinberg (1684-1765), ki se je veliko ukvarjal z opisovanjem kraških pojavov, predvsem Cerkniškega jezera. V 18. stol. je Kale prešel v last premožne rodbine Vilhar. V njem je živel in deloval tudi Miroslav Vilhar (1818-1871), pesnik, skladatelj in politik. Izdajal je časopis Naprej in leta 1869 na Kalcu organiziral tabor ter pritegnil Pivčane k narodnemu gibanju. Nekatere njegove pesmi, npr. "Na jezeru", "Zagorski zvonovi" in "Lipa zelenela je" so ponarodele. Je tudi avtor prve slovenske spevoigre "Jamska Ivanka". Nekaj let je na gradu Kale kot domači učitelj služboval Fran Levstik. Nedaleč od gradu proti severu je v redno košeni globeli z ravnim dnom, imenovani Veliki dol, Jezero za Kalcem. Poplavljeno je le ob visokih vodah. Strmejše, jugovzhodno pobočje globeli je poraščeno z gozdom. V novembru 2000 so visoke vode napolnile tudi sosednjo malo kotanjo. Čeprav je od roba Jezera za Kalcem oddaljena le 35 m, je bila vodna gladina v tej kotanji kar 5 m višje kot v sosednjem jezeru. To si razlagamo z velikim pritiskom, s katerim si je po obilnem deževju voda iskala poti na površje. Znano je, da vrtače nastajajo nad mestoma bolj pretrtimi kamninami. Kamnina je pod vrtačami torej bolj na gosto prepredena z razpokami, zato je voda lažje našla pot na površje. Tik preden Pivka zavije v ozko sotesko, leži na njenem desnem bregu Kljunov ribnik. Pred več leti so z vrtanjem raziskovali nivoje podzemne kraške vode ob Pivki. Ostale so precej široke vrtine, skozi katere je v novembru in decembru 2000 voda več tednov bruhala celo več kot meter visoko (slika 44). Narava je tu zelo nazorno prikazala izjemen pritisk podzemne vode. Po pripovedovanju domačinov je Kljunov ribnik dobil ime po ribah, ki naj bi jih tu našli potem, ko so se visoke vode umaknile. Pri tem pa ni jasno, ali gre za ribe iz struge Pivke, kar je malo verjetno, ali za človeške ribice, ki bi jih voda lahko izbruhala na površje. Malo in Veliko Zagorsko jezero Pivška jezera so najbolj gosto posejanajugovzho-dno in vzhodno od Drskovč (slika 45). Visoki topoli na Malem Zagorskem jezeru že od daleč nakazujejo, da so tla tod precej bolj namočena kot vokolici, kjer prevladuje rastlinstvo, značilno za suha kraška tla. Veliko Zagorsko jezero je nekoliko bolj oddaljeno od vasi proti vzhodu in ga je sredi zaraščene kraške gmajne kar težko najti. Ovalno globel obdaja strm, z gozdom poraščen obod. Njegovo dno je pet metrov nad dnom Malega Zagorskega jezera, zato ga voda zalije bolj poredko, le ob najmočnejših deževjih. Globina jezera ne preseže dveh metrov. Glede poimenovanja Malega in Velikega Zagorskega jezera je nekoliko zmede, zato je prav, da problem podrobneje predstavimo. V novejših temeljnih topografskih načrtih (TTN 5) in v večini doslej objavljenih prispevkov sta imeni obeh jezer zamenjani glede na navedbe v tem prispevku. Kot Veliko Zagorsko jezero je poimenovano zahodnejše, torej tisto, ki leži bližje strugi Pivke, vzhodno jezero pa imenujejo Malo Zagorsko jezero. Ob terenskem delu pa so nas domačini opozorili, da poimenujejo jezeri ravno obratno. Tako poimenovanje so utemeljili s tem, da je v vzhodni globeli, torej po njihovo v Velikem Zagorskem jezeru, več obdelovalne zemlje kot v zahodni, sicer nekoliko večji globeli, torej po njihovem v Malem Zagorskem jezeru. Da bi razjasnili to poimenovanje, smo poiskali stare karte Franciscejskega katastra, ki so jih izdelali okrog leta 1823. Na njih je jasno razvidno, da imajo domačini prav. Vzhodno jezero je Veliko, zahodno pa Malo Zagorsko jezero. Tudi oznaka njivskih površin v Franci-scejskem katastru dokazuje, da je v vzhodnem, Velikem jezeru resnično večja površina njiv. To je razumljivo, saj so tla v tem jezeru redkeje in manj časa poplavljena, nasprotno pa so tla v nižje ležečem Malem Zagorskem jezeru bolj močvirna in manj primerna za obdelovanje. Za Pivčane torej ni bila pomembna velikost globeli ali poplavljena površina v globeli, temveč tisto, kar je bilo nujno za preživetje - obdelovalna zemlja. Enako poimenovanje je prikazano tudi na Habičevi pregledni karti doline Pivke (Habič 1975). Ta dejstva je potrebno upoštevati ter imeni Malega in Velikega Zagorskega jezera imenovati skladno s prvotnim poimenovanjem. 45. Veliko Drskovško jezero ter Malo in Veliko Zagorsko jezero (od leve proti desni). Veliko in Malo Drskovško jezero Veliko Drskovško jezero je po velikosti tretje izmed vseh Pivških jezer (19 ha). Čeprav je voda novembra leta 2000 kar za štiri metre presegla srednji vodostaj, površina jezera ni bila bistveno večja. Prostorno globel z naplavljenim dnom obdaja namreč dokaj strm kraški rob. V dnu Velikega Drskovškega jezera je več kotanj. Nekatere delujejo kot požiralniki, in skoznje voda odteka v podzemlje. Nekaj kotanj v jezerski usedlini je videti, kot da so izkopane. V njih se voda zadržuje še po presahnitvi jezera. Pomembne so za dvoživke, saj žabe, krastače in pupki v ujeti vodi spomladi odlagajo jajčeca, kar pa je v teh krajih tvegano početje. Če vode prehitro zmanjka, se paglavci ne morejo razviti v odrasle živali in ves zarod propade. Malo Drskovško jezero je srednje od treh jezer, ki so med seboj najverjetneje povezana s podzemnim vodnim tokom (slika 46). Iz Velikega Drskovškega jezera voda ne odteka v strugo Pivke, pač pa proti Malemu Drskovškemu jezeru. Oblika tega jezera je nekoliko nenavadna. Okrogla globel jezera se namreč proti jugovzhodu potegne v ozko, zatrepu podobno dolino, ki se zaključuje z visoko prepad-no steno. Pod njo je nekaj metrov globoka vodoravna jama ki jo domačini imenujejo Podmou (spo-dmol). To je izvirna jama Malega Drskovškega jezera. Po deževjih, ko se jezera polnijo, je bučanje bruhajoče vode slišati daleč, tudi na vrh prepadne stene. Voda odteka po kratki strugi, potem pa se razlije po dnu globeli. Skalne oblike v jami pričajo o veliki moči vode, s katero že zelo dolgo raztaplja in preoblikuje kamnino. V suhih razpokah je mogoče opazovati drobne, pajkom podobne podzemne živali. Na severnem robu globeli leži dobrih deset metrov globoka ponorna jama z enakim imenom, Podmou. Medtem ko je izvirna jama zasuta predvsem s kamenjem, je ponorni Podmou dodobra napolnjen s prstjo. Stene so deloma zasigane. Parsko jezero Med Drskovčami in Parjami je struga Pivke ujeta v ozko sotesko, obdano s skalnimi robovi. Da bi voda Pivke lažje odtekala, so jo leta 1939, ko so ti kraji še pripadali Italiji, razširili z razstrelivom. Pod Parjami se soteska razširi v zatrep Mlake. 46. Malo Drskovško jezero, zgoraj desno del Velikega Drskovškega jezera. 47. Parsko jezero in izvir Mišnik, zgoraj Mlake pri Parjah Tod sta dva izvira, ki sta skupaj s Pivko zagotavljala dovolj vode za nekdanjo Sittingerjevo žago. V bližnjem Parskem vodnjaku je mogoče spremljati nivo kraške vode pod površjem tudi tedaj, ko je struga Pivke suha. Tik nad Mlakami je v pobočju vhod v Parsko golobino, eno najpomembnejših arheoloških najdišč iz časa ledenih dob, ko so neandertalci poseljevali dolino Pivke. V njej so našli nekaj orodja ter veliko fosilnih kosti jamskega medveda in drugih živali, ki so jih lovili ledenodobni lovci. Le 250 m proti jugovzhodu se nahaja Drskovška golobina. Pravijo, da je mogoče skozi Parsko golobino priti v Drskovško. Arheolog Srečko Brodar je predvideval, da sta golobini ostanka nekdanje jame, skozi katero se je pretakala Pivka v oddaljeni preteklosti. Zelo verjetno lahko to rečemo tudi za oba Podmola v Malem Drskovškem jezeru. Parsko jezero dobiva vodo iz Malega Drskovškega jezera in jo pod zemljo oddaja v izvir Mišnik (slika 47). Na te podzemne zveze kažejo podatki o temperaturi in kemičnih lastnostih voda v naštetih jezerih in v Mišniku. Po trajnosti in izdatnosti je to eden pomembnejših izvirov ob Pivki. Kot navaja Habe v izčrpni monografiji o mlinih in žagah na Pivki, je ob Mišniku nekoč stal Jatarjev mlin. Bil je šele drugi po vrsti od izvira Pivke navzdol. Nestalen površinski tok Pivke je močno skrajševal obratovalni čas mlinov. V nekaterih so mleli le dva meseca na leto. Jatarjev mlin so opustili za časa Italije. Tedaj so na Pivki in njenih pritokih izpeljali tudi obsežna vodnogospodarska dela. Da bi zmanjšali poplave, so strugo Pivke uravnali in obdali z nasipi. A poplav kljub melioracijam niso odpravili. Voda namreč vre iz kraških tal tudi za nasipi in ti ob upadanju zavirajo odtok vode v strugo. Na mnogih mestih so zato domačini nasipe prekopali, da bi voda hitreje odtekala. Prekopani nasipi pričajo o neuspelem posegu človeka v kraško naravo. Klenško in Radohovsko jezero Klenško jezero nastane v majhnem dolu za vasjo, z dnom na 544 m n. m. (slika 48). To je skoraj 10 metrov nad strugo Pivke, ki se v velikem loku s spodnje strani povsem približa Klenku, potem pa 48. Klenško jezero in Klenik zavije proti zahodu do Radohove vasi. Polje med Klenkom in Radohovo vasjo je pogosto poplavljeno. Nasprotno se Klenško jezero, ki leži skoraj sredi vasi, napolni le ob zares visokih vodah. Zaradi tega ni presenetljivo, da so v njegovem dnu še obdelane njive. Po površini sta Klenško in Radohovsko jezero običajno med najmanjšimi na Pivki, vendar je bilo Klenško jezero novembra 2000 veliko večje, kot je ob srednjem vodostaju. Radohovsko jezero je edino jezero na levem bregu Pivke. Nastane v majhnem zatrepu ob vznožju Primoža in podzemno odteka v Pivko. S treh strani ga obdajajo hiše in cesta, saj se Radoho-va vas širi. V zadnjih desetletjih se je že skoraj spojila s Pivko, največjim naseljem na Zgornji Pivki in od leta 1995 občinskim središčem. Palško jezero Palško jezero je največje izmed vseh jezer na Pivki. Nastaja severno od Palčja, v poldrugi kilometer dolgi in pol kilometra široki globeli z ura-vnanim, naplavljenim dnom. Najnižja točka jezera je na 542,3 m n. m. Ob srednjem vodostaju (555 m) meri jezero dobrih 1.000.000 m2. Tedaj je v globeli okrog 7 milijonov m3 vode. Kadar se vodna gladina dvigne nad 552 m, dobi jezero dva zaliva, imenovana Njivce in Ždink. Sredi med njima se dviga 606 m visoki Jezerščak. Obilno deževje v novembru in decembru leta 2000 je na Palškem jezeru povzročilo izreden dvig vodne gladine, kakršnega ni bilo že več kot 70 let. Ker je obrobje Palškega jezera dokaj blago naklonjeno, je voda zalila mnogo večjo površino in po dolini Gabrje skoraj oblila hriba Jezerščak in Seljivec (slika 49). Površina jezera je tedaj presegla 1.900.000 m2, količina vode v globeli pa se je več kot potrojila. Palško jezero dobiva vodo iz več izvirov. Najmočnejši med njimi je Matijeva jama na vzhodnem robu globeli, s stranskim vhodom na 546 m n. m. Dokler je vodna gladina jezera ne doseže, odteka iz jame manjši potok. Ko pa jezero tako naraste, da je celoten jamski vhod zalit, je bruhanje vode mogoče opazovati na vodni gladini, kjer nastajajo vodni mehurji. Ob upa- MATIJEVA JAMA -dec. 2000 VODOSTAJI 26.2.6S 9-3-68 danju jezera Matijeva jama požira vodo, zato jo Na jugovzhodnem obrobju jezera leži jama uvrščamo med kraške estavele. Kužica, ki je prav tako estavela. Konec leta 2000 je Palško jezero seglo vse do manjše uleknine v Matijeva jama ima obliko poševnega brezna in zaledju Kužice. Voda je vrela na površje v nešteto 7 m nad stranskim še navpični vhod. V suhem drobnih izvirkih, raztresenih po travnikih, in obdobju je mogoče v jami opazovati zniževanje nivoja podzemne vode. Doslej najnižji izmerjeni vodostaj je bil na 516 m n. m., kar je 30 m pod vhodom v jamo. Glede na to, da je vodna gladina Palškega jezera pozimi 2000 dosegla 566 m, znaša izmerjena razlika med najvišjo in najnižjo gladino kraške vode pri Palčju celih 50 m. S skice Matijeve jame (Slika 50) je razvidno, da je bil najvišji doslej izmerjeni vodostaj Palškega jezera malo manj kot 558 m, torej je bila ta višina leta 2000 presežena kar za 8 m. V Matijevi jami, pa tudi na nekaterih drugih Pivških jezerih, so že večkrat opazili Človeške ribice. 50. Matijeva jama v prerezu. S H8We. 2001 po P HabK. 106B 49. Palško jezero je preko Njivic seglo še v Gabrje. 51. Jeredovce, zgoraj Bile. pri tem izkoristila vsako špranjo, celo luknje v krtinah. Tam, kjer je bila travna ruša pregosta, se je pod njo naredila svojevrstna vodna blazina. Ob pritisku na napeto površino se je "blazina" vdala, predrla pa se ni. Iz Palškega jezera voda podzemno odteka skozi Matijevo jamo, Kužico ter požiralnike v dnu globeli v Trnske izvire in po kratkem površinskem toku kot Stržen in Tršnica doseže Pivko. Trajanje Palškega jezera se iz leta v leto spreminja. Kot za vsa presihajoča jezera tudi zanj velja, da je njegov obstoj odvisen od količine in časovne razporeditve padavin, običajno pa je voda v jezeru približno četrt leta. Petelinjsko jezero Ob vznožju Okrogleka, podaljšanega hrbta Sv. Trojice, leži v ovalni globeli Petelinjsko jezero, z dnom na 532 m n. m. To jezero je najbolj obstojno, saj se voda v njem zadržuje tudi do pol leta. S površino okrog 700.000 m2 zaostaja le za Palškim jezerom. Voda privre na površje v talnih izvirih na južnem delu jezera, ponikne pa skozi prepustna tla na južnem in na severnem koncu. Od tod se voda pretaka v Žejske izvire in po kratkem površinskem toku doseže Pivko. Ko se Petelinjsko jezero osuši, presahnejo tudi Žejski izviri. Njihova izdatnost in stalnost je omogočila postavitev več mlinov. Tik pod Žejskimi izviri je do leta 1850 stal mlin Pri Zvirku. Pod Mlakami, pogosto poplavljeno bližnjo kotanjo, je bil Ambrožev mlin. Nekoliko nižje ob Pivki sta stala Jerinov mlin in žaga. Danes so od vsega tega ostale le še zaraščene ruševine. Nižje ob Pivki sta še dva mlina z žagami, Čadežev in Tišlerjev. Krajnikov dol in Jeredovce Najbolj severno, zadnje v vrsti presihajočih Pivških jezer so Jeredovce (slika 51). To je potegnjena, blago obrobljena globel nad Žejami, z dnom na 537 m n. m. Enako visoko, a malo južneje leži Krajnikov dol. Tako Jeredovce kot Krajnikov dol se napolnita le ob najvišjih vodah. Žejanci dobro vedo, kdaj je v Jeredovcah jezero. Tedaj namreč precej nižje, v bližini vasi, oživi izvir Šulk in se po kratkem hudourniškem toku razlije po njivah. 52. Travniki in grmičevje na Palškem jezeru so domovanje mnogih redkih rastlinskih in živalskih vrst Nekdaj rodovitne Jeredovce so ob osnovanju poligona Bile vključili v vojaško območje, zato so domačini kmetovanje tam opustili. Sledi vojaških dejavnosti so danes vidne vsepovsod, obenem pa se je globel že pošteno zarasla z drevjem in grmičevjem. Kdo ve, kaj vse izpira voda v podzemlje, ko ponika v votlikavih tleh! Zakladnica življenja Na suhih kraških traviščih Zgornje Pivke so pred stoletjem in več mnogo bolj intenzivno kmeto-vali kot dandanes. Opuščene kmetijske površine se že več desetletij zaraščajo. Pašnikov in travnikov je malo, njive najdemo le še zelo blizu vasi. Ekstenzivno kmetovanje, zlasti vsakoletna pozna košnja negnojenih travnikov, omogoča izjemno pestrost rastlinstva in živalstva ter uspevanje mnogih redkih in ogroženih vrst. Sredi te suhe kraške ravnote predstavljajo globeli Pivških jezer z mokrotnimi in vlažnimi travniki v ekološkem pogledu povsem drug svet. Življenjske razmere se drastično spremenijo v trenutku, ko s suhega, kamnitega oboda globeli s tanko plastjo zemlje stopimo na njeno občasno poplavljeno dno. Tla so tu bolj globoka, manj kamnita, v nekaterih jezerih bolj, drugje manj zamočvirjena. V dnu jezer zato pogosto najdemo povsem drugačne rastlinske in živalske združbe kot v okolici. In ker smo v Sloveniji večino mokrotnih območij že davno dodobra osušili in meliorirali, so ti redki še ohranjeni vlažni travniki zelo dragoceni. Ko naštejemo vse vrste živih organizmov v dolini Pivke, nas preseneti izjemna vrstna pestrost tako v rastlinskem kot v živalskem kraljestvu. Razlike v rastlinskem in živalskem svetu med Pivškimi jezeri so deloma posledica različne rabe globeli, ki je seveda pogojena z naravnimi danostmi. Kljub temu so za ohranjanje biotske pestrosti v dolini Pivke pomembna prav vsa, saj je vsako izmed njih pomembno zaradi vsaj ene skupine rastlin, žuželk, ptic ali drugih vrst organizmov. Raziskava Nacionalnega inštituta za biologijo, v kateri so preučevali pestrost rastlinstva in živalstva na Pivških jezerih, je dala zelo zani- 53. Ilirski meček mive izsledke. Na dnu največjega, Palškega jezera so travniki in vrbovo grmičevje (slika 52). Grmičevje je pomembno gnezdišče več vrst ptic, predvsem penic, rjavega srakoperja in velikega strnada. Gostote njihovih gnezd so na Palškem jezeru med najvišjimi v Sloveniji. Približno polovica vseh gnezdečih ptičjih vrst v dolini Pivke je uvrščenih na rdeči seznam ogroženih vrst v Sloveniji. V visoki travi, ki je ne pokosijo pred koncem junija, pa gnezdi kosec, ki ga zaradi stalnega zmanjševanja površin mokrih travnikov varujejo po vsem svetu. O izjemni biotski pestrosti na Pivških jezerih priča tudi podatek, da tod živi skoraj polovica vseh v Sloveniji opaženih vrst metuljev. Na Palškem jezeru so zabeležili kar 70 vrst, na vseh jezerih skupaj pa 88 vrst dnevnih metuljev. Nad suhimi kraškimi travišči na obrobju jezer se spreletavajo predvsem to-ploljubne vrste. Zanje je pomemben bogat rastlinski svet z obilico cvetočih rastlin na negnojenih travnikih. Na pogosteje poplavljenih površinah pa prevladujejo tipične močvirske vrste, ki so zaradi izginjanja ustreznega življenjskega prostora močno ogrožene. Mednje sodijo vrste pisančkov, modrinov, cekinčkov, debeloglavčkov in druge. Petelinjsko jezero je zaradi najdlje zastajajoče vode med najbolj zanimivimi glede živega sveta. V njem živi več zelo redkih vrst nižjih rakov. Za eno izmed njih je Petelinjsko jezero celo edino znano nahajališče na svetu. Tudi pestrost hroščev je velika. Pri zadnjih popisih so na Pivških jezerih odkrili kar šest novih vrst, ki so bile doslej v Sloveniji neznane. Ko se spomladi tla osušijo, zacvetijo na jezerih pisane preproge. V kotanjah uspeva združba rušnate masnice in visokega trpotca. Na območju občasnih poplav najdemo zaplate redke združbe ilirskega mečka (Slika 53), ki je sorodnik veliko bolj znanih vrtnih gladiol in trave z imenom modra stožka. Na nekaterih jezerih uspeva več vrst raznobarvnih kukavičnic, pa svišči, perunike, zdravilne strašnice in druge cvetnice. Konec pomladi oziroma več tednov po presahnitvi jezer se globeli odenejo v bogate, pisane preproge, ki razveselijo vse ljubitelje narave, pa naj so poznavalci ali samo občudovalci. Pivka in njena jezera Za razvoj krasa so pomembni trije dejavniki: vodotopna kamnina, voda in čas. Pivko sestavljajo apnenci iz različnih geoloških dob, premaknjeni in preoblikovani v milijonih let. Skupaj z vododržnimi flišnimi plastmi sestavljajo posebno geološko podlago, odločilno za nastajanje zanimivih kraških pojavov. Vode je na Pivki kakor kdaj. Pogosto je primanjkuje, o tem priča suhim in toplim rastiščem prilagojeno rastlinstvo in živalstvo. Za človeka je bilo pomanjkanje vode nekoč mnogo hujša nadloga, kot je dandanes, ko si jo lahko po želji natoči iz pipe. Ob padavinah je vode preveč. Iz neštetih lukenj v tleh sili na površje in se razliva po poljih. Na najpogosteje poplavljenih tleh uspevajo močvirne rastline in živali. Tudi domačini so se občasnim poplavam prilagodili, zato posebno velike škode večinoma ne povzroča. Čas vse to spreminja. Voda topi kamen in odnaša prst. Procesi v naravi tečejo neprestano, kras je živ. Spreminja se tudi človekov vpliv na krajino. Na Pivki o tem pričajo predvsem zaraščajoči se pašniki in travniki. Čas prinaša tudi nova spoznanja o naravi, o svetu, v katerem živimo. Pivka je s svojimi sedemnajstimi presihajočimi jezeri izjemna dolina. V Sloveniji in širše ji ni podobne. Zasluži si, da ji z znanstvenim in strokovnim delom posvetimo več pozornosti. In zasluži si tudi, da jo v vsakdanjem življenju spoznavamo, spoštujemo in varujemo. Viri Franciscejski kataster za Kranjsko, Postojnska kresija, A151 Zagorje. Mapa A151A05, http://www.gov. si/arhiv/kataster/imgb/a/al51a05.jpg Habe, France, 1996. Ljudje in kraji ob Pivki. Mlini in žage na vodni pogon na Pivki in Planinskem polju nekoč in danes. Društvo za varstvo kraškega okolja, Postojna, Občina Postojna, 117 s. Habič, Peter, 1975. Pivka in njena kraška jezera. Ljudje in kraji ob Pivki, Kulturna skupnost, Postojna, str. 41-50. Habič, Peter, 1985. Vodna gladina v Notranjskem in Primorskem krasu Slovenije. Acta carsologica, let. 13(1984), str. 37-78. Habič, Peter, 1996. Skrivnostna Ljubljanica. Ob ustanovitvi Jamarskega društva Ivan Michler na Vrhniki. Vrhniški razgledi, let. 1, str. 75-77. Habič, Špela, 1995. Presihajoča pivška jezera. Prestop, let. 2, št. 3. Habič, Špela, 1996. Skrivna jezera : koledar 1997. Javor Pivka, Pivka. 14 s. Habič, Špela, 2000. Izjemne vode na Pivki. Prestop, let. 7, št. 68. Inventarizacija favne, flore in vegetacije Pivških jezer. Končno poročilo projekta. Nacionalni inštitut za biologijo, Ljubljana, 2000. 36 s. Kovačič, Gregor, Habič, Špela, 2005. Karst Periodical lakes of Pivka (SW Slovenia) During High Waters in November 2000. Tipkopis. Ravbar, Nataša, Šebela, Stanka, 2004. The Karst Periodical Lakes of Upper Pivka, Slovenia. Acta carsologica, let. 33/1, str. 159-173. Olga Pivk ČOLNARJENJE PO LJUBLJANICI 54. Plovba po Ljubljanici (po Valvasorju). Eden prvih zapisov o plovbi po Ljubljanici, poleg starogrške pripovedke o Argonavtih, je delo grškega zgodovinarja in geografa Strabona (okoli 63 pr. Kr. do 19 po Kr.), ki v svoji geografiji do tedaj znanega sveta omenja tudi Nau-portus kot pomembno rečno pristanišče, kjer so trgovci pretovarjali blago, pripeljano iz Ogleja, na čolne. Po vodi so prevažali seveda tudi ljudi, ki so potovali iz Italije naprej po jantarski cesti proti Baltiku oziroma na jug po Savi in Donavi ter obratno. Rimljani, ki so nekako sredi tretjega desetletja pr. Kr. zasedli naše kraje, so se med drugim lotili regulacije Ljubljanice in gradnje ceste, ki je peljala po severnem robu Ljubljanskega barja proti Emoni. Nekatere arheološke najdbe na barju pa izpričujejo, da ima plovba na tem območju še dosti starejšo zgodovino.1 Rimski Nauportus je bil kasneje porušen, verjetno v času preseljevanja ljudstev, novo trgovsko središče pa se je pomaknilo nekoliko višje, na levi breg Ljubljanice, kjer je nastalo eno od treh naselbinskih jeder, imenovano Breg (danes Cankarjev trg). Tu so živeli večinoma trgovci, obrtniki in čolnarji.2 Ponovno se čolnarjenje v pisnih virih omenja šele leta 1489, ko je cesar Friderik podelil velikim čolnarjem poseben privilegij, čeprav je bila Ljubljanica zagotovo najpomembnejša prevozna pot, vse dokler niso v času Karla VI., v prvi polovici 18. stoletja, zgradili ceste ob robu Ljubljanskega barja proti Trstu. Ljubljanica je bila v primerjavi z drugimi rekami zelo primerna za plovbo. Bila je plovna do Ljubljane, zaradi 55. S takšnim čolnom so se včasih prevažali po Ljubljanici I nizkega padca pa tudi ni bilo potrebno graditi posebnih vlečnih poti, po katerih bi ljudje in živina vlekli ladje proti toku. O plovbi piše v 17. stoletju tudi Valvazor, ki pripoveduje: Ljubljanica je polna čolnov, ki prevažajo vsakovrstno blago, ki prihaja iz Italije in se pošilja v Italijo. Čolnari se ponoči in po- ehniški muzej Bistra). dnevi v malih in velikih čolnih.3 Mali čolni so bili izdolbeni iz enega samega debla (celaki, de-blaki ali einbaumlerji) in so prevažali tovor do 30 centov (stari dunajski cent = 56 kg); 6-7 m dolgi brodnik ali strehar (ker je imel streho) je bil namenjen za prevoz ljudi; peskar, za prevoz peska, je bil malo večji od prejšnjega; 4-5 m dolge škatlje pa so uporabljali za ribarjenje. Veliki 56. in 57. Prapor vrhniških čolnarjev: na eni strani sv.Nikolaj, na drugi sv. Trojica. 58. Potniško pristanišče ob današnjem Cankarjevem trgu.( čolni so bili dolgi 18-20 m in so lahko nosili do 300 centov. Kadar je bil tovor večji, so zvezali tudi po dva skupaj.4 Veliki čolnarji so bili v državni službi in so morali prevažati predvsem cesarsko blago. Plovba po Ljubljanici je bila v lasti deželnega kneza, ki je vzdrževal na reki 7 do 9 čolnov za prevoz blaga in jih oddajal v najem ljubljanskim in vrhniškim čolnarjem. V 16. stoletju je ljubljanski magistrat sicer kupil od cesarja Ferdinanda plovno pravico z 9 čolni vred, vendar so bili v času Valvazorja spet v cesarski lasti. Vsak čoln je imel čolnarskega mojstra in pet čolnarskih hlapcev, ki jih je jemal v službo cesarski dacar. Mojstri so dobivali stalno plačo, hlapci pa so bili plačani od vožnje. Vseh skupaj je bilo okoli 50. Bih so organizirani v bratovščino ali ceh in so imeli svojega cehovskega mojstra, blagajno in bandero. Njihov zavetnik je bil sv. Nikolaj5 in vrhniški veliki čolnarji so častili sv. Nikolaja na Kurenu.6 Ta svetnik je bil upodobljen tudi na eni strani njihovega bandera, na drugi strani pa sv. Trojica. Prve svoboščine za plovbo po Ljubljanici jim je podelil cesar Friderik 28. 9. 1489 v Linzu, nato pa so jih potrdili cesarji Maksimilijan 31. 3. 1506, Ferdinand 17.1. 1549 in Leopold 15.1.1676, v 18. stoletju pa še Karel VI. in Marija Terezija.7 Na Vrhniki sta bili dve pristanišči. Na začetku današnjega Cankarjevega trga, kjer je danes most čez Ljubljanico, je bilo potniško. Takrat mostu še ni bilo, prvega so postavili šele leta 1790. V trgu so imeli hiše trgovci, gostilničarji, uradniki, trški bogataši, sodnik, obrtniki, tam sta bili pošta in mitnica8 in tam naj bi imela sedež tudi čolnarska bratovščina. Nekoliko nižje je bilo tovorno pristanišče, kjer so bila tudi skladišča. Eno je imela carinarnica oziroma posebni mitničarski urad. Tu so tovor prekladali in ga odpravljali naprej po vodi in obratno. Med tovorom je bila zlasti sladkorna moka, kranjski les za ladje, volna in ogrsko žito. Iz tržaške strani so vozili težki vozovi, ki so prevažali kolonialno blago: čaj, dišave, začimbe. Hitro pokvarljive stvari so takoj odpeljali naprej. Drugo skladišče je imel idrijski rudnik. Iz Idrije so po Stari cesti čez Veharše na Vrhniko tovorih živo srebro in ga nato po vodi prepeljali do Ljubljane. Iz nasprotne smeri pa so zanj dovažali žito.9 Ko je bila v prvi polovici 18. stoletja zgrajena cesta čez Barje proti Trstu, je del prometa potekal tudi po njej, vendar zaradi poplav pogosto ni bila prevozna, dokler niso v 70-ih letih 18. stoletja začeli obsežnejših del za osuševanje barja in zgradili Gruberjev prekop. Tudi tedanji politični ZIDAN! TRAVNIKI PBISUK 59. Lokacija potniškega in tovornega pristanišča na Vrhniki. in vojaški položaj je vedno znova povečeval pomen plovbe po rekah. Tukaj je potrebno omeniti tudi plovbo po Savi, na katero je bila vezana trgovina Kranjske, Štajerske in obrobnih delov Hrvaške. Po Savi so blago prepeljali do Kašlja, kjer so ga s plovil preložili na tovorne živali ali vozove in ga po kopnem dostavili do Brega v Ljubljani. Tam so ga spet naložili na čolne in odpluli proti Vrhniki, kjer je sledilo prelaganje na vozove in vožnja naprej proti Trstu oziroma Idriji. Zlasti v 18. stoletju so začeli razmišljati o povezavi obeh rek, kajti pomen plovbe po Savi se je še povečal zaradi številnih vojn, v katere je bila vpletena avstrijska država: v Italiji za špansko nasledstvo in na Balkanu v vojne s Turki. V požarevskem miru je Avstrija 1718. pridobila Banat, Malo Vlaško, Srbijo do Timoka. Pojavila se je potreba po hitrem premeščanju vojske na bojišča v Italiji, preskrbi čet s proviantom iz Banata in iskanju novih trgovskih poti za pridelke iz Banata, Ogrske, Slavonije. Imeli so več načrtov, kako spravljati blago do morja in naprej v Italijo, vendar je nazadnje prevladala različica Sava-Ljubljanica. Za to so si zelo prizadevali Kranjski in Štajerski deželni stanovi, ker je bilo v prid njihovi trgovini.10 Ker so torej zaradi povečanih potreb poskusili vzpostaviti tekočo plovbo, so morali najprej urediti plovnost Save, kar je bilo na določenih mestih zelo oteženo zaradi brzic in slapov, izdelati obrežne poti, po katerih bi lahko vlekli ladje proti toku, in zgraditi kanale med Kašljem in Bregom v Ljubljani, kjer zaradi mlinov plovba ni bila mogoča. Dela so zaradi pomanjkanja denarja večkrat prekinili, pa tudi potem, ko so bili kanali že narejeni, so ugotavljali, da je hitreje, če v Kašlju pretovorijo tovor na vozove in ga na Bregu spet razložijo, kot pa da se prebijajo čez kanale. Po suhem so pot opravili v dveh urah, po vodi pa naj bi trajalo kar cel dan.11 Iz Ljubljane do Vrhnike so vozili od 8 do 10 ur.12 Poleg velikih čolnarjev so pluli po Ljubljanici tudi t. i. mali čolnarji, ki so prevažali drva, les, pesek in ljudi. V začetku 18. stoletja so cesarja zaprosili, sporazumno s čolnarji velikih čolnov in s pristankom višjega nakladnega urada v Ljubljani, za ločitev od velikih čolnarjev. Imeli bi svoj ceh, posebno bandero, bratovščinsko blagajno in svojega cehovskega mojstra, ki bi ga potrdil predstojnik višjega nakladnega urada. Prosili pa so tudi za potrditev posebnih svoboščin, da bi - tako kot veliki čolnarji - tudi oni lahko prevažali trgovsko in cesarsko blago, ter za potrditev čolnarskega reda. Svojo prošnjo so utemeljevali tudi s tem, da bodo podeljene pravice v korist povečanja kameralnih prihodkov, ker se bo pač povečal prevoz deželnoknežjega kameralnega blaga, pa tudi blaga za manjše trgovce, in v dobro preprečevanja škodljivega tihotapstva. 11. 8. 1735 jim je cesar Karel VI. s patentom potrdil posebne pravice.13 Dobili so svoj ceh, svojega mojstra, blagajno, pravila in svoje bandero.14 60. Pristanišče in skladišča za opeke v Ljubljani v Trnovem, 1927. Red za male čolnarje je dajal pravico do čolnarjenja vsem malim čolnarjem na Ljubljanici, se pravi iz Ljubljane, z Vrhnike, iz Podpeči, Iga in Loga, ki so bili vpisani v urbar ljubljanskega cesarskega urada. Bilo jih je 159, od tega 30 v Ljubljani, 60 na Vrhniki, preostalih 69 pa v drugih treh krajih (Podpeč, Ig, Log). Morali so biti na dobrem glasu, pošteni in predvsem vešči čolnarjenja, da so lahko sami opravljali to delo. Potrdil jih je višji nakladni urad ali vodni mitničar. Čolnarji so za pomoč lahko najeli toliko hlapcev, kolikor so jih potrebovali. Pravico do čolnarjenja je za očetom podedoval sin, če se je že dovolj priučil poklicu, sicer pa najstarejši hlapec, ki je moral imeti ustrezne moralne odlike in spretnosti. Novega čolnarja je potrdil višji nak-ladnik in ga vpisal v urbar. Čolnar je prisegel, da bo čolnaril sam, dokler bo zmogel, da bo delo opravljal pošteno, po svojih najboljših močeh preprečeval tihotapstvo in da se bo pravočasno podučil o predpisanem vodnem pravu. Novi čolnar je smel začeti čolnariti, ko je cehu, kot je bilo od nekdaj običajno pri čolnarjih velike čolnarske bratovščine, plačal določeno pristojbino. Vsak čolnarje moral od svojega zaslužka prispevati za večno luč v bratovščinsko blagajno. Za nespodobno obnašanje, prepir in preklinjanje je moral plačati kazen 12 krajcarjev, ki jih je cehovski mojster dal v blagajno in jih vsako četrtletje razdelil revežem. a? t t s ( i d> n i fl radiem bm amtli unb ?lbb(btnauf bif SBaag afier 'culi grmoven ibcrbtiibtit gBaa. t(n, @(trat in ©cmdg6tit tiubn ©ubttnial < StrotCitunij »om ta actobtr b. 3-, g. 12701, fojldt^ in SBirtfamftit ju treten. X. S. ftnijnmt ?aibati a 111 s. ??o6(mEi(t i8s5. Jofianii D?epomuf SSefftI, f. f. ®ub(rnia(<95a$ unb Sreižfjauptmann. ©tbnbt. Jt (i) (>e r t ». nkova> novo, enonadstropno106, leta 1891 pa vzdolž zadnje strani dvorišča še gospodarsko poslopje s hlevom.107 Po letu 1924 je posestvo kupil Ignac Hren. Po drugi svetovni vojni je bila v hiši gostilna in knjižnica. V začetku sedemdesetih let so v eno-nadstropni hiši uredili stanovanja. Glavna vhodna vrata hiše, so zazidali okrog leta 1970. Ohranjeni sta le še kamniti bazi v hišnem " domačija danes. coklu in kapitela, ki nosita profilirano preklado fasadnega okvirja vhodnih vrat. V vogalnem delu gospodarskega poslopja so urejeni prostori KZ Verd. Prenovili in posodobili so jih sredi osemdesetih let. Tedaj se je na vhodu pojavil tudi kamnit portal, prenesen z domačije Kogovšek s Celarij108 (Smrečje). 191. Danes z oknom zazidan vhod v nekdanjo Jelovškovo 192. Portal iz Smrečja služi danes kot vhodni okvir v hišo. trgovino KZ Vrhnika, Verd. 20. (HRENC, MIKUŽ, SEDMAK) ŽITKOVA DOMAČIJA Naslov. Verd 13, Verd 15 Parcela: 476 in 395 k. o. Verd Lastnik: Alojz Žitko Mesto Žitkove domačije je med prvimi poseljenimi in pozidanimi deli Verda. Okrog leta 1750je na mestu današnje Žitkove kmetije gospodaril Jakob Hrene. 1789 je tu posestnik Jurij Mikuž upravljal skoraj še enkrat večjo posest in je predstavljala tako po obsegu, kot po dohodku109 najbogatejšo kmetijo v Verdu. Po smrti gospodarja se je vdova leta 1794 poročila s Simonom Žitkom (Štefinom).110 Današnja domačija je sestavljena iz dveh prej ločenih kmetij - Sedmakove in Žitkove, združenih s poroko dveh sosedov sredi 19 stoletja.111 Ob cesti sta dve stanovanjski hiši. Prva stoji ob cesti z vzdolžno stranjo. Druga (št. 15), v kateri je bila do leta 1945 znana gostilna Pri Hrencu, pa gleda na cesto s stransko fasado. Zadaj so gospodarska poslopja in kozolec. Stavbe domačije je sredi 19. stoletja temeljiteje prezidal in dogradil tudi v višino takratni gospodar Matija Sedmak. Stavba št. 13 je danes razdeljena na več najemniških stanovanj. Glavnega vhoda, tik s cestnega pločnika, ne uporabljajo več. Na ležiščih in sklepnem delu grede je vklesan razdeljen napis: 18 MŽ 72, (Matija Žitko). Vratnici sta razdeljeni na tri dele. V baznem delu je pravokotno polnilo, razdeljeno z gosto vrezano kvadratno mrežo. Spodnji del je na vrhu zaključen z odkapno letvijo. Srednji del je zapolnjen s tablo, sredi katere je na reliefno izbočenem pokončnem pravokotniku oblikovan romb. Sredi polnila na vrhu vrat sta vetrnici, na levi 193. Pogled na hišo Verd 13. 194. Nekdaj glavni vhod v hišo Verd 13. vratnici obrnjena v levo smer, na desni v desno. Vetrnici sestavlja po štirinajst enakomerno nanizanih listov. Pripira je vitek steber; bazni del je zaključen z napuščem, ki dopolnjuje motiv vratnic, na vrhu pa je jonski kapitel. Na levem in desnem vratnem krilu sta z rastlinsko ornamentiko krašeni litoželezni kljuki 195. Žitkova hiša danes s pripadajočima samostojnima ključavnicama. Leva ključavnica je slepa. Na sklepniku nad dvoriščnim vhodom sta pod letnico 1836 začetnici MS (Matija Sedmak). Vratnici sta po višini razdeljeni na tri dele. Spodnje polnilo ima sredi profiliranega okvirja relief ležečega pravokotnika s poudarjenimi dia- Žitkova stanovanjska hiša je bila po drugi svetovni vojni nekajkrat prezidana; najprej so razširili in zazidali okna v nadstropju, dvignili podstrešje in zamenjali čopasto zaključeno streho, nato so zamenjali še okna v pritličju in na zadnji strani dogradili enodružinski prizidek. Stari glavni vhod je še vedno ohranjen in v dnevni rabi. gonalami. Srednja tabla ima na sredini reliefno poudarjen pravokotnik s pokončnim rombom. Zgornje polnilo pa na vrhu, tako kot cel zgornji rob vrat, že sledi ločnemu zaključku vratne odprtine. S profili-ranim robom poudarjen lik je gosto navpično nažlebljen. Pripira je stebrič pravokotnega prereza s poudarjeno bazo, žlebastim deblom in kapitelom na vrhu. Na levi vratnici so ostanki kovane kljuke s ključavnico. 196. Dvoriščni vhod v hišo Verd 13. 197. Vhod v Žitkovo stanovanjsko hišo, Verd 15. Naslov: Verd 17 Parcela: 392 k. o. Verd Lastnik: nerešeno lastništvo To mesto je bilo pozidano v najzgodnejših časih vasi Verd, saj je v neposredni bližini prehod preko Ljubljanice in najstarejše vaško križišče. V pritlični hiši, ki je pod dolgo streho združevala tudi gospodarska poslopja in hleve, je do 1880. leta gospodaril Matija Umek. Tega leta je bila domačija priključena Kotnikovemu velepo-sestvu in ti so jo še naprej imenovali Umkovše, Unkoše.112 Zdaj je v stanovanjskem delu stavbe imela delovne prostore, jedilnico in garderobo služinčad. Hiša stoji danes ob cesti s krajšo stranjo. Nekoč je stala v križišču dveh cest in je bila, prav taka kot je, postavljena ob eno izmed poti tudi z vzdolžno, glavno fasado. Vhod vanjo je danes tako z dvorišča. To je najstarejši, na prvotnem mestu ohranjen hišni vhod v vasi. Prag je iz črnega apnenca, portal pa je dodatno barvan z oranžno rjavo barvo. Bazi sta oblikovani kot preprosti prizmi, z rahlo posnetim gornjim robom. Podboja sta pravokotnega prereza, ld je pod ležišči razširjen navzven v smeri stene. Portalni lok je sestavljen iz dveh delov loka s posebej oblikovanimi ležišči, na sredini je navzven rahlo izpahnjen sklepni kamen. Na ležiščih sta na hišasto oblikovanih reliefnih likih izpisana dela letnice 18 26. Na sklepniku pa sta izklesani pisani začetnici I ali J? K.. (Podoben napis je na sklepniku govejega hleva Jurija Kotnika, 1816. leta). Vrata so enojna, enostavno mizarsko delo, odpirajo se v levo smer. 198. "Unkovše" leta 1963. Na desni strani slike je viden del vhodnih vrat. Foto: Ivan Sedej, leta 1963. Vir: ZVNKD, int. št. 93. 199. Vhodna vrata v hišo Verd 17, imenovano Unkovše. 22. KOTNIK LENARČIČEVA HIŠA Naslov: Verd 17 Parcela: 389 k. o. Verd Lastnik: Milan Majdič Na pol grunta veliki domačiji so do 27. januarja 1798 gospodarili Borštnikovi. Tedaj pa se je sem priženil Jurij Kotnik in prevzel posestvo, ki je raslo in prehajalo iz roda v rod do nacionalizacije leta 1945. Stanovanjska stavba nekdanjega Kotnik Lenarčičevega posestva stoji na več stoletij pozidanem mestu. Že na najstarejših kartah je hiša postavljena z vzdolžno stranjo ob cesto, saj so se tako verjetno prilagajali nosilnosti terena, kije bil malo naprej proti Ljubiji že močviren (Mlake). Hišo je Jurij Kotnik prezidal leta 1810. 200. Kotnik Lenarčičeva hiša je danes prazna, počasi propadajoča stavba. Leta 1850 je Jožef Kotnik staro hišo podrl in na njeno mesto postavil novo, enonadstropno tako, da se je vaška pot pred njo razširila. 1877. leta pa je Franc Kotnik ob vseh drugih posodobitvah vedno večjega posestva povečal hišo še z mansardo in prizidkom na južni strani.113 201. Glavni vhod s cestne strani. Glavni vhod v hišo že dolgo ni več v rabi. Postavljen je na cestno stran hiše, simetrično s popolnoma enakimi slepimi vrati. Kamnit hišni prag je zaradi dvignjenega cestišča le še malenkost nad nivojem pločnika, ki teče vzdolž hiše. Portal je iz sivega apnenca. Bazi sta do roba hišnega cokla pravokotnega prereza. S poševno prirezanim robom se tu stikata in nadaljujeta v vzorec podbojev, katerih profiliran prerez se enak in neprekinjen nadaljuje tudi v prekladi. Podboja in preklada imajo posnete notranje robove, na začetku speljane v obliki ajdovega zrna. Vratnici sta sestavljeni iz dveh delov. Spodaj je s pravokotno, v profiliran okvir vpeto tablo, oblikovana baza. Zgornje polnilo ima obliko pokončnega pravo-kotnika, sredi katerega je več robov okvirja, na vrhu zaključenega z malo polkrožno apsido. V apsidi je kolesce; v središče ima vpetih osem žarkov. Na višini vratnih kljuk je osrednji vzorec; bogato profiliran okrogel okvir, sredi katerega je motiv cveta. Okrog popka je nanizano v dveh vencih po osem cvetnih lističev. Pripira je oblikovana kot steber pravokotnega prereza, deblo ima po sredi speljan pravokotno vrezan žleb, na vrhu bogato oblikovan kapitel. Kljuki na levi in desni vratnici sta iz stružene medenine. Na desni vratnici je pod kljuko tudi samostojno vgrajena ključavnica. Slepi vhod in vhod z dvorišča sta oblikovana enako kot glavni vhod. Dvoriščni vhod se od glavnega loči le po tlaku spredaj in obliki portala. Bazi, podboja in preklada so namreč oblikovani kot enostavne prizme pravokotnega prereza. V stransko fasado prizidka so vgrajena stara vhodna vrata hiše. Prag je kamnit, prav tako portalni deli. Bazi sta enostavni prizmi z zglajenimi robovi, brez posebej posnetega vrha. Podboja nosita dva dela loka, na sredini katerih je sklepnik z vklesano letnico 1810. Vratnici sta v spodnjem, baznem delu polnjeni s tablo, sredi katere je reliefno rezan, ležeč pravo-kotnik s poudarjenimi diagonalami. Srednji del vrat je zastekljen, prav tako zgornji, le da ta svetlobna odprtina zgoraj ni pravokotno zaključena, pač pa sledi loku. Stekla so zaščitena z dekorativnimi mrežami iz tračnega železa. Ornament je speljan iz prepletov polžasto krivljenih, srčasto spojenih palic. Pripira je oblikovana kot steber z bazo pravokotnega prereza, z gosto žlebljenim polkrožnim deblom, na vrhu zaključenim s kapitelom. Na obeh vratnicah so vidne sledi kljuk in ključavnic. 202. Stara glavna vrata Kotnikove hiše so vzidana v prizidek kot danes stranska. 23. (VEHAR) PETKOVŠKOVA HIŠA Naslov: Verd 19 Parcela: 364/2 k. o. Verd Lastnik: nerešeno lastništvo Na najstarejših kartah, ki prikazujejo Verd, je že mogoče opaziti hišo na mestu današnje stanovanjske stavbe. Pol grunta veliko posestvo -Veharše, v 19. stoletju imenovano po gospodarju Veharju, je zaobsegalo stanovanjsko hišo, gospodarsko poslopje in hlev. Sredi stoletja seje na posestvo priženil Andrej Petkovšek. ".. bil dosti dober gospodar in domačijo je še za en štuk dvignil."114 Po smrti gospodarja (1863) in njegovega najstarejšega sina Matevža (1867) se je družina preselila v "bajto ob Ljubljanici""5. Sosed Franc Kotnik, varuh mladoletnega Jožefa Petkovška, je nato oddajal hišo v najem, leta 1876 pa so se Petkovškovi vrnili vanj o.116 Leta 1898 je gospodar, slikar Jožef Petkovšek umrl117, dve leti kasneje pa je bila domačija že del Kotnikovega veleposestva. Hiša je sprva stala ob cesti tako, kot večina najstarejših hiš v središču Verda - ob cesti s krajšo, stransko fasado. Ko pa se je po požaru v prvi polovici prejšnjega stoletja"8 Furlanova domačija preselila na današnje mesto, se je prostor pred Petkovškovo izpraznil. Čezenj so po letu 1900 speljali prečno pot proti izvirom Ljubije in naprej proti Javorču. Hiša je tako naenkrat stala v križišču, s krajšo, pa tudi vzdolžno fasado obrnjeno k cesti. Glavni vhod (144/210 cm) v hišo je z dvoriščne, južne vzdolžne strani. V eno izmed stanovanj vodi z istega dvorišča še stranski vhod. 203. Petkovškova hiša leta 1998. Aprila 1999 je bila levo od vhoda pritrjena spominska plošča. Šubčev Andrej je Tako kot pri večini ostalih hiš, ki stoje s krajšo stranjo ob cesti in se vstopa vanje z dvorišča, je bil vhod (ali dva) v hišo samo s sprednje fasade, saj je bil na zadnji strani hiše običajno že sosedov svet. 204. Vhod v rojstno hišo slikarja Jožefa Petkovška. 24. (OSVALD, STERNEN, NAGODE) "JERNEJOVCOVA" HIŠA (HLADNIK) Naslov: Verd 18 Parcela: 48 k. o. Verd Lastnik: Gabrijel Hladnik Tudi prostor te domačije je poseljen že več sto let. Leta 1821 je bila hiša, po ohranjenem"9 portalnem sklepniku sodeč, na novo pozidana ali vsaj obnovljena. 1853. leta je bil lastnik hiše Lorenc Oswald.120 Tudi leta 1869 je še voden, pod nadimkom "Jernejavec", kot gospodar triosminskega grunta -tedanjega Verda 13.121 Vsaj del hiše je verjetno oddajal najemnikom, saj je v njej živela tudi družina Sternen122. 1897. leta je posestvo kupil France Nagode.123 Skoraj celo stoletje je bil nato tu dom družine Nagode. Danes sta "Jernejovcova" in sosednja "Štefinova" domačija združeni. Razporeditev posameznih stavb je tipična; ob cesti stoji enonadstropna hiša s krajšo stranjo, na robu dvorišča pred hišo je vodnjak, konec hiše so svinjaki124. Za gospodarskim poslopjem s hlevom je posajen do brega Ljubljanice sadovnjak, sredi katerega stoji čebelnjak. Vhod v hišo, 135/ 209 cm, je s travnatega dvorišča, na podolžni strani hiše. Dvignjen prag je betonski, portalni deli pa iz svetlo sive kamenine. Bazi sta pravokotnega prereza, z zglajenimi robovi, na vrhu poševno prirezani do dimenzij malo ožjih podbojev. Podboja in preklada sta pravokotnega prereza, z zglajenimi robovi. Na ležiščih preklade je izpisana deljena letnica 19 14, na sklepnem delu pa začetnici M. N. (Marija Nagode). 205. "Jernejovcova" hiša leta 1998. Decembra 1999 je bila k steni ob vhodu pritrjena spominska plošča slikarju Mateju Sternenu. ljena iz ravnih in krivljenih palic tračnega železa. Vzorec je vertikalno simetričen. Spodaj je oblikovan iz spoja polžastih krivin, ki se zravnane dvigajo do čebulasto razširjenega zaključka. Pripira je enostavna pravokotna letev. Medeninasta kljuka na desni vratnici je brez oblikovnih posebnosti. Vhodno odprtino poudarja še fasadni vzorec - šivan rob iz ometa. Ob podbojih je zložen iz pravokotnikov, nad preklado pa so okrasni elementi klinasto prirezani. —t——----—T—7—-mm Vratnici sta enostavno mizarsko delo. Spodnje i polnilo je pravokotna tabla s posnetim robom, zgornji del je zastekljen. Steklo ščiti mreža, sestav- 206. Vhod v hišo Verd 18. Tloris hiše, ki je bila dvignjena v drugi polovici 19. stoletja, je sestavljen iz dveh enot. Obcestni del je sestavljen iz pravokotnih linij, druga enota pa ima eno steno precej zamaknjeno, kar bi lahko pomenilo, da so sprva ločeni stanovanjski in gospodarski (ali kaščni) del združili kasneje v enoten tloris.126 V pritličju tega dela je še vedno prostor, ki ga imenujejo "kašča".127 Možno je, da so se tako razvijale tudi vse ostale, v osnovi še ohranjene prvotne stavbe v središču vasi: "Jernejovcova", Petkovškova, "Unkovše", Žitkova... Vhod v hišo je z dvoriščne, podolžne fasade. V širino meri 131, v višino pa 220 cm. Pred vrati je na vogalih zaokrožen predpražnik iz svetlega apnenca, zrnate strukture. Dvignjen prag in ostali portalni deli so iz enake kamenine. Bazi sta enostavni pravokotni prizmi, z zglajenimi robovi. Brez posebej oblikovanega roba na vrhu se končujeta v višini hišnega cokla. Tudi malo ožja podboja in preklada so pravokotnega prereza, s prav tako zglajenimi robovi. 208. Vhodna vrata Hladnikove hiše je leta 1922 izdelal mizar Jožef Rihar iz Verda. Naslov: Verd 20 Parcela: 44 k.o. Verd Lastnik: Gabrijel Hladnik Leta 1763 je bila to verjetno zadnja domačija takrat strnjenega jedra Verda. Pod gospodarjem Gašperjem Žitkom'25 je leta 1869 obsegala pol grunta veliko posest. Zazidava sledi prvotni parcelaciji središča naselja, ki je bila razdeljena na trakove, nanizane ob cesto. Tako si stojita nadstropna stanovanjska stavba in gospodarsko poslopje s hlevom in skednjem nasproti preko dvorišča, ob cesti S krajšo stranjo. Sredi sadovnjaka, 207. Hladnikova hiša, z domačim imenom "Štefinova", leta 1970. na koncu katerega teče Ljubljanica, stoji Foto: Ada Bar - Janša, leto 1970. » i i Vir: Ljubljanski regionalni ZVNKD, inv. št. 210. 25. (ŽITKO) HLADNIKOVA HIŠA Na ležiščih preklade je vklesana deljena letnica 19 22, na sklepnem delu pa začetnici J .Ž. (Jakob Žitko). Bogato rezljani vratnici z motivom oltarnega pročelja je leta 1922 izdelal mizar Jožef Rihar. Oltarni podstavek v spodnjem delu vrat je v več različno profiliranih okvirjev vpeta tabla, sredi katere je s krožcem prekinjen dvojni plamen. Podnožje oltarne menze zaključuje na straneh podprt napušč. Oltarni nastavek je zastekljen. Steklo je vpeto v dvojni okvir. Zunanji del je pravokotne oblike. Stranska robova notranjega okvirja pa imata kapitelne zaključke, na katerih stoji lok s sklepnikom na sredi. Med dvema različno zaključenima okvirjema nastale kote zapolnjujejo rastlinski ornamenti. Vertikalno simetrična mreža, ki ščiti steklo, je sestavljena iz ravnih in rahlo krivljenih palic tračnega železa. Na stikih so pripeti pločevinasti cvetovi srebrne barve. Oltarna atika na vrhu je zaključena z dvema deloma profiliranega polkrožnega loka. Na sredi je izrezljana krona na podstavku. Med krajnima podporama atike je rezljan rastlinski ornament. Pripira je oblikovana kot stebrič pravokotnega prereza, ki ga napušč na višini vratnega odka-pa deli na dvoje. Spodnji del debla je na sredini ojačan s členkasto rezljanim grebenom, zgornji del pa z motivom pletene kite. Kapitel na vrhu je mehko oblikovan rastlinski motiv. Kljuki na levem in desnem vratnem krilu sta medeninasti, brez posebnih oblik. Vratnice in pripira so na dnu zaščitene s trakom pločevine. 209. Dvoriščna stran Hladnikove hiše. 210. Spodnji del vratnic je oblikovan kot oltarni podstavek. 26. PETROVČIČEVA HIŠA (GORIŠEK) Naslov: Verd 22 Parcela: 27 k. o. Verd Lastnik: Tomaž Gorišek Petrovčičeva hiša zaključuje niz domačij, zgrajenih med prvimi vkraju (Hladnikova, "Jernejovcova", "Miklčeva", Kettejeva, Petkovškova, Kotnikova, "Unkovše", Žitkova ...). Grajena je bila po letu 1763 in pred letom 1823. 1856. leta je na domačiji gospodaril Jakob Petrovčič.128 Celotna domačija je bila postopoma zgrajena v križišču dveh cest. V nadaljevanju stanovanjske hiše je leta 1930 takratni gospodar Franc Petrovčič dogradil "šupo"129, leta 1935 preuredil gospodarsko poslopje konec hiše v enosobno stanovanje s kuhinjo130, dve leti kasneje pa še dve podstrešni sobi (frčada). Leta 1994 je Tomaž Gorišek streho malo dvignil in si na podstrešju zgradil novo stanovanje. Leta 2004 so prezidali okenske odprtine v pritličju, podobno kot so bile nekoč že oblikovane.131 Vhodno odprtino, 134/ 230 cm, obkroža portal iz sivega apnenca. Bazi sta pravokotnega prereza, s profiliranim robom na vrhu. Končujeta se precej nad robom današnjega hišnega cokla. Podboja in preklada nad njima imajo zglajene robove. Na ležiščih portalne grede je vklesana deljena letnica 18 93, na sklepnem delu pa začetnice F. P. (Franc Petrovčič). Vratnice glavnega in stranskega vhoda so leta 1986 nadomestili z novimi. Vratnici, ki so jih sredi osemdesetih let prenesli v počitniško hišo v Zaplano132, imata v baznem delu pravokotno polnilo z reliefnim robom, sredi katerega je vrezan obris kvadrata. Zgornja tabla ima sredi profiliranega okvira relief ovala na pravokotni podlagi. V kotih so izrezljani gumbi. 211. Petrovčičeva hiša pred prezidavo sredi 90. let 20. stoletja. Pripira je oblikovana kot stebrič pravokotnega prereza. Baza je podaljšana, deblo ima po sredini vrezan širok pravokoten žleb, na vrhu pa je stiliziran jonski kapitel. 212. Glavni vhod v Petrovčičevo hišo, Verd 22. Naslov: Verd 35 in 37 Parcela: 254 k. o. Verd Lastnik: Marko Furlan, Majda Drašler, Jernej Drašler Furlanova domačija, z domačim imenom "Marko-cova", se je na to mesto preselila po enem od požarov, ki je v prvi polovici 19. stoletja upepelil njihovo staro kmetijo sredi vasi (stala je nasproti Petkovškove domačije). Posamezne stavbe domačije so gradili in dograjevali tudi v tem stoletju, ko je tu gospodaril Franc Furlan. Leta 1928 je za stanovanjsko hišo, zadaj na vrtu, zgradil še "novo pritlično stanovanjsko hišico"133 za stare starše, katero je družina imenovala "mala hiša'.134 1940. leta je pravokotno na smer hiše, ob rob dvorišča postavil gospodarsko poslopje, v katerem je bil pod, orodjarna, hlev, krmilnica, svinjak in kuhinja.141 Pritlična stanovanjska hiša, ki stoji ob cesti z vzdolžno stranjo, je bila temeljito predelana leta 1941.142 Takrat so zazidali tudi glavna vhodna vrata s cestne strani in vratnice prestavili na dvoriščni vhod. Danes je vhod v Furlanovo hišo tako še vedno z dvorišča, med cesto in hišo pa je ostal ograjen cvetlični vrt. Pred vhodom je v beton vgrajena rešetka za čiščenje čevljev. Vhodna odprtina nima posebej oblikovanega portala. Rahlo dvignjen prag je kamnit. Vratnici sta razdeljeni na dva dela. Spodnji del polni tabla, sredi katere sta v profiliran rob postavljena še dva notranja okvirja. Zapolnjena sta z reliefno dvignjenim pravokotnim profilom s poševno nagnjenimi stranicami. Bazni del, ki spominja na pročelje oltarnega podstavka, zaključuje na vrhu napuščna letev. 213. Furlanova, z domačim imenom "Markocova" hiša. Zgornji del je leta 1941 mizar Josip Rihar naknadno zasteklil. Možno je, da se je do tedaj motiv oltarja nadaljeval preko cele višine vratnic, saj sta podporni legi, postavljeni na napuščno letev - rob oltarne menze, še ohranjeni. Nanju je naslonjen spodnji rob enostavno profiliranega ^.............................. 214. Vratnice nekdanjega glavnega vhoda s ceste, zapirajo od leta 1941 dalje dvoriščni vhod Furlanove hiše. okvirja, v katerega je vpeto steklo. Steklo je zaščiteno s srebrno barvano mrežo iz ravnih palic tračnega železa. Sredino vertikalno in horizontalno simetrično oblikovane mreže, zapolnjuje obris romba. Iz spodnjega in zgornjega stičišča rasteta proti sredini stilizirani vejici, zaključeni z lističem. Pripira je oblikovana kot stebrič pravokotnega prereza. Baza je podaljšana do sredine vrat, na vrhu zaključena podobno kot napušč vratnih kril. Po sredini je ojačana z izbočenim reliefom. Pravokotnega prereza je tudi deblo stebriča, na vrhu zaključeno s kapitelom. Na desni vratnici je medeninasta kljuka brez oblikovnih posebnosti. Hišici na vrtu so leta 1928 enojna vrata že načrtovali. Izdelal jih je mizar Josip Rihar. Leta 1971137 so hišico prezidali in povečali v novo dvodružinsko stavbo družine Drašler. Stara vrata danes zapirajo enega od stanovanjskih vhodov. Spodnji del spominja na oltarno menzo. Razdeljen je na dve polji s profilira-nim okvirjem. V sredini vsakega polja je pravo-kotnik, pokončno nažlebljen na tri ozke dele. Bazni del na vrhu zaključuje napuščna letev. Tudi zgornji del vrat je s pokončno letvijo razdeljen na pol. Od daleč izgledajo celotna vrata kot dvokrilna s pripiro na sredini. Tako nastali polji zapolnjuje motiv ovala na reliefno dvignjeni pravokotni podlagi. Stiki krožnih in ravnih linij ovala so izpeljani z zobci. Kljuka na levi strani vratnice nima oblikovnih posebnosti. Vhodna odprtina je nad vratnim krilom zaprta s steklom. -i.i c. r-f»R*r F.vri- 215. "Načrt za predelavo stanovanjske hiše" Franca Furla-na. Risal: Alojz Jurjevčič, tesar, Vrhnika, 1941. Vir: ZALj, t.e. 2, a.e. 162. 216. Vrata nekdanje Furlanove hišice zapirajo danes vhod v dom Jerneja Drašlerja. Pritlično hišo (z mansardo) je zgradil leta 1866 Jaka Čenčič.138 Leta 1888 je Lorenc Petrič kupil hišo od Jožefa Petkovška139 in potomci družine Petrič so živeli v njej do sredine osemdesetih let. Od tedaj hiša z domačim imenom - "Makla-vova", ni bila več naseljena140. Hiša stoji z vzdolžno stranjo ob cesti. Med vhodom in cesto je peščeno dvorišče. V kletne prostore se vstopa z zadnje strani, saj je hiša postavljena v breg. Dvignjen prag je kamnit. Portal je sestavljen iz enake kamenine. Bazi sta pravokotnega prereza, zgoraj zaključeni s profiliranim robom. Končata se nad črto hišnega cokla. Podboja sta malo ožja od podstavkov, prav tako pravokotnega prereza, z zglajenimi robovi. Kamnita podboja sta visoka 190 cm, sam vhod pa meri v višino 234 cm (v širino 128 cm). Vmesni prostor med koncema podbojev in začetkom portala polni enako barvan beton. Portal je očitno prenesen od drugod, ali kasneje zvišan v sami stavbi. Enako kot podboja je obdelana portalna greda, ki ima na ležiščih izpisano deljeno letnico 18 66, na sklepnem delu pa začetnici J Č. - (Jaka Čenčič). Vratnici sta razdeljeni na dva dela. Spodnji del spominja na pročelje oltarne menze. Dve vzporedni polji s profiliranim robom imata na sredini pravokoten profil s poševno speljanimi robovi. Na vrhu baznega dela je napuščna letev. Zgornji del je zastekljen. Steklo je vpeto v enostaven okvir in zaščiteno z mrežo iz ravnih palic tračnega železa. Mreža je bila srebrno barvana. Vzorec mreže je vertikalno simetričen. Po višini je enakomerno razdeljen na štiri dele. 217. "Maklavova" hiša leta 1999. Spomladi 2000 je bila stara hiša podrta do stropne plošče nad kletjo; zdaj stoji tu nova hiša podobnih razmerij in oblike kot je bila stara. Spodnji trije deli so razdeljeni na štiri pokončna polja: spodnji del je brez dodane dekoracije, drugi del ima na sredini obris diagonalno postavljenega kvadrata, tretji del zapolnjujeta dve stilizirani zakrivljeni vejici z lističem v sredini meandra. 218. Vhod v "Maklavovo" hišo. 28. (ČENČIČ, PETRIČ) "MAKLAVOVA" HIŠA (RIHAR) Naslov: Verd 39 Parcela: 315 k. o. Verd Lastnik: Miha Rihar Naslov: Verd 46 Parcela: 218 in 16/1 k. o. Verd Lastnik: Primož Železnik Enodružinsko hišo je zgradil leta 1932 Ferdinand Železnik.141 Hiša z mansard-no izdelanim podstrešjem je delno podkletena. Hiša stoji k cesti obrnjena z glavno, vzdolžno fasado. Pred stavbo je ograjen vrt. Vhod v stavbo je s stranskega dvorišča na severni Stra- 219- Železnikova hiša, Verd 46. ni. Do dvignjenega vhoda vodi par betonskih stopnic. Na zadnji, najširši, je vgrajen predpražnik, danes brez rešetke. Betonski prag je po zunanjem robu zaščiten s kotnim železom. Vhodna odprtina, širine 127, višine 220 cm, nima posebej vgrajenega portala. Portalni rob je nakazan z zglajenim ometom, ki se kot okrasni element pojavlja tudi na drugih delih fasade. Vratnici imata spodnji del razdeljen na dve navpični polji, sredi katerih sta plitki slemenasti piramidi. Nad tema dvema poljema so v ležečem polnilu drug ob drugem reliefno rezljani trije kvadrati s poudarjenimi diagonalami. Zgornji del vratnic je zastekljen. Steklo je zaščiteno z mrežo. Vzorec iz ravnih in krivljenih palic tračnega železa je simetričen v vodoravni in navpični smeri. Enostavna medeninasta kljuka je vgrajena v levo vratnico, v desni pa je kovinska reža za pošto. Na vratih so sledi opečnate barve, kakršna je sicer fasada cele stavbe. 220. Vhod v Zeleznikovo hišo. 30. (NAGODE, SMUK) TELBANOVA HIŠA Naslov: Verd 55 Parcela: 293 k. o. Verd Lastnik: Špela Telban Pritlično hišo je zgradil leta 1894 Andrej Nagode.142 Do 1976 sta v njej živela zakonca Smuk. Nato jo je kupil Franc Telban. Hiša stoji v bregu, ob cesti s podolžno stranjo. Na tej fasadi je tudi glavni vhod, ki meri v širino 126, v višino pa 209 cm. Zadnja vrata vodijo na mostovž. Dvignjen prag je kamnit. Iz enake kamenine - črnega apnenca so izklesani ostali portalni deli. Bazi sta visoki prizmi, pravokotnega prereza. Na vrhu sta zaključeni s konkavno vrezanim profilom. Podboja sta, tako kot greda - pravokotnega prereza, z zglajenimi robovi. Na ležiščih preklade je izpisana deljena letnica 18 93, na sklepnem delu pa začetnici graditelja A. N. (Andrej Nagode). Vratnici sta razdeljeni na dva dela. Spodnje polnilo ima na sredini reliefno dvignjen pravokot-nik s plastično poudarjenima diagonalama. Zgornji del vratnic polni tabla, sredi katere je relief ovala na pravokotni podlagi. Koti, nastali med kotnimi in ločnimi linijami so posebej reliefno izstavljeni. Med vratnicami in svetlobno odprtino, ki jo na vrhu zapolnjujejo barvana stekla v celotni širini vrat, je bogato členjen napušč. Svetlobna odprtina je na sredini deljena s pokončno letvico, stekla različnih barv pa so vpeta v robne letve, vgrajene pod kotom. Pripira je oblikovana kot stebrič pravokotnega prereza. Bazni del je dvignjen do spodnje tretjine vratnic, deblo pa na vrhu zaključuje bogato rezljan kapitel, ki se nadaljuje v napušč pod svetlobno odprtino. 221. Hiša, ki jo je leta 1894 zgradil Andrej Nagode, je ostala do današnjih dni skoraj nespremenjena. Vzdolž baze in debla pripire je speljan dvojni žleb. Na desni vratnici je vgrajena verjetno še prvotna kovana kljuka s ključavnico. IMF1- 222. Vhod v hišo Verd 55. Naslov: Verd 66 Parcela: 1751 k. o. Verd Lastnik: Furlan Franc Furlan st. je zgradil novo hišo leta 1908.143 Ta stavba stoji ob strmem klancu z vzdolžno stranjo. Vhoda v hišo sta dva, sprednji in zadaj dvoriščni. Do leta 1944, ko so hišo proti dvorišču povečali, so tudi zadnji vhod zapirale dvojne vratnice.144 Glavna vrata merijo v širino 125, v višino pa 197 cm. Pred vhodom je betonirana površina, sam prag pa je lesen. Lesen in zaščiten s temno rjavo barvo je tudi portal. Posamezni portalni deli posnemajo gradnjo v kamnu. Bazi sta zaključeni na nivoju hišnega cokla. Na vrhu imata profiliran rob. Podboja sta pravokotnega prereza. Preklada je prav tako pravokotnega prereza, ravna. Na ležiščih je v les vdolbljena ločena letnica 19 08. Vratnici imata v baznem delu polnilo kvadratne oblike. Osrednji vzorec, sestavljen iz treh, stopničasto naloženih kvadratnih reliefov, ima na križišču diagonal vrezan obris majhnega kvadrata. Srednje polnilo je oblikovano kot ležeč pravo-kotnik, sredi katerega je v profiliran okvir vpeta polovica ležečega in na konceh prirezanega valja. Zgornji del vratnic je zastekljen. Okvir je vpet v profiliran okvir, steklo pa zaščiteno s srebrno barvano mrežo iz ravnih in krivljenih palic tračnega železa. Vzorec mreže je simetrično oblikovan v vodoravni in navpični smeri. Na sredini ga polnijo dolge ravne palice, na dnu in na vrhu pa po dve, navzven zviti polžasti krivini. Pripira je oblikovana kot vitek stebrič s podaljšano bazo. Deblo je pravokotnega prereza, na sredini žlebljeno. Na vrhu je oblikovan kapitel. 223. Furlanova hiša je svoje prvo stoletje preživela lepo ohranjena in od prvih dni le malo spremenjena. 224. Vhod v Furlanovo hišo, Verd 66. Vrata so barvana s svetlo rjavo oljno barvo. Litoželezni kljuki, s sledmi srebrne barve, sta vgrajeni v levo in desno vratnico. Samostojni ključavnici pod njima sta barvani z enako rjavo barvo kot vrata. Naslov: Verd 118 Parcela: 1751/2 k. o. Verd Lastnik: družina Hren - Markelj - Cussigh Hišo je zgradil leta 1899 Anton Hren.145 Hiša stoji v bregu, na eni strani je strmo pobočje Javorča, nedaleč stran, na drugi strani, pa prepadna stena, pod katero je eden izmed izvirov reke Ljubije. Predel je poznan kot Gradar (Grader).146 Stavba danes ni naseljena. 225. Hiša, ki jo je leta 1899 zgradil Anton Hren. Hiša ima dva vhoda. Sredi vzdolžne fasade so proti SV glavna vrata, s konca proti JV pa še stranska. Glavni vhod, 136/210 cm, obkroža portal iz črnega apnenca. Pred vhodom je predpražna plošča iz enake kamenine. Bazi sta pravokotnega prereza; z rahlo pobranim robom se končujeta nad nivojem hišnega cokla. Podboja in greda so prav tako pravokotnega prereza. Na ležiščih portalne preklade je izklesana deljena letnica 18 99, na sklepnem delu pa začetnici A. H. - (Anton Hren). Vratnici imata v spodnjem delu polnilo, sredi katerega je okrogel ornament na kvadratni podlagi. Sredi kroga in na vogalih so reliefi majhnih kvadratov s poudarjenimi diagonalami. Zgornja tabla pa ima na pravokotni podlagi relief ovala s stopničastim prehodom med ravnim in krožnim delom obrisa. Nad vratnicama je profiliran napušč, nad njim pa svetlobna odprtina vzdolž cele širine vrat. Pokončne letve jo delijo na manjša okenca. Pripira je oblikovana kot preprost stebrič pravokotnega prereza, na vrhu zaključen z bogato oblikovanim kapitelom, ki se nadaljuje v napušč nad vrati. Na desni vratnici je stara kovana kljuka s ključavnico. Vrata in kljuka so barvane s svetlo rjavo oljno barvo. Vhod še novejše Hrenove hiše, zgrajene nasproti stare leta 1954, zapirajo prav tako dvojna vrata. Vratnice so enostavnejše mizarsko delo, izdelek mizarja Jožeta Molka. 226. Vhod v hišo, ki jo je leta 1899 zgradil Anton Hren. Naslov: Verd 130 Parcela: 1725/11 Lastnik: Anton Furlan 229. Nekdanji vhod v Furlanovo hišo, z domačim imenom " Birtova". 228. "Pročelje" Furlanove hiše. Risal: Ivan Ogrin, zidarski mojster, Verd, 1913. Vir: ZALj, t.e. 2, a.e. 174. Hišo sta zgradila leta 1913 Marija in Anton Furlan.147 Danijel Furlan st. je stavbo prenovil in prezidal leta 1956. V osemdesetih letih pa je bila na jugovzhodni konec stare hiše prizidana enodružinska, nova. Vhod v stari del hiše je bil svoj čas skozi vrata s podolžne cestne strani stavbe. Vrata so ohranjena še danes, v hišo pa vstopajo z dvorišča nadstropje nižje, saj je stavba postavljena v breg in tako tudi podkletena. Med hišo in cesto je ograjen vrt. Vhodna odprtina nima posebej oblikovanega portala. Prvotne vratnice so leta 1956 nadomestili z novimi, katere je izdelal "Migovcov mizar s Pula" - mojster Kržič.148 Novi vratnici sta enostavno mizarsko delo. 227. Pogled na Furlanovo hišo, Verd 130. Starejšemu delu je dozidana nova enodružinska hiša. Glavni vhod v staro hišo je sicer še ohranjen, vendar uporabljajo danes dvoriščnega. 34. (ŽITKO, PETRIČ) MAROLTOVA HIŠA Naslov: Verd 94 Parcela: 286 k. o. Verd Lastnik: nerešeno lastništvo Maroltova hiša stoji na enem prvih poseljenih mest tik ob enem izvirov reke Ljubljanice. Tu sta bila postavljena žaga in mlin že več sto let nazaj, v 19. stoletju pa so bile tu že tri stanovanjske hiše, hlevi in druga gospodarska poslopja.149 V prvi polovici 19. stoletja je tu gospodaril Tomaž Žitko, sledil mu je sin Jože.150 V drugi polovici prejšnjega stoletja (1867) se je vdova Marija Žitko poročila z Jakobom Petričem z Loga1'1, leta 1911 pa je posestvo prevzel zet Janko Ma-rolt. 1934. leta je Marijan Marolt postavil novo stanovanjsko hišo.152 Leta 1946 je posestvo zasegla FLRJ, kmalu zatem je postalo splošno ljudsko premoženje. Tedaj se je začel nezadržen propad mogočne stanovanjske stavbe in gospodarskih poslopij. 230. Maroltova hiša leta 1970. Foto: Ada Bar - Janša Vir: ZVNKD, inv. št. 2087. Steklo je bilo vpeto v profiliran okvir in zaščiteno z mrežo iz krivljenih palic tračnega železa. Vzorec je bil simetričen v vertikalni smeri. Pripira je oblikovana kot vitek stebrič. Po sledovih barve sodeč so bila vrata zaščitena z opečno rdečo barvo, morda z rožnato barvanimi detajli Vhod v stanovanjsko hišo je z dvorišča. Vhodna odprtina meri v širino 141, v višino pa 221 cm. Obkroža jo portal iz črnega marmorja. Bazi sta na vrhu zaključeni s poševno rezanim robom. Podboja imata tako kot bazi in preklada zglajene robove. Na dnu in vrhu sta pravokotnega prereza, v sredini pa imata robove poševno pobrane. Stiki različnih prerezov so izpeljani z ajdovim zrnom. Enako kot podboja je oblikovana tudi portalna greda. Vratnici sta precej poškodovani. Še vedno pa je mogoče razbrati motive, ki so ju nekoč krasili. V baznem delu je polnilo pravokotne oblike. Profiliran rob je obkrožal polje z gosto vrezano diagonalno mrežo. (Na levi vratnici tega polja ni več). Nad napuščno letvijo je drugo polnilo. Sredi ležečega pravokotnika je relief slemenaste piramide. Zgornji del vratnic je bil zastekljen. 231. Vhod v nekdanjo Maroltovo stanovanjsko hišo. 35. CERKEV SVETEGA ANTONA Parcela: 1/1 k. o. Verd Cerkev sv. Antona je prvič omenjena v protokolu cerkvenih dragocenosti iz leta 1526. Albreht v svoji topografiji navaja leto zidave - 1619, vendar je cerkev, po ostankih fresk sodeč, mnogo starejša. Cerkev je bila barokizirana, zvonik je leta 1821 poškodovala strela, konec stoletj a pa so nadomestili prejšnjo streho z novo neogotsko.159 Stoji na vzpetini blizu brega Ljubljanice. Obdaja jo pravokotno obzidano pokopališče. Zvonik je prizidan k južni steni ladje. Vhod v cerkev vodi skozi zvonico, ki je odprta s treh strani. Vhodno odprtino, 138/ 214 cm, obkroža portal iz črnega apnenca. Na najbolj osenčenih mestih so še vidne sledi opečnato rdeče barve, s katero je bil kamen nekoč premazan. Prag je kamnit. Bazi sta, tako kot podboja in preklada, pravokotnega prereza. Na vrhu sta pri-rezani. Nad portalno gredo je profiliran napušč. Vratnici je v prvi polovici 20. stoletja najbrž izdelal Jožef Rihar.l54V spodnjem delu sta oblikovani kot rahlo izstopajoč podstavek. Nad njima je polje s profiliranim in ornamentiranim robom. Sredi table je relief slemenaste piramide. Zgornje polnilo ima podoben rob kot spodnje. Na sredini je na ovalni podlagi rezljan motiv keliha. Nad kelihom je hostija s napisom IHS, za njim pa se križata veja trte s tremi grozdi in šopek treh pšeničnih klasov. Pripira je oblikovana kot stebrič, ki je pravokotnega prereza v bazi, deblu in kapitelu. Vzdolž debla sta vrezana dva žleba, v kapitel pa so druga poleg druge izvrtane štiri luknjice. Na obeh vratnicah sta struženi kljuki in samostojno vgrajeni ključavnici. ■ 232. Vhod v cerkev sv. Antona vodi skozi zvonico, odprto s treh strani. 233. Del freske Sv. Miklavža na levi steni ladje. Fresko je verjetno naslikal Janez Ljubljanski sredi 15. stoletja. Skupaj s fresko Sv. Krištofa je bila uničena ob prenovi cerkve leta 1988. Vir: Marolt 1929: str. 57, si. 13 36. (OBLAK) TURKOVA HIŠA Naslov: Sternenova ulica 7, Janezova vas Parcela: 1026/ 1 k. o. Verd Lastnik: Ana Turk Hišo je postavil leta 1909 Ivan (Janez) Oblak.156 Hiša je bila zgrajena med tedanjima - Cesto proti Verdu in Potjo proti opekarni. Obdaja jo ograjen obdelan vrt in sadovnjak. 234. Ze skoraj stoletje ohranjana podoba Oblak - Turko-ve hiše. i. i(/r 235. "Predno lice" hiše. Risal: Gašper Petkovšek, zidarski mojster, Vrhnika. Vir: ZALj, t.e. 8, a.e. 886. 236. Glavni vhod v hišo. Vhoda sta še danes dva, sprednji in zadnji z dvorišča. Glavni vhod na podolžni fasadi, obrnjeni k cesti, je danes le občasno v uporabi (134/ 230 cm). Do samega vhoda vodi tlakovana pot, proti cesti zaprta z vrtnimi vrati. Vhodno odprtino uokvirja kamnit portal. Bazi imata na vrhu poševno prirezan rob, ki je izravnan z višino hišnega cokla. Podboja in greda so pravokotnega prereza, z zglajenimi robovi. Na ležiščih in sredini preklade je izklesan napis: 19 J. O. 09 - (Janez Oblak). Vratnici sta prvotni, obnovljeni leta 1958.'"Verjetno "sta delo mojstra Petkovška iz Nove vasi."'58 V baznem delu imata dve pokončni pravokotni polnili, nad njima je eno vodoravno, zgornji del pa je zastekljen. Do leta 1958 je steklo verjetno ščitila kovinska mreža. Pripira nima oblikovnih posebnosti. Stružena medeninasta kljuka in samostojna ključavnica sta na desnem vratnem krilu. Naslov: Sternenova cesta 5, Janezova vas Parcela: 1031 k.o. Verd Lastnik: Minka Čepon Novo pritlično hišo, zvezano z gospodarskim poslopjem, je postavil leta 1902 mizarski mojster Ivan Čepon.159 Glavni vhod in ograjen vrt pred njim sta danes zaradi kasnejšega nasipavanja pod nivojem cestišča. Pred vhodom je v beton vgrajen predpražnik, malenkost dvignjen prag je kamnit. Vhodno odprtino obkroža bogato oblikovan zidan, ometan portal. Bazi sta hkrati zaključek kamnitega hišnega cokla, podboja pa sta oblikovana kot pravokotna stebra, zaključena s kapi-teloma. Preklada je bogato profilirana greda z napuščem. Vratnici staoblikovanikotreliefoltarja. Podnožje sestavlja polnilo z dvojnim profiliranim okvirjem, sredi katerega je čopasto prirezana piramida. Podobno, le precej ožje polnilo zaključuje pročelje oltarne menze. Oltarni nastavek je zastekljen. Steklo je zaščiteno z mrežo, oblikovano iz srebrno barvanega tračnega železa. Na levem in desnem vratnem krilu sta medeninasti kljuki brez oblikovnih posebnosti. Motiv mreže je simetričen v navpični in vodoravni smeri; štiri deteljičasto spojena srca 237. Čeponova hiša v Janezovi vasi. (navpični dve sta ožji in podaljšani, vodoravni pa manjši in zaobljeni) so zaključena z rastlinskimi ornamenti. Mrežo dopolnjuje nekaj ogro-dnih ravnih palic in polnila, oblikovana kot krožnice ali polži. Atika oltarja je oblikovana kot trikoten timpa-non. Pripira spominja na vitek steber z nizko pravokotno bazo. Spodnji del debla je ojačan na sredini, zgornji pa na robovih. Steber zaključuje kapitel. 238. "Lice" Čeponove hiše. Risal: Gregor Stanonik, zidarski mojster, Horjul. Vir: ZALj, a.e. 1, t.e. 85. 240. Prelčeva hiša. Naslov: Janezova cesta 4 Parcela: 1026/2 k. o. Verd Lastnik: Anica Prelec Hišo je zgradil Janez Prelec leta 1909.160 Proti cesti j e obrnj ena z vzdolžno fasado, ki ima na sredini glavni vhod. Že od nekdaj pogosteje vstopajo skozi zadnja vrata na dvorišču. Vhodna odprtina meri v širino 132, v višino pa 229 cm. Dvignjen prag je betonski. Portalni deli so izdelani iz svetlo sivega kamna z drobno zrnato zgradbo. Bazi sta na vrhu poševno prirezani, pravokotnega prereza. Podboji in greda imajo zglajene robove. Na portalni gredi je na ležiščih izklesana letnica 19 09, na sklepnem delu pa začetnici J. P. - (Janez Prelec). Črke in številke so črno barvane. Portal obkroža bel gladek rob, s kakršnimi je rumeno barvana fasada tudi sicer okrašena. Prvotne vratnice je izdelal tako kot vsem ostalim sosedovim Janezom (Oblaku, Prošniku in Ogrinu), ki so gradili istega -1909. leta, mojster Petkovšek iz Nove vasi. Vrata so bila zastekljena in imela mrežo tako kot Čeponova161. Zaradi dotrajanosti so stare vratnice zamenjali pred dobrimi desetimi leti. Nove vratnice so izdelek tovarne LIKO iz Verda. 2jy!QjJ Ji VI ivU 1 n OJJ- 241. Posnetek črk in številk napisa na prekladi nad Prelčevim vhodom. 242. Vhod v hišo, ki jo je ob današnji Janezovi cesti v Janezovi vasi zgradil Janez Prelec. 39. ROSENWIRTHOVA HIŠA (MUŠIČ) Naslov: Kotnikova 15, Janezova vas Parcela: 1046 k. o. Verd Lastnik: Helena Mušič Hišo je zgradil leta 1933 Ivan Ro-senwirth.162 Hiša stoji ob cesti s podolžno stranjo. Do glavnih vhodnih vrat vodi kratka pot skozi ograjen vrt. Na zadnji strani hiše je tudi dvoriščni vhod. Vhod, v širino meri 133, v višino pa 220 cm, nima posebej oblikovanega portala. Vhodna vrata je tako, kot vse ostalo stavbno in notranje pohištvo, izdelal mojster Ignac Grom z Vrhnike.163 Pred vhodom je betoniran predpražnik z vgrajeno rešetko za čiščenje čevljev. Dvignjen prag je prav tako betonski, po dolžini zaščiten s kotnim železom. Vratnici imata v spodnjem delu pravokotno polnilo, spodaj ojačano z izstopajočo letvijo. Zgornji del vratnic je zastekljen. Steklo je zaščiteno z diagonalno mrežo iz železnih palic. Stiki palic so okrašeni s šestkotnimi gumbi. Mreža je bila nekoč srebrno, danes pa je črno barvana. Pripira je brez posebnih oblik. Na levi vratnici je še prvotna kromirana kljuka s ključavnico. 243. Cestna stran Rosenvvirthove hiše v tridesetih letih 20. stoletja. Vir: Marička Rosenwirth. 245. Vhod v Rosenwirthovo hišo. 244. "Cestna fasada" na "Načrtu za zgradbo dvosta-novanjske hišice na pare. št. 1046 k. o. Verd za g. Ivana Rozenvirt, poslovodja Verd št. 24 pri Vrhniki." Risal: Zidarski mojster Jakob Celarc, Vrhnika, leta 1932. OBLIKOVNE SESTAVINE VRAT V VERDU Oblikovanje in sama tehnologija izdelave posameznih delov hišnih vrat (portal164, prag, vratnice), je izpred 18. stoletja zaradi pomanjkanja ohranjenih primerov na splošno precej vprašljiva165. Vrata, ki zapirajo vhode stanovanjskih hiš, so namreč menjali pogosteje kot pri gospodarskih poslopjih. Zaradi same narave materiala ni povsem jasna zlasti oblika in konstrukcija lesenih delov hišnih vhodov. Lesene portale so slej kot prej zamenjali s kamnitimi, ali jih povsem odstranili kot samostojen element vhoda, lesene vratnice pa so bile v dlje časa ohranjanem kamnitem okvirju mnogokrat celo večkrat zamenjane. Največ nam o hišnih vhodih pred 18. stoletjem povedo primerjave z vrati kašč in nekaterih gospodarskih poslopij, ki zapirajo posamezne stavbe še danes. 246. Lesen portal na vhodu v shrambo krmil za furmanske konje "Unkovša", ki so jo dozidali hiši in hlevu sredi 19. stoletja. 247 in 248. Vhod v zgornji in spodnji del Meletove kašče na Mirkah, ki je bila po pripovedovanju postavljena konec 17. ali v začetku 18. stoletja. Zgornji portal ima ravno preklado, polkrožni portalni lok spodnjih vrat je iz enega samega kosa. Deščice zgornjega vratnega krila so spojene v vzorec romba, spodnje enostavno vodoravno. PORTALI - OKVIRJI VRAT Lesene hiše so imele ponavadi lesen tudi portal. Leseni so bili največkrat tudi portali sicer zidanih hlevov, pa tudi skromnejših hiš. Kamnite okvirje so sprva vgrajevali okrog odprtin kot neobdelane kose kamnov. Že vzidanim so nato posneli in zgladili notranji rob, neobdelan zunanji pa je bil spojen z ostalim zidom.166 Tak portal obkroža vhod v "Mik'lčevo" kaščo. Vnaprej obdelani portalni deli so bili običajni šele kot izdelki kamnoseških delavnic. Imena kamnoseških mojstrov in njihovih delavnic danes med ljudmi v Verdu niso več znana; v krajih, kjer kamnoseške tradicije ni bilo in so kamnite izdelke naročali drugod, so bila ta hitro pozabljena. Kamnoseške delavnice so bile največkrat kar ob kamnolomih167. Ni nujno, da so bili okenski in vratni okvirji, stebri in drugi kamniti izdelki v istem času delo istih kamnosekov - saj, vsaj v Verdu, ni opaziti uporabe šablon, niti ne večjih stilnih vzorov. Ponavljanje določenih detajlov je verjetno prej posledica splošnih umetnostnih vplivov, ki so počasi prodirali v naše kraje, kot pa iskanje kakršnegakoli lokalnega stilnega izraza ali osebne izpovedi oblikovalcev in naročnikov. Zapoznelo sprejemanje novih stilnih pobud, ohranjanje tradicije in prilagajanje naročniku je splošna značilnost podeželskih delavnic168. Na oblikovanje portalov v Verdu, (kakor na stavbarstvo Vrhnike in okolice nasploh), sta poleg same Ljubljane v veliki meri vplivali sosednji pokrajini - Gorenjska in Primorska, kjer je mogoče slediti razvojni in tipološki podobi kamnitih portalov že pred 19. stoletjem169. Najstarejša ohranjena portala v Verdu imata ravno preklado; cerkveni ima na vrhu še skromno profiliran napušč. 249. Vrata v zgornji del "Mik'lčeve" kašče. Kamniti okvir je bil vgrajen med samo gradnjo, saj je zunanji rob kamnov neobdelan. 250. Vhod v spodnji del "Mik'lčeve" kašče zapirajo preprosta lesena vrata v lesenem portalu. Polkrožno zaključenega portala v Verdu ni ohranjenega; najbližja dva sta vgrajena v Ho-dnikovo hišo (s temenskim sklepnikom) na vrhniški Stari cesti in v Meletovo kaščo (enoten, neprekinjeno klesan lok) na Mirkah. Segmentno zaključena, potlačena ločna vratna odprtina je bila značilna za prvo polovico 19. stoletja. Najstarejši datiran portal - danes vgrajen v Kotnikov stranski vhod, ima leta 1910 temenski sklepnik z vklesano letnico, ležišča pa ravno prirezana, zaključena brez posebej oblikovanih poudarkov. Vhod v "Unkovše" leta 1826 ima sklepnik z vklesanima začetnicama, ležišča z deljeno letnico pa oblikovana kot pravokotne rame. Podboja imata v zgornji tretjini oblikovane pazduhe, ki se stikajo z rameni ležišč v isti liniji. Stražišarjev portal iz leta 1827, je bil leta 1883 sicer prezidan in povišan, osnovna oblika pa je ohranjena - lok sklepa kamen z izklesano letnico, ležišča so pravokotno zaključena. Dvoriščni vhod Žitkove hiše št. 13 obkroža portal, z letnico 1836 na sklepniku. Ležišča so oblikovana kot pravokotno zaključene rame, podboja pa sta v spodnji tretjini razširjena do zunanjega roba baz. Žitkova hiša št. 15 ima leta 1858 že ravno portal-no gredo. Tako oblikovani kamniti portali so bili v Verdu običajni nato vse do leta 1923, ko je bil v Grudnovo hišo (dan. Lahovo) vgrajen zadnji kamniti portal. Leta 1876 je bil v danes Piškovo hišo vgrajen portal, ki je bil nad ravno prizmatično preklado zaključen s profilirano polico. Vhodno odprtino je dodatno poudarjal šivan rob, reliefno oblikovan iz ometa. Leto dni kasneje (vprašljiva datacija) sta bila oblikovana portala dvojih Kotnikovih vhodnih vrat: bogato profiliran rob poteka neprekinjeno po podbojih in prekladi in se na mestu baz zaključi v gladki prizmi. Konec 19. stoletja, leta 1899 je kamnit okvir Žitkove (dan. Jerebove) hiše le še gladek, linijski obris - zaključek bogatega fasadnega okrasja, ki poudarja vhodno odprtino. Na sklepnem delu preklade je izklesan napis, podboja brez baz na dnu zaključuje že hišni cokel. Čeponov vhod je leta 1902 oblikovan kot bogato členjen portal - povsem iz ometa: na pravokotnih stebrih s kapiteli sloni portalna greda, na vrhu zaključena s profilirano napuščno polico. Leta 1934 je glavni vhod Rosemvirthove hiše oblikovan brez posebnih likovnih poudarkov. Vhodna odprtina, obrnjena k cesti, ima tudi v vsakdanjem življenju družine le še simbolni pomen; je estetska dopolnitev fasadnega plašča, v hišo se sicer vstopa skozi dvoriščna vrata. Kamniti portali so bili torej v 19. stoletju pogost in pri pomembnejših stavbah skoraj obvezen sestavni del vhoda, dominanten oblikovni element celotne hiše. V zadnjih desetletjih 19. stoletja vhode in same kamnite portale ponekod že poudarja dodatno fasadno okrasje iz ometa. Tekom nekaj desetletij posnetki kamnitih oblik v ometu povsem nadomestijo kamen - v dvajsetih letih 20. stoletja je vzidan zadnji kamnit portal v Verdu, desetletje kasneje opustijo tudi posnetke portalov v ometu. OBLIKE KAMNITIH PORTALOV S, 'r= r t Cerkev sv. Antona (?) Kotnik (1810) "Miklčeva" kašča (?) Stražišar (1827) Žitkošt. 13 (1836) Kneza Kotnik (1877) (?) Jereb (1899) Žitko št. 15 (1858) Čepon (1902) "Unkovše" (1826) Pišek (1876) Rosenwirth (1934) Obliko vhodnega okvirja so največkrat pogojevale modne zahteve časa, znanje in spretnost izdelovalca in okus ter položaj naročnika. Izbiro gradiva je narekovala prisotnost lokalnih materialov, pa tudi estetske zahteve posameznih obdobij170; v 16. stoletju in vdobi baroka nasploh je bila tako barvitost (zlasti rdeč kamen) in pestrost oblik mnogo bolj zaželjena kot kasneje, v drugi polovici 19. stoletja, ko so prevladala klasicistična merila. Zadnja desetletja pred vojno je bil najpogosteje uporabljan bel, ali kamen kakršnekoli druge enotne barve. Umetniško obdelan kamen je bil vsekakor statusni simbol, katerega so vgrajevali v svoje domove le premožni naročniki. Bližnji kamnolomi na Drenovem Griču, Lesnem Brdu in Podpeči nudijo pestro izbiro kvalitetnih in estetsko zanimivih kamenin. Uporabnost in trajnost nekaterih kamnov so poznali že Rimljani171, intenzivno pridobivanje arhitektonsko - gradbenega kamna pa se je začelo v drugi polovici 18. stoletja in je trajalo do sredine 19. stoletja172. Podpeški kamen je temno siv do črn. Najlepši okrasni kamen ima dolge tanke belolupinaste školjke.173 V kamnolomu na Drenovem Griču so več kot sto petdeset let kopali siv in črn karnijski apnenec z belimi kalcitnimi žilami.174 V Lesnem brdu je kamnolom črnega apnenca z belimi žilami opuščen, rdečkastega do sivega z nepravilnimi rdečimi lisami pa še kopljejo. O bogastvu kamenin v okolici Vrhnike je pisal že Valvasor: "Mnoge dežele se ponašajo z marmorom, in sicer po vsej pravici, zakaj odlikuje se mimo navadnih kamnov tako z ličnostjo, kakor s trdoto... Tretja vrsta lepega črnega marmorja se pridobiva nedaleč od Ljubljane pri sv. Ani. Je tudi črn kakor oglje, ima velike in majhne bele žile, ni pa tako nežen kot prvi (primerja s kamnom iz Soteske pri Krki). Ljubljanski kamnoseki ga uporabljajo za različna dela, delajo iz njega mize, plošče, vrata, okna, okrajke, oltarje in podobno. 251. Portal cerkve sv. Antona je med najstarejšimi ohranjenimi vratnimi okvirji v kraju. Temno siv kamen, verjetno iz Lesnega Brda, je bil vgrajen med samo gradnjo. Cerkev je bila v dobi baroka delno prezidana in takrat so verjetno z opečnato rdečo barvo prepleskali tudi portal. Na najbolj senčnatih mestih so sledi barve vidne še danes. Nedaleč od tod je še druga vrsta črnega marmorja, ki pa ima namesto žil bele pike. Spet drugačen črni marmor, peti med črnimi, nima ne žil, ne pik, temveč lepe, dolge in kratke, debele, razcepljene in čedno zakrivljene črte. Toliko o črnem marmorju na Kranjskem. Nedaleč od Ljubljane, kjer nahajamo zgornji marmor, so še tri vrste sivega ,.."175 252. Portal ene od Maroltovih hiš. Fotografija: Vavken, leta 1970. Vir: LRZVNKD, int. št. 53 253. V začetku sedemdesetih let 20. stoletja precej prezi-dana Polončičeva hiša ima pod fasadnim ometom še danes viden baročni okenski okvir. 256. in 257. Polončičeva hiša pred obnovo. Baročni okenski okvirji so podobno oblikovani kot okno na Maroltovi kašči, ali okvir okna na Hodnikovi hiši ob vrhniški Stari cesti (18. stol.). 255. Zgornji del nekdanjega okenskega okvira Meletove kašče na Mirkah je enakih oblik kot so bili klesani okvirji Polončičeve hiše. V krajih s socialno in ekonomsko heterogenim prebivalstvom, kakršen je Verd zadnja stoletja gotovo bil, so potrebe in hotenja ljudi toliko bolj različna. Večina vzorov in medsebojnih vplivnosti je zato bolj ali manj prikrita in težko določljiva. 254. Stebrič iz temno sivega apnenca podpira loke in vhodno arkado "Mik'lčeve" kašče v Verdu. PREGLED OHRANJENIH PORTALOV: Pregled vključuje letnico izdelave, številko iz popisa hiš, ime hiše, barvo in vrsto kamenine ter dimenzije vhodne odprtine. 1810 22 Kotnik Lenarčičeva hiša 1826 1827 1836 20 Žitkova hiša št. 13 21 "Unkovše" rdečerjavo barvan kamen1 11 Stražišarjeva hiša 1857 - Pirnatova hiša ? 1858 20 Žitkova hiša. št. 15 1866 28 "Maklavova hiša" 1872 20 Žitkova hiša št. 13 1873 - J. S. (?) pri Telbanu shr. 1876 14 Piškova hiša svetlo 1877? 22 Kotnik Lenarčičeva hiša siv apnenec 150/209 cm 120/190 cm črn apnenec 133/(190) 205 cm temno siv apnenec 133/200 cm črn apnenec 141/221 cm siv apnenec 128/(190) 234 cm rožnat apnenec 143/206 cm siv apnenec siv apnenec 143/227 cm siv apnenec dvoja sprednja vrata 147/230 cm dvoriščna vrata 149/ 260 cm 1878 23 Petkovškova hiša 1883 1893 1893 26 Petrovčičeva hiša 11 Stražišarjeva hiša 30 Telbanova hiša 1899 13 Jevčeva hiša svetlo 1899 15 Jerebova hiša 1899 32 Hrenova hiša 1902 12 Turšičeva hiša 1908 31 Furlanova hiša 1909 36 Turkova hiša svetlo rožnat apnenec 144/210 cm rožnat apnenec 142/242 cm siv apnenec 126/209 cm siv apnenec 134/230 cm siv apnenec črn apnenec 141/227 cm črn apnenec 136/210 cm siv apnenec 139/207 cm les 125/197 cm siv apnenec 134/230 cm 258. Okenski okvir Maroltove kašče v Verdu. 259. Podobno klesan stebrič kot na "Mik cevi kašči je vgrajen tudi v pročelje Jelovškove kašče na Vrhniki, katere zasnova je morala biti pred prezidavo tudi sicer precej sorodna kašči sredi Verda. Morda sta stebriča "MikTčeve" in Jelovškove kašče delo istega mojstra ali kamnoseške delavnice. 1909 37 Prelčeva hiša svetlo 1911 7 Levčeva hiša svetlo 1912 18 Znidaršičeva hiša svetlo 1914 24 "Jernejovcova hiša" svetlo 1922 25 Hladnikova hiša svetlo 1923 2 Lahova hiša svetlo ? 34 Maroltova hiša ? 35 cerkev sv. Antona siv apnenec 132/229 cm siv apnenec 130/ 225 cm siv apnenec 141/241 cm siv kamen183 135/209 cm siv apnenec 131/220 cm siv apnenec 135/221 cm črn apnenec 141/221 cm temno siv apnenec 138/214 cm 260. Iz rdečerjavo barvane kamenine sta oblikovana dva vhoda - v stanovanjski in gospodarski del "Unkovša". Na ležiščih hišnega vhoda je vklesana letnica 1826. Pri pregledu v Verdu ohranjenih portalov je tako mogoče opaziti prelomni čas v oblikovanju portalne grede - leta 1857 je (v danes že podrto Pirnatovo hišo) postavljen zadnji portal s seg-mentnim lokom, že leto kasneje v Sedmakovo (danes Žitkovo) hišo vgradijo nad vhod ravno preklado. Ta likovni preobrat sredi 19. stoletja je spremenil obliko in konstrukcijo vhodnih okvirov, v povprečju pa je opaziti tudi delno razširitev in povišanje samih odprtin. Med izbranimi materiali so v obravnavanem obdobju vseskozi prisotne različne kamenine; v začetku 19. stoletja so prevladovale temnejše barve, v 70. in 80. letih je med sivimi nekaj rožnatih primerov, leta 1899 zopet dva črna portala. Z rdečo barvo je bil barvan vhodni okvir v cerkev sv. Antona in vhod v "Unkovše". V 20. stoletju je večina vhodnih okvirov iz svetlo sivega apnenca. m s ■r 261, Baza dvoriščnega vhoda Žitkove hiše št. 13 je enostavna kamnita prizma brez posebnih likovnih poudarkov. Baze večine portalov so sicer posebej oblikovan element, ponavadi malo širše od podboja. Nekatere imajo tudi zglajene ali profilirane robove. Največkrat so zaključene v višini hišnega cokla. 262. Razstavljen portal hiše, kije do osemdesetih let 20. stoletja stala na mestu današnje Painkiharjeve hiše (Verd 58,) je danes robnik Telbanove gredice. Na ležiščih portala je vklesana deljena letnica 18 73, na sklepnem delu pa začetnici f. S.. 265. Portal Petkovškove rojstne hiše je izdelan leta 18 78 iz rožnatega lesnobrdskega apnenca, ki je očitno med manj trdnimi kameninami. Barva je že precej obledela, zglajene površine so brez leska, v posameznih portalnih delih pa je tudi precej razpok. Razen Piškovega portala (Verd 153) ima ta nad preklado edini oblikovan še profiliran napušč. 267. Notranji rob podbojev in preklade glavnih vrat Kotnik Lenarčičeve hiše je prav tako posnet na ajdovo zrno. 264. Posnetek delno poškodovanega napisa, v katerem je pentlja številke 8 izpisana srčasto - podobno kot na portalu Jožefa Petkovška pet let kasneje. 263. Sklepni del portalne preklade z izklesanimi začetnicami J. S.. 266. Portal Maroltove hiše ni datiran. Verjetno je nastal v drugi polovici 19. stoletja. Izdelan je iz črnega apnenca. Notranji robovi preklade in podbojev so porezani na ajdovo zrno, podobno kot leta 1877(?184) okvirji Kotnikovih vrat. KRASILNI MOTIVI, ŠTEVILKE IN ČRKE, KLESANE NA PORTALNE DELE VRAT Najstarejši ohranjen datiran portal je okvir danes stranskega vhoda v Kotnik Lenarčičevo hišo (Verd 17). Verjetno je bil nekoč del glavnega vhoda v hišo na istem mestu. Letnica 1810 je morda klesana preko starejšega napisa, ali pa le popravljena iz 1809. Klesar-ski popravki so doleteli še eno portalno gredo - slučajno najmlajšo v Verdu. Nad Lahovimi vrati (Verd 269) je namreč preklada, na katere ležiščih je označeno leto gradnje 1923, na sklepni del pa je nov lastnik skoraj dvajset let kasneje dal vklesati kar cel svoj priimek LAH179. Med tema dvema portaloma je mogoče slediti vrsti in razvoju posameznih klesanih znakov, pa tudi napisom kot okrasnim kompozijam, ki označujejo vhode. Zglajeni robovi posameznih portalnih delov in prav taki robovi okrog razdeljenih napisov so največkrat edino, s čimer so krašeni vhodni okvirji Verda. Hišasti okvirji, v kakršnih je izpisana deljena letnica 1826 na "Unkovšu", so svetla izjema v tovrstnem oblikovanju. Le redke črke in številke se odmikajo od splošnih vzorov posameznih obdobij. Še največ drznosti in igrivosti je opaziti pri starejših primerih, ko je duh podeželskega baroka krivil, napihoval in špičil kasneje povsem ravne linije (1,7,1, K...) in že tako trebušaste ali drugače krožene črte zvijal dalje vse do stiliziranih polžev in src (2,6,8, J, P, S ...) Delilne pike med posameznimi začetnicami so prej redkost kot ne, vejice za stotico pa se pojavijo le na portalu nad vhodom v "Unkovše". Največkrat je seveda izpisana številka 1, moda določenih imen v 19. in začetku 20. stoletja (laka, Jakob, Janez, Jože, Jožef, Jurij) pa je najpogosteje vklesala črko J. V začetku 19. stoletja so številko 1 pogosto zapisovali kot črko J ali I in i, črki I in J pa se pri zapisovanju v latinici tako ali tako pogosto zamenjuje. Poleg tega je v kraju pogosto dvojno ime Janez - Ivan, ko pri razbiranju inicialke sploh ni več jasno, kaj le ta res pomeni. Primerjava in razvojna analiza številke 1 in črk I in J je zato toliko bolj zanimiva. Najstarejši zapisi letnic imajo v primeru pojava več enk v številki - le te različno oblikovane - glede na to, ali so na mestu tisočice, desetice ali eni-ce. Tisočice so največje, najbogateje krašene in še največkrat oblikovane kot črka J. V primeru, ko je na mestu tisočice 1 kot i, se v istem napisu pojavi hišna številka 31 s tanjšim znakom i. Konec 19. in v 20. stoletju so številke na vseh decimalnih mestih enako oblikovane. Starejši in mlajši zapisi črke I in J se razlikujejo zlasti po nagibu in vrsti pisave; zgodnejše oblike so večinoma desno nagnjene pisane začetnice, kasneje pa prevladujejo tiskane in pokončne. Danes ohranjene, na portale klesane številke 1 is Leto 1810. Sklepnik nad stranskimi vrati Kotnik Lenarči-čeve hiše. Verd 17 1 - tisočica je oblikovana kot črka J, 1 - desetica pa kot črka I. Višina - 60 in 55 mm. Leto 1821 Stari sklepnik iznad "Jernejovcovih" vrat. Verd 18 (sklepni kamen hrani Anton Oblak, Verd 86) Tisočica in enica sta enake oblike. Še vedno je osnova črka J, zadaj ima dodan pravokotno odrezan repek, na vrhu pa ostro zašiljeno puščico. Višina - 76 mm. Leto 1872. Glavni, cestni vhod v Žitkovo hišo. Verd 13 Tisočica je oblikovana kot kombinacija številke 1 in črke J. Strešica je ostra in kratka, tanka krivina črke J odebeljeno zaključena, repek na drugi strani noge zavit in zašiljen. Višina - 81 mm. □ Leto 1858. (hišna številka 31) Glavni vhod v Žitkovo hišo. Verd 15 Tisočica letnice in enica hišne številke sta oblikovani podobno - kot črka i, le da je znak v letnici malo krepkejši. Višina - 65 mm. Leto 1878. Vhod v Petkovškovo rojstno hišo Verd 19 Tisočica je v celem portalnem napisu še najenostavnejše oblikovana. Stoji na neenakomerno okrepljeni nogi. Strešica je podaljšana, sprva široka, potem ostro zaključena, rahlo vbočena. Višina - 75 mm. Danes ohranjene, na portale klesane črke I in J Leto 1866. Portal "Maklavove hiše". Verd 39. (J.Č. - Jaka Čenčič) Leto 1909. Portal nad glavnim vhodom v Turkovo hišo. Sternenova cesta 7, Janezova vas, Verd (J.O. - Ivan (Janez) Oblak) Črka J je nagnjena na desno, pisana. Glede na sosednjo začetnico Č - polžasto krivljen repek ni znižan, pač pa zavit kot pri pisani črki I. Višina - 82 mm. Leto 1873. Portal hiše Jakoba Sternena. (na mestu današnje Painkiharjeve hiše, Verd 58). Portalne dele hrani Špela Telban, Verd 62. Črka J (morda tudi I, če ne predstavlja graditelja Sternena), je pisana, rahlo nagnjena v desno. Zgornji repek črke je kratek, kratek je tudi polžasti zavoj na spodnjem repku. V sredini je črka trebušasto odebeljena. Znak bi glede na dvojno ime graditelja lahko predstavljal tako črko I kot črko J. Je tiskana, pokončna začetnica. Na vrhu je okrepljena, spodaj se repek končuje s krožno odebe- Leto 1912. Portal nad glavnim vhodom v Žnidaršičevo hišo. Verd 6 (I.Ž. - Ignac Žnidaršič) Črka I je pokončna, pisana. Zgoraj in spodaj je polžasto zavita, linija je krepka, enakomerna - brez odebelitev. Višina - 80 mm. Kakor portali, tudi vratnice kažejo na skrajno racionalen okus krajanov, ki se v zadnjih dvesto letih skoraj ni spremenil. In kot je po okoliških krajih180 opaziti boga-teje oblikovane in krašene portale, tako so tam ohranjene tudi vratnice, ki izžarevajo mnogo več sproščenega odnosa do doma kot arhitekture in veselja nad življenjem sploh. Najstarejše ohranjene vratnice v Verdu so vrata kašč in nekaterih gospodarskih poslopij. Verjetno so bila izdelana v 18. stoletju, morda že stoletje prej. Vratnice so pred 19. stoletjem izdelovali tako, da so sestavljali deščice v različne vzorce181. Vratna krila so največkrat letvali dvojno, saj so bila tako trdnejša in odpornejša. 268. Zamaknjen vhod v Hodnikovo hišo, na vrhniški Stari cesti, s tipičnim notranjskim šesterostranim tlorisom182. Portal je zaključen s polkrožnim segmentnim lokom, sredi katerega je sklepnik z rdeče napisanimi začetnicami I. H..Podboja sta izdelana iz črnega apnenca, deli loka iz sivega. Vratnice so sestavljene iz dveh plasti; notranja je iz debelejših in širših plohov, na zunanjo stran pa so, v obliko diagonalno postavljenih kvadratov, pritrjene deščice. Najpreprostejše opaženje je izvedeno tako, da so deščice združene navpično ali vodoravno. Povezane so še z dvema prečnima in eno pravokotno letvijo. Pogosto je bilo tudi sestavljanje desk v obliko ribje kosti, zvezde in radialne vzorce, rombe in križe. Prezidave prvotnih hiš v središču Verda v zadnjih stoletjih niso ohranile ne takih tlorisov, ne podobno oblikovanih vhodnih odprtin.183 Vrata z, v različne vzorce vstavljenimi deskami so že zrcalila težnjo po likovnem oblikovanju, ki pa je pri mnogih hišah doletelo le hišni vhod. 269. Primeri različno opaženih vratnih kril, kakor so sestavljali vratnice zlasti pred 19. stoletjem. Risal: F. Dobnik po Sičevi in Karlovškovi zbirki. Vir: Karlovšek 1939: str. 100, si. 49. Table, ki so konec 18. stoletja184 zapolnile nosilne lesene okvirje vrat, pa so bile pravi izziv za bogato krašenje hišnih zunanjosti (ob oknikih, portalih, železnih mrežah in šivanih robovih).185 To je bil čas, ko je postalo arhitektonsko slikanje, rezljanje in okrasje vseh vrst sestavni del oblikovanja bivališč186 na Slovenskem. 270. Vrata v "Unkovše" leta 1826 so enokrilna, sestavljena iz štirih enostavnih tabel, ki polnijo nosilni okvir. portalu v Verdu (1810), so morda kasneje izdelane. Vsekakor so jim srednje in zgornje polje zasteklili naknadno. 272. Leta 1883 je Matevž Stražišar nekdaj glavna vrata (1827) prestavil na dvoriščno stran hiše. Podboje je nadzidal in v višjo vratno odprtino vstavil nove vratnice. vse od leta 1836 ista vratna krila. 276. in 277. Leta 1872 so bila izdelana glavna vrata Žitkove hiše št. 13 ( zg.). V malo drugačnih razmerjih so bile skoraj enake vratnice vgrajene v Nartnikovo hišo, "Pri Jernej" v Bevkah že leta 1857 (sp.). 275. Na moč in družbeni položaj posestnika Kotnika so v sedemdesetih letih 19. stoletja opozorile tudi potrojene vratnice njegovega doma. Tako kot je bil z ostalimi krajani neprimerljiv njihov naročnik, tudi same vratnice niso postale vzorčni model stavbnega elementa. 274. Leta 1858 so vhod Žitkove hiše št. 15 zaprle prve pravokotno zaključene vratnice v kraju. 278. Vrata Petkovškove rojstne hiše so bila narejena 1878. leta. Motiv ovala je bil najpogosteje uporabljan likovni element zgornjega polnila vratnic konec 19. stoletja. 280. Vratnice Nagodetove hiše so bile izdelane 1993. leta. Svetlobna odprtina nad vrati je zapolnjena z barvnimi stekli. 279. Nad Stražišarjevimi vratnicami je leta 1883 tudi svetlobna odprtina. 281. "Maklavova vrata" so vstavljena v nadzidan star portal. Možno je, da je bilo zgornje polje zastekljeno kasneje. 282. Vratnice Hladnikove hiše je izdelal mojster Rihar leta 1922. Za vzor so mu očitno služile Šemrlove iz Sinje Gorice. 284. Leta 1923 so vhod Grudnove (Lahove) hiše že zapirala vrata - enostavnejše mizarsko delo brez večjih likovnih poudarkov. 283. Šemrlove vratnice v Sinji gorici so bile izdelane leta 285. V slogu tridesetih let - Rosenwirthova vrata v Jane-1909 (mojster Gašperlin iz Brezovice). zovi vasi. 286. Turkova vrata izdelana leta 1938, z zastekljenim zgornjim poljem, danes zapirajo enega notranjih prehodov v hiši. 288. Hrenova vrata je leta 1954, kot zadnja nova dvojna v Verdu, izdelal mojster Molk. 287. Ob prezidavi hiše so leta 1940 Furlanovi vzidali glavna vrata v dvoriščni vhod in preuredili tudi vratnice same - zgornje polje je mojster Rihar izrezal, ga zasteklil in zaščitil s kovano mrežo. 289. V petdesetih letih so v Verdu začeli zazidovati glavne obcestne vhode. Redkeje so vhodno odprtino ohranili in jo zaprli z novimi vratnicami. Prelčeva vrata v Janezovi vasi so industrijski izdelek tovarne LIKO iz Verda. Bogastvo oblik je, kot vedno, pogojeval družbeni položaj naročnika, lastnika. Taka ali drugačna vrata - začetna in hkrati končna točka doma, so svetu neposredno in neprestano sporočala, kdo živi za njimi. Do 17. stoletja so bili vhodi, zlasti zaradi varnosti, večinoma ozki in zaprti z enojnim vratnim krilom. Skoznje je lahko prihajal po en obiskovalec, vrata so se vedno odpirala le navznoter.187 Takrat so se vrata ločevala med seboj v približno takem okviru možnosti. Kasneje, ko so vhode pomembnejših stavb zaprla velika dvokrilna vrata, je postala razlika med posameznimi vhodi toliko bolj očitna, saj so skromnejši domovi še naprej imeli enojna vrata. Še v prvi polovici 20. stoletja niso imela dvojna vrata le estetskega in funkcionalnega pomena, pač pa so bila sama po sebi - statusni simbol.188 Ideje novega časa pa so počasi in vztrajno spreminjale tudi take vrednote preteklosti kot so dvokrilna vrata. Na sredini 20. stoletja so bile nove hiše z dvojnimi vrati že prava redkost. Funkcionalne potrebe so premagale skoraj uzakonjeno likovno tradicijo. Sprememba odnosa do dvojnih vrat kot stavbnega elementa je bila zdaj toliko bolj očitna, kot ob samem pojavu - dvesto let nazaj. 291. "Načert hiše g. And. Dobrovolca" ima leta 1911 ob sicer skromnih dimenzijah in enostavni prostorski zasnovi vrisana dvojna, bogato členjena vrata. Vir: ZALj, t.e. 1, a.e. 111. 292. Na načrtu "za enodružinsko hišico g. A. Dobro-voljca" leta 1932 je vrisano likovno pestro pročelje hiše; streha s čopi, mansardni balkon, šivani robovi in s fasadnim zidcem ločene etaže, rustikalno členjeno pritličje ... vhodna vrata, priprto narisana na stranski fasadi, pa so enokrilna. Risal: Zidarski mojster Gašper Petkovšek, Vrhnika. Vir: ZALj, t.e. 1, a.e. 114. 290. Pri prenovi hiše Ivana Dolenca leta 1938 so bila načrtovana glavna vhodna vrata na pročelju hiše. Do vrat naj bi vodil lesen mostovž, ker stoji hiša v bregu. Vrata so narisana kot dvojna, s polnili ... v resnici pa so jih. enokrilna, vzidali na stransko fasado stavbe. Vir: ZALj, t.e. 1, a.e. 130. Estetsko oblikovanje arhitekture in njenih detajlov se je v Verdu v vsakem obdobju zopet ustavilo na umirjenem, premišljenem, skoraj asketskem odnosu do lepega. Medtem, ko so malo severneje gorenjske hiše kar kipele pod bujnim okrasjem vseh vrst in ko so malo južneje Dolenjci v sleherni kozolec prezrcalili veselje nad življenjem, so prebivalci Verda ostajali vsakodnevnim potem v sosednje pokrajine navkljub - notranjsko zadržani in skoraj plahi v posnemanju vseh teh pojavov. Nekaj bledih poskusov - narediti prostor prijetnejši in pestrejši, je na redkih pročeljih opaziti še danes, ostale, kolikor jih je sploh še bilo, pa so "skrbno" odstranile temeljite, dosledne prezidave in prenove stavb v zadnjih desetletjih189. 294.Na zidani ograji stopnišča, ki vodi v nadstropje Maroltove kašče, je precej poškodovan, z opečnato rdečo barvo naslikan vzorec, s katerim so morda poskušali posnemati motiv balustrov. S črtami enake barve so v notranjosti kašče poudarjeni robovi obokanega stropa. (Fotografija je nastala leta 1995 - danes je vzorec v še slabšem stanju). 293. Na neosončeni severni strani Žitkove hiše št. 13 je na robu prizidka ostal z rdečo barvo narisan osnutek šivanega roba. Jasno so vidne v mrežo pravokotnikov vrisane diagonale, s pomočjo katerih so razdelili vzorec na enakomerne manjše dele. V zadnjih zimah so se izpod vlažnega ometa prikazali ostanki enakih šivanih robov tudi na drugih delih stavbe. Ali je bil rdeče načrtan vzorec kasneje tudi prebarvan, morda z drugačno, manj obstojno barvo, ali so ga čim hitreje prebelili, iz sledi ni možno sklepati. Med vsemi temi ohranjenimi primeri, ki zrcalijo odnos prebivalcev Verda do likovnega pomena grajenega okolja, so vrata in vhodi pravzaprav še vedno izjema; v primerjavi z drugimi stavbnimi elementi jih je doletelo daleč največ oblikovalskega duha. 295. Meletova kašča s svojimi ornamenti je v zaselku Mirke na drugi, desni strani Ljubljanice verjetno predstavljala prebivalcem in oblikovalcem Verda že kar predrzno dopolnjevanje in poudarjanje arhitekture. Posebej izraziti so kapiteli, ki na vrhu zaključujejo večino stebričasto oblikovanih pripir med dvema vratnima kriloma. V 19. stoletju oblike vrhnjih zaključkov največkrat sledijo klasičnim jonskim vzorcem. Poenostavljene oblike v začetku 20. stoletja so skoraj pravilo, v tridesetih in štiridesetih letih pa so pripire večinoma le še delno posnete ravne letve, brez vsakršnih likovnih poudarkov. 296.Kapitel vratne pripire Žitkove hiše št. 15 je iz leta 1858. Jonski zaključek stoji na nažlebljenemu polkrožnemu stebriču. 297. Glavni vhod ob cesti Žitkove hiše št.13 krasi od leta 1872 dalje pripira, zopet oblikovana po jonskih vzorih, a v primerjavi s sosednjim (gl. prejšnjo si.) že skromneje rezljana. 298. Svojstveno oblikovani kapiteli Kotnikovih pripir so bili izrezljani verjetno leta 1877. 299.Kržičeva vrata iz leta 1878 so danes obnovljena in zapirajo vhod nove Kržičeve hiše. Ohranjen je tudi jonsko oblikovan kapitel pripire. 301. Petrovčičeva vrata, izdelana leta 1893 danes ne zapirajo več prvotnega vhoda. Kapitel na pripiri pravokotnega prereza ima pod polžastimi volutami že stilizirana peresa, ki spominjajo na kapitele, katerih ornament je izpeljan iz rastlinskih linij (egipčanski, korintski kapiteli). 300. Vrhnji zaključek pripire Stražišarjevih dvoriščnih vrat je nastal verjetno leta 1883, ko so prezidavah celo hišo. Kapitel je danes zmaknjen iz osi pripire, katere deblo je oblikovano kot polkrožni steber. 302. Konec 19. stoletja je bila nato večina kapitelov oblikovana po istem vzoru, tako da so skoraj gotovo delo istega mojstra (Riharja?). mm n 303. Pripira Furlanovih vrat leta 1909 že naznanja čas, ko ornament začne izgubljati pomen in začno krojiti arhitekturo pretežno funkcionalna merila. K vtl 304. Vratnice Hladnikove hiše, delo Jožefa Riharja so bile leta 1922 oblikovane v secesijski maniriBogastvo oblik se s samih vratnic preliva tudi na kitasto rezljano pripiro, ki jo zaključuje kapitel z rastlinskim ornamentom. 305. Vratna pripira cerkve sv. Antona je zaključena s preprostim, a likovno zanimivim kapitelom. Na vrhu jo krase štiri luknjice neznanega pomena. 306. Kapitelni zaključek pripire mrliške vežice pri sv. Antonu slikovito ponazarja zadnjo postajo v življenju, sam motiv pa seveda ni ravno vzorčen. S X Vratno okovje (kljuke, ključavnice, podložke - ščitki, tečaji, primeži, trkala) so tako funkcionalni, kot likovni dodatek vratnic. Kovaštvo se je kot praktična in umetna obrt razvilo na Kranjskem konec srednjega veka. V okolici Vrhnike se kovaštvo sicer ni razvilo v izrazito umetno obrt, tovorjenje železne rude in polobdelanega železa pa je potekalo iz Avstrije in Nemčije na zahod19' tudi preko Vrhnike. Poleg tega je velika tovorna pot omogočala delo in življenje številnim kolarjem, ki so dopolnjevali kovaško obrt. 309. Kletno okno Maroltove kašče je zaščiteno s preprostim križem; pokončna palica ima na sredini oblikovano zanko, skozi katero je vstavljena vodoravna palica. 307. Notranjost kapelice sv. Florjana, ki je stala do srede 20. stoletja sredi vasi, je bila s sprednje in stranskih strani zaščitena z umetelno kovano mrežo, katere detajli so bili morda vzor mrežam, ki so ščitile svetlobne odprtine vrat. Fotografija: Zadnikar, leto 1953, izsek iz fotografije Vir: LRZVNKD, INDOK Center, št. 22021 S. 310. Okno "Mik'lčeve" kašče ima zanko na vodoravni palici. 311. Iz okenskih mrež Hrenove hiše, ki je do leta 1883 stala sredi poznejšega Kotnikovega parka, je danes192 sestavljena ograja Lenarčičevega groba na pokopališču v Verdu. 308. Okna cerkve sv. Antona so zamrežena s palicami, sestavljenimi enako kot preprosti križi manjših oken. ali 18. stoletju. Izdelki iz tega časa so narejeni iz palic okroglega profila, okornega videza, brez izrazitih robov in upogibov. Palice so spajali s prebijanjem in pretikanjem. Vrata tedaj še niso imela svetlobnih odprtin, zato tudi kovanih mrež na vratnih krilih niso poznali. Pozneje, ko so železne palice pravokotnega prereza omogočale ostre upogibe in so jih stikali z vezmi, zakovicami in vari, so postali izdelki lažji in uporabnejši. Pojav tračnega železa je še olajšal izdelavo kovanih izdelkov in tedaj je postalo okrasno železje skoraj nepogrešljivo kot dodatna zaščita vhodnih vrat. Varovalne in okrasne mreže svetlobnih odprtin so oblikovali s sukanjem, ploskanjem, spiralnim zvijanjem železnih palic.193 313. Najumetelnejše kovaško delo je bilo zopet del Kotnik - Lenarčičevega veleposestva. Vrtna vrata - črno, zlato, srebrne barve, so v Verd prenesli iz gradu Leskovec pri Krškem. Leta 1998 so vrata "skrivnostno izginila". Fotografija: J. Vavken, leto 1976 Vir: LRZVNKD, film 1 Že zgodaj je bila bogato opremljena kovačnica v kartuziji v Bistri, vsaj v 19. stoletju pa je bil kovaški mojster tudi v samem Verdu. Iz preteklih stoletij so v Verdu ohranjeni kovaški izdelki, ki se ne oblikovno, ne tehnološko ne ločijo od povprečja kovaške umetnosti na Slovenskem. Pojavljajo se zlasti na oknih, vhodnih in vrtnih vratih ter konzolah bogatejših hiš in sakralnih objektov. Med najstarejšimi ohranjenimi kovaškimi deli so preprosti okenski križi in mreže, nastali v 17. V začetku 20. stoletja, ko so bila vrata s svetlobnimi odprtinami bolj pogosta kot ne, so kovane mreže naročniki ali mizarji lahko kupovali tudi že kot gotov izdelek194. Tako kot sicer pri oblikovanju, je ornamentika z leti tudi pri kovanih motivih izgubljala svoj pomen; zadnja železna mreža na dvojnih vratnicah - Rosenwirthovih, je leta 1933 sestavljena iz ravnih palic tračnega železa, spojenih v enostavno diagonalno mrežo. Med vratnim okovjem je v Verdu ohranjenih zlasti veliko kljuk, ključavnic in ščitkov. Najstarejši kovan izdelek je verjetno ključavnica z rombastim ščitkom in primež - zanka iz spira-lasto zvite palice, na vratih "Miklčeve" kašče. Ščitki ključavnic iz prve polovice 19. stoletja so izdelani iz ploščatega železa, kljuke se niso ohranile, ključavnice so odprte. Ščitki - podložke so enotni; okrog odprtine za kljuko krožno obrezani, brez pretiranega okrasja (tolčene krožnice), na vrhu jih ponekod zaključuje motiv listka, navzdol proti ključavnici pa so, ali razširjeni, ali pa so nazobčano robljeni. 312. Pokopališče zapira kovana ograja z letnico 1891 316. Primež iz spiralno zvitega železa in ključavnica na kletnih vratih v "Mik'lčevo" kaščo. 317. Tečajni sklep na notranji strani vrat v nadstropni prostor "Mik'lčeve" kašče. V drugi polovici 19. stoletja so preprosto kovane kljuke in ključavnice še vedno vstavljene v eno samo podložko. Na vrhu te ščitke zaključuje večinoma polkrog ali suličast list. Okrog kljuke je podložka največkrat ojačana z dodatno plastjo krožno obrezanega železa, navzdol proti odprti ključavnici se trapezasto širi ali listnato oži. Na dnu so ščitki različno oblikovani. Konzolni nosilci kljuk so oblikovani različno; od najpreprostejših ravnih rezov, do zobcev in razcepljenih oblik, ki se na koncu zaključijo z elipsastim ali krožno rezanim držajem. tj \o/ 314. Primež iz spiralno zvitega železa in rombasta ključavnica zgornjih vrat v "MikTčevo" kaščo. 315. Vratna ključavnica na notranji strani vrat v nadstropje "Mik'lčeve" kašče. 318. Ščitek na vratih v "Unkovše" iz leta 1826, morda tudi starejši. Okrog kljuke, ki ni več ohranjena, je ščitek krašen z več izbočeno tolčenimi krožnicami. V spodnjem delu, okrog ključavnice, je sicer poškodovan rob oblikovan z različnimi zobci in krivinami, spodaj ga zaključujeta dva čopka. 319. Podložka dvoriščnih vrat Žitkove hiše št. 13 iz leta 1836.Kljuka ni ohranjena. Ščitek je na vrhu zaključen s trolistno cvetno čašo, okrog odprtine za kljuko krožno rezan, navzdol se širi. Spodaj je dodatno razžirjen in ravno zaključen. 321. Kljuka s ključavnico, ki od leta 1878 zapira Kržičeva vrata, je med najlepše ohranjenimi kovanimi izdelki v Verdu.Tako kljuka kot tudi ščitek sta oblikovana na osnovi rastlinskega ornamenta. 322. Vrata Žitkove hiše, Verd št. 15, so izdelana leta 1858. Ali sta kljuki sočasno vgrajeni, danes ni znano. Kljuki sta sicer enako struženi, na levi vratnici sta vgrajena dva samostojna ščitka, na levi pa en sam. Možno, da so desnega zamenjali kasneje. 320. Podobno oblikovan ščitek je na vratih Petkovškove rojstne hiše (leta 1878). 325. Struženi medeninasti kljuki na Kotnikovih glavnih vratih iz leta 1877. Na desni vratnici je tudi samostojna ključavnica. 323. Kljuka na Nagodetovih (Smukovih) vratih je iz leta 1893. Kljuka je enostavna konzola, zaključena z ovalnim držajem, ščitek je na vrhu zaključen z motivom krožca, okrog kljuke krožno obrezan, nakar se proti dnu trapez-no širi in spodaj polkrožno konča. 324. Podobno oblikovana je tudi kljuka na vratih Hrenove hiše, grajene 1899. leta. Ta kljuka je najmlajši kovaški izdelek svoje vrste. 326. Litoželezni kljuki sta bili v vrata Žitkove hiše št. 13 vgrajeni leta 1872. 0 u 327. Medeninasti kljuki na Stražišarjevih (Turšičevih) vratih iz leta 1902. Po ohranjenih vratnicah je težko soditi, kdaj so se pojavljale določene oblike kljuk, ključavnic in ščitkov. Kovaški izdelki so bili od nekdaj med dražjimi deli, predvsem pa so bili v primerjavi z ostalimi materiali in elementi trajnejši in primerni za hitro in enostavno montažo. Pri menjavi vrat so zato pogosto uporabljali stare kovane dele, ali pa so zamenjali le del vratne ključavnice. Kasneje, ko so določene - manj rabljene vhode zapirali, so iz sicer ohranjenih vratnic mnogokrat sneli vratno okovje. Tako so najstarejše ohranjene vratnice iz začetka 19. stoletja vse brez kljuk (Kotnikova vrata -1810. leta, "Unkovše" - 1826. leta, Žitko št. 13 - 1836. leta). V 19. stoletju sta bili dve kljuki, na notranji in zunanji strani vrat, zaradi praktičnosti in pripravnosti pri odpiranju in zapiranju vratnic, že povsem običajna rešitev195. Tako so opremljali tako zunanja, kot tudi notranja vrata. Imenitnejši vhodi so imeli na glavnih vratih kljuke v parih - na obeh vratnicah. Na najstarejših vratnicah (Kotnik - 1810) sta ohranjeni le zaprti ključavnici, ki pa po obliki sodeč nista iz istega leta, kot je datiran portal. Najstarejši ohranjeni par kljuk v Verdu je na vratih Žitkove hiše št. 15. Zrcalno oblikovani struženi medeninasti kljuki imata danes različne ščitke. Od sedemdesetih let 19. stoletja, pa do prvega desetletja 20. stoletja, so vrata največkrat zapirale litoželezne kljuke z neobaročnimi in neorenesančnimi motivi (akanti, volute, rozete, domišljijske glave ...). Najstarejši par litoželeznih kljuk je na obcestnih vratih Žitkove hiše št. 13.. Litoželezne kljuke so bile večinoma manufak-turni ali industrijski izdelek in na nekaterih vratnicah je uporabljen isti tip izdelka (Žitko št. 13 - Stražišar, Žnidaršič - Leveč). Leta 1902 so vstavili Stražišarjevi (Turšičevi) prvi par gladkih, industrijsko oblikovanih medeninastih kljuk, ki so bile preko 20. stoletja najbolj razširjena oblika vratnega okovja, mnogokrat tudi v pokromani izvedbi. SIMBOLNI POMEN HIŠNIH VHODOV V VERDU SIMBOLNI POMEN BIVALIŠČ Zavetja so postala domovanja tedaj, ko jih je človek označil s prvimi grafičnimi simboli, ritmičnimi oznakami.196 Ti znaki (na stenah pečin, ali na uporabnih predmetih praljudi) predstavljajo ritme in pojave naravnega sveta. Z udomačitvijo svojega časa in prostora se je človek učlovečil - preobrazil v kulturno bitje 197. Z bivališčem, ki ga je človek postavil, ali kakorkoli drugače organiziral, je obvladal nemirni svet naokoli, ter se zavaroval pred neznanim in nevarnim... Hiša simbolno predstavlja v vseh izročilih univerzum, središče sveta. Skoznjo teče os, ki povezuje različne nivoje sveta. Kozmična simbolika je še izrazitejša pri templjih in hišah, namenjenih posebnim obredjem. Hiša kot zavetišče in zaščita vsebuje tudi simbol ženske, matere.198 Hiša, taka ali drugačna, je z vso svojo pojavnostjo in posameznimi deli (vhod, ognjišče, postelja, miza, stol ...) v predstavah bivajočih postala slej kot prej "božji dar", vez med Zemljo in nebesi, človekovim srcem in glavo. Kjer je stala hiša, je bil Kaos ukročen - kjer je ni bilo, seje nadaljeval dionizični svet.199 V kranjski pesmi o Sveti Marjeti, svetem Juriju in zmaju, je meja med različnimi svetovi jasno postavljena: "Tam stoji, stoji velika vas, Na konc vasi beli grad, Na konc gradu pa jezer globok. Notri je pa neguden červ, Neguden červ, lintvern hud..."200 328. Adam in Eva sta po izgonu iz raja z Bogom Očetom povezana preko skromne hiše (kakršne je poznal mojster Janez iz Kastva sredi Istre v srednjem veku.) Cerkev v Hrastovljah, leta 1490. Vir: Anderlič, Jože, Zadnikar, Marijan, 1985: Lepote slovenskih cerkva. Ognjišče, Koper, str. 131. SIMBOLNI POMEN VRAT, PRAGA IN HIŠNEGA VHODA Vrata kot začetna točka doma, mejnik med domačim in tujim svetom, so simbolna in pomenljiva že sama po sebi. Ni torej nenavadno, da je mesto vhoda tako bogato zastopano v mitskem izročilu človeka kot kulturnega bitja, kjerkoli se je ta kdaj pojavil. Na pragu se človek vedno znova sooča s pra-modelom ustvarjenega, se približuje temeljnim silam zavesti in podzavesti.201 Na pragu se predstavlja, preko vrat komunicira s svetom. Tu je na preizkušnji njegova gostoljubnost in splošen odnos do sveta. S simbolnim dojemanjem vhoda202 je človek, tako kot sicer s splošnim simbolnim dojemanjem sveta, poskušal modelirati in nato razumeti pojavnost samega sebe. 329. Abraham je povabil preko praga tri berače in jih bogato pogostil. Zamaskirani angeli so ga v zahvalo obdarili s težko pričakovanim potomcem. Biblijska gostoljubnost je še danes merilo dobrote. "Abrahamov dom", "Avramo-va hiša" je še vedno pojem, ki se drži hiš, kjer so gostje vedno dobrodošli.203 Vir: Goldstein, David, 1988: Židovska mitologija. Otokar Keršovani, Opatija, str. 51. V ljudskih predstavah so tudi neznani svetovi, kot recimo Raj, Pekel in drugi iracionalni svetovi204, organizirani po meri človeka.205 Tako v nebesa kot podzemni svet se vstopa skozi vhode, oblikovane podobno hišnim ali mestnim vratom.206 Motiv vrat, ki zapirajo, oziroma odpirajo pot v onostranstvo, podzemna kraljestva mrtvih, je bil pogost tudi v antični literaturi.07 Vhode v podzemlja so čuvale različne mitološke zveri, spake in pošasti.208 Vrata v onostranstvo so se simbolno enačila z vrati groba. Zaprta, polodprta, priprta vrata so zelo pogost motiv na antičnih sarkofagih. Njihov simbol je dvojen; ločitev tostranskega in onostranske-ga sveta; hkrati ločujejo in povezujejo povsem različne svetove. Prag tako bolj ali manj usodno razpolavlja znano in neznano, ustvarja zunaj in notri, določa naravno in nadnaravno. 330. in 331. Adam in Eva sta bila iz obzidanega raja izgnana skozi zastražen vhod. Kasneje pa je Kristus med reševanjem Adama iz pekla - peklenska vrata kar odtrgal. Vir: Oblak T. 1992, risba po freski iz cerkve v Hrastovljah Na pragu se začenja ali končuje varnost, obvladovanje ... je koordinatno izhodišče horizontalnih in vertikalnih svetov, svetlih in temnih, mrtvih in živih.209 333. Vrata in portali so pogost motiv tudi na kamnitih nagrobnikih starega Rima. Portal okrog upodobljenega je največkrat znak, da je to božanstvo, ali pokojnik - pač nekdo z onega sveta. Na nagrobniku podeželskega rimskega para iz Anatolije je izklesan pravokoten portal z vratnicama. Zapah zapira le rahel listič... ali kot je stoletja kasneje zapisal naš pesnik: "Odprta noč in dan so groba vrata..."212 Vir: Vickers 1989, str. 125. 334. Vrata lahko predstavljajo tudi upanje, ključavnica usmiljenost in ključ hrepenenje za bogom. Sicer je ključ v ključavnici mnogokrat mišljen tudi kot seksualni simbol." (Oltarna slika flamskega umetnika Campina iz 15. stoletja) Vir: Jung 1974, str. 30. Prag in hiša sta simbolno zastopana tudi v jeziku pregovorov in rekov, ki jih precej poznamo tudi Slovenci, npr: - Lahko se je petelinu repenčiti na lastnem pragu. - Kdor po sili z domačega praga hiti, gloda na tujem obrane kosti. - Mnogim je domači prag najvišja planina. - Najprej pometi pred svojim pragom. - Prava snaga preko praga. - Zlat ključ odpre vsaka vrata. Simbolika vrat se dopolnjuje s simboliko detajlov vrat; zlasti ključa in ključavnice. Ključ in ključavnica imata tako kot sama vrata dvojno vlogo; odpiranja in zapiranja, spajanja in razreševanja. Tak dvojni vidik oblasti, moči ustreza duhovni oblasti, kraljevskim dolžnostim (rimski Janus je tako tudi vodnik duš, grška Hekata čuva pekel, Persefona odklepa spomladi zemljo, sveti Peter ima ključe nebeškega kraljestva .. ,)213. 332. Kamnite dvojne vratnice etruščanske grobnice iz 5. stol. pr. n. št. v Chiusiju zapirajo vhod v onostranstvo še danes.210 Večino idej in predstav o prehajanju mrtvih na drugi svet in posmrtnem življenju sploh, so prevzeli od Etruščanov in Grkov tudi Rimljani.2" Nekropole so gradili vsaj tako pozorno kot mesta živih. Tako so bile grobnice mnogokrat praktično kamniti posnetki bivališč živih. Vir: Vickers, Michael, 1989: The Roman World. Peter Bedrick Books, New York, str. 82. ,, *— Ljudem, ki so zadovoljni z vedno istim obzorjem, se očita, da so bili po svetu "od peči do vrat", tisti, ki jih narava ni najbolje obdarila, pa večkrat "zijajo kot tele v nova vrata" Z "Otrok pride od srca, mož pa skozi vrata!"216 pa se zagovarja brezpogojna ljubezen do otrok. Znani so tudi vremenski pregovori, ki z zapiranjem, odpiranjem, zaklepanjem, odklepanjem vrat simbolizirajo prebujanje in spanje narave, zemlje ... npr.: "Svet Valentin ima ključ od korenin." (14. februar) "Svet Klemen zaklene." (24. november) "Sveta Kata - sneg za vrata!" (25. november). VARUHI HIŠ IN HIŠNEGA PRAGA V davnini so mrtve svojce pokopavali (tudi) pod domači prag.217 Pokojniki so se tam sčasoma spremenili v hišne varuhe, ki čuvajo dom in družino. Vera v duhove prednikov je praktično splošen pojav pri vseh kulturah in civilizacijah, ki so svoj čas krojile svet.218 Na mestu, kjer so nekoč mrtvi predniki prestopili v nove razsežnosti, še danes trkamo, zvonimo, pozdravljamo, se sezuvamo in odkrivamo ... Odnos med prebivalci hiš in hišnimi duhovi je praktično vedno in povsod enak, čeprav so se skozi zgodovino izoblikovale različne predstave o izgledu in pojavnosti teh bajnih bitij. Ponekod so ta in oni svet magično povezovale kače219, drugod škratje, pa številna božanstva in raznovrstna demonska bitja, ki so si mnogokrat privzemala obliko živali.... Posamezna mesta rimskih domov je čuvala cela vrsta strateško razporejenih božanstev. Gospodarji hiš so jim darovali na mestih, kjer naj bi se zadrževali, ali pa v posebej postavljenih hišnih oltarjih.220 Rimske vhode je čuval bog Janus, eden izmed najstarejših rimskih bogov. Posvečen mu je bil tudi 335.Kača naj bi kot hišni varuh prebivala po domovih, ki so pripadali različnim kulturnim krogom sveta. Po slovenskem ljudskem izročilu221 naj bi čuvala dom in skrbela za blagostanje dotlej, ko jo vidijo le čiste duše - otroci. Vir: Slovenske ljudske pripovedi, 1973: Babica pripoveduje. Mladinska knjiga, Ljubljana, str. 14. Ilustracija: Ančka Gošnik Godec mesec januar, saj je kot dvoglavo božanstvo zmogel obvladovati hkrati preteklost in prihodnost. Na Forumu so stala velika vrata, ki so se imenovala Jan in niso imela sicer nikakršne funkcije, saj so bila postavljena brez zidu. Vratar Janus je od tu nadziral vse velike in male vhode rimskih zgradb.222 Sam vhod v rimske hiše je varovalo troje božanstev; Forculus je poosebljal vratnice, Limen-tius prag, boginja Cardea pa tečaje. Svojega boga je imel tudi vsak človekov korak posebej, zlasti če je v hišo prihajal ali iz nje odhajal.223 Skozi zgodovino so se predstave o hišnem pa-tronu, ki vsekakor izhaja iz močnih rodovnih ureditev, med seboj pomešale. Čaščenje hišnih duhov prednikov je bilo znano tudi starim Slovanom. Predstavljali so si jih kot palčke, kače, pse, mačke ,..224 "Roditelje" častijo zlasti med vzhodnimi Slovani še danes, zadnji 336.Dvoglavi bog Janus je bil med Rimljani zelo priljubljen. Vrata njegovega templja so bila v času vojn vedno odprta, da bi lahko brez ovir pomagal svoji vojski. Vir: Perowne, Stewart, 1983 (prevod 1986): Rimska mitologija. Otokar Keršovani, Opatija, str. 19. ostanek družinsko rodovnega kulta prednikov pa je vera v hišnega škrata, ki naj bi bival najraje prav pod pragom ali za pečjo.225 Hišne škrate226 pozna tudi slovensko ljudsko izročilo, imamo celo letečega škrata -škopnika.227 Hišni duhovi najraje žive v strešnih gredah, ob peči in seveda v bližini hišnega vhoda. Ponekod so jih skrbno hranili z izbrano hrano, saj so se bali njihove nagle jeze in maščevalnosti. Hrano so jim največkrat nastavljali pred vrata ali na ognjišče. Kipce škratov marsikje postavljajo na častna mesta še danes. Danes uradno priznane religije in verska prepričanja še vedno ustvarjajo svete prostore. Hišni oltarji so pogosti tudi v domovih na Slovenskem. Vanje se v božično novoletnem času postavlja jaslice, ob veliki noči pirhe, k svetim podobam prižigajo sveče in polagajo primerno cvetje in zelenje ... Zahvala in priprošnja višjim silam je enaka kot pri vseh t.i. "poganskih" in "vraževernih" obredjih bolj ali manj minulih dob. 337. Škrat pred vhodom v Kotnikovo hišo na Rakeku. Nekateri hišni oltarji so kot niše vzidani v fasado zunaj hiše, še več pa jih je v notranjosti oblikovanih kot "bohkov kotek" nad jedilno mizo. 338.Podobni "bohkovi kotki" kot so ga imeli pri Petkovškovih, so bili v 19. stoletju verjetno postavljeni tudi po drugih hišah v Verdu. Risal: Jožef Petkovšek, leta 1889, "Doma". Vir: Brejc 1982, str. 47. KRASILNI MOTIVI VRATNIC IN SIMBOLNI POMEN POSAMEZNIH OBLIK Vrata tudi v materialnem smislu niso zanemarljiv element doma. So predmet za dolgo tehnično rabo, ves čas delovanja popoln in nenadomestljiv. Tako z obliko, kot vsebino ustvarjajo najdominantnejšo točko plašča in notranjosti doma. Tudi zato so v svojem času in prostoru oblikovana dovršeno in popolno. Danes je komaj mogoče najti vzore, po katerih so se, v katerem koli preteklem obdobju, zgledovali mojstri in naročniki. Vprašanje je tudi, v kolikšni meri so eni in drugi sploh poznali prvinski pomen določenih oblik in simboliko posameznih znakov v različnih zgodovinskih obdobjih. Tudi če so nekateri liki v davnini imeli določen pomen228 in niso bili le posledica materialnih vzrokov229, jih je redukcija podob na različne like sčasoma spremenila v dekor, ko se niti izvajalec, niti naročnik ne spominjata njegovega pomena.230 Odnos do ustvarjenega, pa naj bodo to podobe, ali drugo... je stalno spreminjajoč, odvisen tudi od različnih ravni zavedanja. Določene pojave lahko človek z umom in razumom že zdavnaj zavrača, s čustvi pa jih še vedno odprto sprejema.231 V okrasju vrat se tako (kot tudi v drugih detajlih hiš) verjetno v večji meri zrcali, živi - sodobni čas, kakor nezavedna davnina. V obravnavanem obdobju je bil ornament mnogokrat tih, a konkreten odgovor na različne družbene, gospodarske in politične situacije. Nekateri liki so prav v tem času postali npr. simbol slovenstva232, znak politične pripadnosti, verskih predstav... Uporabljani so premišljeno in nikakor ne kot slučajna polnila233. Meja med znakom in simbolom je zato pri vzorcih na vratih težko določljiva. Tako, kot so nekateri simboli sčasoma izgubili svojo vsebino in sporočilnost - in postali znaki, tako je tudi marsikatera oblika, ustvarjena kot znak, v določeni situaciji pridobila simbolni pomen.234 SIMBOLIKA VZORCEV NA VRATIH VERDA Ohranjene vratnice in drugi deli hišnih vhodov potrjujejo izjave informatorjev, da za ornament pretiranega posluha v kraju nikdar ni bilo. Pomen različnih likov - znamenj na vratih v Verdu (informatorjem) praktično ni znan. Prav tako niso znani likovni vzgibi, ne naročnikov, ne izdelovalcev posameznih vratnih kril, portalov, kovanih mrež. Na ohranjenih vratnicah v Verdu prevladujejo geometrijski, redko rastlinski, vedno pa geome-trizirani motivi, prilagojeni meram in merskim razmerjem posameznih polj. Figuralne prvine posameznih delov vrat so v največji meri rezultat dekorativnih postopkov, ki jih omogočajo različni materiali. V lesu, kamnu in železu se likovno razvijajo tako strogo geometrični, kakor tudi mehki rastlinski motivi. Med krasilnimi tehnikami je na ohranjenih vratnicah danes razpoznati le rezljanje. Črte so vrezane s polkrožnim ali ostrim dletom, ali redkeje vpraskane s kovinskimi konicami. Bogastvo oblik železnih mrež na svetlobnih odprtinah je opazno zlasti pri starejših izdelkih. Linije železnih palic potekajo pri mlajših primerih vedno manj drzno, enostavneje in oblikovno skromno. Motivi se pojavljajo v številnih različicah; oblike so sorodne, a v različnih razmerjih, med ohranjenimi vrati ni povsem ponovljena niti kombinacija tabel. Mojstri - izdelovalci vrat so se očitno naslanjali na cerkvene in meščanske vzore235 in jih sproti prilagajali potrebam posameznih naročnikov. Tudi zato se nobena od ustvarjenih oblik v Verdu ni "udomačila" in nadgradila v kakršenkoli simbol. Ob tako zgodnji industrializaciji vaščani preteklosti in česarkoli starega vsekakor niso pre- tirano častili.236 V zadnjih dvesto letih niso ne ohranjali prejšnjih, ne razvijali novih idej, ki bi lahko ljudsko izročilo Verda opredeljevale kot samobitno, posebno, bogato. To je opazno tako pri likovnih, kakor tudi pri simbolnih sestavinah vrat in hišnih vhodov. Vrata so krasili v mejah praktičnosti, funkcionalnosti in tehnološke izvedljivosti. Splošni statusni simbol - materialna po menljivost je bila pravzaprav edina zavestna sporočilnost vrat v Verdu. Razumevanje posameznih oblik ostaja tako na ravni nezavednega, dekoracija pa na nivoju vzorca. ČRTE, REBRA IN MREŽE Simbolni pomen črte, mreže Črta je najpreprostejši in najabstraktnejši simbol; z njo je mogoče izraziti vse druge simbole. Predstavlja potek, proces, gibanje, omejitve in določitve nasploh237. 340. Dve od keramičnih posod, ki so jih našli pri izkopavanju kolišča ob Resnikovem prekopu SV od Iga na Ljubljanskem barju. Plastično oblikovana rebra potekajo v različnih smereh; vertikalno, poševno in horizontalno. Okrasje je sicer skromno, a tehnično dovršeno in idejno poglobljeno.245 Vir: Harej 1986, T .1. si. 2 in 3, str. 37. V antiki je mreža predstavljala predvsem orožje; predstavljala je nadmoč, utesnjenost, mistični lov človeka in boga. V evangeliju je predstavljala božjo dejavnost, ki zbira ljudi za nebeško kraljestvo; bila je sveti predmet za prestrezanje duhovne sile.239 Bila je atribut božanstev, ki so vplivala na potek usode, v mnogih tradicijah pa je predstavljala tudi nebo.240 Z neprestanim ponavljanjem pa sta tako črta, kot mreža, verjetno med prvimi izgubili kakršnokoli že prvotno sporočilo in postali le krasilna oblika. In kakor ni vedno jasno, ali so vzorci iz preteklosti res znaki in ne le dekor, je mnogokrat vprašljivo tudi, če so sploh nastali iz želje po krašenju. Lahko so nastali slučajno, med izdelavo ali uporabo predmeta. Črte, rebra in mreže na vratih Verda so vzorci, s katerimi so površine večjih likov precej pogosto razgibane. 339. Leva rogovila rogovja severnega jelena, ki so jo našli leta 1905 v Petričevi opekarni (2m globoko) na robu Vrhnike, je predmet, ki dokazuje do zdaj najzgodnejšo prisotnost človeka v tem prostoru. Na njej so namreč očitni vrezi in zareze - črte, s katerimi je nekdo označil svojo prisotnost v mlajšem paleolitiku. Vir: Horvat 1990, str. 71, sl.14. Mrežo kot vzorec sestavljajo v različne smeri križajoče se ravne črte, ali pa tudi krivulje. Z mrežastimi znaki - vzorci so krašeni predmeti že v najzgodnejših arheoloških dobah. 341.: Zgornja tabla dvoriščnih vratnic Stražišarjeve hiše sledi segmentnemu lokuportalnega okvirja. Med navpičnimi žlebički so poudarjena rebra. 342. Pravokotna mreža na spodnji tabli Žitkovih vrat, Verd 13. 343. V spodnjo tablo Petkovškovih vrat je globoko vrezana gosta diagonalna mreža. 344. Rekonstrukcija vrat v domnevno rimsko svetišče Aequorne (na današnjih Dolenjih njivah), ki jo je izdelal Walter Schmid, prikazuje nad vratnima kriloma svetlobno odprtino, zaščiteno z diagonalno mrežo. Vir: Horvat 1990, str. 104, izsek iz si. 27. KVADRATI, KROGI, TRIKOTNIKI, ROMBI IN OVALI so najpogostejša dekoracija vrat v Verdu. Oblikovani so tako na lesenih delih vratnic, kot tudi na kovinskih mrežah in kamnitih portalnih okvirjih. Na tablah vratnic so največkrat reliefno izbočeni kot celi liki (zlasti rombi), kdaj pa le kot okvirji obkrožajo druge like (pravokotniki). Trikotniki so v tej skupini likov najredkeje uporabljan znak. Simbolni pomen posameznih likov Kvadrat je na splošno najpogosteje uporabljan geometrijski lik. Je prastar simbol241, predstavlja Zemljo, stalnost, stabilnost, trdnost.242 Njegova simbolika je od nekdaj243 tesno povezana s krogom, križem, središčem in številko 4.244 Prostorsko se nadgrajuje v kocko, prizmo, piramido, ploskovno pa se razvija v rombe, pravo-kotnike in razne mnogokotnike. Kvadrat v arhitekturi predstavlja ograjenost, dokončno zaprtost (samostani, vrtovi); kvadratni tlorisi trdnih stavb so znamenje stalne naselitve (v nasprotju s krožnimi tlorisi). V sakralni arhitekturi predstavlja transcendentno znanje; temeljni - arhetipski vzorec, po katerem se ravnajo vsa dela. Krog je tako kot kvadrat eden temeljnih simbolov človeka in njegove narave245. Univerzalni simbol izhaja iz razširjene točke, pike in kot tak predstavlja popolnost, homogenost, čas in nebo246. Predstavlja ciklično premikanje, brezmejno vrtenje, dovršenost, izpolnjenost, združuje čas in prostor. Dinamično, neprestano krožeče življenje ustvarja krožne tlorise nomadskih šotorov, iglujev, jurt, taborišč. V krščanski umetnosti predstavlja krog univerzalno cerkev.247 Krog s križem predstavlja raj in njegove štiri reke, ki dele stvarstvo na štiri strani neba, štiri letne čase, štiri celine, štiri življenjske dobe človeka ... Nekatere bizantinske cerkve imajo tloris sestavljen iz petih krogov, postavljenih v obliko križa. Križ je simbol iz najstarejših časov, ki jih je zaznamoval človek kot kulturno bitje. Pomen simbola je v vseh izročilih praktično enak. Univerzalni znak predstavlja spoj različnih dimenzij, prostorov, združuje nebo in zemljo, moškega in žensko, pozitivno in negativno. Križ je stilizirano središče sveta, iz katerega raste drevo življenja, os zemlje in vesolja.248 Križ so kot verski simbol prevzeli tudi kristjani249. Križ je uporabljan tudi kot amulet; zlasti v srednjem veku so mnogi zaupali znamenju križa v varstvo sebe in svoja bivališča, četudi niso bili kristjani.250 Kombinacija kvadrata in kroga predstavlja pretvarjanje nebesnih razsežnosti v dimenzije zemeljskega prostora ... in obratno, pa tudi mistično združevanje štirih elementov (zemlja, zrak, voda, ogenj) v prvinsko enovitost.251 Sakralna arhitektura je s preobrazbo kroga v kvadrat, krogle v kvader, ne glede na tradicijo, v tlorisih templjev in cerkva vedno skušala ponazarjati božjo popolnost. Mnogokrat preplet in povezavo krožnih in kvadratnih linij polnijo tudi trikotniki; npr. v strukturi indo - tibetanskih palač, ki so osnovane na mandalah, kozmičnih diagramih - simbolnih mozaikih.2,2 Trikotnik grafično predstavlja številko 3, odvisno od lege pa tudi moški in ženski spol253. Kot lik z najmanjšim številom stranic predstavlja božansko skladnost in je geometrijski ldjuč mnogim proporcijam.234 Enakostranični trikotnik je simbol popolnosti, skladnosti, sorazmerja in ravnovesja255. V stavbarstvu nastopa zelo pogosto kot okras (zatrepi, koti, vogali). 345. Trikotniško število 10, sestavljeno iz seštevka 1+2+3+4 je v 6. st. pr. n št. predstavljalo pitagorejcem sveto število. Tetraktys, piramido iz desetih točk, oz. enakostranični trikotnik, so grški filozofi ob številki 4 in kvadratu dobesedno oboževali.236 Romb, sestavljen iz dveh trikotnikov, je ženski simbol257, v zelo podaljšani obliki pa predstavlja tudi stike različnih svetov, neba in zemlje, moškega in ženske. Kvadrati, krogi, trikotniki, rombi in ovali na vratnicah Verda 346. Na vratih Zeleznikove hiše so izrezljani trije vzporedno postavljeni kvadrati, ki se po diagonalah prostorsko dvigajo v nizke piramide. 347. Na polnilu vratnic mrliške vežice ob cerkvi sv. Antona je kvadrat poudarjen še z motivom križa. 351. Krožno okence sredi mreže, v svetlobni odprtini nad Kotnikovimi vrati, je posebej opazno pri pogledu navzven. 348. Reliefno izstopajoča krožnica na vratih (iz Smrečja) pri Piškovi hiši. Takoj nad njo stoji pokončen romb. 349. Krožci na Merlakovih vratnicah, Verd 260. 352. V mreži Merlakovih vrat, Verd 260, so simetrično postavljena štiri ovalna okenca. 350. Na vratnicah Hrenove hiše je ohranjen motiv, sestavljen iz osrednjega kroga in več različnih kvadratnih oblik. 354. Ovalni zavoj reliefnega roba na pripiri med vratnica-mi Kotnikove hiše. 355. Na vratnicah Žitkove hiše, Verd 15, je reliefno dvignjen tako romb, kot pravokotnik pod njim. 356. Romb na mreži Furlanovih vrat, Verd 35, sekata podolžno dve nasprotni si puščici. 357. Reliefno dvignjen trikotnik z okvirjem na vratnicah Merlakove hiše, Verd 260. 358. S trikotnikom zaključena mreža na vratih "Makla-vove" hiše. 359. Krožno znamenje (simbol večnosti?) je tudi v tim-panonu kamnitega rimskega nagrobnika, kije dolga leta podpiral in varoval obcestni vogal Stražišarjeve hiše. Danes ga hranijo v gradu Bistra. Trikotniki, kvadrati, rombi, krogi in ovali so kot čisti liki ali izpeljane variante prisotni tudi na drugih stavbnih delih hiš v Verdu (zračne line, ograje, nosilci...), saj so enostavno izvedljivi in kot taki najbolj praktični. ROZETA, VRETENASTA ROZETA, KOLO Možne so različne asociacije in variante simbola - tri, štirikraki kljukasti križi, pogosta je Simbolni pomen posameznih oblik kombinacija šesterokrake zvezde in vretenaste rozete ...261 Rozeta je ornament, ki izhaja iz sredine in se nav- Zvezdasti liki naj bi imeli, tako kot drugi pravil -zven širi z žarki - kot stilizirano sonce - kolo, ni geometrični liki, že od nekdaj magično, čarno ali odprt rožni cvet. Kot vzorec se je razvila iz moč262, primarnega simbola sonca - kroga z označenim središčem.258 Rozete, kolesa in vretenaste rozete na vratih Verda ljanje. V večini izročil je sončev simbol; število špic - na-per je različno. Najbolj preprosto kolo ima štiri špice (štirje letni časi, smeri neba), kolo s šestimi že vodi v sončno simboliko. Najpogosteje ima kolo osem žarkov (preporod, obnova - kot osemlisti lotos). V indijskih tekstih ima kolo pogosto dvanajst žarkov (sončni ciklus), v kitajskem izročilu pa trideset (lunarni ciklus). Točka na sredini simbolizira nebeško dejavnost. Kolo je tako simbol sveta - zemlje, kakor tudi sonca, lune in nebes sploh. Nakazuje razvoj sveta in človeka.23'' Vir: Guenon, Rene, 1995: Fundamental Symbols. The Universal Language of Sacred Science. Quinta Essentia, Cambridge, UK., str. 46,47, si. 1., 2., 3. in 4. Tako kot krog, tudi rozeta predstavlja potekanje, proces, rast, razvoj, življenje samo260. Kot okras je rozeta zelo spremenljiva. Sodi med najstarejše znake - dekorativne elemente, saj je po izvoru zelo elementarna in tehnično lahko izvedljiva. Vretenasta rozeta (vetrnica) ima še močnejši simbolni pomen kot šesterokraka zvezda. Vrtenje je primerljivo s soncem, čeprav je sonce pogosteje upodobljeno kot krog z žarki. V kombinaciji s podobo srpastega meseca predstavlja kozmos. Zvezdaste oblike, rozete in kolesa na vratih Verda niso pogosto oblikovani. Več jih zapira različne odprtine, npr. zračne line, podstrešna okenca ... 361. Na vratnicah vhoda v Žitkovo hišo sta izrezljani vetrnici. Vrtita se vsaka v svojo smer. Sestavljeni sta iz po štirinajstih upognjenih krilc. 362. Na vratih Kotnikove hiše so izrezljana kolesca s šestnajstimi palicami. 363. Na pročelju "Jernejovcove" hiše je oblikovana osme- 364. Na vratnicah pri Piškovih je ohranjen relief šestero-rokraka zvezda. liste zvezde. Vpet je v krožnico, podprto z volutama. ŠESTEROLISTA ZVEZDA je z mizarskim šestilom, iz križa razvit motiv. Na osrednje križišče se šestkrat nanese polmer, novi križi se prekrijejo in šesterolista roža - zvezda je oblikovana. Pred uporabo šestila je bilo orodje za zaris šesterokotne zvezde primitivnejše - žebelj, privezan na vrvico. Simbolni pomen šesteroliste zvezde ni povsem jasen. Običajno jo razlagajo kot simbol sonca. Predstavljala naj bi svetost, zaščito in moč. Notranja struktura simbola vsebuje številne oblikovne različice, presenetljivo sistematiko. S povezovanjem nasprotij, združevanjem prvin sveta, je kozmično enotna in univerzalna.262 Po Jungu je to arhetipska oblika križa, ki predstavlja vesoljni red - je simbol moči, ki se je tekom stoletij prenesel v konkretno varovalen in sakralen značaj znamenja.263 Šesterolista zvezda v Verdu Znak se na splošno uporablja za krasitev sobne opreme (postelje, zibelke), pohištva, vrat, obrambnih točk trdnjav ... v Verdu pa je ohranjena na vratnicah (s Smrečja) pri Piškovih. 365. Pri "Andrejčkovih" na Mirkah, v neposredni bližini Verda, so ohranjene raznobarvne šesteroliste zvezde na pročelju arkadnega svinjaka. ROŽE, ŠOPKI, CVETLIČNE KITE IN SADJE Simbolni pomen rož, šopkov, cvetličnih kit in sadja Upodobitve šopkov v vazah in kit cvetja so sicer znane od srednje in pozne antike dalje. Motiv cvetja so uporabljali za okraševanje pohištva, tako v risarski kot rezbarski tehniki. V času italijanske renesanse skupaj z umetnostjo intarzije predstavlja vrhunec pohištvenega okraševanja. Kmalu je upodabljanje cvetja prešlo tudi v ljudsko umetnost in postalo klasična tema ljubezni do poznega 19. stoletja. Cvetje ima predvsem dekorativni pomen, cvetoče rastline pa lahko simbolizirajo tudi življenjsko moč narave. Motiv je praktičen, saj ga je na različne načine mogoče povsod upodobiti; ali kot tenko steblo z nizkimi cvetnimi nastavki, ali kot široko razvejane oblike cvetja, v krožnih ali polkrožnih obrisih. Stebla so lahko tudi ravna, mehko kriv-ljena. Cvetje je lahko naturalistično ali stilizira-no upodobljeno. Vedno je prisotna težnja po ravnotežju kompozicije, pogosta je popolna simetrija motiva.265 ... in na vratih Verda Rože so na vratih v Verdu redkeje upodobljeni motivi kot npr. različni geometrijski liki. Na vratnicah v Verdu so nekateri cvetovi tako pravilno, stilizirano zasnovani, da spominjajo 366. Na Kržičevih vratnicah je rezljan, široko odprt rožni cvet, na ovalni podlagi.. 367. Cvet, osnovan na obliki grškega križa, krasi vrata zakristije ob cerkvi sv. Antona. prej na ornamentirana kolesa ali vetrnice, kot na rožni cvet. Na vratih cerkve sv. Antona v Verdu je upodobljen kelih s hostijo, prepleten s pšenico in vinsko trto in predstavlja evharistično obredje v krščanski cerkvi. Grozdje je simbol plodnosti, v krščanskem izročilu pa tudi znak božje posesti in nesmrtnosti Jezusa Kristusa266. Pšenica prav tako predstavlja nesmrtnost in ima na sploh veliko obredno vrednost.267 368. Pločevinasti cvetovi zaključujejo mrežo na Hlad-nikovih vratnicah. 369. Cvet z dvojnim vencem lističev in središčnim popkom na vhodnih vratih v Kotnikovo hišo. 370. Ščitek ključavnice na vratih Turkove hiše v Janezovi vasi je oblikovan kot marjetica. 371. Kelih s hostijo, pšeničnim klasom in vejico vinske trte krasi vhodna vrata v cerkev sv. Antona. Cvetni motivi so zaradi okrogle oblike in možnosti poenostavljanja vzorcev zelo priljubljeni pri oblikovanju zračnih lin, pa tudi kot dekoracija drugih stavbnih konstrukcij in opreme. RASTLINSKI IN ŽIVALSKI ORNAMENTI: VOZLI IN ZAVOJI, KAČE IN VITICE so dokaj pogost motiv pri krašenju stavbnih delov, tako pri rezljanju in rezbarjenju lesenih delov, kot pri krivljenju in kovanju železa. Na vratih so tako najpogosteje oblikovane mreže z raznovrstno zvitimi konci, odlomljenimi jeziki, pa litoželezne kljuke in ključavnice. Simbolni pomen rastlinskih in živalskih ornamentov Prekrivajoče in križajoče se figure imajo v ljudskih predstavah vedno čarobno moč. Imajo obrambni značaj, so meja med navadnim in čarobnim. Oblikovane so magično analogno, izpeljava posameznih linij je točno določena. Ponavadi nimajo ne začetka, ne konca. Med rastlinskimi okrasi je pogosta arabeska - motiv, ki izhaja iz grško rimske tradicije. Ob osrednji osi se v višino strogo simetrično, močno figurativno, razvijajo listi, deli cvetov, vitice. Akanti pa so okrasi v podobi ostro zašiljenih, rahlo nabuhlih listov, z izrazitimi žilicami. Priljubljeni so bili zlasti v baroku. Vozli, zanke, mreže, čopi, pletiva delujejo kot amulet na najrazličnejših nevarnih in ogroženih mestih. Povezava vozlov je star motiv. Simbol kačaste oblike naj bi kače tudi odvračal. Sama kača velja v krščanskih predstavah za nevarno, zlo žival (izgon iz raja). V določenih predstavah pa je še ohranjena prvotna svetost živali - v pravljicah naj bi kot hišna žival celo prinašala srečo. Tako dobra, kot zla, je kača v ljudskem verovanju pogost pojav, tesno povezan s simbolom, pa tudi likom zmaja.268 Danes je magična izvornost motiva, kot tudi vseh ostalih čarobnih znamenj, največkrat pozabljena. Upodabljajo se le še kot ornament ali dekoracija. Rastlinski in živalski ornamenti v Verdu 372. Rezljane rastlinske vitice na tabli Kržičevih vratnic. 373. Levčeve vratnice imajo posnetke rastlinskih zavojev (vitic in lističev) tako na mreži svetlobne odprtine, kakor tudi na kljuki in ščitku ključavnice. 377. Hladnikova vrata so krašena z različnimi, precej stiliziranimi rastlinskimi motivi. 376. Palice kovinske mreže na Turšičevih vratih se polžasto zvijajo v obliko srca, zaključujejo pa z dvojnimi rastlinskimi lističi. 374. Na Stražišarjevih vratih je litoželezna kljuka, katere podložka je oblikovana iz zvitih lističev, kljuka sama pa je na začetku skupek različnih vitic, listkov in popkov, zaključena pa je z živalsko (zmajevo?) glavo. 375. Na vratnem krilu Stražišarjevega vhoda, ki se odpira sekundarno, je na mestu ključavnice okrasna ploščica. Sredi ornamentiranega okvirja je oblikovan ženski, angelski obraz. 378. Svetlobna odprtina nad Stražišarjevimi vrati je zavarovana z železnimi palicami, ki z zvijajočo se obliko posnemajo rastlinske vitice (npr. vinske trte). KRONA je v stavbarstvu redek motiv. Sploh pa ni pogost na vratih kmečkih domačij. V Verdu je krona ena sama - na vratnicah Hlad-nikove domačije, izdelku mojstra Riharja. Morda seje, tako kot za celotno kompozicijo vratnih kril, zgledoval po predlogah za oltarno okrasje, kjer so krone običajnejši motiv. Krona je sicer vladarski znak, znamenje supe-riornosti, simbolizira pa tudi navzočnost Kristusa269. da življenje kraja tudi v preteklosti ni temeljilo v tleh mitološkega sveta.272 Danes je v Verdu tako znanih le nekaj običajev, ki se nanašajo na hišne vhode, vrata, prage in samo vstopanje v hišo ... tako tistih, ki so povezani s koledarjem, kot šeg in navad, ki se nanašajo na življenje samih ljudi.273 Vrata so določen simbolni pomen v Verdu sicer imela, vendar se je ta navezoval bolj na materialno kot duhovno zavest človeka. Kdor ima vrata, ima seveda tudi hišo, in bolj kot je bogat, toliko bolj bogata ima tudi vrata. Odpiral jih je, ali pa tudi ne - tistim, ki "so si le kljuke podajah"274. 379. Krona na vratnici Hladnikove hiše. ŠEGE IN NAVADE NA HIŠNIH VHODIH V VERDU Ob posebnih dneh v letu; praznikih družinskih članov, cerkvenih praznikih in slavjih ob različnih kmečkih delih ... so se ljudje z različnimi dejanji, bolj ali manj zavedno priklonili tudi hišnemu vhodu, oltarju že davno pozabljenih božanstev270. Do sredine 20. stoletja je bilo tovrstnega ljudskega izročila nedvomno nekoliko več271, kot ga je ohranjenega dandanes, čeprav je več kot očitno, 380. "Kar se revežu da - se v skrinji ne pozna."275 Stara vera, da beračem ne smeš odkloniti pomoči, saj so to božji poslanci, je znana tudi pri nas276. Še največkrat pa so to verjeli tisti, katerim je samim grozilo uboštvo. Po pripovedovanju domačinov je bil napuh bogatih v Verdu še posebej izrazit. Slika: Maksim Gaspari, Prosjaki (1952). Vir: Mikuž, Stane, 1977: Maksim Gaspari. Mladinska knjiga, Ljubljana, si. 46. ŠEGE ŽIVLJENJSKEGA KROGA so tiste, ki so se izoblikovale ob mejnikih in pomembnih dogodkih v človekovem življenju; ob rojstvu, poroki in smrti. Večinoma so bile povezane z magičnimi, čarovnimi dejanji in obrambnimi - apotro-pejskimi dejanji. Prinašale naj bi srečo, zdravje, blagostanje, varovale pred različnimi neprilika-mi in zlom. Poglavitne prvine so bile nekoč enake v vseh slovenskih pokrajinah277, v Verdu samem pa ni opaznih kakšnih večjih krajevnih posebnosti. Z rojstvom in zgodnjim otroštvom je tako povezana vraža, da se v mraku ne prihaja v hišo, v kateri imajo dojenčka. Ta bi sicer lahko nato zbolel, oziroma bil drugače uročen278. Kakšne magične praktike so se dogajale v hiši, ali celo na vhodu vanjo, če je otrok, ali kdo drug od domačih vseeno zbolel, danes ni več znano. 381. Sonja Leveč iz Verda in Elo Zalar z Vrhnike, junija 1992. leta. Ob porokah se še danes pred vrata ženinove hiše postavlja samostojen mlaj, pred hišo neveste pa s prečno desko povezan par mlajev. Ta starodaven kult zelenja279, ki se izvaja ob začetku novih življenjskih obdobij,280 se pred ženinovo hišo ohranja redkeje, kakor pred hišo neveste, kjer je skoraj obvezen.281 V času poroke je opaziti še en običaj, ki ga na vhodu, bolj za šalo kot zares, ohranjajo mladoporočeni pari; ob prihodu domov nevesto ženin ponese čez prag. Vzroka za to obrambno dejanje, oziroma njegovo izvornost (kult prednikov oz. hišnih varuhov) praktično ne poznajo. Večina jih meni, da dvignejo nevesto zato, da bi jim ne bi ušla. 382. "Lažna nevesta", podtaknjena ženinu"8", v Verdu vsaj v drugi polovici 20. stoletja ni bila več znan običaj. Slika: Maksim Gaspari, Lažna nevesta, 1929. Vir: 1980, Slovensko ljudsko izročilo, str. 161. Ob vsakodnevnih spremembah in splošni modernizaciji bivanja, številna simbolna dejanja mimogrede izginjajo iz naših življenj. Na vhodnih vratih so se tako ob smrti še desetletje nazaj odvijali določeni običaji, oziroma navade. S postavitvijo mrliške vežice ob cerkvi sv. Antona, pa so sredi devetdesetih let pogrebne slovesnosti in rituali v domačih hišah seveda povsem zamrle. Dokler so se ljudje od mrtvih svojcev poslavljali doma, je ob vhodu stal prislonjen križ, ogrnjen s črno tančico, ob njem je gorela sveča. Ob vstopu v hišo se običajno ni pozdravljalo z glasnim "Dober dan", ampak le nemo poki-malo. Krsto je bilo treba na dan pogreba nesti skozi vrata z nogami pokojnika naprej. Še prej je duhovnik (ob cerkvenem pokopu) s praga blagoslovil s kadilom vse navzoče. Navade ob smrti so večinoma apotropejske-ga značaja. Svet mrtvih in živih naj se tedaj dokončno loči, mrtvi naj se ne vrača, ampak v miru počiva v večnosti. Pred neznanimi silami in nevarnostmi se na različne načine in z različnimi dejanji ob smrti in pogrebu zavaruje tako mrtve kot žive. KOLEDARSKE, LETNE ŠEGE so se izoblikovale preko različnih letnih časov, ob posebnih dnevih v letu. So odraz prvinskih predstav arhaičnih družb, agrarnih kultov, ki so poznali številna magična dejanja, obrede in praznike. Prilagojene različnim gospodarskih in družbenim ureditvam so se kasneje prepletle s krščanskimi prvinami.283 Koledarske šege so tako, kakor običaji življenjskega kroga, v Verdu skromno izvajane, brez izrazitejših lokalnih posebnosti. Tudi to so izvorno večinoma obrambna dejanja, kakršna so v podobnih oblikah poznali vedno in povsod po svetu. V številnih se zrcali pradavni kult zelenja, oziroma kult drevesa.284 383. "Rešite se, rešite se!" .. .28:i Tepežkanje je bilo na dan Nedolžnih otrok, 28. decembra, kot običaj pred desetletji znano tudi v Verdu. Kot večina običajev v božično novoletnem času izvira iz starodavnega kulta zelenja; življenjska moč se iz šibe ob udarcu prenaša na človeka. Slika (voščilnica): Maksim Gaspari. S čarno močjo zelenja si je človek od nekdaj pomagal zlasti ob sončnih obratih, ki krojijo letne čase in življenje narave. Z nekaterimi navadami se te davne, prvinske resnice, bolj ali manj zavestno, ohranjajo še danes. Ob poletnem obratu sonca, na kresni večer je pri redkih domovih v Verdu še živa navada - zatikati kresno zelenje286 za vrata in okna, postiljati prage in vežo tik za vhodom s praprotjo.287 Ta navada sicer tudi v preteklosti ni bila preveč razširjena,288 mnogim skoraj neznana.289 Na praproti naj bi na kresno noč prespal Kre-snik290, ali Janez Krstnik, cvetje pa naj bi dom blagoslavljalo in ga varovalo pred vsemogočimi nesrečami291. Ponekod ostanejo šopki suhi, zataknjeni ali obešeni na podboje do naslednjega Kresa. 384. Kresno zelenje na vhodu in oknih Levčeve hiše, Verd 171. Šopek ivanščic je obešen tudi na vrtna vrata. Krasitev notranjosti stanovanj v Verdu je običajnejša v božično novoletnem času. V zadnjem desetletju 20. stoletja pa dodatno krasijo tudi vhode. Na vratnice v začetku decembra obešajo adventne vence292, kite zelenja, ali pa tik ob vhod postavljajo novoletna drevesca293. Na predvečer sv. Treh kraljev je bil pred desetletji v Verdu znan še en običaj, vsaj delno povezan s pradavnim kultom zelenja. Ob kraticah svetih Treh kraljev in tekoči letnici so na podboje vrat nabili tudi križce iz enoletnih šib leske.294 Dimljenje, kurjenje ognjev, škropenje z vodo so, tako kot krašenje z zelenjem magična dejanja, ki naj bi očiščevala človeka in njegov prostor zlih sil.297 Ponekod domači še danes na vse tri svete večere (božič, novo leto, sv. Trije kralji), s praga in z obhodom poslopij, dimijo okolico hiše in gospodarskih poslopij298. Blagoslov hiše z dimom - kadilom je bil v Verdu vsa leta, tudi po drugi svetovni vojni, znan tudi na jutro velikonočne sobote. Dečki so nosili sosedom sveti ogenj300 za pripravljanje velikonočnega žegna, hkrati pa ponavadi še s praga podimili notranjost hiše. Tudi to dimljenje je neke vrste koledovanje, saj se gospodinja prinašalcu svetega ognja vedno nekako oddolži. V€RD Pisanje kratic sv. Treh kraljev na predvečer njihovega praznika295 se zaradi družbenih in političnih sprememb v zadnjem desetletju 20. stoletja kot ritual znova širi med ljudmi. Med kristjani velja napis za enega najbolj uspešnih blagoslovov hiše in družine.296 385. Kita iz umetnega smrečja, prevezana z rdečo pentljo krasi zadnjih nekaj novoletnih praznikov tudi vhod v trgovino KZ Verd. V zadnjem desetletju 20. stoletja pa se je na Silvestrov večer v kraju obudila299 še ena oblika di-mljenja hiš. Odrasli moški hodijo kot koledniki k sosedom voščit srečo in zdravje v novem letu. Petje spremlja kdaj kakšen priročen inštrument (harmonika). Se posebej pa se ustavijo na pragu in z vedrom, polnim tlečega mahu, pokadijo notranjost hiše. 386. Blagoslov hišnih prostorov, med katerim se kadi, moli in kropi, se ob svetih Treh kraljih še danes v marsikaterem domu konča z izpisom začetnic, križev in številk tekočega leta na podboje vhodnih vrat. Slika: Maksim Gaspari (voščilnica) Koledovanje v Verdu ni sicer nikdar doseglo tako visoke organiziranosti in celostne podobe, kot je znana v marsikaterem slovenskem kraju še danes, zametki koledovanja301 pa so bili fragmentarno ob nekaterih praznikih v letu vendarle prisotni.302 Obhodi303 v času Pusta so en redkih obredov, ki jih v Verdu vendarle poznajo. 387. Dima polno jutro velikonočne sobote leta 1991. (Sveti ogenj je k Oblakovim, Verd 86 prinesel sosed Robi Petrovčič). Po pripovedovanju domačinov so v preteklosti kot maškare hodili od vrat do vrat predvsem otroci iz revnejših družin304. Tako so si priprosili nekaj kosov kruha več, kot bi ga imeli sicer. 388. Koledovanja, kakršna so poznali še v začetku 20. stoletja po Notranjskem, v Verdu niso bila pogosta.305 Šele v zadnjem desetletju se pojavlja družaben obred, ki spominja na nekdanje obredne obhode. Slika: Maksim Gaspari (voščilnica) Posebnih mask ni bilo306; v začetku 20. stoletja so se našemili le v stare prevelike obleke, si na glavo poveznili kakšno nenavadno pokrivalo, ali le strgan klobuk, in se z ročnim vozičkom podali skozi vas. Med potjo je tisti, ki je sedel na vozičku, vrtel nekakšno ročko in z njo povzročal hrup.307 V tridesetih letih 20. stoletja, "pod staro Jugoslavijo", maškar skoraj ni bilo. Kdor si je le drznil našemiti se, ga je v šoli natepel katehet, češ da je to poganska navada - da to cigani delajo.308 "Maškeranje" je bilo tako otrokom največkrat prepovedano kar od samih staršev, saj so menili, da se ti tako preveč izpostavljajo.309 V sedemdesetih in osemdesetih letih je bilo kar veliko našemljencev, ki so hodili med sosede; nekateri že na pustno soboto, običajneje pa na nedeljo in torek. Maske so bile različne; izdelane doma, v šoli, ali kupljene plastične krinke. Kostumi so bili manj pomembni, največkrat narejeni doma. 389. Tako je iz Verda odganjala zimo skupina našemljenih otrok leta 1992. Maškare so pri večini ljudi toplo sprejete in obdarjene še danes, ko se vedno redkeje ustavijo pred vrati. (Verd 86, leto 1992). V devetdesetih letih so maškare - kot obiskovalke domov, čedalje redkejše znanilke pomladi. Ob bogati trgovski ponudbi se "odpravijo" (večinoma oblečejo v stilne kostume, nade-nejo maske in lasulje) le še za na razne plese in podobna družabna srečanja, organizirana v različnih gostiščih. Še vedno pa pri večini hiš velja nepisano pravilo - maškaram, ki pridejo pred vrata, je treba ve- dno kaj podariti, sicer si prikličeš nesrečo nad hišo in družino. Na začetku 20. stoletja so podobno kot ob pustu, hodih otroci "po hišah" na Vse svete. Takrat so jih obdarili s prešcami, obrednimi kruhki310, ki so jih posebej zanje napekle gospodinje3". Verjele so, da ni dobro znamenje, če med otroke ne uspejo razdeliti vseh hlebčkov312. V preteklosti so bili znani tudi obhodi parkelj-nov na Miklavžev večer. Našemljenci so rožljali in ropotali od hiše do hiše. Otroci so se jih bali, zato jih v hišo največkrat niso spuščali, sčasoma so se vozili z vozovi in zganjali hrup samo še po ulicah313. Med navadami, ki se ob določenem dnevu v letu še odvijajo pred vrati nekaterih hiš v Verdu, je tudi ropotanje slavljencu na predvečer godu. Običaj je ohranjen iz časov, ko je bilo praznovanje godu pomembnejše od rojstnega dne. S tako imenovanim "ofrehtom", "lafiranjem" ali "ropotivko", naj bi se slavljencu pregnalo uroke in druge nesreče. Ljudje, ki slavijo in praznujejo, 390. Ropotanje je pradavno magično dejanje, ki odganja zle sile. Na predvečer godu, edinega osebnega praznika, ki so ga razen največjih obredij v življenju, še malo nazaj praznovali ljudje, je ropotanje pred vrati slavljenca tako več kot nujno. Pri nekaterih hišah je v Verdu ta navada še vedno živa. Slika: Jurij Šubic, Ofreht, 1891. Vir: 1980, Slovensko ljudsko izročilo, str. 176. naj bi bili namreč še posebej dovzetni za razne neprilike. Ropotanje se izvaja z različnimi predmeti in na različne načine; s pokrovkami, ploskanjem, inštrumenti... preneha pa, ko se med vrati pokaže praznovalec in obiskovalce povabi naprej. V letu so tudi dnevi, ko vsaj nekoč ni bilo zgledno zapuščati doma in obiskovati sosedov. Tega so se držali na Božič in Veliko noč. Kdor je na tako velike dneve trkal na tuja vrata, mu je bilo zagroženo s "šivom v rit"314, ali pa z na hrbet navezanim rešetom ali reto315. OSTALA "VEROVANJA IN UVERE"316 NA HIŠNIH VHODIH VERDA Poleg že opisanih običajev, ki so danes le skromni prežitki nekdanjih magičnih obredov, se na hišne vhode Verda navezuje še nekaj navad, predstav in verovanj. Čeprav jih ni veliko in jim ljudje ne pripisujejo večjega pomena, se v njih vseeno zrcali staro spoštovanje hišnega praga. Nad, ob vrata, ali na same vratnice je pri nekaterih hišah obešen priljubljen amulet za srečo -konjska podkev317. Njena čarnost je sicer splošno znana318, danes pa ob moderniziranem načinu kmetovanja marsikje predstavlja le še dekorativen star predmet. Podkve so precejkrat obešene tudi ob vhode v gospodarska poslopja in hleve. Sem so v preteklosti obešali magično zelenje in druge predmete prav tako skrbno, kot na vrata stanovanjskih hiš. Za zdravje prašičev so obešali na vrata svinjakov v Verdu veje habata (Sambucus ebulus)319. Ob ohranjenih zarotitvah iz bližnjih vasi320, je mogoče sklepati, da so se sorodni obredi dogajali tudi na vhodih v hiše Verda. Tudi maček naj bi, podobno kot nekatere vrste zelenja in določeni predmeti, varoval hišo in dom pred temnimi silami in raznovrstnimi uroki321. V Verdu menijo, da se maček, za razliko od psa, drži hišnih vrat, ne ljudi, ki bivajo za njimi. Prav za Verd pa je veljalo, da je dober tisti maček, ki pride skozi vrata naravnost v kuhinjo in se v sobo še prikaže ne; na to, da so mu postregli v kuhinji, so bili še posebej pazljivi322. Mački, pa tudi psi so v kraju splošno priljubljeni varuhi hiš. Morda je tudi zato precej pogosto uporabljano karajoče opozorilo "A imaš rep!?" za tiste, ki za seboj ne zapirajo vrat. A 391. Maček lahko pobegne s praga hitreje kot opečni s strehe. Maček na Furlanovi strehi, Verd 130 že desetletja nadzoruje tako cel vrhniški kot. V okolici Vrhnike je opečni maček na slemenu, ob petelinu, zelo priljubljen okras strešnih slemen in varuh hiš.323 Dodatno označevanje, opremljanje in krašenje bivališč in samega vhoda ima izvor tako v duhovnem, kot družbenem odzivu človeka na naravo, konkretno življenje, okolje, verske predstave. .. in navsezadnje na samega sebe. Za mitološko dojemanje vhoda in vrat v kraju pa vsaj v obravnavanem obdobju ni bilo ne časa, ne prostora. Vsi anketiranci menijo, da "je Verd od nekdaj zadrt, tog, pust, preresen ..." in da je bila taka vedno tudi večina ljudi. Življenjski pogoji, ki so prevladovali v kraju, so tako kot vedno in povsod, pustili svoj pečat na vseh sestavinah življenja - tudi na vratih. IZDELOVALCI VRAT Kljub temu, da je izpred leta 1945 v Verdu kar precej ohranjenih vrat, skoraj ni več znano, kdo in kje jih je izdelal, prav tako ne, ali so bile kovane mreže delane po naročilu, ali jih je bilo mogoče kupiti že kot končane izdelke. Pozabljena so tudi imena kamnosekov ali kamnoseških delavnic. Vrata so izdelovali praviloma največkrat domačini - mizarji, tesarji in rezbarji. Največ ohranjenih izdelkov je izpod rok in orodja mizarskih mojstrov, zato so vrata enostavnih oblik in dokaj skromno krašena. Domiselnost pri oblikovanju vrat je s časom in razvojem tehnologije občutno usihala, tako daje mogoče že iz same likovne podobe določiti približen čas nastanka. Med danes znanimi izdelovalci vrat so Jože Molk - "Antončetov" (1909 -1975), Karel Kržič - "Mi-govc", Anton Dobrovoljc st. in mL. Največ vrat pa je delo Jožefa Riharja (med drugim je izdelal vrata Hladnikove - "Štefinove" hiše, pa Znidaršičeva, Furlanova - "Markocova" vrata...) Mojster Jožef Rihar se je rodil 6. marca 1864 na Mirkah št. 22. "Deset let star se je s svojimi starši preselil v Verd št. 77 (danes 121) v novo zgrajeno hišo iz kamna in cestnega peska. Živel je v zelo skromnih razmerah, ker ni bilo zaslužka. Mizarja sta bila tudi njegov oče in brat. Najprej je mizaril pri očetu, od 13. do 15. leta, nato pa je odšel k bratu Janezu v Logatec. Kot samouk, brez vsake vajeniške dobe je izdeloval zlasti okna in vrata, pa tudi omare, postelje, stole, klopi. Po svoji zamisli je zelo rad delal razne okraske, zlasti za vhodna vrata. Tudi omare in postelje so bile večinoma krašene z raznimi ornamenti. Zadnja leta je delal tudi panje, krste in delovne mize ("ponk, virštat"), za dom pa tudi vozove in kripe. 392. Mizarski mojster Jožef Rihar (1864 - 1948). Vir: Lojzka Rihar iz Verda. Mizarske delavnice ni imel - ustvarjal je kar v "hiši". Vse je ročno izrezoval z raznimi dleti. Tudi načrte je izdelal sam - na furnir ali papir. Izdelki so bili tako iz trdega, kot mehkega lesa. Zunanja vrata so bila največkrat iz trdega lesa - hrasta, ki ga je težko obdelovati. Za lepljenje je uporabljal vroč klej, katerega je znal menda (po pripovedovanju "Jernejovcovega" Vinkota) tudi dobro skuhati. Pri deluje bil zelo natančen, kar so radi povedali možje iz tistih časov. Zelo rad je mizaril in rezbaril in se veselil vsakega izdelka posebej. Njegova dela so bila zelo cenjena. Zaslužil pa je zelo malo, ker je bil preveč sočuten z manj premožnimi ljudmi. Račune je zelo težko izstavljal; okovje je bilo zelo drago in je raje nižal ceno svojega dela. Delal je zlasti v domačem kraju Verdu. Umrl je 19. decembra 1948."324 Najstarejša znana kovačnica v Verdu je bila v eni od Maroltovih hiš, kjer se je še dolgo reklo "p'r Kouvačk". Stene nekdanje kovačnice so danes kletni prostori stanovanjske hiše Vincetič - Rihar. Kovač Anton Tomšič je verjetno skoval večino mrež za vhodna vrata325. Kje se je izučil svoje obrti, danes ni več znano. Leta 1892 je kovačnico razširil in nadzidal.326 "Veljal je za naprednega kovača, ki se je ukvarjal predvsem s strojnim kovaštvom. Izdeloval je gnojnične sode, "štirne" (vodne črpalke), "ge-pelne" (mlatilnice), vozove, pa razne vrste kmetijskega orodja; okopalnike, osipalnike, pluge. Ukvarjal seje tudi z umetelnim kovaštvom; skoval je ograjo nekdanjega mostu proti Lošci. V kovačnici je imel parni stroj, preko pogonskih gred - "transmisij" pa nanj priključene razne stroje; vrtalni stroj -"bormašino", stružnico - "drajponk", vzmetno kladivo - "federhamer", katerega so imenovali kar "nore", pa tudi mlin za sadje in sadno stiskalnico - "prešo". Med njegovimi učenci so bili tudi Anton Oblak st., Matevž Dobrovoljc, Petrič s Podgore, Jože Furlan - "Markocov"... Umrl je leta 1949, kolone kovačnice pa so bile zazidane okrog leta 1960. Od orodja je ohranjen še "ambus" - nakovalo, nekaj ga hranijo v kovačnici Tehniškega muzeja v Bistri, večina pa je šla v staro železo. "327 V mojstrovi zapuščini je bilo tudi precej načrtov, katalogov z različnimi izdelki, ki pa niso ohranjeni. 393. Mojster Anton Tomšič, s pomočnikom, petnajstletnim Pavlom Ogrinom. Slika je nastala leta 1935, ko je bil kot najstarejši naročnik - "Kovač iz Verda", objavljen v časopisu Bogoljub. Vir: Franc Ogrin iz Verda. POVZETEK Naravne danosti kraja Verda, so od nekdaj omogočale dokaj ugodno bivanje, hkrati pa pogojevale, tako način poselitve, kot obliko bivališč. Uravnoteženo razmerje med prostorom in ljudmi, ki v njem bivajo in ga koristijo, se je začelo rušiti v začetku 20. stoletja, ko se je v samo naselje začela z roba vasi širiti lesna industrija. Niti naravnih, niti skozi stoletja ustvarjenih danosti in zakonitosti prostora pa niso upoštevali tudi načrtovalci nove avtoceste, ki je z viaduktom konec 60. let grobo posegla v samo jedro naselja. Razvoj obstoječih domačij, kottudi novogradnje, so primarno organizacijo naselja upoštevale vse do prvih desetletij 20. stoletja. Stanovanjske stavbe tega časa so bile skoraj praviloma zasnovane na tlorisu osrednjeslovenske kmečke hiše. Po prvi svetovni vojni so se pojavili prototipi enodružinskih hiš, s katerimi so kasneje - po letu 1945, zapolnili nova t. i. delavska naselja, pa tudi nepozidane prostore med starimi domačijami v središču vasi. Tako je danes jedro vasi gosto pozidano in razširjeno na zakrasela pobočja in klance, do bregov Ljubljanice in Ljubije. Zazidava je strnjena tudi Podgoro; hiše stoje na obeh straneh ceste, tako v strmem bregu, kot tudi na robu nekdanjih polj. Janezova vas pa je planirano pozidana s tipskimi enodružinskimi in vrstnimi hišami. Mesto vhoda v stavbe je v vseh obdobjih odvisno od orientacije in organizacije stanovanjske hiše ter razporeditve celotnega posestva, ta pa seveda od parcelne razdelitve in oblike terena. V najstarejšem delu vasi je zazidava strnjena, hiše so na vzporednih trakastih parcelah postavljene - ena za drugo - ob cesto s krajšo, stransko fasado. Vhod je tu en sam, z dvorišča, kamor je obrnjena tudi glavna, vzdolžna fasada. Zadnja fasada je že na meji s sosedovim svetom. Hiše, postavljene kasneje, so ob cesti z glavno, vzdolžno fasado. Tu sta vhoda praviloma dva, sprednji glavni in zadnji dvoriščni. Vrata so pri obeh tipih vhoda večinoma v sredinski osi fasade, tako pri pritličnih kot nadstropnih hišah. V tridesetih letih 20. stoletja glavni vhod izgubi funkcionalni pomen in je (pri redkih stavbah) zidan le še kot likovna prvina. Sicer pa vodi v novo zidane hiše zdaj ponavadi le en vhod, zaprt z enim vratnim krilom. Vratnice so bile namreč do prvih desetletij 20. stoletja praviloma dvojne, v paru. Eno vratno krilo je zapiralo le skromnejše hiše. Po letu 1945 večina novogradenj umika vhod na stranske ali zadnjo fasado. Tudi pri starih hišah, ki imajo dvojne vhode, glavnega s ceste skoraj ne uporabljajo več. Precej jih popolnoma zazidajo, ali nadomestijo z okensko odprtino. Tako kot se spreminja način življenja in se pojavlja čedalje večja želja po zasebnosti, se vase zapirajo tudi hiše. Tudi oblikovanje, likovni izraz posameznih delov vhoda (lesena vratna krila, kamniti vhodni portali, kovani deli) odražajo zahteve in pogoje določenega časa. Bogati veleposestniki so pri obnovah in novogradnjah sicer prinašali v kraj nova likovna merila in tehnološka znanja, ki so jih poskušali posnemati tudi ostali. Tako so, recimo, prvine klasicistične meščanske arhitekture opazne tako na bogateje rezljanih vratih premožnih kmetov, kot na enostavneje izdelanih vratnicah skromnejših hiš iz druge polovice 19. stoletja. Vsi izdelki pa še danes neposredno odražajo splošen značaj kraja in ljudi, ki živijo v njem. Tudi omenjeni likovni vzori, ki so na ohranjenih vratnicah pretežno zastopani, so na vseh socialnih nivojih posnemani togo in z nekakšnim zadržkom. Na vratih Verda je opazno tudi, da jih niso izdelovali rezbarji, ampak v glavnem mizarji. Na detajle je tako v veliki meri vplivala tudi tehnologija izdelave in samo orodje obrtnikov. V obravnavanem času so se na vhodih razvijala le redka obredja in rituali, kakršna so sicer bogato zastopana v ljudskem izročilu drugih slovenskih pokrajin. Tudi motivi, ki se pojavljajo na vratih, za ljudi danes nimajo večjega sporočilnega pomena, pač pa so verjetno že naročeni in oblikovani kot dekor. Lahko so naročeni, ali pa tudi vnaprej ponujeni. Vhodi in vrata v Verdu so imela predvsem statusni simbol. Pomembno je bilo - sploh imeti jih. In tisti, ki so zapirali za seboj svoja, ne najeta vrata, so se še nadalje razlikovali - ali je to eno krilo, ali sta vratnici v paru ... - jih obkroža kamnit, ali le zidan, morda celo lesen portal.... Kraj je, v primerjavi z večino ostalega slovenskega prostora, prevela kapitalistična miselnost precej zgodaj. Od drugod priseljeni tovarniški delavci so bili vse številčnejši. Nove tehnologije in industrijski dosežki so korenito spremenili način življenja vsem, tudi kmetom, ki so se sprva verjetno tradicionalno distancirali od novega in tujega. Socialna in družbena razslojenost in medsebojna odtujenost posameznih družbenih plasti je bila v Verdu zaradi industrializacije toliko bolj večja in izrazitejša kot v ostalih vaseh v okolici Vrhnike. Vse to je bil pogoj za nekako racionalen, asketski odnos do življenja in vsega ustvarjenega, predvsem pa do tradicije in izročila preteklosti. Statusno merilo je večinoma obveljalo tudi pri ohranjanju starih oblik in vsebin življenja , ki bi na vprašanja, zastavljena v tem delu, poznalo enostaven odgovor: stara vrata so znamenje revščine, večina običajev pred vrati pa je eno navadno "fehtanje". Sestavine kulturnega prostora pač na vseh "mikro" ravneh bolj ali manj očitno sledijo "makro" pogojem, ki jih nudita določen prostor in čas. Razpoznavnost je bila nekoč ena največjih kvalitet obravnavanega prostora. Na njej je slonel razvoj kraja in jo dograjeval do tedaj, ko so zahteve do prostora postale pretirane. Gospodarske in tehnološke spremembe, ki jih dalje prinaša čas, pa bodo verjetno nudile še manj priložnosti, da bi tradicionalne oblike povezali z novimi funkcijami in vsebino. 25. novembra 2005 - "Sveta Kata, sneg za vrata!" INFORMATORJI: Albreht Rozalija, roj. 1930. leta, Verd 258. Babič Jože, roj. 1952. leta, Janezova c. 3, Verd. Cunder Matjaž, roj. 1957. leta, Verd 54. Cunder Štefka, roj. Debevec 1931. leta, Verd 54. Drašler Majda, roj. Furlan 1930. leta, Verd 37. Furlan Franc, 1910 - 2004 Furlan Ivanka, roj. Markelj, 1914 - 2000. Gorišek Justa, roj. Petrovčič, Verd 25. Hladnik Gabrijel, roj. 1956. leta, Verd 20. Jereb Ljudmila, roj. Oražem, 1923 - 2004. Kotnik Ana, roj. Razdrih, 1919 - 2005. Leveč Ivanka, roj. 1917. leta, Verd 177. Leveč Janez, roj. 1931, Verd 212. Logar Vincenc, roj. 1947. leta, Verd 182. Markelj Marija, roj. Hren 1930. leta, Verd 118. Milčinski Matija, roj. 1945. leta, Verd 200. Novak Angela, roj. Grm 1920. leta, Janezova c. 3., Verd. Novak Jože, roj. 1939. leta, Verd 243. Novak Ivan, 1911 - 1999. Oblak Anton, 1901 - 1991. Oblak Anton, roj. 1934. leta, Verd 86. Oblak Katja, roj. Kotnik 1946. leta, Verd 86. Oblak Japelj Nataša, roj. 1969. leta, Verd 86. Oblak Katarina, roj. 1972. leta, Verd 86. Oblak Roza, roj. Pšenica, 1906 - 1983. Oblak Čarni Marija, roj. 1932. leta, Brdnikova 34 a, Ljubljana. Ogrin Franc, roj. 1933. leta, Verd 161. Opeka Marjanca, roj. Zakelj 1926. leta, Verd 190. Petrič Anton, 1928 - 2004 Pišek Marija, roj. Drašler 1930. leta, Verd 153. Pleško Lojzka, roj. 1926. leta, Verd 84. Prelec Anica, roj. 1920. leta, Janezova c. 4, Verd. Rihar Majda, roj. Petrič 1944. leta, Verd 24. Rihar Lojzka, roj. 1925. leta, Verd 121. Rosenvvirth Marička, roj. 1935. leta, Kotnikova c. 15, Verd. Šemrl Zvonimir, roj. 1930, Sinja Gorica 31 Škof Dana, roj. 1924. leta, Verd 167. Telban Franc, 1935 - 2001 Turk Anica, 1932-2003 Turk Ana, roj. 1927. leta, Sternenova c. 7, Verd. Turk Jožef, roj. 1925. leta, Sternenova c. 7, Verd. Turšič Ivanka, roj. 1928. leta, Verd 163. Vincetič Amalija, roj. 1919. leta, Verd 24. Zrinski Milena, roj. Lah 1929. leta, Verd 259. Zakelj Avgust, 1920 - 1997. Žakelj Francka, roj. Treven 1925. leta, Verd 212. Žirovnik Urban, roj. 1928. leta, Verd 16. Žitko Alojz, roj. 1924. leta, Verd 15. Žnidaršič Marjan, 1929 - 2005, OPOMBE: 1 Habič, Peter, 1962: Vrhnika, Geografska monografija manjšega mesta, str. 7-12. 2 Horvat, Jana, 1990: Nauportus, SAZU, Ljubljana, str. 35. 3 V rimskemu naselju pod današnjo Vrhniko - Nauportusu in okolici, so častili več lokalnih božanstev. Našli so tempelj boginje (vode, ravnine, močvirja) Aequorne, ob izvirih Bistre naj bi stalo Neptunovo svetišče s portikom, med božanstvi Ljubljanice pa naj bi bil tudi Laburus. 4 Spomladi leta 2002 so bili med čiščenjem drenažnih jarkov na Starih gmajnah pod Podgoro najdeni ostanki lesenega kolesa (jesen, premer 72 cm) s pripadajočo osjo (hrast, 124 cm), katerega nastanek je skupina arheologov z ZRC SAZU pod vodstvom dr. Antona Veluščka postavila v čas med 3350 in 3100 pr. n. št. - najstarejše datirano leseno kolo na svetu! Ostanki voza so shranjeni v Mestnem muzeju v Ljubljani. 5 Ledinsko ime v franciscejskem katastru. 6 Horvat 1990, str. 81,82,302. 7 Na to mesto bi bil lahko prenesen že v antičnem času (morda z nekropole Nauportusa), lahko da so ga hoteli prepeljati v Bistro ob gradnji kartuzije... vprašanje je tudi, če so ga ob gradnji hiše leta 1827 izkopali iz tal, ali morda prinesli od drugod... vsekakor - več kot sto let je zatrep nagrobnika hiši Verd 164 služil kot ogelni odbijač. Danes je shranjen v ostankih malega križnega hodnika kartuzije v Bistri. 8 Ledinsko ime spominja na ostanke gradbene konstrukcije - začetka vzhodnega dela obrambnega zidu Claustra Alpium Iuliarum, ki je zapiral prehode med Logaško planoto in Ljubljanskim barjem. Zgrajen je bil v drugi polovici 4. stol., ko je življenje v Nauportusu in okolici začelo počasi zamirati. 9 1996: Slovenija na vojaškem zemljevidu 1763 - 1787, Opisi in karte, 2. zvezek, sekcija 189, SAZU, Arhiv R. Slovenije, Ljubljana. 10 1996, Slovenija na vojaškem zemljevidu 1763 - 1787, str. 2 in 3. 11 Ogrin Rafael, 1996: Vrhniški mitničarji. Vrhniški razgledi I. Vrhniško muzejsko društvo, Vrhnika, str. 167. 12 isti: Nekdanji Vrhničani., str. 183. 13 Oblak, Nataša, 1998: Prenova Kotnik - Lenarčičevega posestva v Verdu pri Vrhniki, diplomsko delo na Fakulteti za arhitekturo, Ljubljana. 14 Horvat 1990, str. 137. 15 Tavriski so živeli v osrednji in vzhodni Sloveniji ter na severozahodu Hrvaške v stalnem boju z drugima dvema keltskima plemenoma - Karni in Japodi. 16 Takrat so rimska ozemlja osvajala plemena Alamanov in Jutungov. 17 Ajdovski zid - Claustra Alpium Iuliarum je bil zgrajen od Verda do Špiklja nad Zaplano konec 4. ali v začetku 5. stoletja. Kamnit, z malto vezan, 1,20 m širok. 18 Zadnikar, Marijan, 1972: Srednjeveška arhitektura kartuzijanov in slovenske kartuzije, SAZU, Ljubljana, str. 289. 19 Mlinarič, Jože, 1996: Kartuzija Bistra od 1255 do 1782. Vrhniški razgledi. 20 21 22 23 24 25 26 27 28 29 30 31 32 33 34 isti, str. 179 po pripovedovanju Ivanke Leveč, rojene 1917. leta. po pripovedovanju Marjana Žnidaršiča, rojenega 1929. leta. po pripovedovanju Urbana Žirovnika, rojenega 1928. leta: "Znano je, da so se veliki kmetje v Verdu od nekdaj nosili gosposko. Ob petkih in svetkih so imeli zgloncane škornje in bili pražnje oblečeni in le redko jih je bilo videti delati..." Oblak N. 1998, si. 103. po pripovedovanju Avgusta Žaklja, 1920 - 1997: "... pod gosto raščenimi smrekami pod Petričkovim vrtom, pred Ilovškim klancem pa je bil prostor, kjer so redno taborili Romi." Habič 1962, str. 57. Habič 1962, str. 63. Velušček, Anton, 1997: Metodologija naselbinskih raziskovanj na barjanskih tleh. Magistrska naloga, Oddelek za arheologijo, Filozofska fakulteta, Univerza v Ljubljani, str.26. Harej, Zorko, 1986: Kultura kolišč na Ljubljanskem barju. Partizanska knjiga, Ljubljana, str. 119. vsaka stavba posebej. Prav tako je zadnja leta ovržena Velušček, Anton, 2005: Dediščina ostrorogega jelena. Razstava ob 130. obletnici odkritja kolišč na Ljubljanskem barju. Cankarjev dom Vrhnika. Karlovšek, Jože, 1939: Slovenski domovi. Klein mayr & Bamberg, Ljubljana, str.18 in 19. Gradbene tehnike, s katerimi so oblikovali arhitekturo, se verjetno niso razlikovale od ostalih sodobnih na Slovenskem. Plodne ravnice ob Ljubiji in Ljubljanici so bile več kot ugodne za kmetovanje s plugom in ralom, bližnje vzpetine pa ravno prav odmaknjene za varno naselitev. Ložar, Rajko, 1944: Kmečki dom in kmečka hiša, Narodopisje Slovencev I., Ljubljana: "Med najstarejše omembe kmečke hiše v vzhodnih Alpah sodi ustanovitvena listina kremsmunsterskega samostana iz leta 777., izdana od bavarskega vojvode Tasila, s katero je le ta dodelil samostanu županijo po bližnjih gozdovih naseljenih Slovencev in katerih prvo delo je bilo postaviti 40 lesenih hišic, ki so jih prinesli iz drugih krajev, najbrž iz svojega prejšnjega domovališča." Braudel, Fernand, 1988: Strukture vsakdanjega življenja: mogoče in nemogoče. Materialna civiliziacija, ekonomija in kapitalizem XV. - XVIII. stoletje, II., str. 14: "Na Poljskem, kjer so gozdovi, tako kot v okolici Moskve, neznanske dušeče gmote, si kmet za hišo podre nekaj smrek, odvleče debla, jih razcepi po dolžini na dvoje in položi na štiri velike kamne, razporejene v štirih kotih pravokotnika, ki so mu za temelj, pri čemer se potrudi in debla obrne navznoter; na koncih jih obreže, tako, da jih v vogalih prekriža in ni med njimi prevelike špranje; tako postavi nekakšno kletko, šest čevljev visoko in dvanajst čevljev dolgo, v kateri pusti dvoje odprtin, eno, približno čevelj veliko, za svetlobo, drugo, štiri ali pet čevljev veliko, za ljudi; okno zapirajo dve ali tri plošče iz stekla ali naoljenega papirja. Iz enega od vogalov (op. T.O.: iz vsakega vogala posebej) na podstavku se vzdigujejo štiri palice in sestavljajo sleme prirezane piramide, prepleteno s šibjem, premazanim z ilovico, ki jo bo uporabljal kot dimnik, ki naj odvaja dim z ognjišča v notranjosti. Vse to opravi s pomočjo enega samega orodja - sekire." 35 Baš 1984, str. 24: Za izvajanje protipožarnih redov je praviloma skrbela fevdalna zemljiška gospoščina in soseska. Od zakupnih podložnikov so zahtevali proti odvzemu posestva redno vzdrževanje stavb. 36 po Zadnikar 1972 : Prvi veliki požar je opustošil samostan leta 1364,1382. pa je kartuzija popolnoma pogorela. Tako so na novo postavili tudi veliki hodnik s celicami, 1402. leta pa je bil samostan znova posvečen. 1426. leta je Friderik Celjski dal pozidati v velikem križnem hodniku tri celice in v cerkvi emporo... V 17. stoletju so cel samostan predelali v bogato renesančno stavbo. 37 Zadnikar 1972, str. 300. 38 Valvasor, Janez Vajkard, 1689 Nurnberg, 1987 (ponatis); Slava vojvodine Kranjske. Mladinska knjiga, Ljubljana, str. 120. isti, str. 240 in 241. Po pripovedovanju Urbana Žirovnika... po pripovedovanju Marjana Žnidaršiča pa je bila postavljena kot stavba "Mik'lčeve" domačije tako blizu današnje "Jernejovcove" (na sliki takoj za kaščo) zato, da bi si soseda nagajala med seboj. Karlovšek 1939, str. 28. po Baš 1984, str. 24: Protipožarni red se je v mestih zaostril po vsakem večjem požaru. V Ljubljani je mestni svet tako ukazal gradnjo novih stavb iz kamenja ali opeke že po potresu 1511. in požaru 1524. leta. Po vaseh so skrbeli za zidane stavbe gozdni redi. Zidane hiše so počasi in vztrajno nadomeščale stare dimnice tudi pod splošnim vplivom prosvetljenstva, finančne pomoči dežel za izboljšanje stavb in preverjanja izvajanja predpisov, isti, str. 8. isti., str. 25. po Baš 1984, str. 26: Fevdalizem je z načrtno kolonizacijo strnil rodbinska bivališča v tipizirane obcestne vasi z določeno razdelitvijo zemlje in lokacijo posameznih poslopij. Take so bile razbite gručaste vasi in zaselki staroslovanskih velikih družin. Melik, Anton, 1933: Kmetska naselja na Slovenskem. Geografski vestnik št. 1-4, Geografsko društvo, Ljubljana, str. 154. Ložar 1944, str. 62:... "Stegnjeni dom je pretežno posest siromašnejših kmetov, zlasti kočarjev... Vurnik je glede stegnjenih domov v visokem gorovju ugotovil, da so posledica klimatičnih razmer, zlasti obilice padavin... Za vzhodno Gorenjsko je Ilešič ugotovil, da je stegnjeni dom značilnejši za one kmetije, ki imajo zemljišča razdeljena na delce ali na razkosane proge..." Stegnjeni domovi, ki so nastajali v Verdu od druge polovice 19. stoletja dalje, niso posledica nobenega od teh opisanih možnih vzrokov, saj so bile to kmetije s 39 40 41 42 43 44 45 46 47 stabilnim gospodarstvom, podnebje s povprečnimi količinami padavin in parcele različnih oblik. 48 Zgodovinski arhiv Ljubljana, Občina Vrhnika, Gradbene zadeve 1867 - 1945, VRH 2,004 - 2. 49 Najstarejša ohranjena je prošnja za nadzidavo 1. nadstropja in podaljšanje hiše Josipa Dormiša (danes Piškova hiša), pisana v nemškem jeziku. Leta 1873 je Jakob Sternen na županstvo naslovil v slovenščini! sledečo prošnjo: " Slavno žipanstvo! Jas sem od posestnice Jere Molk iz Verda h. st 19 skoz kupna pogodbo 4 Julija 1872 od parcele stv 1744 en kos od 3 Vt sezna široko ino 5 sežnov dolgosti kupil in hočem na temo zemljišču eno bajto narediti, tajista bode i zidina kuhenja velbana, dimnik ven speljani ino z opekom pokriti. Nar bližnji sosedje so: Gašper Maček, Jakob Ogrin ino Jakob Petrič. Prosem naj se od županstva kaj hitro ta svet ogleda, ker nemam praviga štanovalša ino potem dovoluje, da smem hišo postaviti. Verd 10. Marca 1873 Jakob Sternen" (prepis je znakovno točen) 50 ZALJ, t.e.2, a.e. 281 (Anton Hren 1899) 51 ZALj,t.e. 7, a.e. 731. 52 ZALj, t.e. 13, a.e. 1470. Zastopnik cestnega odbora "sicer zahteva, da se ugodi stavbnemu zakonu vojvodine Kranjske z 1. 1875, st. 67 - da naj se stavbena črta proti hlevu Karol Jelovška nazaj pomakne za Vi m. Ker pa so sosedje in prebivalci vasi Verd zadovoljni, da ostane stavbena črta tako kot je do sedaj, odstopi zastopnik krajnega cestnega odbora od svoje zahteve in privoli konečno v to, da prošnjik Jakob Žitko odstopi svet od ogla sedanje hiše do ogla prizidka kojega bo podrl - javnemu prometu brez da bi za to zahteval od cestnega odbora kako odškodnino." 53 ZALj, t.e. 8, a.e. 916 54 ZALj, t.e. 6, a.e. 667 55 ZALj, t.e. 8, a.e. 952: Leta 1940 gradbeno dovoljenje Mariji Pajsar vsebuje dopolnilo, da "se bo v slučaju rekonstrukcije cesta širila na nasproti ležeče parcele." 56 ZALj, t.e. 1, a.e. 41:1935. leta dobi Matevž Brenčič ob postavitvi "zasilne lesene barake" natančna navodila: "Tla morajo biti najmanj 40 cm nad zunanjim nivojem. Vse podlage med betonom in lesom morajo biti dobro horizontalno izolirane z asfaltno lepenko. Ob krušni peči in štedilniku mora biti zid iz opeke, dimnik mora biti zidan in se ne sme naslanjati na nobeno leseno konstrukcijo. Okna ne smejo biti prav majhna. Stranišče morate napraviti koncem hiše, da ne bo vidno s ceste. Greznica mora biti cementirana in pokrita." 57 ZALj, t.e. 7, a.e. 742: Tako ima Janez Merlak ob načrtih hiše leta 1901 uradni pripis mejaša Jelovška, da "nima nobenih zadržkov proti stavbi, samo da se odločno prepove, da bi kokoši J.M. hodile po njegovi parceli št. 1251/1 in bo vsako kokoš, kojo bo dobil na tej parceli - ubil." 58 ZALj, t.e. 1, a.e. 123: Matevž Dobrovoljc leta 1935 tako razlaga: "Ker so mu razni posestniki les darovali in speljali zastonj, isto tako kamenje in njega vožnja ter vožnja opeke in bo vsa kovaška in ključavničarska dela sam naredu, je proračun zato tudi nižji." 59 ZALj, t.e. 3, a.e. 281: Antonu Hren je bilo v stavbnem dovoljenju županstva leta 1899 dodano, da "z dokončanjem stavbe prevzame vse dolžnosti, katere pripadejo na vsako hišo; t.j. ponočno stražo, občinsko tlako, prenočevanje vojakov i dr.." 60 Po Ložar 1944, str. 68: Osrednje - slovenska hiša obsega dolenjsko hišo, hišo v Ljubljanski kotlini, hišo v okolici Prezida in Čabra, hišo na Pivki, ter hišo v Celovški kotlini. Njena največja značilnost je prehodni značaj elementov, ki jo sestavljajo, in ki tvorijo prehode na vse strani. Osnovo talnega načrta tvori alpska hiša. 61 Ložar 1944, str. 81: "Na robovih najbližje ljubljanske okolice je pogosta hiša z zidanim stopniščem, bodisi navadnim, bodisi dvojnim... Osnovo temu tipu tvori pač vrhhlevna hiša s svojim razvitim stopniščnim sistemom..." Avtor navaja primer in sliko, opremljeno s podnapisom: Hiša z lopo in stopniščem, Pokojišče. Na fotografiji pa je v resnici "Mik'lčeva" kašča v Verdu. 62 Po pripovedovanju Ivanke Leveč. 63 - po podatkih shranjenih v ZALj. Glede na letnico, izklesano na portal, pa bi bila edina povojna novogradnja lahko leta 1923 Grudnova, danes Lahova hiša (v arhivu je shranjena le dokumentacija predelave stavbe iz leta 1931). 64 Po pripovedovanju Štefke Cunder so hišo potem prvič prezidali leta 1942 in poševno steno zamaknjenega vhoda nadomestili s pravokotno. 65 Po pripovedovanju Majde Drašler in Marjana Žnidaršiča. 66 Arhiv republike Slovenije, Zemljiška knjiga št. 2 - Gospostvo Bistra za kraje Verd in Bevke, okraj okrajnega sodišča Vrhnika; Glavna Knjiga (do leta 1850), str. 25. (po N. Oblak 1998). 67 Po pripovedovanju Jožeta Novaka. 68 ZALj, t.e. 3, a.e. 461. 69 Občina Vrhnika, Zemljiška knjiga. 70 ZALj, t.e.7, a.e. 742. 71 Občina Vrhnika, Zemljiška knjiga. 72 Po pripovedovanju Ivanke Leveč. 73 Po pripovedovanju Vincenca Logarja. 74 ZALj, t.e. 6, a.e: 663. 75 Po pripovedovanju Ivanke Leveč. 76 Po pripovedovanju Ivanke Leveč je domače ime družine staro več sto let in so ga prinesli s seboj iz Bistre, kjer so se nekoč preživljali v okviru bistriške kartuzije kot "ceglarji". Enakega izvora naj bi bila še nekatera domača imena v Verdu - "Čovnar", "(V)Ratar"... 77 ZALj, t.e. 1, a.e. 119 in 122. 78 leta 2000 so celo fasado prebarvali z belo barvo. 79 ZALj, t.e. 8, a.e. 847. 80 Na franciscejskem katastru iz leta 1823 je še ni, na reambuliranem leta 1882 pa je na tem mestu že vrisana zidana hiša. 81 ARS, Reambulančni kataster 82 Po pripovedovanju Marjana Žnidaršiča se je tedaj po poroki vdove po Jakobu Japlju (Jakaše) in vdovca Matevža Stražišarja (Hren) le ta s svojimi otroki preselil iz hiše ob Ljubljanici na nevestin dom. Starša novonastale družine sta po pripovedovanju ene od pravnukinj - Ivanke Turšič, v hecu večkrat vzkliknila: "Tvoji in moji otroci najine otroke tepejo!" 83 ZALj, t.e. 11, a.e. 1214. 84 ZALj, t.e. 11, a.e. 1213. 85 ZALj, t.e. 12, a.e. 1347. 86 Po pripovedovanju Ivanke Turšič. 87 ZALj, t.e.12, a.e. 1294. 88 Na franciscejskem katastru leta 1823 je vrisana stavba na mestu današnjega gospodarskega poslopja domačije. Na prostoru ob cesti je vrisana pozidava šele na reambuliranem katastru iz leta 1882. 89 ZALj, t.e 2, a.e. 141. 90 Občina Vrhnika, Zemljiška knjiga. 91 po pripovedovanju Marije Pišek. 92 Spomladi 2005. leta so vratnice odstranili in zazidali vhodno odprtino. 93 Na franciscejskem katastru leta 1823 je na tem prostoru že vrisana velika zidana stavba, poleg nje gospodarsko poslopje. Na reambuliranem katastru leta 1882 pa sta domačiji dograjena tudi skedenj in kašča, na mestu katerih je leta 1901 postavil nov hlev Jakob Žitko. (En del stebra, kije podpiral vhodno arkado kašče, je shranjen prosto stoječ v Jerebovem zelenjadnem vrtu, drugi del pa služi kot obtežni kamen za kisanje zelja pri Žnidaršičevih.) 94 Občina Vrhnika, Zemljiška knjiga. 95 ARS, Reambulančni kataster 96 Po pripovedovanju pok. Ljudmile Jereb. 97 ZALj, t.e. 13, a.e. 1470. 98 ZALj, t.e. 3, a.e. 307. 99 ZALj, t.e. 12, a.e. 1343. 100 ARS, Reambulančni kataster. 101 Občina Vrhnika, Zemljiška knjiga. 102 ZALj, t.e. 13, a.e. 1484. 103 Nazaj na vrata so jo pritrdili leta 2002. 104 ARS, Reambulančni kataster. 105 Na vogalnem kamnu hiše je vklesana letnica 1891. Pod njim je bila ob začetku gradnje, po pripovedovanju Marjana Žnidaršiča, "v grunt zakopana flaša šnopca". V 19. stoletju je sredi dvorišča "Marjančnkove" domačije bila še lesena kašča, imenovana "Štorucova kaša", ki so jo nato prenesli ob Ljubljanico, kjer je še nekaj let nazaj stala ob Varškovi hiši. 106 ZALj, t.e. 3, a.e. 344. 107 ZALj, t.e. 3, a.e. 345. 108 Po pripovedovanju Marjana Žnidaršiča. 109 Kmetija je tedaj obsegala 23 njiv - 9,5 joha, 25 travnikov - 17 johov, s skupnim donosom 199 ti 16 kr, za kar je gospodar plačeval okroglo osmino dohodkov. (1 joh je meril približno 0,57 ha.) 110 Po pismu Rafaela Ogrina Matiju Žitku, Ljubljana, 6. oktobra 1961. (Vir: Alojz Žitko) 111 Po pripovedovanju Alojza Žitka. 112 Oblak N. 1998, str. 16. 113 Vsi zgodovinski podatki o Kotnik Lenarčičevem posestvu so povzeti po Oblak N., 1998. 114 Marolt, Marijan, 1975: Jožef Petkovšek, življenjepisna povest. SKA, Buenos Aires, str. 22. 115 isti, str. 39. 116 zgodovinski podatki povzeti po: Oblak N., 1998. 117 Jožef Petkovšek: 7. marec 1861 - 22. april 1898. 118 po pripovedovanju Marjana Žnidaršiča naj bi bil veliki požar leta 1809. 119 Sklepni kamen vzidan v klet Antona Oblaka, Verd 86. 120 Občina Vrhnika, Zemljiška knjiga. 121 Arhiv republike Slovenije: Reambulančni kataster, p.k. 204, k.o. Verd - Abecedni seznam vseh zemljiških posestnikov v davčni občini Verd leta 1869^ 122 Po splošnem pripovedovanju starejših krajanov Verda naj bi bi v tej hiši leta 1870 rojen tudi profesor, slikar in restavrator Matej Sternen. V krstnih knjigah pa je zapisano, da se je tu od trinajstih otrok Mariji in Janezu Sternenu rodila leta 1862 le prva hči Frančiška. Matej je bil rojen nasproti "Jernejovcove" -v Kettejevi, današnji Gostiševi hiši. (Vir: Nadškofijski arhiv v Ljubljani, Rojstna in krstna knjiga župnije Vrhnika, 1870 - 1894, št. 116) 123 Občina Vrhnika, Zemljiška knjiga. 124 ZALj, t.e. 8, a.e. 850: Nagode Marija je zaprosila za preureditev svinjske kuhinje in hleva leta 1932. 125 ARS, Reambulančni kataster. 126 Fister, Peter, 1974: Spremembe v prostorski organizaciji kmečkega stanovanjskega poslopja na osrednjem Gorenjskem med srednjim vekom in barokom. Traditiones 3, Zbornik inštituta za slovensko narodopisje, SAZU, Ljubljana, str. 113 - 132. 127 Po pripovedovanju Gabrijela Hladnika. 128 Občina Vrhnika, Zemljiška knjiga. 129 ZALj, t.e. 9, a.e. 1008. 130 ZALj, t.e. 9, a.e. 1009. 131 Pod odstranjenim ometom so se v zidovih prizidka prikazali kamniti deli starejših portalov in oknikov, večina iz svetlo sive kamenine ter nekaj kosov iz lehnjaka. 132 Po pripovedovanju Juste Gorišek je vrata vgradil v počitniško hišo v Zaplani Oto Prebil. 133 ZALj, t.e. 2, a.e. 160. 134 Po pripovedovanju Majde Drašler, rojene Furlan. 135 ZALj, t.e. 2, a.e. 161. 136 ZALj, t.e. 2, a.e. 162. 137 Po pripovedovanju Majde Drašler. 138 ARS, Reambulančni kataster. 139 Občina Vrhnika, Zemljiška knjiga. 140 Opis je iz časa raziskave, ko stara hiša še ni bila podrta. 141 ZALj.t.e. 13, a.e. 1458. 142 ZALj, t.e. 7, a.e. 839. 143 ZALj, t.e. 2., a.e. 159. 144 Po pripovedovanju pok. Franca Furlana ml.. 145 ZALj, t.e. 3, a.e. 281. 146 Ime "Gradar" naj bi po nekaterih razlagah izhajalo od ostalin antične gradnje, ki naj bi jih našli tu, po pripovedovanju Mari Markelj, pa naj bi ime Grad - Gradar označevalo staro, danes v garažo prezidano Hrenovo hišo, ki je stala v prejšnjem stoletju tik nad strmo pečino. Ko so si z lučmi v temi osvetljevali ozko strmo stezo, ki se je kot bližnjica proti cerkvi in jedru Verda vila navzdol, so ljudje v vasi dejali: "Z Grada že gredo!" 147 ZALj, t.e. 2, a.e. 174. 148 Po pripovedovanju pok. Ivanke Furlan, (mizar Karel Kržič s Polja - Janezova vas). 149 Marolt 1975, str. 252. 150 Po pripovedovanju Marjana Znidaršiča. 151 Po pripovedovanju Marjana Znidaršiča. 152 ZALj, t.e. 6, a.e. 711, (dokumentacija je iz arhiva neznano kdaj izginila). 153 Marolt, Marijan, 1929: Dekanija Vrhnika. Topografski opis, Umetnostno - zgodovinsko društvo v Ljubljani, str. 54 do 60. 154 Po pripovedovanju Marjana Znidaršiča. 155 Po Maroltu 1929.: Slika sv. Miklavža je bila od slike sv. Krištofa na levi strani, ločena z rdečo črto. Zaradi prezidav oken je bila ohranjena le še v površini 100/200 cm. "Levo na obrežju z zelenim grmom stoji v profila svetnik. Na glavi ima zeleno, rudeče podloženo in z ornamentalno borduro obrobljeno infulo, okrog glave pa glorijolo. Glavo ima nagnjeno k desni, lasje so kodrasti, brada kratka in redka. Čez svetlo obleko ogrnjen rudeč, vijoličasto podložen in belo obrobljen plašč, izpod katerega drži roki: v levici škofovska palica, z desnico blagoslavlja. Za svetnikom gora in val. Desno ladija, zunaj rumena, znotraj rujava. V ladiji sta dve osebi, s sklenjenimi rokami, obrnjeni k svetniku; ena je oblečena v rudečo, druga v vijoličasto obleko. Na ladijinem jamboru s tamburjem na vrhu visi od vetra razgibano jadro z rudečim robom in križi; spodnji del je pritrjen z vrvjo. Med tamburjem in spodnji delom jadra skače hudič v obliki rogatega mačka. Modro morje sega do višine prizora, zgoraj pa so hribi in temno sivo nebo." 156 ZALj, t.e. 8, a.e. 886. 157 po pripovedovanju Ane in Jožefa Turk. 158 Po pripovedovanju sosede Anice Prelec. 159 ZALj, a.e. 1, t.e. 85. 160 ZALj, t. e. 9, a.e. 1067:... naštet kot mejaš in solastnik skupne parcele 1026 (z J. Oblakom, J. Ogrinom, I. Prošnikom) 161 Po pripovedovanju Anice Prelec. 162 ZALj.t.e. 10., a.e. 1002. 163 Po pripovedovanju Maričke Rosemvirth. 164 Tako imenujem v nalogi okvirje vhodnih odprtin. 165 Makarovič, Gorazd, 1981: Slovenska ljudska umetnost. Zgodovina likovne umetnosti na kmetijah. Državna založba Slovenije, Ljubljana, str. 21 do 33. 166 Fister, P., Umetnost stavbarstva na Slovenskem., str.134, si. 188 in 189. 167 Pavšič, Jernej, 1987: Geološki zbornik 7. Arhitektonsko gradbeni kamen v Sloveniji in njegova uporaba, Uvod, Odsek za geologijo in Inštitut za geologijo, Ljubljana, str. 3. 168 Avguštin, Maruša: Peraška kamnoseška delavnica in njen pomen pri oblikovanju cerkvenih renesančnih portalov na Gorenjskem. Diplomska naloga na Filozofski fakulteti, Oddelek za umetnostno zgodovino. 169 Makarovič 1981, str. 10. 170 Ramovš, Anton, 1973: Gradbeni in okrasni kamni. Selška dolina, Železniki., Muzejsko društvo Škofja Loka, str. 66. 171 Podpeški kamnolom so Rimljani izkoriščali zlasti za gradnjo Emone. Ker je bila naravna struga Ljubljanice oddaljena od Podpeči skoraj kilometer, so izkopali novo, bližje kamnolomu. 172 Soldat, Stanko, 1987: Geološki zbornik 7. Pridobivanje arhitektonsko - gradbenega kamna v Sloveniji, str. 15. 173 Ramovš, Anton, 1987: Geološki zbornik 7„ Geološka ekskurzija..., str. 28. 174 1997: Kuclerjev kamnolom. Zloženka, Občina Vrhnika, Zveza kulturnih organizacij Vrhnika. 175 Valvasor 1689 (1987) str. 78. 176 Vrsta kamna pod plastjo barve ni razpoznavna. 177 Vrsta kamna ni določljiva. 178 Letnica izdelave novih portalov ni dokumentirana, je bila pa tega leta Kotnikova hiša temeljito prezidana. 179 Po pripovedovanju Milene Zrinski, Lahove hčerke, se je oče tako želel otresti imena prejšnjega lastnika, ki se je kot domače prijelo novih stanovalcev. Ali je na sklepnem delu obstajal kakšen napis tudi prej, ni znano. 180 Po Bar - Janša, Ada, 1991: Preživeli so viharje. Spremno besedilo koledarja, Zveza kulturnih organizacij Vrhnika.: "Likovno bogati so zlasti portali vrhniško logaškega prostora, ki v drugi polovici 19. stoletja združujejo baročne oblike 18. stoletja in klasicistične prvine, značilne za primorski prostor." 181 Makarovič 1981, str. 21. 182 Mušič, Marjan, 1947: Obnova slovenske vasi. Družba sv. Mohorja v Celju, str.35 in 36. 183 Po pripovedovanju Marjana Znidaršiča, je bil tako oblikovan tloris njihove stare hiše, podrte leta 1912, morda pa tudi hiša na mestu današnje Jerebove, katero so podrli leta 1899. Glede na to, da sta bili - in takrat Hrovatinova in Žitkova hiša (stara imena) zgrajeni ena nasproti druge, na obrobju srednjeveškega jedra, torej v 17. ali 18. stoletju - bi bila taka tlorisa v resnici možna. Žnidaršičeva hiša je imela tudi "tri mogočne portale, največjega - zamaknjenega, obrnjenega proti cesti." Šesterostran, z zamaknjenim vhodom je bil do prezidave 1942. leta tudi tloris Cundrove (Maček, Remžgar) hiše. 184 Makarovič 1981: str. 23: "... morda so v 16. stoletju imeli tudi vrata, ki so imela na zunanji strani pribit okvir. Takšna vrata bi sodila v polkrožno zaključene gotske portale. Na spodnji strani vrat je pravokoten okvir; na zgornjem delu vrat je trikotniški okvir s segmentno oblikovanimi zunanjimi stranicami (1. 1530 Štjak 17)... Ker v mlajših portalih takšnih vrat nismo zasledili, mislimo da so ta vrata izvirna ali mlajši posnetek gotskih vrat." 185 Baš, Franjo, 1984: Stavbe in gospodarstvo na slovenskem podeželju. Izbrani etnološki spisi, Slovenska matica Ljubljana, str. 26 in 27. 186 Fister P. 1986: str. 270. 187 Braudel, Fernand, 1988: Strukture vsakdanjega življenja: mogoče in nemogoče. Materialna civilizacija, ekonomija in kapitalizem XV. - XVIII. stoletje., ŠKUC, Filozofska fakulteta, Ljubljana, str. 46. 188 Na vprašanje Majdi Drašler - zakaj ni imela tudi njihova (Furlanova) "mala hišica" dvokrilnih vrat, je informatorka odgovorila: "Kje pa! To je bila... kot bajta! Dvojna vrata so imeli v glavnem ta veliki kmetje..." 189 Po pripovedovanju so bile tako leta 1988 uničene tudi freske na cerkvi sv. Antona - češ "kaj bi s temi čačkami, če imamo lahko lepo belo cerkev kot je v Mali Ligojni..." 190 Bar- Janša 1991: str. 1. 191 Ljubič, Tone, 1952: Okenske mreže v okolici Ljubljane. Slovenski etnograf, Ljubljana. 192 Opis stanja iz časa raziskave... leta 2004 so potomci družine grobnico porušili in zravnali z zemljo. 193 Ljubič 1952 194 Po pripovedovanju Marjana Žnidaršiča, ki je za kovano mrežo hišnih vrat (vrata delana 1912. leta) dejal: "... Lahko, da jo je skoval kovač Tomšič, ki se je rad poigral s čim takim, lahko pa da so jo kje kupili..." 195 Makarovič 1981, str. 31. 196 Leroi- Gourhan, Andre, 1990: Gib in beseda II., Simboli družbe, Studia Humanitatis, ŠKUC, Filozofska fakulteta, Ljubljana, str. 108. 197 isti, str. 117: "Pri vseh človeških skupinah, kar jih poznamo, ustreza bivališče trem nujnostim; nujnosti ustvariti si tehnično učinkovito okolje, nujnosti zagotoviti okvir za družbeni sistem, nujnosti uvesti red v obdajajoče vesolje na podlagi ene točke." 198 Chevalier 1993, str. 173 in 174. 199 Oblak, Tatjana, 1992: Hiša v mitologiji in izročilu. Diplomska naloga na Fakulteti za arhitekturo, Ljubljana, Uvod. 200 Štrekelj, Karol, 1895 - 1898 (ponatis 1980): Slovenske narodne pesmi. 1. zvezek, Cankarjeva založba, Ljubljana, str. 589. 201 Oblak T. 1992, Komunikacije, Vhod, str. 53 - 97. 202 Goldstein 1988, str. 50 do 53. 203 V antičnem svetu so bila vrata simbol boja sužnjev za svobodo. Kot prispodobo odrešitve in svobode so jih razumeli tudi prvi kristjani. 204 Tudi domovanja škratov naj bi bila postavljena skrbno pazljivo; vanje vodita vedno dva vhoda - lažen, poln pasti za nepovabljene in - pravi, varno skrit, do katerega ne vodi nobena stezica. Po: Goljevšček, Alenka, 1988: Med bogovi in demoni. Liki iz slovenske mitologije. Mladinska knjiga, Ljubljana, str. 83. 205 Na predstave o vhodu v nebesa, ki so jih poznali zlasti v vzhodni in srednji Evropi, so vplivale himne svetega Efrema iz 4. stoletja in vizije cesarice Teodore. Številna vrata v preddverju nebes naj bi povezovala čedalje strmejša pot. Od vrat do vrat so dušo spremljali angeli, na vsakem pragu posebej pa se duša čuvarju vrat spove svojih grehov. Na te predstave so nedvomno vplivale carinske formalnosti na vhodih v stara mesta. Po: Every, George, 1987 (prevod 1988): Krščanska mitologija. Otokar Keršovani, Opatija, str. 109 in 112. 206 "... Videl sem tedaj v sanjah, da sta dva moža prišla do vrat: in glej, ko sta vstopila, sta bila vsa spremenjena in odela sta se v oblačilo, ki se je bleščalo kakor zlato... ... Tedaj, ravno ko so se vrata odprla, da bi vstopila, sem se ozrl za njima in glej, Mesto je sijalo kakor sonce; ceste so bile tlakovane z zlatom in po njih je hodilo veliko ljudi, s kronami na glavah, palmami v rokah in zlatimi harfami, s katerimi so igrali slavospeve..." (Iz knjige Romarjeva pot, 1678. leta.) Po: Cavendish, Richard, Ling O., Trevor, 1980 (prevod 1988): Mitologija. Ilustrirana enciklopedija. Mladinska knjiga, Ljubljana, str. 162. 207 Schwab, Gustav, 1990: Najlepše antične pripovedke. Mladinska knjiga, Ljubljana. 208 Oblak T. 1992, str. 71. 209 Kastelic, Jože, 1998: Simbolika mitov na rimskih nagrobnih spomenikih. Šempeter v Savinjski dolini. Slovenska matica, Ljubljana, str. 497. 210 Zapiralne zanke so oblikovane enako kot na vratih "Mik'lčeve" kašče v Verdu. 211 Tokarev 1974, str. 319. 212 Prešeren, France, 1914: Poezije. Memento mori!, Kleinmayr & Bamberg; Ljubljana, str. 143. 213 Oblak T. 1992, str. 64. 214 Chevalier 1993, str. 233. 215 Jung 1974, str. 30. 216 po pripovedovanju Katje Oblak je bil to znan rek Pišlerjeve mame z vrhniške Stare ceste. 217 Pokopi mrtvih pod hiše živih; pod prag, tla, ognjišče ali v posebne kapele v domovih, je bilo znano okrog 2000 pr. n št. tako Sumercem, kot Hetitom, pa tudi Po: Woolley, Leonard, 1969: Začetki civilizacije. 1. knjiga, 2. zvezek, Državna založba Slovenije, Ljubljana, str. 331 - 388. 218 V pričujočem deluje povzeto le izročilo kultur, ki so (verjetno) bolj ali manj neposredno vplivale na obravnavani prostor. 219 Kačo so še posebej častili kot atribut podzemskega božanstva v domovih kretsko mikenskega prostora, v drugem tisočletju pr. n. št.. Boginja je bila zaščitnica domačega pokojnika in kača - čuvar in dobri duh hiše je bila dobrodošla kasneje tudi v grški folklori; spoštovali so jo, jo hranili z mlekom in krušnimi drobtinami in sčasoma je Kačja boginja postala zaščitnica živih, ne mrtvih članov družine. Arheološka izkopavanja minojskega obdobja so odkrila hiše s številnimi "kačjimi cevmi v zidovih". Po: Woolley, Leonard, 1969: Začetki civilizacije. 1. knjiga, 2. zvezek, Državna založba Slovenije, Ljubljana, str. 368. 220 Perowne, Stewart, 1983 (prevod 1986): Rimska mitologija. Otokar Keršovani, Opatija, str. 141. 221 Goljevšček 1988, str. 77 do 79. 222 Perowne, 1986, str.18. 223 Otroka je iz hiše vodila boginja Abeona, Adeona ga je pripeljala nazaj. Ko je deček postal šolar, ga je skozi vrata pospremila Iterduca, domov pa Domiduca. Po: Tokarev 1974, str. 322. 224 Ovsec, J. Damjan, 1991: Slovanska mitologija in verovanje. DOMUS, Ljubljana, str. 398 do 402. 225 isti, str. 145 - 147. 226 Naša domača imena zanj so številna; palček, škrat, malik, malič, ene, šetek, gugljaj, gospodarček, lesnik... Po: Goljevšček 1988, str. 81. 227 Ovsec 1991, str. 403 do 409. 228 Gombrich, Ernst, H.; 1990: Icones symbolicae. Spisi o umetnosti, Studia humanitatis, ŠKUC, Ljubljana, str. 170: "Paleolitik je svoje zbirke simbolov sestavljal zato, ker je moral nekaj izraziti... umetnost na začetku, ob nastanku ni mogla biti drugačna kot abstraktna." 229 isti, str. 181: "Geometrizacija figurativne prvine zaradi materialnih vzrokov, denimo zaradi niti pri tkalstvu ali pletarstvu, dobijo oglate obrise in se postopoma razkrojijo v geometrijske like brez pomena. Pri keramiki najdemo druge oblike, ki so nastale zaradi uporabe dekorja, ki se ovija okrog vaze, ali zaradi uporabe čopiča pri hitro slikanih snoveh, ki se hitro obrabljajo in naposled dosežejo geometričnost. Ta evolucija je praviloma zajela le dekorativne postopke, pri katerih je ritem pomembnejši od snovi in lahko rečemo, da so pri vseh umetnostih od neolitika naprej odseki, kjer nastopa geometriziranje." 230 Postrani nabite deščice so bile (do tabelnih vrat) med najpogostejšimi vratnimi vzorci. Lik, ki je tako nastal, spominja na drevo z navzgor ali navzdol obrnjenimi vejami. Kult drevesa, ki se skriva na podobnih vzorcih na mašnih plaščih in pirhih (po Kuretu), je v primeru vrat vprašljiv... kot recimo tudi pri vzorcu z mrežo razdeljenih oken ni prisoten kult križa. V stavbarstvu so mnoge oblike največkrat posledica pretežno materialnih in tehnoloških vzrokov, (op. T. Oblak) 231 Gombrich, str. 131: "V temnih kotičkih naše zavesti vsi verjamemo v magičnost podobe. Po drugi strani pa niti preprost človek ne verjame, da so te podobe nadvse veljavne. V zgodovini evropske misli se ta dvojnost razmišljanja po svoje zrcali v nepretrganem sobivanju novoplatonskega misticizma in aristotelovskega intelektualizma. Napetost med tema dvema načinoma življenja, njuno prepletanje, skladnost in razhajanje sestavljajo zgodovino filozofije religije v vsem srednjem veku in renesansi. Obe usmeritvi sta seveda močno vplivali na umetnike in naročnike..." 232 Karlovšek, J., 1937: Slovenski ornament. Ljudski in obrtniški izdelki. KIeinmayer & Bamberg, Ljubljana, str. 6: "Predvsem pa obstaja razlika med našimi in tujimi motivi v tem, da dobe naši na najpreprostejši - pripovedni način lepo umetniško obliko, ki ustreza občutku slovenske duše in lirike. 233 isti, str..37: "Stvaritelj naše hiše je jako previden, kadar uporablja ornamente, kijih namešča samo tam, kjer se utegnejo res uveljaviti. Napačno je, če se preobloži hiša po nepotrebnem in preobilno z okrasom, ker se pokvari z njim baš učinek, s katerim naj bi se doseglo slovensko občutje. Naši stavbeni okraski ustrezajo namenu in pristnosti gradiva. Zavrača se vsak okras, ki ne izvira iz potrebe predmeta in ni umesten..." 234 Šmitek, Zmago, 1999: Antropološke interpretacije kozmogramov. Šumijev zbornik, Filozofska fakulteta, Ljubljana, str. 98: "Znak je v svoji čisti obliki enostaven, enoznačen in pregleden, simbol pa je kot nasprotje težko določljiv, večpomenski in sinkretičen. Znak označuje nekaj zunaj sebe, simbol pa je ponazoritev svoje lastne vsebine. Znak je zgovoren le v sistemu drugih znakov, medtem ko je simbol vsebinsko zaokrožen in zato samostojnejši. In končno, znak je povezan z logičnim mišljenjem, simbol pa je projekcija fantazij, predstav in emocij..." 235 Makarovič 1981, str. 28. 236 Da civilizacija odločilno vpliva na zaton ljudskega izročila, so menili raziskovalci narodopisja že konec 19. stoletja. Vurnik je postavil začetek umiranja ljudske kulture v prvo polovico 19. stoletja, "ko je evropska civilizacija kakor slana pokrila ta lepi, starodavni, na prastari tradiciji hranjeni svet." Po: Slavec - Gradišnik, Ingrid, 2000: Etnologija na Slovenskem. Med čermi narodopisja in antropologije. Založba ZRC SAZU, Ljubljana, str. 133. 237 Musek 1990, str. 196. 238 Harej 1986, str. 40. 239 Chevalier 1993, str. 374 in 375. 240 Cooper 1986, str. 110. 241 Musek 1990, str. 197. 242 Cooper, Jean Campbell, 1978 (prevod 1986): Ilustrovana enciklopedija tradicionalnih simbola. Prosveta - Nolit, Beograd, str. 84 in 85. 243 Krog, kvadrat in križ nastopajo povezani v simbole že v bronasti dobi. Kult sonca, ki se je porodil ob porastu poljedelskega gospodarstva, je bil razširjen po vsej Evropi. Po: Tokarev, Sergej Aleksandrovič, 1965 (prevod 1974): Vera v zgodovini narodov sveta. Mladinska knjiga, Ljubljana, str. 25. 244Chevalier, Jean, Gheerbrant Alain, 1969 (prevod 1993): Slovar simbolov. Založba Mladinska knjiga, Ljubljana, str. 295 - 298. 245 Jung 1973, str. 240 - 249. 246 Chevalier 1993, str. 280 - 283. 247 Isti, str. 80. 248 Cooper 1986, str. 76 in 77. 249 Križ so Kristjani verjetno povzeli po starejših izročilih egiptovske, kretske in drugih religij. Kult križa v krščanstvu ni povezan z domnevnim sredstvom Kristusove usmrtitve, saj se je križ začel na krščanskih spomenikih pojavljati dokaj pozno, pa še to ne kot razpelo. Prve podobe na križ razpetega Jezusa so šele iz 8., 9. stoletja. Po: Tokarev 1974, str. 359. 250 Cavendish, Richard, 1977 (prevod 1979): Istorija magije. Izdavački zavod "Jugoslavija", Beograd, str. 82 in 83. 251 Cooper 1986, str. 84 in 85. 252 Šmitekl999, str. 95 - 106. 253 Leroi 1990, str. 182: "Vso evropsko paleolitsko umetnost nosi mitološka tema, ki je za nas nepojasnjena in ki v isto skupino postavlja moškega, žensko, bizona in konja. Moški simboli se kmalu zlijejo z, v vrsto postavljenimi paličicami ali z nizi konic, ženski simboli so izraženi z ovali ali s trikotniki, ki jih seka ali ne seka središčnica, ali krogi." 254 Chevalier 1993, str. 235 in 236. 255 Musek 1990, str. 198. 256 Jung 1974, str. 42. 257 Cooper 1986, str. 145. 258 Guenon, Rene, 1995: Fundamental Symbols. The Universal Language ofSacred Science. Quinta Essentia, Cambridge, UK„ str. 46. 259 Chevalier 1993, str. 237 do 239. 260 Musek 1990, str. 198. 261 Ritz, Gislind, M., 1974: Alte geschnitzte Bauern-mobel. Verlag Georg D.W.Callwey, Miinchen, str. 28. 262 Musek 1990, str. 198. 263 Musek 1990, str. 199. 264 Ritz 1974, str. 18. 265 Ritz 1974, str. 80. 266 Chevalier 1993, str. 640. 267 isti, str. 492. 268 Ritz 1974, str. 70. 269 Chevalier 1993, str. 288. 270 Kuret, Niko, 1989: Praznično leto Slovencev. Prva in druga knjiga. Družina, Ljubljana. 271 Moderndorfer, Vinko, 1946: Verovanja, uvere in običaji Slovencev. Tiskarna družbe sv. Mohorja v Celju. 272 Prav zato danes preživelih običajev v tem poglavju na hišnih vhodih in vratih ne analiziram podrobneje, ampak jih le predstavljam - tako kot jih opisujejo in razumejo sami domačini. 273 Delitev na šege življenjskega kroga in koledarske šege je povzeta po: 1980: Slovensko ljudsko izročilo. Cankarjeva založba, Ljubljana, str. 157 do 176. 274 Splošen notranjski izraz za berače. 275 Pavlin, Darko, 1993: Slovensko narodno izročilo. Lexis, Kranj, str. 175. 276 Primerjaj z "Abrahamovo hišo" 277 Ložar - Podlogar, Helena 1980 (Slovensko ljudsko izročilo), str. 157. 278 Po pripovedovanju Katje Oblak se je še leta 1966 proti večeru sosed France Jarc branil stopiti v hišo, češ da bo prinesel otroku "mrakce". 279 Kuret, 1989,2. knjiga, str. 284 - 292. 280 Tako na primer smrečice ob novem letu, na novih lesenih ostrešjih, odhodu v vojsko... 281 "Mlajčki" so bili v preteklosti tipično fantovsko opravilo, zadnjih dvajset let pa pri pletenju vencev, oblikovanju voščilne table in krašenju krošenj sodelujejo tudi dekleta. Podiranje primernih smrek v gozdu se začne v poznem mraku, beljenje debel, kopanje jam, zasajanje in postavljanje mlajev pa se raztegne lahko tudi do prvih jutranjih ur. Nevesta z domačimi največkrat s praga opazuje dogajanje, predvečer poroke pa se ponavadi razvije v pravi vaški praznik. 282 Pavlin 1993, str. 17. 283 ... To so svetniki, ki godujejo v času sončnega obrata v božično novoletnem ciklusu, pa pust na začetku pomladi, spomladanski obredi, ki so zdaj povezani s krščansko veliko nočjo, letni krog praznikov, deloma prilagojen dnevu sv. Trojice, deloma godu Janeza Krstnika in jesenski zahvalni dnevi. Po: Tokarev 1974, str. 148. 284 Iz najstarejših dob je znano tudi židovsko čaščenje dreves. Sledovi tega kulta so se ohranili tudi v biblijskih besedilih. Po: Tokarev 1974, str. 271. 285 To besedilo je poznala Roza Oblak, rojena Pšenica v Sodražici na Dolenjskem leta 1906. 286 Kresno zelenje je cvetje, ki raste in cveti konec junija; praprot, šentjanževke, kresnice, ivanščice... in naj bi imelo posebno čarno moč. 287 Kuret, 1. knjiga, 1989, str. 408: "... Tudi na Verdu pri Vrhniki naj bi praprot, nastlana po sobah in okoli hiše, branila gadom k hiši." 288 po pripovedovanju Majde Drašler so pred letom 1945 v bližnji okolici njenega doma zatikali kresno zelenje za okenske in vratne okvirje le pri Mežnarjevih. 289 po pripovedovanju Franca Ogrina . 290 po pripovedovanju Ivanke Leveč. 291 po pripovedovanju Roze Oblak. 292 Adventni venci so največkrat spleteni iz umetnega zelenja, oblikovanega kot smrečje ali bodičevje. Redki venci so naravni ali iz suhega cvetja. 293 Novoletna drevesca so najpogosteje umetne jelke, krašene z električnimi lučkami in drugim novoletnim okrasjem. 294 Po pripovedovanju Ivanke Furlan. 295 Oblak T. 1992, str. 90,91. 296 Kuret 1989, str. 469 do 481. 297 Isti, str. 279. 298 po pripovedovanju Majde Drašler je bil ta običaj pred vojno zelo razširjen. 299 To navado sta oživila Edo Zupan in Marko Furlan. 301 Kuret 1989, str. 185: "Okoli Vrhnike so verovali, da ogorek blagoslovljenega ognja z ognjišča ustavi požar - zagnati ga moraš čez gorečo streho." 301 Koledovanje se je razvilo iz obhodov, ki so jih kot "Kalendae Januariae" poznali Rimljani. Kalende so bile sprva začetek meseca. Po: Kuret 1989, str. 341. 302 Miklavževi obhodi so v Verdu zamrli po letu 1945, prav tako Trikraljevski obhodi. Po: Kuret, Niko, 1984: Maske slovenskih pokrajin. Cankarjeva založba, SAZU, Ljubljana, TIV, str. 150, T XVIII, str. 462. 303 Oblak T., str. 53, 54. 304 po pripovedovanju Urbana Žirovnika 305 po pripovedovanju Franca Ogrina. 306 Po: Kuret 1984, T V, str. 164, T VII, str. 187, T XIV, str. 380 in T XV, str. 399: V Verdu in bližnji okolici so našemljenci imenovani - "šeme, maškare", naličja - "maska, larfa". Sprevod s prizori je bil znan le v bližnji vasi Bevke, v Verdu samem pa samo obhodi. Sodbe Pustu niso poznali, pač pa samo njegov pogreb. 307 po pripovedovanju Antona Oblaka st.. 308 po pripovedovanju Urbana Žirovnika. 309 po pripovedovanju vseh informatorjev. 310 Prešce so bili majhni hlebčki s križem na sredi, po pripovedovanju Urbana Žirovnika pečeni na listu zelja. 311 po pripovedovanju Antona Oblaka st.: "... v Verdu je bila najradodarnejša Majstrova gospa... najbolj lačni otroci pa so se po podobne kruhke, imenovane martinčki, podali čez deset dni še v Zaplano, kjer so jih pekli ob prazniku zavetnika svoje cerkve - sv. Martina". 312 Kuret 1989, 2. knjiga, str. 98. 313 Po pripovedovanju Urbana Žirovnika so bili parkeljni mnogokrat iz drugih vasi, Ligojne, Stare Vrhnike in Bevk. 314 Po pripovedovanju Franca Ogrina. 315 Kuret 1989, 1. knjiga, str. 228. 316 "Verovanja in uvere" povzete po delu Vinka Moderndorferja: Verovanja, uvere in običaji Slovencev. 317 Carnost konjske podkve se navezuje tako na simboliko konja, kot tudi železa in samo lunarno obliko. Obrnjena navzgor je atribut Meseca, simbol rogate moči. Po: Cooper 1986, str. 136. 318 Oblak T. 1992, str. 86, str. 91. 319 Moderndorfer 1946, str. 151. 320 Dolenc, Milan, 1999: Zagovori v slovenski ljudski medicini. Inštitut za zgodovino medicine Medicinske fakultete Univerze v Ljubljani, Znanstveno društvo za zgodovino zdravstvene kulture Slovenije, Ljubljana, str. 221: "V knjižici iz Zaplane je zagovor "za žvina in krave": Tausndguldnkraut, Spaika, pšenice jare dej na sveti večer na mizo dej žvin posebnu na sveti večer. Še tu. Daj še srebra zraven tega na sveti dan pri usih treh mašah more biti potem deni u štalo ali hišo med urata skriti morebiti. To je huda za živino in ljudi." 321 isti,str. 84,102. 322 Moderndorfer 1946, str. 148. 323 Opečni petelin naj bi čuval pred požarom, pa tudi nakazoval, da hiša sodi pod faro sv. Pavla na Vrhniki... opečni maček pa naj bi odganjal tatove in skrbel za splošno srečo in blagostanje doma. 324 Zapis hčerke Jožefa Riharja - Lojzke Rihar. 325 po pripovedovanju Marjana Žnidaršiča. 326 ZALj, t.e. 12, a.e. 1291.: "Jaz sem mojo kovačnico v Verdu h. stv. 88 že pred leti na pare. stv. 506 sezidal in imam jako malo prostora za moja rodbina. Jaz sem ukupel zraven kovačnice še od Janez Furlana parcelo stv. 505 in zahtevam kovačnico izširiti in eno nadstropje napraviti in sicer po priloženem načrtu." 327 po pripovedovanju Franca Ogrina. PREBIVALSTVO OBČINE VRHNIKA NA PRELOMU 19. IN 20. STOLETJA - 2. DEL V prejšnji številki Razgledov (Vrhniški razgledi 5) smo v prvem delu prispevka Prebivalstvo občine Vrhnika na prelomu 19. in 20. stoletja pisali o popisih prebivalstva. Najprej na splošno, kdaj jih zasledimo, potem o popisih, ki so jih opravljali v nekdanji avstrijski državi, v okvir katere je sodila večina slovenskega ozemlja pred letom 1918, ter tudi o popisih prebivalstva v občini Vrhnika od leta 1870 do 1910. V dodatku so bili objavljeni popisi prebivalcev iz leta 1900 za vasi Mirke, Verd, Bistra, Podlipa in Zaplana. Tokrat smo za objavo pripravili popise prebivalcev iz leta 1900 za drugi del občine, tj. za vasi Bevke, Blatna Brezovica, Drenov Grič, Lesno Brdo, Mala Ligojna, Sinja Gorica in Žažar. Tudi za te vasi podatke o prebivalcih, ki so jih po vsej verjetnosti prepisali iz originalnih popisnih pol, ki pa se niso ohranile, najdemo v posebej za to namenjeni in tiskani občinski knjigi. Zanje veljajo podobne značilnosti glede vpisanih podatkov kot pri objavljenih leta 2004: podatki so v tiskane obrazce vpisani z roko, mestoma težko berljivi, ker so zapisani na podlagi domačega narečnega govora, pojavljajo se nedoslednosti, ko na primer rojstni podatek vsebuje samo letnico, ali pa tudi netočnosti, predvsem pri zaznamkih, ki so jih pripisovali kasneje in so bili verjetno pridobljeni na podlagi ustnih informacij. Pri objavi smo zato uporabili enaka načela kot prejšnjič. Pri navedbah, kjer nismo mogli s popolno gotovostjo razbrati zapisanega podatka, smo to označili z vprašajem v oklepaju (?), naknadni vpisi oziroma zapisi v originalni knjigi se ločijo od prvotnih, ob popisu vpisanih podatkov tako, da smo jih zapisali ležeče. Se vedno ostaja nerazrešena označba določenih imen s kljukico. Rubrike, ki so jih zajemali popisi, ostajajo enake kot v prejšnjem zborniku predstavljenih knjigah, toda podatki niso povsod vpisani. Pri tokratnih popisih namreč v knjigi niso vpisana domača imena hiš za vas Bevke in za nekaj hiš na Stari Vrhniki. Pri objavi pa smo manjkajoča hišna imena dodali tudi za te hiše in jih označili z dvema zvezdicama (**). Zapisali smo jih po podatkih, ki jih je zbral g. Janez Žitko na terenu, in na podlagi zapisov v statusih animarum okrog leta 1900. Upoštevali in objavili smo tudi druge njegove ugotovitve glede nekaterih vpisov v knjigi. V opombah smo zapisali, da gre za njegove navedbe. Poudariti je namreč potrebno, da so te knjige popisov, ki vsebujejo veliko podatkov o prebivalcih, nastale na podlagi prepisovanja podatkov s popisnih pol, kar že dopušča možnost, da pride kdaj do napak pri prepisovanju, druga možnost pa je, da hišni gospodarji popisovalcem niso navedli popolnoma točnih podatkov (tu mislimo predvsem na rojstne datume) družinskih članov. Za verodostojne podatke o rojstnih datumih veljajo vpisi v rojstne oziroma krstne knjige. Kljub tem malenkostnim pomanjkljivostim pa so knjige, ki ne izkazujejo samo stanja na dan popisa, temveč tudi druge spremembe, ki so nastopile kasneje in so se tikale določenih oseb, nedvomno zelo zanimive za razne raziskave, še posebej pa za posameznike, ki se zanimajo za svoje prednike. Z njihovo objavo postanejo tudi dostopne vsakomur, ki jih želi pregledovati, in to ob vsakem času, kar je v današnji dobi nenehnega hitenja in pomanjkanja časa zelo pomembno. S to objavo druge knjige popisov prebivalcev, ki zajema v naslovu naštete kraje občine Vrhnika, smo izčrpali ohranjene vire za leto 1900. Kot smo pisali že v prejšnjem prispevku, je tudi za kraj Vrhnika po vsej verjetnosti obstajala knjiga popisa prebivalstva, ki pa je v arhivu ne najdemo. Možnosti sta dve: ali sploh ni ohranjena (morda je bila uničena v vojni, pri raznih selitvah) ali pa je kje drugje in zanjo ve le peščica ljudi ali celo nihče. Obstaja namreč indeks popisa za leto 1900 in v njem so navedeni tudi hišni posestniki za Vrhniko. To dokazuje, da je bil popis opravljen. Celotne evidence prebivalcev pa iz indeksa ne bi bilo mogoče rekonstruirati, saj so v indeksu navedeni le hišni lastniki, samo tu in tam tudi drugi družinski člani. Razmišljamo o tem, da bi v naslednji številki razgledov objavili popis prebivalcev za kraja Vrhnika in Hrib iz leta 1890 in s tem nekako zapolnili vrzel. Bevke Vas Bevke je 31. decembra 1900 imela 375 prebivalcev (162 moških in 213 žensk) in je obsegala 68 hiš oziroma 71 hišnih številk. Blatna Brezovica Vas Blatna Brezovica (tudi: Blatnabresouza) je 31. decembra 1900 imela 300 prebivalcev (144 moških in 156 žensk) in je obsegala 46 hiš oziroma 47 hišnih številk. Drenova Gorica oziroma Drenov Grič Zanimivo je ime tega kraja. V krajevnih leksikonih se vedno navaja kot Drenova Gorica, prav tako v knjigi pri popisu prebivalstva, vendar pa je pri navedbi rojstnega kraja oseb, ki so bile rojene v tem kraju, zapisano Drenov Grič. Drenova Gorica je 31. decembra 1900 imela 195 prebivalcev (99 moških in 96 žensk) in je obsegala 30 hiš oziroma 34 hišnih številk. Lesno Brdo Lesno Brdo (nemško: Holzenegg) ima zanimivo zgodovino glede svoje upravne pripadnosti. Ob oblikovanju upravnih občin sredi 19. stoletja je kraj sodil pod občino Horjul. Imel je 213 prebivalcev, ki so živeli v 29 hišah. Nekoliko kasneje, vendar pred letom 1869, je v celoti prešel v okvir občine Vrhnika. Po popisu z dne 31. decembra 1869 je imel 196 prebivalcev. Še pred letom 1880 pa je bil kraj razdeljen na dva dela in del vasi je pripadal občini Horjul, del pa občini Vrhnika. Tisti del, ki je sodil k občini Vrhnika, je 31. decembra 1900 imel 152 prebivalcev (73 moških in 79 žensk) in je obsegal 28 hiš oziroma 33 hišnih številk (od 11 do 43). Mala Ligojna Mala Ligojna (nemško: Kleinligoina) je 31. decembra 1900 imela 102 prebivalca (46 moških in 56 žensk) in je obsegala 20 hiš oziroma 22 hišnih številk. Sinja Gorica Sinja Gorica (nemško: Scheinbuchel) je 31. decembra 1900 imela 203 prebivalce (100 moških in 103 ženske) in je obsegala 31 hiš in prav toliko hišnih številk. Žažar Žažar (tudi Zažar ali Schaschar) je 31. decembra 1900 imel 185 prebivalcev (95 moških ter 90 žensk) in je obsegal 34 hiš oziroma 35 hišnih številk. Popisi prebivalcev iz leta 1900 za vasi Bevke, Blatna Brezovica, Drenov grič, Lesno Brdo, Mala Ligojna, Sinja Gorica in Žažar Domače ime: Hiš, št. t? Hišni posestnik: Priimek in ime Z , ik: Jjt^Asit^ „ ,„ mesec j Domovna Poklic Stan m Rojstni kraj leto občina Za ptujce dokaz prihoda Opomba • -p ....... - st',-*. ;/ C, r /1 '00 Z Z^sttAj ' ^/f t ' K L f //btvt^tl Ze^a, - „ i -eut-piA • 1 >/>/*$/tj i/3/3,g fiJ f- jš/9. 394. List iz knjige Popis prebivalstva za leto 1900 za vas Lesno Brdo. hišna št. 37. Podatke iz knjige je v digitalno obliko prepisal Jože Setnikar. Okrajšave so v prepisu navedene, kot so zapisane v izvirniku: pos. posestnik ali posestnica p.b. poselska bukvica (knjižica) d. b. delavska bukvica (knjižica) obč. zv. občinska zveza del. knj. delavska knjižica od ca od okoli (circa) p. L poročni list p. k. poselska knjižica vi. št. vložna številka dom. 1. domovinski list pos. knj. poselska knjižica ženit. zgl. ženitovanjska zglasnica ** podatek iz statusa animarum okrog leta 1900 Bevke, dne 31/12 1900 = 375 preb. _Bevke_Domače ime: Župnišče** Hiš, št. I_Hišni posestnik: Tek. št. Priimek in ime Poklic Stan Dan, mesec in leto rojstva Rojstni kraj Domovna občina Za ptujce dokaz čas domovinstva prihoda V občino Opomba / Vonča Anton župnik. samec 13/1 1819 Smlednik pri Kranju Smlednik pri Kranju + 27/1 1905 / 1 Vonča Marija gospodinja -»- 30/1 1881 Bevke Vrhnika Kranjsko Bevke Vrhnika Kranjsko 2 Vonča Marijana šolarica -»- 11/9 1889 dto dto _Bevke_Domače ime: Mežnariia** Hiš, št. 2_Hišni posestnik: Tek. št. Priimek in ime Poklic Stan Dan, mesec in leto rojstva Rojstni kraj Domovna občina Za ptujce dokaz čas domovinstva prihoda v občino Opomba 1 Gutnik Marija posestnica vdova 2/11 1845 Vrzdenec pri Vrhniki Vrhnika 2 Petrovčič Mina gostja samica 26/6 1854 dto Horjul _Bevke_Domače ime: Primožovec** Hiš, št. 3_Hišni posestnik:_Čelešnik Neža Tek. št. Priimek in ime Poklic Stan Dan, mesec in leto rojstva Rojstni kraj Domovna občina Za ptujce dokaz čas domovinstva prihoda v občino Opomba / Petkovšek Filip posestnik oženje n 3/5 1870 Bevke Vrhnika 2 Petkovšek Neža žena omože na 7/1 1872 -»- -»- 3 Petkovšek Marija hči samica 1/11 1897 -»- -»- 7 Celešnik Ivana nezak. P^a -»- 23/12 1890 -»- -»- Hiš, -št. 4_Hišni posestnik: Tek. št. Priimek in ime Poklic Stan Dan, mesec in leto rojstva Rojstni kraj Domovna občina Za ptujce dokaz čas domovinstva prihoda v občino Opomba / Kržmanc Andrej posestnik vdovec 25/11 1865 Bevke Vrhnika severna Amerika 7 Janša Lenka mati omože na 28/4 1844 Borovnica -»- 3 Janša Janez oče oženje n 12/5 1844 Lesnobrdo -»- + 4 Kržmanc Franc sin samec 8/10 1883 Bevke -»- i / Samotorčan (Mina) gostija vdova 8/4 1837 -»- Horjul 2 Samotorčan Jakob sin oženje n 1/10 1867 Lavrovec -»- Švica 3 Samotorčan Jernej -»- samec 23/8 1877 -»- -»- 4 Samotorčan Franc -»- -»- 24/11 1874 -»- -»- Zagreb Sarajevo S Gregurka Marija gostija -»- 18622 Blatna brezovca Vrhnika 1 V rubriki je dopisano: Nezakonski sin Helene Janša (rojene Kobi iz Borovnice) Franc je za časa vdove Keržmanc sedaj omož. Janša rojen Borovničan. 2 Datum ni popoln. _Bevke_Domače ime: Tomica** Hiš. §t. 5_Hišni posestnik: Tek. št. Priimek in ime Poklic Stan Dan, mesec in leto rojstva Rojstni kraj Domovna občina Za ptujce dokaz čas domovinstva prihoda v občino Opomba 1 Lenarčič Jurij posestnik oženje n 13/4 1840 Bevke Vrhnika + 13/5 1903 2 Lenarčič Marija žena -»- 2/7 1849 -»- -»- 3 Lenarčič Janez sin samec 25/10 1872 -»- -»- 4 Lenarčič Franc -»- -»- 21/10 1874 -»- -»- 7 Marolt Marija hči omože na 28/11 1876 -»- -»- aberhausen Westfallen Nemško 6 Lenarčič Luka sin samec 16/10 1878 -»- -»- Vrhnika 7 Lenarčič Ana hči -»- 30/7 1880 -»- -»- 8 Lenarčič Jakob sin -»- 5/7 1882 -»- -»- Ljubljana 9 Kržmanc Ivana gostja -»- 18/12 1898 -»- -»- 10 Vidmar Janez hlapec -»- 8/10 1882 Log Dobrova 11 Mrlak Marija dekla -»- 2/2 1881 Vrhnika Vrhnika Hiš, št. 6_Hišni posestnik: Tek. št. Priimek in ime Poklic Stan Dan, mesec in leto rojstva Rojstni kraj Domovna občina Za ptujce dokaz čas domovinstva prihoda v občino Opomba / Dolinar Ivan posestnik oženje n 28/12 1861 Bevke Vrhnika 2 Dolinar Franja žena -»- 24/4 1876 -»- -»- 3 Dolinar Franja hči samica 29/9 1900 -»- -»- 4 Dolinar Marija mati omože na 7/1 1832 Polhovgrac -»- _Bevke_Domače ime: Birt** Hiš, št. 7_Hišni posestnik: Tek. št. Priimek in ime Poklic Stan Dan, mesec in leto rojstva Rojstni kraj Domovna občina Za ptujce dokaz čas domovinstva prihoda v občino Opomba S Stržinar Janez posestnik oženje n 10/8 1867 Verd Vrhnika 2 Stržinar Antonija žena -»- 7/6 1871 Bevke -»- 3 Stržinar Marija hči samec 10/12 1897 -»- -»- 4 Stržinar Janez sin -»- 16/8 1900 -»- -»- 5 Rozman Marija tašča vdova 20/9 1838 Vič 6 Stanonik Marija dekla samica 22/9 1870 Horjul Horjul 7 Bratina Jože hlapec 14/3 1884 Otlica /:Gorica:/ Otlica /:Gorica:/ J Verjetno gre za pomoto. _Bevke_Domače ime: Žugale st.** Hiš, št. 8_Hišni posestnik: Tek. št. Priimek in ime Poklic Stan Dan, mesec in leto rojstva Rojstni kraj Domovna občina Za ptujce dokaz čas domovinstva prihoda v občino Opomba 1 Pezdir Neža posestnica vdova 1/1 1840 Vič Vrhnika 2 Pezdir Janez pastorek samec 20/12 1869 Bevke -»- Hiš, št. _Hišni posestnik: Tek. št. Priimek in ime Poklic Stan Dan, mesec in leto rojstva Rojstni kraj Domovna občina Za ptujce dokaz čas domovinstva prihoda v občino Opomba 1 Lenarčič Janez posestnik oženje n 1/11 1853 Bevke Vrhnika 2 Lenarčič Marija žena -»- 25/9 1859 Blatna Brezovca -»- 3 Lanarčič France sin samec 13/4 1887 Bevke -»- 4 Lenarčič Franja hči -»- 27/1 1890 -»- -»- 5 Lenarčič Marija -»- 30/11 1895 -»- -»- 6 Lenarčič Janez sin -»- 16/12 1898 -»- 7 Lenarčič Marija mati vdova 30/11 1826 Notranje gorice -»- Bevke_Domače ime: Hiš, št. 10_Hišni posestnik: Tek. št. Priimek in ime Poklic Stan Dan, mesec in leto rojstva Rojstni kraj Domovna občina Za ptujce dokaz čas domovinstva prihoda v občino Opomba S Mrlak Jera dninarica vdova 9/2 1846 Bevke Vrhnika 2 Mrlak Jakob sin samec 27/1 1877 -»- -»- Brazilija 1 Gostiša Marijana dninarica vdova 5/9 1855 -»- -»- 2 Gostiša France sin samec 23/9 1882 -»- -»- 3 Gostiša Janez -»- -»- 19/6 1885 -»- S t. Vid pri Ljubljani _Bevke_Domače ime: Zlobec** Hiš, št. 11_Hišni posestnik: Tek. št. Priimek in ime Poklic Stan Dan, mesec in leto rojstva Rojstni kraj Domovna občina Za ptujce dokaz čas domovinstva prihoda v občino Opomba 1 Kržmanc Janez posestnik oženje n 4/5 1865 Bevke Vrhnika 2 Kržmanc Marija žena -»- 25/10 1864 Preserje -»- 3 Kržmanc Janez sin samec 6/9 1899 Bevke -»- 4 Kržmanc Marijana hči -»- 11/2 1893 -»- -»- 5 Mesec Janez pastir -»- 25/2 1888 Zaplana -»- 1 Vidmar Miha posta č oženie ?9/9 Rrezie Dobrova dom 1 žiin 1886 + 75/9 1910 1 Vidmar Miha gostač oženje n 29/9 1846 Brezje Dobrova dom. 1. žup. Dobrova 12/4 92 št. 66 1886 + 25/9 1910 2 Vidmar France sin samec 14/4 1879 Log -»- + 14/5 04 3 Vidmar Marija žena omože na 15/8 1849 Brezje -»- -»- Ivan sin sam 18834 -»- -»- + 31/4 01 4 Datum ni popoln. _Bevke_Domače ime: pri Tončki** Hiš, št. 12_Hišni posestnik: Tek. št. Priimek in ime Poklic Stan Dan, mesec in leto rojstva Rojstni kraj Domovna občina Za ptujce dokaz čas domovinstva prihoda v občino Opomba / Kržmanc Jože posestnik oženje n 10/3 1857 Bevke Vrhnika 2 Kržmanc Franja žena -»- 24/1 1 1856 Horjul -»- 3 Kržmanc Andrej sin samec 24/11 1875 -»- -»- Zagorje 4 Kržmanc Anton -»- -»- 26/5 1898 -»- -»- 5 kržmanc Ivana hči -»- 24/6 1883 -»- -»- 6 Kržmanc Marija -»- -»- 6/12 1887 -»- -»- 7 Kržmanc Jera -»- -»- 19/3 1893 -»- -»- 8 Kržmanc Marijana -»- -»- 2/8 1895 -»- -»- Cepon Jože hlapec -»- 27/2 1879 Horjul -»- Kasanec Jože -»- -»- 31/3 1883 Plešivica Ljubljana -»- / Ogrin Janez pastir -»- 14/12 1886 Vel. Ligojna -»- Bevke_Domače ime: Rotar** Hiš, št. 13_Hišni posestnik: Tek. št. Priimek in ime Poklic Stan Dan, mesec in leto rojstva Rojstni kraj Domovna občina Za ptujce dokaz čas domovinstva prihoda v občino Opomba 1 Skodlar Franc posestnik oženje n 18/9 1839 Bevke Vrhnika + 21/10 1905 2 Skodlar Helena soproga -»- 26/5 1845 Blatna Brezovca -»- 3 Skodlar Jakob sin samec 14/7 1872 Bevke -»- 4 Skodlar Janez -»- -»- 21/3 1876 -»- -»- 5 Skodlar France -»- -»- 9/7 1883 -»- -»- 6 Skodlar Anton -»- -»- 16/10 1888 -»- -»- 7 Vrbič Marija dekla -»- 8/12 1877 Vel. Ligojna -»- 8 Šušteršič Franja -»- 4/10 1882 Vrhnika -»- Hiš, št. 14_Hišni posestnik: Tek. št. Priimek in ime Poklic Stan Dan. mesec in leto rojstva Rojstni kraj Domovna občina Za ptujce dokaz čas domovinstva prihoda v občino Opomba 1 Lanarčič Mateuž posestnik oženje n 16/9 1865 Bevke Vrhnika 2 Lenarčič Ivana žena -»- 7/5 1868 -»- -»- 3 Lenarčič Franc sin samec 10/10 1892 -»- -»- 4 Lenarčič Janez -»- -»- 30/10 1896 -»- 5 Lenarčič Jernej -»- -»- 26/8 1898 -»- 6 Lenarčič Anton -»- -»- 3/1 1900 -»- i V Dobrovoljc Katarina dekla -»- 1888' Verd -»- 5 Datum ni popoln. Bevke_Domače ime: Janež** Hiš, št. 15_Hišni posestnik: Tek. št. Priimek in ime Poklic Stan Dan, mesec in leto rojstva Rojstni kraj Domovna občina Za ptujce dokaz čas domovinstva prihoda v občino Opomba 1 Petkovšek Polona posestnica vdova 8/2 1866 Log Ljubljana Vrhnika 2 Petkovšek Janez sin samec 7/5 1889 Bevke 3 Petkovšek Jernej -»- -»- 14/8 1890 -»- -»- + 8-12/9 1914 v boju v Galiciji 4 Petkovšek Anton -»- -»- I 19/9 -»- Log Ljubljana 5 Verbič Anton hlapec -17/1 1879 Vel. Ligojna -»- + 6 Dolenc France -»- -»- 12/11 1871 Petkovec Vrhnika sprejet 27. II. 1910 v obč. zvezo vrhniško 7 Oblak Štefan -»- -»- 18/12 1884 Bevke Vrhnika 8 Terpin Ivana dekla 19/10 1882 Št. Jošt Št. Jošt 9 Jeraj Marija -»- -»- 27/5 1873 Bevke Vrhnika Hiš, št. 16_Hišni posestnik: Tek. št. Priimek in ime Poklic Stan Dan, mesec in leto rojstva Rojstni kraj Domovna občina Za ptujce dokaz čas domovinstva prihoda v občino Opomba 1 Japelj Tomaž posestnik oženje n 21/10 1864 Bevke Vrhnika Severna Amerika 1909 umrl 2 Japelj Franja žena -»- 21/1 1870 -»- -»- 4- 9/8 1905 3 Japelj Jože sin samec 10/3 | / -»- -»- 4 Japelj France -»- V3/5 1900 -»- -»- 5 Japelj Ivana hči -»- 13/5 1898 -»- -»- 6 Japelj Marija mati vdova 11/3 1833 Blatna Brezovca -»- 7 Japelj Marija stara mačeha 13/12 1828 Vrhnika -»- 8 Gradolnik Matija hlapec samec 9/2 1884 Horjul -»- Bevke_Domače ime: Janšk** Hiš, št. 17_Hišni posestnik: Tek. št. Priimek in ime Poklic Stan Dan, mesec in leto rojstva Rojstni kraj Domovna občina Za ptujce dokaz čas domovinstva prihoda v občino Opomba 1 Skrt Uršula gostija omože na 21/10 1868 Lesnobrdo Kal /:Gorica:/ 2 Škrt Štefan sin samec 22/10 1885 Nisch Srbija -»- Gorica 3 Škrt Julija hči -»- 4/3 1888 Pacan Moravsko -»- 4 Skrt Janez sin 3/10 1889 Theben Ogrsko -»- Skrt Ana hči -»- 19/7 1891 Gunseldorf Sp. Avstrijsko -»- 6 Škrt Marija -»- 26/12 1893 Malaloka Višnjagora -»- 7 Škrt Jožefa -»- 12/11 1895 Esikzeprivi Ogersko -»- 1 Žanin Marija gostija omože na 25/10 1864 Lesnobrdo Beluno Mell Totir Italia 2 Žanin Antonija hči samica 30/6 1887 Beligrad Serbija -»- 3 Žanin Jožefa 20/3 1892 -»- -»- 4 Žanin Julijana 20/7 1894 -»- -»- 5 Zanin Janez sin 9/6 1896 -»- -»- ^ Ogrin Helena mati vdova 1841" Vel. Ligojna Vrhnika 1 Podlipič Marija gostija -»- 28/10 1843 Bevke Sinjagorica 2 Podlipič Janez pastorek samec neznan n Sinjagorica Vrhnika 6 Datum ni popoln. 7 Datum ni popoln. 8 Datum ni popoln. _Bevke_Domače ime: Sluga** Hiš, št. 18_Hišni posestnik: Tek. št. Priimek in ime Poklic Stan Dan, mesec in leto rojstva Rojstni kraj Domovna občina Za ptujce dokaz čas domovinstva prihoda v občino Opomba I Zakovšek Janez posestnik oženje n 6/4 1876 Bevke Vrhnika 2 Zakovšek Jera žena -»- 25/2 1881 Horjul -»- _Bevke_Domače ime: Županovec** Hiš, št. 19_Hišni posestnik: Tek. št. Priimek in ime Poklic Stan Dan, mesec in leto rojstva Rojstni kraj Domovna občina Za ptujce dokaz čas domovinstva prihoda v občino Opomba 1 Terček Franc posestnik oženje n 12/3 1858 Bevke Vrhnika 2 Terček Ana žena -»- 28/7 1962 Blatna Brezovca -»- 3 Terček France sin samec i 28/HK / Bevke -»- 4 Terček Anton -»- ■"15/1 1898 -»- 5 Terček Marija hči 4/2 1892 -»- 6 Terček Marijana sestra 14/5 1854 -»- 7 Gostiša France nečak -»- 22/10 1888 Borovnica 8 Gostiša Janez -»- 5/12 1891 -»- 9 Gostiša Viktor -»- 19/2 1893 poselske knjižice izdal 191110 10 Gostiša Franja sestra -»- 2/12 1894 -»- pos. knj. izdal 22II10 11 Pezdir Jernej hlapec 1/9 1877 Bevke -»- 12 Korenčič Marija dekla -»- 7/12 1883 -»- -»- Hiš. št. 20_Hišni posestnik: Tek. št. Priimek in ime Poklic Stan Dan, mesec in leto rojstva Rojstni kraj Domovna občina Za ptujce dokaz čas domovinstva prihoda v občino Opomba 1 Kos Lorenc gostač oženje n 1/8 1846 Brezje Vrhnika Dobrova Sprejet v dom. zvezo na Vrhniki v seji 14/11 št.2262 2 Kos Marija žena -»- 15/2 1856 Stanje Vipava -»- 3 Terček Anton —sm— nezak. sin Marije Kos roj. Terček samec 15/1 1890 bolnišnica Ljubljana St. Jošt y 4 Kos Marija hči -»- 7/10 1893 Bevke -»- 5 Kos Marijana -»- -»- 15/8 1896 -»- -»- 6 Kos Alojzij sin -»- 5/6 1899 -»- -»- 1 Tešar Marija gostija vdova neznano 9 V rubriki Opomba je dopisano: Na podlagi posel. knj. matere Marije Terček omož Kos obč. Št. Jošt 30/1 1882 št. 1- Anton Ter ček se ni sprejel ker je po materi pristojen v Št. Jošt. _Bevke_Domače ime: Smuk** Hiš, št. 21_Hišni posestnik: Tek. št. Priimek in ime Poklic Stan Dan. mesec in leto rojstva Rojstni kraj Domovna občina Za ptujce dokaz čas domovinstva prihoda v občino Opomba 1 Smuk Janez delavec oženje n 13/6 1867 Bevke Vrhnika Severna Amerika 2 Smuk Ivana posestnica -»- 7/8 1869 -»- / -»- 3 Smuk Janez sin samec \ 15/7 . / .»_ -»- 4 Smuk Jože -»- -<5/3 1897 -»- -»- 5 Smuk France -»- -»- 21/8 1899 -»- -»- 6 Burjak Anton hlapec -»- 13/6 1880 Podlipa -»- 7 Lapajne Katarina dekla 29/4 1886 Zavrsten Ljubljana -»- 8 Japelj Marija -»- 15/11 1880 Bevke -»- Bevke_Domače ime: Bačar** Hiš, št. 22_Hišni posestnik: Tek. št. Priimek in ime Poklic Stan Dan, mesec in leto rojstva Rojstni kraj Domovna občina Za ptujce dokaz čas domovinstva prihoda v občino Opomba 1 Pezdir Lorenc posestnik samec 4/7 1866 Bevke Vrhnika Hiš, št. 23_Hišni posestnik: Tek. št. Priimek in ime Poklic Stan Dan, mesec in leto rojstva Rojstni kraj Domovna občina Za ptujce dokaz čas domovinstva prihoda v občino Opomba 1 Perko Marijana posestnik vdova 5/10 1855 Blatna Brezovca Vrhnika 2 Perko Jakob sin samec 16/8 1877 Bevke -»- St Clais Severna Amerika 3 Perko Janez -»- -»- 13/12 1883 -»- -»- 4 Perko France -»- -»- 6/11 1888 -»- -»- 5 Perko Franja hči -»- 24/3 1876 -»- -»- Vrhnika 6 Perko Antonija -»- -»- 20/3 1880 -»- -»- 7 Perko Ivana -»- -»- 26/12 1881 -»- -»- 8 Perko Jera -»- -»- 11/3 1886 -»- -»- 9 Perko Marijana -»- -»- 15/1 1888 -»- -»- 10 Perko Marija -»- -»- 26/1 1898 -»- -»- 11 Perko Uršula teta samica 14/10 1826 -»- -»- 12 Jeraj France hlapec -»- 7/9 1851 -»- -»- Bevke_Domače ime: Jakobu** Hiš, št. 24_Hišni posestnik: Tek. št. Priimek in ime Poklic Stan Dan, mesec in leto rojstva Rojstni kraj Domovna občina Za ptujce dokaz čas domovinstva prihoda v občino Opomba 1 Leskovic France posestnik samec 3/12 1869 Bevke Vrhnika 2 Leskovic Liza mati vdova 19/2 1838 -»- -»- 3 Perko Marija teta samica 1/8 1843 -»- -»- 4 Potrebuješ Ivana pastarica -»- 16/8 1889 Horjul -»- _Bevke_Domače ime: Japel na Mahu** Hiš, št. 25_Hišni posestnik: Tek. št. Priimek in ime Poklic Stan Dan, mesec in leto rojstva Rojstni kraj Domovna občina Za ptujce dokaz čas domovinstva prihoda v občino Opomba 1 Oblak Miha posestnik oženje n 31/8 1850 Bevke Vrhnika + 11/8 904 2 Oblak Urša žena -»- 6/11 1844 Samotorca -»- / 1 Ohlnk Ivana hri camira 4/11 Rpvlcp Amerika / 1844 / 3 Oblak Ivana hči samica 4/11 1873 Bevke -»- Amerika 4 Oblak Ivan sin -»- 24/8 1883 -»- -»- Log Ljubljana 5 Oblak Štefan -»- -»- 18/12 1884 -»- -»- Bevke 6 Oblak France -»- -»- 8/10 1889 -»- -»- Bevke_Domače ime: Gostiša** Hiš, št. 26_Hišni posestnik: Tek. št. Priimek in ime Poklic Stan Dan, mesec in leto rojstva Rojstni kraj Domovna občina Za ptujce dokaz čas domovinstva prihoda v občino Opomba 1 Gostiša Luka posestnik oženje n 9/10 1843 Bevke Vrhnika 2 Gostiša Franja žena -»- 20/3 1850 Rovte -»- 3 Gostiša Janez sin samec 6/12 1873 Bevke 4 Gostiša Marija hči -»- 4/5 1883 -»- -»- 5 Gostiša Franja -»- -»- 25/11 1894 -»- -»- 6 Gostiša Terezija -»- 16/9 1896 -»- -»- 7 Gostiša Terezija sestra 1/3 1838 -»- -»- 8 Gostiša Matevž ded vdovec 31/8 1811 Blatna Brezovca -»- + 8/9 1901 _Bevke_Domače ime: Kamin pri Ljubljanici** Hiš, št. 27_Hišni posestnik: Tek. št. Priimek in ime Poklic Stan Dan, mesec in leto rojstva Rojstni kraj Domovna občina Za ptujce dokaz čas domovinstva prihoda v občino Opomba 1 Kržmanc Janez posestnik oženje n 5/7 1853 Bevke Vrhnika 2 Kržmanc Ivana žena -»- 5/11 1857 Lesnobrdo -»- 3 Kržmanc Janez sin samec 3/2 1881 Bevke -»- priženjen Zaklanec 21 obč. Horjul ž. zgl. 12/09 4 Kržmanc Anton -»- -»- 8/5 1883 -»- -»- Domžale 5 Kržmanc Franc -»- -»- 10/10 1887 -»- -»- A mer tika 6 Kržmanc Miha -»- -»- 29/12 1898 -»- -»- 7 Kržmanc Marija hči -»- 11/9 1886 -»- -»- 8 Kržmanc Katarina -»- -»- 21/11 1889 -»- -»- 9 Kržmanc Ivana -»- -»- 23/12 1891 -»- -»- Bevke Domače ime: l-"rancin** Hiš, št. 28_Hišni posestnik: Tek. št. Priimek in ime Poklic Stan Dan, mesec in leto rojstva Rojstni kraj Domovna občina Za ptujce dokaz čas domovinstva prihoda v občino Opomba 1 Kržmanc Franc posestnik oženje n 9/7 1861 Bevke Vrhnika 2 Kržmanc Jera žena -»- 11/1 1862 Plešivca Ljubljana -»- + 1906 26/1 3 Kržmanc Janez sin samec 2/6 1889 Bevke -»- 4 Kržmanc Jakob -»- -»- 16/7 1898 -»- -»- 5 Kržmanc Andrej -»- -»- 19/12 1900 -»- -»- 6 Kržmanc Marija hči -»- 17/11 1887 -»- -»- 7 Kržmanc Marijana -»- -»- 20/11 1890 -»- -»- 8 Kržmanc Ivana -»- -»- 19/12 1900 -»- -»- Bevke_Domače ime: Tonovec na Mahu** Hiš, št. 29_Hišni posestnik: Tek. št. Priimek in ime Poklic Stan Dan, mesec in leto rojstva Rojstni kraj Domovna občina Za ptujce dokaz Čas domovinstva prihoda v občino Opomba 1 Kržmanc Janez posestnik oženje n 25/4 1865 Bevke Vrhnika 2 Kržmanc Marija žena -»- 20/8 1872 -»- -»- 3 Kržmanc Janez sin samec 1/11 1896 -»- -»- 4 Kržmanc Anton -»- -»- 3/9 1900 -»- -»- 5 Kržmanc Anton oče oženje n 13/1 1837 -»- -»- 6 Kržmanc Marijana mati -»- 7/1 1838 -»- -»- 7 Zaje Franja varovanka samica 28/2 1888 -»- "Ž/T 8 Zaje Jakob -»- -»- 26/8 1889 -»- -»- 10 - 9 Zaje Marija -»- -»- 17/2 1891 -»- -»- 10 -»- Janez -»- -»- 1 1/7/ 1JM3 -»- -»- 10 Tuje dopisano: Domovinstvo razsojeno po okr. glav. Logatec št. 19499 11/11 904. stv. 1962/04. Bevke_Domače ime: Petkovšek** Hiš, št. 30_Hišni posestnik: Tek. št. Priimek in ime Poklic Stan Dan, mesec in leto rojstva Roj smi kraj Domovna občina Za ptujce dokaz čas domovinstva prihoda v občino Opomba 1 Petkovšek France delavec oženje n 16/10 1860 Bevke Vrhnika Amerika + 1910 junija Marija II žena n 1860 junija 2 Marija Petkovšek Kalaiina II žena posestnica -»- 5/11 1859 Notranje gorice -»- 3 Petkovšek France sin samec 17/11 1892 Bevke -»- 4 Petkovšek Jakob -»- -»- i 16/7/ -»- -»- 5 Petkovšek Franja hči -»- V ^4/11 1891 -»- -»- Notranje gorice 6 Petkovšek Ivana -»- -»- 4/5 1894 -»- -»- dto 7 Petkovšek Marijana -»- -»- 11/12 1896 -»- -»- 8 Petkovšek Katarina -»- -»- 30/10 1898 -»- -»- 9 Petkovšek Štefan ded vdovec 15/12 1830 Rovte -»- 1 Korenčič Janez gostač oženje n 12/11 1839 Bevke -»- 2 Korenčič Uršula žena -»- 8/12 1847 Brezo vca Ljubljana -»- 3 Korenčič Janez sin samec 4/9 1878 Bevke -»- 4 Korenčič France -»- -»- 29/4 1881 -»- -»- _Bevke_Domače ime: Andreiec** Hiš, št. 31_Hišni posestnik: Tek. št. Priimek in ime Poklic Stan Dan, mesec in leto rojstva Rojstni kraj Domovna občina Za ptujce dokaz čas domovinstva prihoda v občino Opomba 1 Lenarčič Andrej posestnik oženje n 6/12 1845 Bevke Vrhnika 2 Lenarčič Neža žena -»- 21/1 1849 -»- -»- 3 Lenarčič Mateuž sin samec 8/9 1881 -»- -»- 4 Lenarčič Miha -»- -»- 30/9 1887 -»- -»- 5 Lenarčič Janez -»- -»- 13/6 1892 -»- -»- 6 Lenarčič Ana hči -»- 3/7 1873 -»- -»- 7 Lenarčič Marijana -»- -»- 7/9 1889 -»- -»- 8 Lenarčič Mina sestra -»- 19/3 1838 -»- -»- + _Bevke_Domače ime: Tišlar** Hiš, št. 32_Hišni posestnik: Tek. št. Priimek in ime Poklic Stan Dan, mesec in leto rojstva Rojstni kraj Domovna občina Za ptujce dokaz čas domovinstva prihoda v občino Opomba 1 Ogrin France posestnik oženje n 4/10 1856 Vel. Ligojna Vrhnika 2 Ogrin Marija žena -»- 3/4 1851 Bevke -»- 3 Oerin France sin samec 7/12 -»- -»- 1851 3 Ogrin France sin samec 7/12 1882 -»- -»- 4 Ogrin Valentin -»- -»- 10/2 1886 -»- 5 Ogrin Janez -»- I 2/7 / -»- -»- 6 Ogrin Jože -»- ->»- l yvs 1896 -»- 7 Ogrin Marija hči -»- 22/6 1888 -»- -»- 8 Dolinar Marija nečakinja -»- 21/2 1892 Horjul -»- _Bevke_Domače ime: Jerai** Hiš. St. 33_Hišni posestnik: Tek. št. Priimek in ime Poklic Stan Dan, mesec in leto rojstva Rojstni kraj Domovna občina Za ptujce dokaz čas domovinstva prihoda v občino Opomba 1 Jeraj Marija krošnjarica omože na 11/11 1846 Vel. Ligojna Vrhnika 2 Jeraj Marija hči samica 27/4 1873 Bevke -»- Bevke 3 Jeraj Neža -»- -»- 5/1 1875 -»- 4 Jeraj Franja nezak hči -»- -»- 3/3 1894 Ljubljana -»- _Bevke_Domače ime: Brdar** Hiš, št. 34_Hišni posestnik: Tek. št. Priimek in ime Poklic Stan Dan, mesec in leto rojstva Rojstni kraj Domovna občina Za ptujce dokaz čas domovinstva prihoda v občino Opomba 1 Krvina Anton gostač oženje n 11/5 1861 Zažar Vrhnika 2 Krvina Marijana žena -»- 1/6 1862 Bevke -»- 3 Japelj Antonija tašča vdova 29/4 1845 Smrečje -»- _Bevke_Domače ime: Beber** Hiš, št. 35_Hišni posestnik: Tek. št. Priimek in ime Poklic Stan Dan, mesec in leto rojstva Rojstni kraj Domovna občina Za ptujce dokaz čas domovinstva prihoda v občino Opomba 1 Petkovšek Andrej posestnik oženje n 12/11 1857 Bevke Vrhnika 2 Petkovšek Ivana žena -»- 13/12 1858 Plešivica Ljubljana -»- 3 Petkovšek Franc sin samec 25/9 1900 -»- -»- 4 Petkovšek Ivana hči -»- 24/12 1885 -»- 5 Petkovšek Marija -»- -»- 31/1 i oon -»- -»- 1885 5 Petkovšek Marija -»- -»- 31/1 1889 -»- -»- 1 Koprive Janez gostač oženje n 16/5 1837 Horjul -»- + 5/2 1914 2 Koprive Marija žena -»- 8/12 1837 -»- -»- 3 Korenčan Franja nečakinja samica 1888" Studeno Postojna Postojna " Datum ni popoln. _Bevke_Domače ime: Jerneje** Hiš, št. 36_Hišni posestnik: Tek. št. Priimek in ime Poklic Stan Dan, mesec in leto rojstva Rojstni kraj Domovna občina Za ptujce dokaz domovinstva čas prihoda v občino Opomba 1 Kržmanc Marija posestnica vdova 1/4 1852 Log Vrhnika 2 Kržmanc France sin samec 10/11 1875 Bevke -»- Clevland Amerika 3 Kržmanc Martin sin -»- - - - - - aktivni vojak 4 Kržmanc Andrej -»- 10/11 1886 5 Kržmanc Janez -»- -»- 5/5 1882 -»- Dragomer Ljubljana 6 Dodič Marijana hči 2/2 1878 -»- Vdmat Ljubljana 7 Kržmanc Antonija -»- 2/5 1884 -»- -»- 8 Kržmanc Franja -»- -»- 9/10 1888 -»- Bevke Domače ime: Zaaradišar** Hiš, št. 37_Hišni posestnik: Tek. št. Priimek in ime Poklic Stan Dan, mesec in leto rojstva Rojstni kraj Domovna občina Za ptujce dokaz čas domovinstva prihoda v občino Opomba 1 Košir Jakob posestnik oženje n 9/7 1857 Rovte St. Jošt 2 Košir Marijana žena -»- 8/8 1858 Bevke -»- 3 Košir Marijana hči samica 22/2 1892 -»- -»- 4 Košir Marija -»- -»- 30/10 1893 -»- -»- 5 Košir Antonija -»- -»- 8/6 1896 -»- -»- 6 Košir Ana -»- -»- 12/7 1900 -»- -»- Hiš, št. 38_Hišni posestnik: Tek. št. Priimek in ime Poklic Stan Dan, mesec in leto rojstva Rojstni kraj Domovna občina Za ptujce dokaz čas domovinstva prihoda v občino Opomba 1 Mušič Jakob posestnik oženje n 20/6 1849 Blatna Brezovca Vrhnika 2 Mušič Marijana žena -»- 17/10 1849 Notr. gorice -»- 3 Mušič Janez sin samec 23/12 1890 Bevke -»- 1908 v blazn. Studenec 6/9 1909 stv 2105/9 4 Mušič France -»- 30/9 1892 -»- -»- 5 Mušič Jakob -»- 10/7 1896 -»- -»- 6 Mušič Helena hči -»- 26/3 1882 -»- -»- 7 Mušič (vana -»- -»- 17/5 1889 -»- -»- 8 Mušič Franja -»- -»- 25/8 1894 -»- -»- 9 Mušič Marija -»- 31/8 1899 -»- -»- _Bevke_Domače ime: pri Andreicu** Hiš, št. 39_Hišni posestnik: Tek. št. Priimek in ime Poklic Stan Dan, mesec in leto rojstva Rojstni kraj Domovna občina Za ptujce dokaz čas domovinstva prihoda v občino Opomba 1 Terček Andrej posestnik vdovec 29/11 1837 Vrh Idrija Vrhnika + 2 Terček Terezija hči samica 10/10 1873 Bevke -»- 3 Kržič Ivana učenka -»- 23/12 1892 Goričica Preserje Bevke_Domače ime: Kolesar** Hiš, št. 40_Hišni posestnik: Tek. št. Priimek in ime Poklic Stan Dan, mesec in leto rojstva Rojstni kraj Domovna občina Za ptujce dokaz čas domovinstva prihoda v občino Opomba 1 Kržmanc Luka posestnik oženje n 17/10 1871 Bevke Vrhnika 2 Kržmanc Marijana žena -»- 6/9 1880 -»- 3 Žvokl Marija stara mati vdova 9/9 1845 -»- -»- 4 Čuden Franja pastarica samica 11/3 1891 Dragomer Ljubljana Brezovca Ljubljana Bevke Domače ime: Podloaar** Hiš, št. 41_Hišni posestnik: Tek. št. Priimek in ime Poklic Stan Dan, mesec in leto rojstva Rojstni kraj Domovna občina Za ptujce dokaz čas domovinstva prihoda v občino Opomba 1 Rozman Franc posestnik oženje n 2/12 1860 Bevke Vrhnika Severna Amerika prišel dne 22. 2. 1914 iz Amerike 2 Rozman Marija Frančiška roj. Mesec / žena II žena -»- 5/12 1861 + 14/10 1907 3 Rozman Marija hči samica 22/9 1887 -»- -»- 4 Rozman Marijana -»- -»- 10/4 1889 -»- -»- J7 Rozman Ivana -»- -»- 10/12 1890 -»- -»- 6 Rozman Franja -»- 25/1 1893 -»- 7 Rozman Terezija -»- 27/8 1895 -»- -»- 8 Rozman Antonija -»- 26/10 1896 -»- -»- 9 Rozman Uršula -»- 15/9 1898 -»- -»- _Bevke_Domače ime: Špelak** Hiš, št. 42_Hišni posestnik: Tek. št. Priimek in ime Poklic Stan Dan, mesec in leto rojstva Rojstni kraj Domovna občina Za ptujce dokaz čas domovinstva prihoda v občino Opomba 1 Gutnik Ivana posestnica samica 23/12 1876 Bevke Vrhnika 2 Gutnik Janez vdovec 16/9 1847 -»- + 22/7 1908 3 Jevc Marija dekla samica 16/3 1885 Horjul Bevke_Domače ime: Mahov** Hiš, št. 43_Hišni posestnik: Tek. št. Priimek in ime Poklic Stan Dan, mesec in leto rojstva Rojstni kraj Domovna občina Za ptujce dokaz čas domovinstva prihoda v občino Opomba 1 Jeraj Valentin posestnik oženje n 15/2 1875 Bevke Vrhnika 2 Jeraj Ana žena -»- 20/7 1875 -»- -»- 3 Jeraj Marija hči samica 28/12 1899 4 Jeraj Marija mati vdova 30/8 1844 -»- Hiš, št. 44_Hišni posestnik: Škantel Popit Valant Tek. št. Priimek in ime Poklic Stan Dan, mesec in leto rojstva Rojstni kraj Domovna občina Za ptujce dokaz čas domovinstva prihoda v občino Opomba 1 Popit Valant od febr 01 Čelešnik Marijana posestnica vdova 2/5 1864 Plešivica Ljubljana Vrhnika 2 Čelešnik Janez sin samski 31/12 1896 Bevke -»- 3 Čelešnik Ivana hči -»- 24/12 1890 -»- 4 Čelešnik Marija -»- -»- 21/4 1893 -»- 5 Čelešnik Marijana -»- -»- 3/5 1898 -»- 1 Čelešnik Martin gostač oženje n 5/11 1838 -»- + 8/8 IVO8 2 Čelešnik Terezija žena -»- 16/10 1841 -»- + J 5/8 1903 3 Čelešnik Ivana vnukinja samsk a 23/12 1890 Goričica -»- _Bevke_Domače ime: pri Moiškr** Hiš, št. 45_Hišni posestnik: Tek. št. Priimek in ime Poklic Stan Dan, mesec in leto rojstva Rojstni kraj Domovna občina Za ptujce dokaz čas domovinstva prihoda v občino Opomba 1 Križmanc Janez posestnik oženje n 20/8 1875 Bevke Vrhnika 2 Križmanc Liza žena -»- 12/11 1877 Vrhnika -»- 3 Križmanc Marija sestra samsk a 16/11 1877 Bevke -»- 4 Janežič Franja stara mačeha vdova 6/3 1842 Rovte -»- Bevke_Domače ime: Mahka** Hiš, št. 46_Hišni posestnik: Tek. št. Priimek in ime Poklic Stan Dan, mesec in leto rojstva Rojstni kraj Domovna občina Za ptujce dokaz čas domovinstva prihoda v občino Opomba i Kavčnik Pavel posestnik oženje n 23/1 1855 Dragomer Ljubljana Vrhnika od 8/11 1901 dalje stv 1639/01 2 Kavčnik Marija žena -»- 1/10 1847 Bevke -»- 3 Kavčnik Antonija hči samsk a 31/5 1885 -»- -»- Hiš, št. 47_Hišni posestnik: Tek. št. Priimek in ime Poklic Stan Dan, mesec in leto rojstva Rojstni kraj Domovna občina Za ptujce dokaz čas domovinstva prihoda v občino Opomba 1 Demšar Matej gostač oženje n 14/10 1871 Gor. Dobrava Kranj Poljane šl.53 Kranj 2 Demšar Neža žena -»- 21/1 1874 Bevke 3 Japeij Janez nečak samski 24/6 1899 Gor. Planina Logatec Vrhnika Buh Josip iz Zažerja se je preselil v aprilu 1908 Marijana _Bevke_Domače ime: Jernej** Hiš, št. 48_Hišni posestnik: Tek. št. Priimek in ime Poklic Stan Dan, mesec in leto rojstva Rojstni kraj Domovna občina Za ptujce dokaz čas domovinstva prihoda v občino Opomba 1 Vonča Jernej posestnik oženje n 16/9 1851 Smlednik Kranj Vrhnika Vrhnika sprejet v seji 9/4 905 št. 296/05 2 Vonča Ivana žena -»- 25/10 1857 Bevke dto V 3 Vonča Jernej sin samski 15/8 1886 -»- dto 4 Vonča Janez -»- -»- 26/1 1888 -»- dto Ljubljana 5 Vonča Marija hči -»- 30/1 1881 -»- Smlednik Bevke polnoletna 6 Vonča Marijana 11/9 1889 -»- Vrhniško -»- 7 Vonča Franja -»- 2/9 1892 dto 8 Vonča Jožefa -»- 22/4 1897 -»- dto _Bevke_Domače ime: Zakošek** Hiš, št. 49_Hišni posestnik: Tek. št. Priimek in ime Poklic Stan Dan, mesec in leto rojstva Rojstni kraj Domovna občina Za ptujce dokaz čas domovinstva prihoda v občino Opomba 1 Zakovšek Janez posestnik samski 19/12 1878 Bevke Vrhnika 2 Zakovšek Marija mati vdova 28/10 1851 Vel. Ligojna -»- Hiš, št. 50___Hišni posestnik: Tek. št. Priimek in ime Poklic Stan Dan, mesec in leto rojstva Rojstni kraj Domovna občina Za ptujce dokaz čas domovinstva prihoda v občino Opomba 1 Korenčič Anton posestnik oženje n 28/12 1842 Bevke Vrhnika 2 Korenčič Marija žena -»- 19/4 1850 St. Jošt -»- 3 Korenčič Jakob sin samski 20/3 1880 Bevke -»- Blatnavas Ljubljana 4 Korenčič Marijana hči -»- 30/9 1876 -»- 5 Korenčič Marija -»- -»- 7/9 1883 -»- -»- 6 Korenčič Helena -»- -»- 25/4 1886 -»- Vrhnika 7 Korenčič Franc sin -»- 11/11 ISw Bevke_Domače ime: Andreiač** Hiš, št. 51_Hišni posestnik: Tek. št. Priimek in ime Poklic Stan Dan, mesec in leto rojstva Rojstni kraj Domovna občina Za ptujce dokaz čas domovinstva prihoda v občino Opomba 1 Kržmanc Janez posestnik oženje n 23/1 1851 Bevke Vrhnika 2 Kržmanc Marija žena -»- 15/2 1847 Podolnica -»- 3 Kržmanc Luka sin samski 17/10 1877 -»- -»- Amerika 4 Kržmanc Franja hči -»- 19/2 1883 -»- -»- dto 5 Kržmanc Marijana -»- -»- 4/10 1884 -»- 6 Kržmanc Marija -»- -»- 10/10 1887 -»- -»- _Bevke_Domače ime: Filip** Hiš, št. 52_Hišni posestnik: Tek. št. Priimek in ime Poklic Stan Dan, mesec in leto rojstva Rojstni kraj Domovna občina Za ptujce dokaz čas domovinstva prihoda v občino Opomba 1 Zaje France gostač vdovec 30/11 1859 Bevke Ziri Vrhnika Amerika ^ \ otroci od št. 29 2 Marovt Janez delavec najemnik oženje n 5/8 1827 Muhelstatt en Kranj -»- Domoviristvo razsojeno po okr. glavar. Logatec št. 19499 11/11 904. stv. 1962/04 3 Marovt Liza žena -»- 18/11 1838 Blatna Brezovca -»- 4 Marovt Janez sin -»- 24/8 -»- -»- aberhausen 1838 Brezovca 4 Marovt Janez sin -»- 24/8 1864 -»- -»- aberhausen Nemško 5 Marovt Miha -»- samski 27/9 1868 -»- -»- 6 Marovt Marija hči -»- 30/7 1871 -»- -»- _Bevke_Domače ime: Mlekar (Zadrugar)** Hiš, št. 53_Hišni posestnik: Tek. št. Priimek in ime Poklic Stan Dan, mesec in leto rojstva Rojstni kraj Domovna občina Za ptujce dokaz čas domovinstva prihoda v občino Opomba 1 Tehovnik Anton najemnik oženje n 21/2 1846 Brezje Ljubljana Dobrova Ljubljana 2 Tehovnik Marijana žena -»- 28/2 1844 Ravnik Logatec -Logatec" 3 Tehovnik Marijana hči samsk a 18/2 1881 Bevke Dobrova TjrrMtana_ 4 Tehovnik Ivana -»- -»- 7/6 1883 -»- -»- Ljubljana Bevke_DomaČe ime: Gantar** Hiš, št. 54_Hišni posestnik: Tek. št. Priimek in ime Poklic Stan Dan, mesec in leto rojstva Rojstni kraj Domovna občina Za ptujce dokaz čas domovinstva prihoda v občino Opomba 1 Gutnik Valentin posestnik oženje n 2/2 1853 Bevke Vrhnika 2 Gutnik Helena žena -»- 13/6 1842 Blatna Brezovca -»- Bevke_Domače ime: Martinov** Hiš, št. 55_Hišni posestnik: Tek. št. Priimek in ime Poklic Stan Dan, mesec in leto rojstva Rojstni kraj Domovna občina Za ptujce dokaz čas domovinstva prihoda v občino Opomba 1 Japelj Anton posestnik oženje n 13/5 1853 Bevke Vrhnika 2 Japelj Helena žena -»- 29/8 1857 Mala Ligojna -»- 3 Japelj Janez sin samski 2/9 1883 Bevke -»- Staniče ^Vr+mika. Rožna Dolin Vič m izar oženjen pomočnik 4 Japelj France -»- -»- 14/4 1888 -»- 5 Japelj Anton -»- -»- 22/6 1900 -»- -»- 6 Japelj Marija hči -»- 10/11 1880 -»- -»- Bevke 7 Japelj Ivana -»- -»- 3/1 1892 -»- -»- 8 Japelj Franja -»- -»- 10/3 1894 -»- -»- 9 Japelj Marijana -»- -»- 11/12 1896 -»- -»- Hiš, št. 56 Hišni posestnik: Tek. št. Priimek in ime Poklic Stan Dan, mesec in leto rojstva Rojstni kraj Domovna občina Za ptujce dokaz domovinstva čas prihoda v občino Opomba 1 GantarAftfoo^. posestnik oženje n 1/1 1869 St. Jošt Vrhnika + 16/5 01 2 Gantar Marijana žena -»- 3/6 1864 Bevke -»- 3 Gantar Marijana hči samsk a 8/7 1900 -»- -»- + 25/9 01 4 Perko Franc tast oženje n 5/4 1824 -»- -»- 5 Perko Mina tašča -»- 8/3 1828 -»- -»- Bevke Domače ime: Japelj pod Čelom** Hiš, št. 57 Hišni posestnik: Tek. št. Priimek in ime Poklic Stan Dan, mesec in leto rojstva Rojstni kraj Domovna občina Za ptujce dokaz čas domovinstva prihoda v občino Opomba 1 Japelj Janez posestnik oženje n 17/12 1860 Bevke Vrhnika 2 Japelj Marija žena -»- 23/11 1857 Horjul -»- 3 Japelj Janez sin samski 2/6 1889 Bevke -»- 4 Japelj France -»- -»- 3/2 / im -»- -»- 5 Japelj Anton -»- -»- " 2/7 1896 -»- -»- 6 Japelj Marija hči -»- 26/8 1900 -»- -»- Bevke Domače ime: Šuštar* Hiš, št. 58 Hišni posestnik: Tek. št. Priimek in ime Poklic Stan Dan, mesec in leto rojstva Rojstni kraj Domovna občina Za ptujce dokaz čas domovinstva prihoda v občino Opomba 1 Gostiša Franc posestnik oženje n 26/11 1851 Blatna Brezovca Vrhnika 2 Gostiša Neža žena -»- 10/1 1871 Smrečje -»- 3 Gostiša Franc sin samski 28/10 1886 Bevke -»- 4 Gostiša Jakob -»- -»- 17/4 1888 -»- -»- 5 Gostiša Janez -»- -»- 6/2 1896 -»- -»- 6 Gostiša Jože -»- -»- 7/3 1900 -»- -»- 7 Gostiša Marija hči -»- 3/8 1890 -»- -»- 8 Gostiša Ana -»- -»- 22/7 1898 -»- -»- Hiš, št. 59_Hišni posestnik: Tek. št. Priimek in ime Poklic Stan Dan, mesec in leto rojstva Rojstni kraj Domovna občina Za ptujce dokaz čas domovinstva prihoda v občino Opomba 1 Zakovšek Janez posestnik oženje n 1848'- Vrhnika Vrhnika 2 Zakovšek Marija žena -»- 30/3 1850 Bevke -»- 3* Zakovšek Alojzij sin samski 26/6 1881 -»- -»- Ljubljana 13 4 Zakovšek Jakob -»- -»- 26/4 VdT. -»- 5 Zakovšek Franja hči -»- 4/10 1879 -»- -»- 6 Zakovšek Marija -»- -»- 31/12 1883 -»- -»- 7 Zakovšek Marijana -»- -»- 15/1 1888 -»- 8 Zakovšek Ivana -»- -»- 22/5 1892 * Zakovšek Alojz -»- Marjana roj. Pleško / hčerka žena — 22/3 1884 Plešivca Brezov žen. zgl. 42/906 1 Datum ni popoln. 13 V rubriki je dopisano: Delavec v skladišču južne želez, v Ljubljani od 4/12 905. Dom lisi 12/4 1910 Rožna dolina 233. Bevke_Domače ime: Potočnik** Hiš, št. 60_Hišni posestnik: Tek. št. Priimek in ime Poklic Stan Dan, mesec in leto rojstva Rojstni kraj Domovna občina Za ptujce dokaz čas domovinstva prihoda v občino Opomba 1 Kržmanc Mina posestnik vdova 28/8 1847 Bevke Vrhnika 2 Kržmanc Jakob sin samski 5/6 1874 3 Kržmanc Marijana hči -»- 21/11 1882 -»- _Bevke_Domače ime: pri Gašperju** Hiš, št. 61_Hišni posestnik: Tek. št. Priimek in ime Poklic Stan Dan, mesec in leto rojstva Rojstni kraj Domovna občina Za ptujce dokaz čas domovinstva prihoda v občino Opomba 1 Cankar Martin posestnik najemnik oženje n 3/11 1852 Smrečje Vrhnika sprejet v obč. zvezo v seji dne 7/2 904 št. 56,- 2 Cankar Liza žena -»- 7/11 1857 Bevke -»- ..i . ,_____ ______i : /o 1857 3 Cankar Janez sin samski 26/8 1889 -»- -»- 4 Cankar Anton -»- 4/6 1899 -»- 5 Cankar Marija hči -»- 26/8 1891 -»- -»- 6 Cankar Marijana -»- -»- 17/7 1893 -»- -»- 7 Cankar Franja -»- -»- 19/9 1896 -»- Bevke_Domače ime: Cerin** Hiš, št. 62_Hišni posestnik: Lukman dediči Tek. št. Priimek in ime Poklic Stan Dan. mesec in leto rojstva Rojstni kraj Domovna občina Za ptujce dokaz čas domovinstva prihoda v občino Opomba 1 Mlinar Franc najemnik oženje n 4/10 1848 St Michael Ljubljana Rovte Vrhnika dom. 1. od 10/8 890 št.24 2 Mlinar Marjeta žena -»- 11/7 1854 Rovte -»- 3 Mlinar Franc sin samski 18/10 1882 Zaplana -»- Bevke_Domače ime:_Jan vehar Janžku** Hiš, št. 63_Hišni posestnik: CiiJinTmrtiedičL Tek. št. Priimek in ime Poklic Stan Dan, mesec in leto rojstva Rojstni kraj Domovna občina Za ptujce dokaz čas domovinstva prihoda v občino Opomba 1 Vehar Janez najemnik oženje n 23/12 1870 Notranje gorice Brezovica Vrhnika 2 Vehar Katarina žena -»- 21/11 1870 Bevke 3 Vehar France sin samski 23/11 1896 -»- 14 4 Vehar Janez -»- -»- 17/11 1899 -»- 5 Vehar Franja hči -»- 28/1 1895 -»- -»- J 14 Tu je dopisano: Sprejet v luk. obč. 18/4 1909 vi. št. 905/9. _Bevke_Domače ime: nri Petru** Hiš, št. 64_Hišni posestnik: Tek. št. Priimek in ime Poklic Stan Dan, mesec in leto rojstva Rojstni kraj Domovna občina Za ptujce dokaz čas domovinstva prihoda v občino Opomba 1 Japelj Peter najemnik oženje n 22/6 1861 Bevke Vrhnika 2 Japelj Marija žena -»- 8/8 1865 Horjul -»- 3 Japelj Marija hči samsk 29/6 Bevke -»- 1865 3 Japelj Marija hči samsk a 29/6 1895 Bevke -»- 4 Japelj Franja -»- 28/3 1898 -»- Bevke_Domače ime: Setnikar** Hiš, št. 65_Hišni posestnik: Tek. št. Priimek in ime Poklic Stan Dan, mesec in leto rojstva Rojstni kraj Domovna občina Za ptujce dokaz čas domovinstva prihoda v občino Opomba 1 Setnikar Lovro Najemnik oženje n 11/8 1860 Polhovgrae Vrhnika (?) sprejet v obč zvezo vrhniško 14/11 09 št. 2052 2 Setnikar Marijana žena -»- 25/7 1870 Lavrovc 3 Setnikar France sin samski 4/10 1896 Rovte 4 Setnikar Janez -»- 8/11 1899 Josip Josipa Ana Bevke_Domače ime: Žnidar** Hiš, št. 66_Hišni posestnik: Tek. št. Priimek in ime Poklic Stan Dan. mesec in leto rojstva Rojstni kraj Domovna občina Za ptujce dokaz čas domovinstva prihoda v občino Opomba 1 Pajsar Andrej najemnik oženje n 25/11 1867 Podlipa Vrhnika 2 Pajsar Terezija žena -»- 16/8 1873 Vrhnika -»- 3 Pajsar Anton sin samski 12/1 1900 Bevke 4 Pajsar Marija hči -»- 26/1 1898 -»- _Bevke_Domače ime: pri Jožetu** Hiš, št. 67_Hišni posestnik: Tek. št. Priimek in ime Poklic Stan Dan, mesec in leto rojstva Rojstni kraj Domovna občina Za ptujce dokaz čas domovinstva prihoda v občino Opomba 1 Kržmanc Marjeta najemnica vdova 12/7 1869 Smrečje Vrhnika Hiš, št. 68_Hišni posestnik: Tek. št. Priimek in ime Poklic Stan Dan, mesec in leto rojstva Rojstni kraj Domovna občina Za ptujce dokaz čas domovinstva prihoda v občino Opomba 1 Svete Mtha^ Janez ribič oženje n 1825 Sv Martin ig Podpeč Preserje 2 Svete Marija roj. Mihelčič žena -»- ca 1828 Podpeč dto 3 Svetcrfvaji^ Mihael delavec oženje n circa 1867 Podpeč 21 Preserje Biva Orehovica 134 Sušak pri Reki 4 -»- Ivana žena okoli 1868'5 Lesnobrdo -»- 1915/04 spital 15 Za vse navedene so rojstni datumi nepopolni. _Bevke_Domače ime:_Micen Johan Gostiša čevljar** Hiš, št. 69_Hišni posestnik: Zakovšek Ivan Tek. št. Priimek in ime Poklic Stan Dan, mesec in leto rojstva Rojstni kraj Domovna občina Za ptujce dokaz čas domovinstva prihoda v občino Opomba 1 Zakovšek Ivan posestnik oženje n 6/3 1876 Bevke Vrhnika 2 -»- Jera žena -»- 1881'6 Horjul -»- 3 -»- Frančiška hči samsk a 20/9 1903 Bevke -»- 6 Datum ni popoln. _Bevke_Domače ime: pri Korenčič** Hiš, št. 70_Hišni posestnik: Tek. št. Priimek in ime Poklic Stan Dan, mesec in leto rojstva Rojstni kraj Domovna občina Za ptujce dokaz čas domovinstva prihoda v občino Opomba Korenčič Ivan 17 Uršula žen. Janez France 17 Piše čez vse rubrike: Se je naselil v svojo hišo iz št. 30 potem je na novo zgradil. _Bevke_Domače ime:_Tomo Japeli Janževa bajta** Hiš, št. 71_Hišni posestnik: preje 16a 1712/9 Tek. Priimek in ime Poklic Stan Dan, Rojstni kraj Domovna Za ptujce Opomba št. mesec in leto rojstva občina dokaz domovinstva čas prihoda v občino l Blatna Brezovica, dne 31/12 1900 = 300 preb. Blatna Brezovica_Domače ime:_Kozina Hi§. St. 1_Hišni posestnik:_Urbančič Franc Tek. št. Priimek in ime Poklic Stan Dan, mesec in leto rojstva Rojstni kraj Domovna občina Za ptujce dokaz čas domovinstva prihoda v občino Opomba 1 Urbančič Franc pos. ožen 10/12 1847 Brezovca Vrhnika + 1906 sprejet v seji 19 111911 vohč zvezo vrhniško 2 -»- Marija žena -»- 7/12 1861 -»- -»- 3 -»- Marija hči sam 14/7 1884 -»- -»- 4 -»- France sin -»- 30/11 1887 -»- -»- 5 -»- Franca hči -»- 27/2 1890 -»- -»- 6 -»- Ivana -»- -»- 9/1 1897 -»- -»- 7 'ŽTokelj Barbara mati žene ud. 5/12 1840 -»- -»- + 26/2 1901 _Blatna Brezovica_Domače ime:_Gašperjevc Hiš. Št. 2_Hišni posestnik:_Umek Valentin Tek. št. Priimek in ime Poklic Stan Dan, mesec in leto rojstva Rojstni kraj Domovna občina Za ptujce dokaz čas domovinstva prihoda v občino Opomba 1 Umek Valentin pos ožen 25/1 1862 Bit. Brez Vrh. 2 -»- Marija žena -»- 3/8 1861 Hleven vrh -»- 3 -»- Anton sin II zak sam 29/5 1899 Bit. Brez. -»- 4 Kovač Franca hči I moža -»- 5/3 1884 -»- -»- 5 -»- Marija -»- -»- 14/6 1886 -»- -»- 6 -»- Jože sin 1 moža -»- 1 28/2/ -»- -»- 7 -»- Marija hči J moža -»- 27/1 1897 -»- 8 Ogrin Janez hlape -»- 22/11 1883 Lesno brdo -»- 9 Mušič Jakob 13/4 1886 Bit. Brez. -»- Hiš, št. 3_Hišni posestnik:_Slabe Gregor Tek. št. Priimek in ime Poklic Stan Dan, mesec in leto rojstva Rojstni kraj Domovna občina Za ptujce dokaz domovinstva čas prihoda v občino Opomba 1 Slabe Gregor pos. ožen. 10/3 1832 St. Vrh Vrh. 2 -»- Marija žena -»- 29/6 1833 Bit. Brez. -»- 3 -»- Jože sin sam 14/3 1858 -»- -»- 4 -»- Ivana hči -»- 29/12 1869 -»- -»- 5 -»- Urša -»- -»- 21/10 1872 -»- -»- 6 -»- Liza -»- -»- 9/7 1878 -»- -»- 7 Mivšek Janez hlape -»- 19/6 1848 Zaplana -»- -»- 8 Malavašič VetkavFk- Franc -»- -»- 29/3 1886 -»- Horjul Blatna Brezovica_Domače ime:_Gregorka Hiš, št. 4_Hišni posestnik:_Franc Gregorka Tek. št. Priimek in ime Poklic Stan Dan, mesec in leto rojstva Rojstni kraj Domovna občina Za ptujce dokaz čas domovinstva prihoda v občino Opomba 1 Gregorka Franc pos ožen 20/11 1853 Bit. Brez Vrh. 2 -»- Marija žena -»- 28/5 1867 St. Vrh. -»- 3 -»- Marija hči -»- 7/1 1894 BI. Brez. -»- 4 -»- Franca -»- -»- 1/2 1896 -»- -»- 5 -»- Ivana -»- -»- 31/12 1897 -»- -»- 6 -»- Franc stari oče ožen 21/1 1822 -»- -»- + 8/5 902 7 -»- Marija stara mati -»- 5/11 1828 Bevke -»- + 28/11901 8 -»- Janez brat pos. sam 23/1 1870 Bit. Brez. -»- 9 Podlipc Ivana dekla -»- 2/5 1876 Sinja Gorica -»- Blatna Brezovica_Domače ime:_Umk Hiš, št. 5_Hišni posestnik:_Umek Franc Tek. št. Priimek in ime Poklic Stan Dan, mesec in leto rojstva Rojstni kraj Domovna občina Za ptujce dokaz čas domovinstva prihoda v občino Opomba 1 Umek Franc pos ožen 5/3 1853 Bltb Vrh. + 28/10 1909 2 -»- Franca žena -»- 18/1 1857 Kožarje -»- T. Valentin cin c,m in/? Rlthr 3 -»- Valentin sin sam 10/2 1883 Bltbr. -»- 4 -»- Franc -»- 18/4 1885 -»- 5 -»- Marija hči -»- 3/11 1886 »- 6 -»- Janez sin -»- 3/10 1888 -»- 7 -»- Anton -»- 31/1 1891 8 -»- Marijana hči 7/2 1893 -»- 9 -»- Andrej sin \Aiyy ^ms 10 Bizjan Marija dekla -»- 7/9 1874 Zaklane Horjul Blatna Brezovica_Domače ime:_Jokel Hi§. št. 6_Hišni posestnik:_Gregurka Jakob Tek. št. Priimek in ime Poklic Stan Dan, mesec in leto rojstva Rojstni kraj Domovna občina Za ptujce dokaz čas domovinstva prihoda v občino Opomba 1 Gregorka Jakob pos ožen 22/7 1857 Bltbrez Vrh. 2 -»- Ivana žena -»- 9/5 1857 Bevke -»- 3 -»- Franca hči sam 22/11 1887 Bltbrez. -»- 4 -»- Ana -)>- -»- 25/7 1890 -»- -»- 5 -»- Ivana -»- 26/11 1891 -»- 6 Smuk Marija hči 1 moža -»- 2/2 1879 Blatna Brezovica_Domače ime:_Lovrin Hiš, št. 7_Hišni posestnik:_Lovrin Franc Tek. št. Priimek in ime Poklic Stan Dan, mesec in leto rojstva Rojstni kraj Domovna občina Za ptujce dokaz čas domovinstva prihoda v občino Opomba 1 Lovrin Franc pos ožen 10/10 1862 Bltb. Vrh. 2 -»- Marija žena -»- 13/3 1875 Notr. Gorica 3 -»- Ivana hči sam 10/6 1896 Bltbr -»- 4 -»- Marija -»- 13/4 1898 5 -»- Ana 13/7 1899 -»- 6 -»- Franca sestra pos 20/1 1868 -»- Trst 7 -»- Janez brat -»- 12/8 1869 Amerika 8 Rode Humbert hlape 15/10 1884 Reka -»- sedaj BI. Brez. st 10 1884 si 10 9 Sedej Franca / dekla -»- 25/11 1886 Not Gorica -»- Brezovca p.b. 12/1 1901 stv 3 Brezovica 1900 10 (Prestopnih Franc pastir 11/9 1887 1888 11 Skubic Marija dekla -»- 1883' 1 Datum ni popoln. _Blatna Brezovica_Domače ime:_Lovrin Hiš, št. 8_Hišni posestnik:_Jakob Lovrin Tek. št. Priimek in ime Poklic Stan Dan, mesec in leto rojstva Rojstni kraj Domovna občina Za ptujce dokaz domovinstva čas prihoda v občino Opomba 1 Lovrin Jakob pos ožen 17/7 1864 Bltbrez Vrh. 2 -»- Franca žena -»- 4/3 1873 -»- -»- 3 -»- Franc sin sam 16/11 1897 -»- 4 -»- Jože -»- -»- 12/4 1899 -»- 5 Gregurka Urša mati žene ud. 25/9 1833 Sinja Gorica Biatna Brezovica_Domače ime:_Lah Hiš, št. 9_Hišni posestnik:_Hladnik /: Janoz :/ Franc Tek. št. Priimek in ime Poklic Stan Dan, mesec in leto rojstva Rojstni kraj Domovna občina Za ptujce dokaz čas domovinstva prihoda v občino Opomba 1 Hladnik Franc pos ožen 7/3 1866 Bltb. Vrh. 2 -»- Marjeta mati pos udov. 9/7 1837 S. Gor 3 -»- Franca sestra pos. sam 4/10 1877 Bit Brezovica 4 -»- Ivana -»- 29/11 1882 -»- -»- 5 Prestopnik Janez hlape -»- 27/10 1861 -»- Hiš, št. 10__Hišni posestnik:_Petrič Franc Tek. št. Priimek in ime Poklic Stan Dan, mesec in leto rojstva Rojstni kraj Domovna občina Za ptujce dokaz čas domovinstva prihoda v občino Opomba 1 Petrič Franc pos ožen 17/10 1853 Bltb. Vrh. 2 -»- Jera II žena -»- 3/3 1864 -»- 3 -»- Franca hči II žene sam 21/2 1896 -»- -»- 4 -»- Franc sin -»- 30/11 1897 -»- -»- 5 -»- Anton -»- -»- 17/1 1900 -»- -»- 6 -»- Neža mati pos 13/12 1892 Verd -»- 7 Butin Reza dekla -»- /10 1862 Podlipa -»- 8 Petkovšek Ivana pestrna -»- 7/10 1888 St. Vrh -»- 9 Popit Janez hlape -»- 11/10 1855 BI. Brez -»- _Blatna Brezovica_Domače ime:_Jerai Hiš, št. 11_Hišni posestnik:_Jerai Janez Tek. št. Priimek in ime Poklic Stan Dan, mesec in leto rojstva Rojstni kraj Domovna občina Za ptujce dokaz čas domovinstva prihoda v občino Opomba 1 Jeraj Janez pos ožen 30/12 1856 Bltb. Vrh. + 24/10 1909 2 -»- Neža žena 20/12 1863 Bevke -»- 3 -»- Marija hči sam 22/11 1888 Bltbrez -»- 4 -»- France sin -»- 14/9 1890 -»- 5 -»- Franca hči 3/12 1897 -»- -»- 6 -»- Lovro brat pos 7/8 1879 -»- Amerika 7 Vidmar Lovro hlape -»- 18472 Brezje Dobrova p.b. 9/12 1895 Dobrova 1900 8 Petkovšek Neža dekla 21/1 1872 Vrh Vrh. " Datum ni popoln. _Blatna Brezovica_Domače ime:_Mesec Hiš, št. 12___Hišni posestnik:_Jera Jerai /Franc Rode 1902 Tek. št. Priimek in ime Poklic Stan Dan, mesec in leto rojstva Rojstni kraj Domovna občina Za ptujce dokaz čas domovinstva prihoda v občino Opomba 1 Jeraj Jera pos sam 17/4 1860 Bltb. Vrh. 2 -»- Helena— mati pos udov 18/4 1832 -»- -»- + 9/1 902 Hiš, št. 13_Hišni posestnik:_Haraner Karo! Tek. št. Priimek in ime Poklic Stan Dan, mesec in leto rojstva Rojstni kraj Domovna občina Za ptujce dokaz domovinstva čas prihoda v občino Opomba 1 Haraner Karo! pos ožen 10/10 1860 Ljublj. Vrh. Amerika od nov 1901 2 -»- -tema- žena -»- 13/12 1859 BItbrez -»- + 30/1 902 na porodu 3 -»- Marija hči sam 29/9 1882 -»- -»- 4 -»- Neža -»- 5/1 1884 -»- -»- 5 Lovro sin 3/8 1885 -»- 6 -»- Jože -»- -»- 29/2 1888 -»- -»- 7 Ivana hči 27/12 1889 -»- -»- 8 Franca -»- 18/1 1892 -»- 9 -»- Marijana -»- 26/11 1893 / -»- 10 -»- Janez sin -»- 19/12/ -»- -»- 11 -»- Karo! -»- "16/10 1899 -»- -»- 12 Bonač Janez oče žene ud. 26/3 1833 -»- -»- 13 Franca sestra žene sam 3/10 1861 -»- -»- Ljubljana 14 -»- Matija brat žene -»- 24/2 1865 -»- + Amerika 15 -»- Barbara sestra žene 4/10 1866 -»- -»- 16 -»- Ivana -»- 16/9 1881 -»- -»- Amerika Prestopnik Franc delavec oženj 1/3 1859 Blatna Brezovica del. knj. stv 180 Vrhnika 26. 8. 1901 -»- Marjana žena 18683 Smrečje sta ločena je vlačuga 3 Datum ni popoln. _Blatna Brezovica_Domače ime:_Mežniia Hiš, št. 14_Hišni posestnik:_vas Blatnabrezovca Tek. št. Priimek in ime Poklic Stan Dan, mesec in leto rojstva Rojstni kraj Domovna občina Za ptujce dokaz čas domovinstva prihoda v občino Opomba 1 Tesar Janez gost ožen 28/3 1857 Ziri Vrh. 2 -»—Franca žena -»- 9/3 1856 BItbrez -»- + 6/10 901 3 -»- Janez sin sam 19/10 1881 -»- -»- 4 -»- Franc -»- -»- 7/4 1883 -»- -»- ^ -\v_ A ntrm 10/1 4 Datum ni popoln. _Blatna Brezovica_Domače ime:_»Žakel« Hiš, št. 15_Hišni posestnik:_Zore Anton Tek. št. Priimek in ime Poklic Stan Dan, mesec in leto rojstva Rojstni kraj Domovna občina Za ptujce dokaz čas domovinstva prihoda v občino Opomba 1 Zore Anton pos ožen 8/6 1863 St. Vrh. Vrh. v Ameriki 2 -»- Marija žena -»- 22/10 1863 Blt.Br. 3 -»- Janez sin sam 30/10 / 189>- -»- 4 -»- Jakob -»- -»- Hn 5 -»- France -»- -»- 21/8 1896 -»- -»- 6 -»- Mateuž -»- -»- 4/9 1898 -»- -»- 7 -»- -»- 1/6 1900 -»- -»- + 21/1 902 Blatna Brezovica_Domače ime:_Kocjanov Hiš, št. 16_Hišni posestnik:_Jerina Franc Tek. št. Priimek in ime Poklic Stan Dan, mesec in leto rojstva Rojstni kraj Domovna občina Za ptujce dokaz čas domovinstva prihoda v občino Opomba 1 Jerina Franc pos ožen 5/6 1865 B. Br. Vrh. Illinois Amerika 2 -»- Ana žena -»- 16/7 1871 St. Vrh -»- 3 Prestopnik Marija gostja ud. 21/5 1831 Bltb. -»- 4 -»- Ana hči sam 20/7 1865 -»- -»- 5 -»- France nez sin Ane -»- 11/9 1887 Notr. Gorice -»- Blatnabrez. stv 1616/05 voj + 1917 v Ameriki zasut v rudniku 6 -»- Janez sin Marije -»- 27/10 1861 Bltb -»- Hiš, št. 17_Hišni posestnik:_Jerai Pume Urša Tek. št. Priimek in ime Poklic Stan Dan. mesec in leto rojstva Rojstni kraj Domovna občina Za ptujce dokaz čas domovinstva prihoda v občino Opomba 1 Jeraj Franc pos ožen 15/10 1859 S. Gor. Vrh. Amerikfi 2 -»- Urša žena -»- 2/10 1849 Paku ->>- 3 -»- Franc sin II moža sam 7/8 1890 Bltbr. 4 Smuk Reza hči I moža -»- 13/10 1877 -»- 5 Korenčič Jakob hlape 20/4 1880 Bevke -»- + 6 Petkovšek Reza dekla -»- 21/9 1884 St. Vrh. -»- 17b Hišni posest. Jeraj Uršula spremenjena v gospo, poslop. Blatna Brezovica_Domače ime:_Boštianovc Hiš, št. IS_Hišni posestnik:_Varšek Anton Jane: Tek. Priimek in ime Poklic Stan Dan, Rojstni kraj Domovna Za ptujce Opomba št. mesec in leto rojstva občina dokaz domovinstva čas prihoda v občino 1 Varšek Jnez pos ožen 15/5 1859 Bevke Vrh. 2 -»- Ivana žena -»- 3/5 1863 Bltbr. -»- 3 -»- Franca hči sam 10/4 1890 -»- 4 -»- Janez sin -»- 2/5 1897 -»- -»- 5 -»- Maksimiljan -»- -»- 28/5 1899 -»- 6 Habe Anton hlape -»- 18/5 1880 Predgriže Logac Čmivrh 1898 p.b. 20/3 93 stv 24 Čmivrh 7 Lončar Ivana dekla -»- 18/4 1883 Bltbr. Horjul 8 Varšek Franc brat pos -»- 26/3 1863 -»- Vrh. Amerika Blatna Brezovica Domače ime: Nace Hiš. št 19 Hišni posestnik: Ignac Gregorka Tek. št. Priimek in ime Poklic Stan Dan, mesec in leto rojstva Rojstni kraj Domovna občina Za ptujce dokaz domovinstva čas prihoda v občino Opomba 1 Gregorka Ignac pos ožen 18/1 1865 Bltb. Vrh. 2 -»- Ivana rojena Jeraj Bit. Br. št. 11 žena -»- 21/6 1865 -»- -»- 3 -»- Marija hči sam 2/2 1890 -»- -»- a ll/S 1890 4 -»- France sin -»- 12/8 1898 -»- -»- 5 -»- Ivan sin sam 14/10 1906 deželna bolnica v Ljubljani dto + se je utopil 26/10 1909 v BI. Brezovci 5 Piše čez obe rubriki (Za ptujce. Opomba): Sin Ivan z drugim moškim med časom, ko je bival njen mož lgnaz v Ameriki in je tudi očetovstvo odklonil. _Blatna Brezovica_Domače ime:_Reklevcev Janez Hiš, št. 20_Hišni posestnik:_Lenarčič Janez Tek. št. Priimek in ime Poklic Stan Dan, mesec in leto rojstva Rojstni kraj Domovna občina Za ptujce dokaz domovinstva čas prihoda v občino Opomba 1 Ruparšek Anton gost ožen 26/5 1842 BItb. Vrh. 2 -»- Neža žena -»- 23/12 1841 St. Vrh -»- 3 -»- Jakob sin sam 18/4 1878 S. Gor. -»- 4 Jera hči -»- 10/3 1881 Bltbr. -»- 5 -»- Marija -»- -»- 30/7 1882 -»- Amerika Blatna Brezovica_Domače ime:_Narode Hiš, št. 21_Hišni posestnik:_Anton Narode Tek. št. Priimek in ime Poklic Stan Dan, mesec in leto rojstva Rojstni kraj Domovna občina Za ptujce dokaz čas domovinstva prihoda v občino Opomba 1 Nagode Anton pos ožen 14/1 1873 Bltbr. Vrh. 2 -»- Marija žena -»- 4/2 1875 St. Vrh -»- 3 -»- Frančiška hči sam 13/12 1898 -»- -»- 4 -»- Marija -»- -»- 6/12 1900 -»- 5 -»- Štefan oče pos ožen 13/12 1842 -»- -»- + 3/4 1906 6 -»- Franca žena -»- 22/11 1860 -»- -»- Blatna Brezovica_Domače ime:_Zalaznik Hiš, št. 22_Hišni posestnik:_Mušič J. Tek. št. Priimek in ime Poklic Stan Dan. mesec in leto rojstva Rojstni kraj Domovna občina Za ptujce dokaz domovinstva čas prihoda v občino Opomba 1 NagodeIgnac gost ožen 24/7 1864 Bltbr. Vrh. + 1905 2 -»- Reza žena 21/9 1864 -»- / -»- 3 -»- Rudolf sin sam 9/4 / 1 m S. Gor. -»- A ^_____ r>i±i__ 2 -»- Reza žena 21/9 1864 -»- / -»- 3 -»- Rudolf sin sam 9/4/ 1 S. Gor. -»- 4 -»- Franc -»- -»- ^2/8 1889 Bltbr. -»- 5 -»- Franc bral gosta 1/9 1867 -»- -»- + 20/3 1907 1" Mušič Janez posest, hiše sam 15/12 1879 -»- -»- vojak 2 -»- Marija sestra -»- 27/9 1881 -»- 6 Pred tek. št. 1 je št. 2. Verjetno gre za drugo stanujočo družino v tej hiši. _Blatna Brezovica_Domače ime:_Lingoc Hiš, št. 23_Hišni posestnik:_Matija Popil Tek. št. Priimek in ime Poklic Stan Dan, mesec in leto rojstva Rojstni kraj Domovna občina Za ptujce dokaz čas domovinstva prihoda v občino Opomba 1 Popit Matija pos ožen 22/2 1832 Bltbr. Vrh. 2 -»- Marijana žena -»- 1/8 1830 Drenov grič -»- 3 -»- Janez sin sam 11/10 1855 Bltbr. -»- + umrl v Ljubljani v hiralnici oktober 1910 4 -»- Marija hči -»- 10/12 1858 -»- -»- 5 -»- Matija sin -»- 27/2 1866 -»- -»- 6 -»- Franc -»- -»- 29/1 1869 -»- -»- _Blatna Brezovica_Domače ime:_Francetov podrta Hiš, št. 24 ev. 46 ne obstoja več_Hišni posestnik:_Anton Petrič Tek. št. Priimek in ime Poklic Stan Dan, mesec in leto rojstva Rojstni kraj Domovna občina Za ptujce dokaz čas domovinstva prihoda v občino Opomba 1 Petrič Anton pos ožen 13/6 1862 Bltbr. Vrh. Amerika 2 -»- Jera žena -»- 24/2 1862 -»- -»- 3 -»- Ivana hči sam 10/1 1890 -»- -»- 4 -»- Anton sin -»- 12/1 1894 -»- -»- posl. knj. 28/12 1910 5 -»- Marija hči -»- 24/8 1895 -»- -»- 6 -»- Franc sin -»- 17/1 1897 -»- -»- 7 -»- Frančiška hči -»- 24/10 1898 -»- -»- Hiš. št. 25__Hišni posestnik:_Miha Jerina Tek. št. Priimek in ime Poklic Stan Dan, mesec in leto rojstva Rojstni kraj Domovna občina Za ptujce dokaz čas domovinstva prihoda v občino Opomba 1 Jerina Miha pos ožen 1/10 1852 Bltbr. Vrh. 2 -»- Marija žena -»- 4/3 1856 -»- -»- 3 -»- Marija hči sam 30/1 1882 -»- -»- Amerika 4 -»- Franca -»- 14/8 1883 -»- 5 -»- Ivana -»- 8/3 1890 6 -»- Marijana -»- -»- 31/3 1892 -»- -»- 7 -»- France -»- 5/3 1900 -»- + 8 -»- Jernej brat pos. -»- 24/8 1848 -»- + 9 -»- Franca mati pos. udova 4/9 1827 Vrhnika -»- + 10 Dolenc Janez hlape sam 1859s Ziberše Rovte 7 Verjetno gre za pomoto. 8 Datum ni popoln. Blatna Brezovica_Domače ime:_Marolt Hiš, št. 26___Hišni posestnik:_Suhadolnik Janez Tek. št. Priimek in ime Poklic Stan Dan, mesec in leto rojstva Rojstni kraj Domovna občina Za ptujce dokaz čas domovinstva prihoda v občino Opomba 1 Suhadolnik Janez pos ožen 9/6 1849 Bltbr. Vrh. + 17/1 1901 2 -»- Marija žena 20/8 1855 Podobica -»- 3 -»- Ivana hči sam 5/5 1879 Bltbr. -»- 4 -»- Franca -»- -»- 23/2 1885 -»- -»- 5 -»- Ignac sin 29/7 1888 -»- -»- 6 -»- Jože -»- 12/3 1894 -»- -»- 7 -»- Jera hči 6/3 1896 -»- 8 -»- Marija -»- -»- 18/8 1877 -»- -»- Amerika 9 -»- Leopold -»- 17/10 1880 -»- -»- \ Hiš, št. 27_ Domače ime: Hišni posestnik: Žitkova bajta Marija Petrič Verd Tek. št. Priimek in ime Poklic Stan Dan, mesec in leto rojstva Rojstni kraj Domovna občina Za ptujce dokaz čas domovinstva prihoda v občino Opomba 1 Rici Franc pos ožen 3/3 1843 Bltbr. Vrh. 2 -»- Marija U žena -»- 2/4 1861 Hoijul -»- 3 -»- Franca hči sam 8/2 1887 Bltbr. -»- 4 -»- Ivana -»- -»- 21/6 1888 -»- / -»- 5 -»- France sin -»- 9/3/ UJ05 + v vojni del. knj. županstva D. M. v Polju 176/9 vi. št. 215/9 6 -»- Marija hči 25/4 1898 -»- Blatna Brezovica_Domače ime:_Jerinčk Hiš, št. 28_Hišni posestnik:_Umek / Andrej:/ Nace Tek. št. Priimek in ime Poklic Stan Dan, mesec in leto rojstva Rojstni kraj Domovna občina Za ptujce dokaz čas domovinstva prihoda v občino Opomba 1 Umek Nace pos ožen 3/1 1857 Bltbr. Vrh. 2 -»- Marijana žena -»- 25/9 1864 Kožarje -»- 3 -»- Ivana hči sam 10/6 1900 Bltbr. -»- + 13/2 02 4 -»- Janez sin -»- 22/12 1898 -»- 5 -»- Helena mati omož 29/4 1825 Preser 6 Peček Jože hlape sam 1882 Jezero -»- p.b. 7/10 900 stv 40 Tomišelj 1899 7 Rupnik Marija dekla -»- 1880 Žibrše -»- 8 Vrhovec Marija -»- -»- 1886' Zaklane -»- p.b. 19/1 901 stv 72 Horjul 1898 9 Umek Andrej oče ožen 26/11 1830 Bltbr -»- 9 Pod tek št. 6, 7 in 8 datumi rojstva niso popolni. Blatna Brezovica_Domače ime: _Tekavc Hiš, št. 29_Hišni posestnik:_Suhadolnik Gašpar Tek. št. Priimek in ime Poklic Stan Dan, mesec in leto rojstva Rojstni kraj Domovna občina Za ptujce dokaz čas domovinstva prihoda v občino Opomba 1 Suhadolnik Gašpar pos ožen 31/12 1848 Bltbr. Vrh. 2 -»- Neža žena -»- 11/1 Lesnobrdo -»- I84B 2 -»- Neža žena -»- 11/1 1854 Lesnobrdo 3 -»- Ana hči sam 22/7 1878 Bltbr 4 -»- Marija -»- -»- 6/12 1879 -»- -»- 5 -»- Ivana -»- -»- 17/4 1882 -»- -»- 6 -»- Urša -»- -»- 7/10 1884 -»- -»- 7 -»- Jakob sin -»- 26/7 1887 -»- -»- 8 -»- Reza hči -»- 19/9 1889 -»- -»- 9 -»- Jože sin -»- 10/3 1892 -»- -»- 10 -»- Franca hči -»- 16/10 1894 -»- -»- 11 -»- Janez sin -»- 7/3 1897 -»- 12 -»- Angela nez hči Ane -»- 15/6 1899 29a Jan Kržmanc Blatna Brezovica Domače ime: ŠDančk Hiš. št. 30 Hišni posestnik: Jurček Janez Tek. št. Priimek in ime Poklic Stan Dan, mesec in leto rojstva Rojstni kraj Domovna občina Za ptujce dokaz čas domovinstva prihoda v občino Opomba 1 Jurček Janez pos ožen 17/9 1859 Bltbr. Vrh. 2 -»- Franca žena -»- 12/4 1861 V. Lig. -»- 3 -»- Ivana hči sam 20/12 1885 Bltbr. -»- 4 -»- Jakob sin -»- 17/7 1887 -»- Borovnica 5 -»- Marija hči -»- 9/8 1889 -»- -»- + 6 -»- Franja -»- -»- 13/9 1891 -»- št 11 7 -»- Marijana -»- -»- 7/9 1893 , -»- / -»- 8 -»- Janez sin 17/Kf /llfe -»- -»- 9 -»- Ignacij -»- -»- 11/7 1899 -»- -»- 10 -»- Janez oče pos. -»- 30/5 1824 -»- -»- -f Blatna Brezovica_Domače ime:_Reklevc Hiš, št. 31_Hišni posestnik:_Lenarčič Lorenc Tek. št. Priimek in ime Poklic Stan Dan, mesec in leto rojstva Roj smi kraj Domovna občina Za ptujce dokaz čas domovinstva prihoda v občino Opomba 1 Lenarčič Lovro pos ožen 2/8 1859 Bltbr. Vrh. 0 C/1 1 1 Lenarčič Lovro pos ozen Z/8 1859 Bltor. vrn. 2 -»- Marija žena -»- 8/11 1858 Bevke -»- 3 -»- Ana hči sam 10/7 1887 Bltbr. -»- 4 -»- Andrej sin -»- 27/11 1889 -»- 5 -»- Janez -»- -»- 20/2 1892 -»- -»- 6 -»- Marija hči -»- 8/12 1895 -»- -»- 7 -»- Ivana -»- -»- 12/5 1897 -»- -»- 8 -»- Franja -»- -»- 22/9 1899 -»- -»- Blatna Brezovica_Domače ime:_»Anton« Hiš, št. 32_Hišni posestnik:_Skubic Martin Tek. št. Priimek in ime Poklic Stan Dan, mesec in leto rojstva Rojstni kraj Domovna občina Za ptujce dokaz čas domovinstva prihoda v občino Opomba 1 Skubic Martin pos ožen 8/11 1862 Lukovca Log Vrh. Amerika 2 -»- Marija -»- -»- 25/5 1858 Brekovec -»- 3 -»- Ivana hči sam 12/5 1888 Bltbrez -»- 4 -»- Franca -»- -»- 4/4 1890 -»- -»- 5 -»- Marija -»- -»- 188310 -»- -»- 6 -»- Marijana -»- -»- 26/11 1894 -»- -»- 7 -»- Jakob sin -»- 12/7 1898 -»- -»- 8 -»- France -»- -»- 20/10 1899 -»- -»- l" Gregorka Blaž prejšni gospodar ud 3/2 1851 -»- Vrhnika -»- 2 -»- Marija sestra -»- 3/9 1856 -»- -»- 10 Datum ni popoln. 11 Pred tek. št. 1 je št. 2. Verjetno gre za drugo stanujočo družino v tej hiši. Blatna Brezovica_Domače ime:_Matevže Hiš, št. 33_Hišni posestnik:_Korče Jakob Tek. št. Priimek in ime Poklic Stan Dan, mesec in leto rojstva Rojstni kraj Domovna občina Za ptujce dokaz čas domovinstva prihoda v občino Opomba 1 Korče Jakob pos ožen 18/7 1840 Bltbr. Vrh. +15/8 1905 2 -»- Polona žena -»- 1/2 1852 Log -»- 3 -»- Marija hči sam 3/7 1880 Bltbrez -»- 4 -»- Jakob sin -»- 18/4 1883 -»- -»- 5 -»- Karol -»- -»- 22/5 -»- -»- prišel 19. 4. H -»- jaKOD sin -»- 10/H 1883 -»- -»- 5 -»- Karol -»- -»- 22/5 1885 -»- -»- prišel 19. 4. 1910 iz Amerike in je Ameriški državljan 6 -»- Franca hči -»- 13/9 1887 -»- -»- 7 * -»- France sin -»- 25/10 1889 -»- -»- prišel iz Amerike 13. 6. 1910 8 -»- Janez -»- -»- 17/6 1891 -»- -»- 9 -»- Andrej -»- -»- cj- -»- 10 -»- Mateuž -»- -»- i iS' -»- 11 Korče Ivana hči -»- 16/5 1876 -»- Amerika * Korče Franc oženje n 25/10 1889 je v Ameriki -»- Ana roj. Trevn iz Vrhnike 217 -»- gre v Ameriko za možem pos. knj. z dne 13. 6. 1912 Blatna Brezovica_Domače ime:_Gostiša Hiš, št. 34_Hišni posestnik:_Miha Gostiša Tek. št. Priimek in ime Poklic Stan Dan, mesec in leto rojstva Rojstni kraj Domovna občina Za ptujce dokaz čas domovinstva prihoda v občino Opomba 1 Gostiša Miha pos udovc 22/9 1819 Bltbr. Vrh. + 2 -»- Marjeta hči sam 4/7 1868 -»- -»- 3 -»- Janez sin -»- 30/8 1872 -»- -»- Blatna Brezovica_Domače ime:_Gostiša Hiš, št. 35_Hišni posestnik:_Gostiša Anton Tek. št. Priimek in ime Poklic Stan Dan, mesec in leto rojstva Rojstni kraj Domovna občina Za ptujce dokaz čas domovinstva prihoda v občino Opomba 1 Gostiša Anton pos ožen 7/6 1857 Bltbr. Vrh. 2 -»- Franca žena -»- 24/7 1863 Vrzdenec -»- 3 -»- Franc sin sam 7/4 1890 Bltbrez -»- 4 -»- Marijana hči -»- 2/2 1893 -»- -»- 5 -»- Janez sin -»- 4/12 1897 -»- -»- 6 -»- Franca hči -»- 22/9 1900 -»- -»- 7 -»- Urša mati pos. ud 12/10 1825 -»- -»- Hiš, št. 36_Hišni posestnik:_Gregurka Peter Tek. št. Priimek in ime Poklic Stan Dan, mesec in leto rojstva Rojstni kraj Domovna občina Za ptujce dokaz čas domovinstva prihoda v občino Opomba 1 Gregorka Betčf pos. ožen 17/6 1828 Bltbr. Vrh. + 14/9 01 2 -»- Marija žena -»- 5/9 1835 -»- -»- +1904 3 -»- Janez sin sam 3/9 1868 -»- -»- Amerika 4 -»- Ivana nezak hči France -»- 14/12 1886 -»- -»- Blatna Brezovica_Domače ime:_Mateuž Hiš, št. 37_Hišni posestnik:_Suhadolnik Mateuž Tek. št. Priimek in ime Poklic Stan Dan, mesec in leto rojstva Rojstni kraj Domovna občina Za ptujce dokaz čas domovinstva prihoda v občino Opomba 1 Suhadolnik Mateuž pos ožen 8/9 1837 Bltbr. Vrh. 2 -»- Liza žena -»- 3/9 1833 -»- -»- 3 -»- France sin sam 30/3 1875 -»- -»- l!i Varšek Mateuž gost udov 26/6 1827 -»- -»- 2 -»- Ana hči -»- 24/7 1861 -»- -»- 3 -»- Mateuž sin -»- 25/9 1875 -»- -»- " Pred tek. št. 1 je št. 2. Veijetno gre za drugo stanujočo družino v tej hiši. Blatna Brezovica_Domače ime:_Cene Hiš, št. 38_Hišni posestnik:_Franc Prestopnik 38a in Antonija Lončar 38b Tek. št. Priimek in ime Poklic Stan Dan, mesec in leto rojstva Rojstni kraj Domovna občina Za ptujce dokaz čas domovinstva prihoda v občino Opomba 1 Prestopnik Franc pos ožen 22/11 1869 Bevke Vrh. umrl 17/10 1927 v Ameriki 2 -»- Ivana žena -»- 31/12 1867 Praprače -»- 3 -»- Jakob sin sam 7/7 1894 Bltbr. -»- + v vojni 4 -»- Vincenc -»- 23/1 1896 -»- -»- 5 -»- Ivana hči -»- 18/10 1899 -»- -»- 6 -»- Jera mati pos. ud. 8/3 1847 Bevke -»- 7 -»- Jakob brat sam 26/4 Bltbrez -»- pus. IOH/ 7 -»- Jakob brat sam 26/4 1880 BItbrez l13 Lončar Antonija gostja ud 26/5 1849 -»- Horjul 2 -»- Anton sin sam 4/6 1881 -»- -»- 3 -»- Ivana hči -»- 18/4 1883 -»- 15 Pred tek. št. 1 je št. 2. Verjetno gre za drugo stanujočo družino v tej hiši. _Blatna Brezovica_Domače ime:_Luka Hiš, št. 39___Hišni posestnik: Francu JeTa Prestopnik Tek. št. Priimek in ime Poklic Stan Dan, mesec in leto rojstva Rojstni kraj Domovna občina Za ptujce dokaz čas domovinstva prihoda v občino Opomba 1 Prestopnik Jera pos ud. 15/2 1832 St. V. Vrh. + 29/3 1908 2 -»- Neža hči sam 19/1 1860 BItbrez -»- + 19/4 1917 v Vrhniški hiralnici 3 -»- Franc sin -»- 29/10 1861 -»- -»- Amerika + 4 -»- Franca hči -»- 14/1 1874 -»- -»- Amerika 5 -»- Maksimiljan nez sin France 9/10 1899 -»- -»- Blatna Brezovica_Domače ime:_Francin Hiš, št. 40_Hišni posestnik:_Jerina Marija Tek. št. Priimek in ime Poklic Stan Dan, mesec in leto rojstva Rojstni kraj Domovna občina Za ptujce dokaz čas domovinstva prihoda v občino Opomba 1 Jerina Marija pos ud. 25/5 1844 Bltbr. Vrh. 2 -»- Marija hči sam 26/11 1873 -»- -»- 3 -»- Janez sin -»- 19/6 1877 -»- -»- 4 -»- France -»- 15/6 1883 -»- -»- 5 Mušič Neža dekla 13/1 1850 -»- »prazna« _Blatna Brezovica_Domače ime:_Tine Hiš, št. 41_Hišni posestnik: Tek. Priimek in ime Poklic Stan Dan, Rojstni kraj Domovna Za ptujce Opomba št. mesec občina dokaz cas in domovinstva prihoda leto v rojstva občino Nagode Reza 1 Hiš, št. 42_Hišni posestnik:_Feliks Jelovšek Tek. št. Priimek in ime Poklic Stan Dan, mesec in leto rojstva Rojstni kraj Domovna občina Za ptujce dokaz čas domovinstva prihoda v občino Opomba 1 Jerina Jože gost ožen 9/3 1864 Bltbr. Vrh. 2 -»- Marija žena -»- 18/8 1863 -»- -»- 3 -»- Marija hči sam 11/1 1889 -»- -»- 4 -»- France sin 20/2 1890 -»- -»- 5 -»- Mateuž -»- -»- 12/9 1891 / -»- 6 -»- Matija -»- ust / -»- 7 -»- Janez -»- 1 26/l«f M«4 -»- -»- 8 -»- Valentin -»- -»- 6/2 1898 -»- -»- 9 -»- Tranca— hči -»- 10/10 1899 -»- -»- umrla 26/12 1901 10 -»- Andrej oče ud 13/9 1825 -»- -»- + 9/2 1902 Blatna Brezovica_Domače ime:_Jošk Hiš, št. 43_Hišni posestnik:_Mušič Josip Tek. št. Priimek in ime Poklic Stan Dan. mesec in leto rojstva Rojstni kraj Domovna občina Za ptujce dokaz domovinstva čas prihoda v občino Opomba 1 Mušič Jože pos ožen 11/4 1846 Bltbr. Vrh. 2 -»- Jera žena -»- 20/2 1858 Velk. Lig. -»- 3 -»- Franc sin sam 15/9 1884 Bltbr -»- 4 -»- Jakob -»- -»- 13/4 1886 -»- -»- 5 -»- Jera hči -»- 25/2 1888 -»- 6 -»- Mateuž sin -»- 15/9 1891 -»- -»- 7 -»- Lovro -»- -»- 15/8 1 1893^ -»- 8 -»- Franca hči -»- 6/11 1897 -»- -»- Blatna Brezovica Domače ime: »Miha« Hiš. št. 44 Hišni posestnik Jerina Miha Tek. št. Priimek in ime Poklic Stan Dan, mesec in leto rojstva Rojstni kraj Domovna občina Za ptujce dokaz domovinstva čas prihoda v občino Opomba 1 Jeraj Franc pos ožen 15/11 1867 Bltbr. Vrh. ? -»- Franca """ 77/9 1 Jeraj Franc pos ožen 15/11 1867 Bltbr. Vrh. 2 -»- Franca -»- -»- 22/9 1871 -»- -»- 3 -»- Franc sin sam 16/4 1898 -»- 4 -»- Anton -»- 11/5 1900 -»- -»- 5 Glinšek Janez pastir -»- 7/2 1889 -»- Blatna Brezovica_Domače ime:_Kataveli Hiš. št. 45_Hišni posestnik:_Pleško Janez Tek. št. Priimek in ime Poklic Stan Dan, mesec in leto rojstva Rojstni kraj Domovna občina Za ptujce dokaz čas domovinstva prihoda v občino Opomba 1 Pleško Janez pos ožen 26/8 1863 Bltbr. Vrh. 2 -»- Franca žena -»- 12/12 1869 Hruševica Ljublj. -»- 3 -»- Franca hči sam 5/12 1889 Bltbr -»- 4 -»- Janez sin -»- 2/1 1893 1 ^ del. knj. 4. 7. 1914 5 -»- Marija hči -»- 9/7 1895 -»- 6 -»- Jakob sin -»- 28/4 1898 -»- -»- 7 -»- ^Aflterr"* -»- -»- 29/12 1900 -»- + 17/1 902 8 -»- Luka oče -»- 8/10 1836 -»- -»- 9 -»- Ivana sestra -»- 29/7 1867 -»- -»- »prazna« vidi stv 24 Blatna Brezovica_Domače ime:_Tone Hiš, št. 46_Hišni posestnik:_Anton Petrič Tek. Priimek in ime Poklic Stan Dan, Rojstni kraj Domovna Za ptujce Opomba št. mesec občina dokaz čas in domovinstva - prihoda leto v rojstva občino 1 Blatna Brezovica_Domače ime:_Lavrin Hiš, št. 47_Hišni posestnik:_Mateuž Lavrin Tek. št. Priimek in ime Poklic Stan Dan, mesec in leto rojstva Rojstni kraj Domovna občina Za ptujce dokaz čas domovinstva prihoda v občino Opomba 1 Lavrin Mateuž pos ožen 14/9 1872 Bltbr. Vrh. + 8/7 1903 2 -»- Marija žena -»- 24/11 1874 Podolnca -»- Janez vidi št. 7 Drenov grič, dne 31/12 1900 = 195 preb. Drenova Gorica_Domače ime:_»Štefan« Hiš, št. 1_Hišni posestnik:_Štefan Petkovšek Tek. št. Priimek in ime Poklic Stan Dan, mesec in leto rojstva Rojstni kraj Domovna občina Za ptujce dokaz čas domovinstva prihoda v občino Opomba 1 Petkovšek Štefan pos. ožen. 26/12 1855 Bevke Vrh. + 10/4 1911 2 -»- Marija žena -»- 5/8 1870 Mala Ligojna -»- 3 -»- Miha sin sam 29/9 1881 Drenovgrič -»- južni železn. Ljubljana kurjač 4 -»- Štefan -»- 1/11 1886 -»- Kožarje TrjrtbljaniL ' 5 -»- Urša hči -»- 31/10 1884 -»- 6 Martin sin -»- 1 11/1K. jm -»- 7 -»- Josefa hči 5/3 1900 -»- l2 Završnik Jakob gost ožen 18/7 1866 Podlipogla v _Dobranje" _Soslnu-ijr Vrhnika 3 2 -»- Marija žena -»- 5/8 1864 Velk. Ligojna Vrh. 3 -»- Karol sin sam /11 1900 Drenovgrič -»- 1" Gorjanc Jože gost ožen 18/3 1876 -»- -»- + 1903 2 -»- Katarina žena -»- 23/11 1877 Hotedršica + 3 3 -»- Ivana -»- Jože hči sin sam sam 22/6 1901 11/3 1900 Drenovgrič Vrh 5 6 + 20/2 1902 1 PoženelJanez gost udovc 27/10 1845 St. Jost St. Jost d.l. St. J. 31/10 1871 stv. 38 24/4 1894 St. Jost 2 -»- Ana hči sam 15/7 1883 Lesnobrdo -»- + 1903 v bolnišnici I Možina Janez berač in rudar -»- 19/6 1823 Zaplana Vrhn. + 14/3 1904 1 Tu je pozneje dopisano: 24/5 909 iz Amerike prišel. " Pred tek. št. 1 je št. 2. Verjetno gre za drugo stanujočo družino v tej hiši. 3 Tu je pozneje dopisano: Dom. list št. 4, 20/3 1903 sprejet v seji 30/3 1913 v obč. zvezo vrhniško. A Pred tek. št. i je št. 3. Verjetno gre za tretjo stanujočo družino v tej hiši. 5 Tuje pozneje dopisano: Pos. knj. št.33 z dne 13/3 1913, je v Rovtah stv. 1 381. 6 Tu je pozneje dopisano: Medvedje Brdo, poročena Ipavec. Hiš, št. 2_ Hišni posestnik:_Peter Popit Tek. št. Priimek in ime Poklic Stan Dan, mesec in leto rojstva Rojstni kraj Domovna občina Za ptujce dokaz čas domovinstva prihoda v občino Opomba 1 Popit Peter pos. ožen. 24/6 1828 Mala Ligojna Vrh. + 2 -»- Marija žena -»- 28/8 1853 Vrh. Logac 3 -»- Jože sin 11 zak. sam 5/3 1882 Drenovago rica Vrh. 4 -»- Lovro -»- 5/8 1885 5 -»- Katra hči II zak. -»- 27/4 1887 -»- -»- + 29/4 1905 6 -»- Peter sin 11 zak. -»- 22/2 1890 -»- -»- 7 -»- Marija hči II zak. -»- 10/9 1891 -»- -»- 8 -»- Tomaž sin II zak. -»- 17/12 1897 r Mlinar Anton brat žene udovc 9/1 1856 Vrh. Žiri + 2 -»- Franca hči sam 18/2 1890 Mala Ligojna Vrh. 1« Železnik Franc gost ož. 31/1 1845 Drenovgrič 2 -»- Marija žena -»- 7/8 1847 -»- -»- 3 Ogrin Pavi Janez sin žene 1 zak. sam 7/9 1891 Lesnobrdo Trebnje 4 -»- Matija -»- -»- 3/2 1886 Bit. Brez. vojaščina št 2003/04 5 -»- Janssr-" Pavi -»- -»- 7/6 1893 1" Jesenovc Marija gostja -»- 18421,1 Butajnova 1 ■Strtikeljjanez Štrumbelj nečak -»- ii Tomišelj -»- p.b. Tomišelj 29/11 1893 stv 49 1896 7 Pred tek. št. 1 je št. 2. Verjetno gre za drugo stanujočo družino v tej hiši. 8 Pred tek. št. 1 je št. 3. Verjetno gre za tretjo stanujočo družino v tej hiši. 9 Pred tek. št. 1 je št. 4. Verjetno gre za četrtostanujočega v tej hiši. 10 Datum ni popoln. " Datum ni vpisan. _Drenova gorica_Domače ime:_Kalender Hiš, št. 3_Hišni posestnik:_Franc Oblak Tek. št. Priimek in ime Poklic Stan Dan, mesec in leto rojstva Rojstni kraj Domovna občina Za ptujce dokaz čas domovinstva prihoda v občino Opomba 1 Oblak Franc pos. ožen. 27/1 1866 Drenovgrič Vrh. 2 -»- Marija žena -»- 24/1 1867 Ljubljana + 23/8 1904 3 -»- Janez brat sam 9/6 Drenovgrič -»- 1867 3 -»- Janez brat pos. sam 9/6 1875 Drenovgrič 4 Logar Gašpar hlape -»- 5/1 1877 Rovte 5 Telban Janez invalid -»- 22/4 1878 Vrzdenc ima desna noga pohabljena in dobiva 15 K mesečno zavarovanja 6 Garafol Marija delavka -»- 27/1 1867 Velka Lig. -»- 7 Kuclar Ivana pasta rica -»- 1/11 1887 Setnik Polhov gradeč 8 Grom Marijana dekla -»- 21/4 1884 Horjul Drenovagorica_Domače ime:_»Betin« Hiš, št._4_Hišni posestnik:_Alojzi Novak Tek. št. Priimek in ime Poklic Stan Dan, mesec in leto rojstva Rojstni kraj Domovna občina Za ptujce dokaz domovinstva čas prihoda v občino Opomba 1 Novak Alojzi pos. ožen. 29/5 1866 Mala Ligojna Vrh. 2 -»- Marija žena -»- 13/12 1866 Drenovgrič -»- 3 -»- Andrej sin sam 4/12 1896 -»- -»- 4 -»- Janez -»- -»- 18/12 1897 -»- -»- 5 -»- Franc -»- -»- 25/1 1900 -»- -»- 6 Železnik Miha stari oče žene ožen 13/10 1827 -»- -»- + 7 -»- Jera mati -»- 1/3 1843 -»- -»- 8 -»- Franca hči sam 21/3 1876 -»- -»- 9 -»- Marija nezak. hči France -»- 5/12 1899 -»- -»- 10 -»- Josefa hči Mihe -»- 10/12 1880 -»- -»- 11 -»- Andrej stric gospodarja -»- 26/10 1839 -»- -»- + Drenovagorica Domače ime: Hiš. št 5 Hišni posestnik: Tek. št. Priimek in ime Poklic Stan Dan, mesec in leto rojstva Rojstni kraj Domovna občina Za ptujce dokaz domovinstva čas prihoda v občino Opomba 1 Jelovšek Janez pos. ožen. 4/4 1857 Drenovgrič Vrh. 2 -»- Marija žena -»- 2/10 1859 -»- -»- i vv Cvnn^ -— O "7/1 z* in lOJ? 3 -»- Franc sin sam 27/1 1882 -»- -»- glej št. 10 4 -»- Marjeta hči -»- 7/6 1883'2 -»- -»- 5 -»- Marija -»- 9/8 1885 -»- 6 -»- Janez sin -»- 30/1 1887 -»- 7 -»- Andrej -»- -»- 4/11 1888 -»- 8 -»- Franca hči -»- 21/9 1890 -»- 9 -»- Antonija -»- -»- 8/1 1895 -»- 10 -»- Ivana -»- 22/8 1892 -»- 11 -»- Urša -»- 10/10 1896 -»- 12 -»- Jože sin -»- 12/3 1900 -»- 13 -»- Franc brat posest. 2/11 1863 11 a 738 prist. Dol. Logatec Ljubljana Logatec oženjen 12 V rojstni matični knjigi je vpisan datum rojstva 7. 7. 1883. (Podatek podal g. Janez Zitko) _Drenovagorica_Domače ime:___»Zonta« Hiš, št. 6_Hišni posestnik:_Jakob Oblak Tek. št. Priimek in ime Poklic Stan Dan, mesec in leto rojstva Rojstni kraj Domovna občina Za ptujce dokaz čas domovinstva prihoda v občino Opomba 1 Oblak Jakob pos. ožen. 5/3 1873 Drenovgrič Vrh. 2 -»- Ivana žena -»- 27/8 1876 Lesnobrdo -»- 3 -»- Barba mačeha pos. vdova 18/11 1844 Opale Žiri Žiri 4 -»- Franc brat pos. sam 7/4 1866 Drenovgrič Vrh. Ljubljana 5 -»- Jože'3 -»- -»- 21/3 1875 -»- -»- 6 Petrovčič Ivana dekla 11/12 1884 Lesnobrdo -»- Oblak Jože pos. ožen 21/3 1875 Drenovgrič Vrhnika oženjen Plešivica 48 obč. Brezovica kajžar -»- Marija žena -»- Anton sin razkaznik 9/2 1912 stv 251 13 Pri Jožetu-bratu posestnika je čez vse rubrike pozneje dopisano: Se mu dat krstni list. Oženjen v Piešivici 48 obč. Brezovica od leta 1908. __Drenovagorica_Domače ime:_»Zlobe« Hiš, št. 7_Hišni posestnik:_Janez Trček Tek. št. Priimek in ime Poklic Stan Dan, mesec in leto rojstva Rojstni kraj Domovna občina Za ptujce dokaz čas domovinstva prihoda v občino Opomba 1 Trček Janez pos. ožen. 27/8 1828 Drenovgrič Vrh. + 2 -»- Marija žena 16/5 1831 Mala Ligojna -»- 1|J Gantar Jakob gost -»- 13/7 1868 Smrečje Vrhnika sprejet v seji 16/2 06 siv 251/1906 2 -»- Katra žena 27/4 1867 -»- dlo 1 Strumbelj Marija sama 8/8 1849 Tomišelj Tomišelj 14 Pred tek. št. I je št. 2. Verjetno gre za drugo stanujočo družino v tej hiši. _Drenovagorica_Domače ime:_»Mačk« Hiš, št._8_Hišni posestnik:_Janez Kržmanc Tek. št. Priimek in ime Poklic Stan Dan, mesec in leto rojstva Rojstni kraj Domovna občina Za ptujce dokaz čas domovinstva prihoda v občino Opomba 1 Kržmanc Janez pos. ožen. 12/8 1864 Drenovgrič Vrh. Amerika 2 -»- Josefa žena -»- 16/2 1871 -»- -»- 3 -»- Katra hči sam 12/2 1893 -»- 4 -»- Antonija -»- -»- 30/12 1894 -»- -»- 5 -»- Janez sin -»- 29/8 1897 -»- -»- 6 -»- Franc -»- -»- 9/9 1899 -»- 7 Zeležnik Janez ožen 1845" Setnica 8 -»- Katra žena -»- 24/11 1831 Mala Ligojna Vrhn. 15 Datum ni popoln. _Drenovagorica _Domače ime:_»Birt« Hiš, št._9_Hišni posestnik:_Mateuž Ogrin Tek. št. Priimek in ime Poklic Stan Dan, mesec in leto rojstva Rojstni kraj Domovna občina Za ptujce dokaz čas domovinstva prihoda v občino Opomba 1 Ogrin Mateuž pos. ožen. 24/9 1857 Drenovgrič Vrh. 2 -»- Jera žena 29/2 1856 Mala Ligojna -»- 3 -»- Marija hči sam 19/8 1883 Drenovgrič -»- 18^0 Ligojna 3 -»- Marija hči sam 19/8 1883 Drenovgrič -»- 4 -»- Ivana -»- 4/7 1886 -»- -»- 5 -»- Franca -»- -»- 26/12 1887 -»- -»- 6 -»- Reza -»- -»- 6/10 1895 -»- -»- 7 -»- Franc brat pos. -»- 30/10 1850 -»- -»- _Drenovagorica_Domače ime:_»Papež« H iS. št. 10_Hišni posestnik:_Andrej Dolenc Tek. št. Priimek in ime Poklic Stan Dan, mesec in leto rojstva Rojstni kraj Domovna občina Za ptujce dokaz čas domovinstva prihoda v občino Opomba 1 Dolenc Andrej pos. ožen. 21/10 1857 Drenovgrič Vrh. + 11/6 902 2 -»- Marija Zena -»- 8/4 1864 Lesnobrdo -»- 3 -»- Marjeta hči sam 14/7 1887 Drenovgrič -»- 4 -»- Marija -»- -»- 12/6 1896 -»- -»- 5 -»- _£faTTC"~ sin -»- 8/9 1900 -»- -»- + 20/2 1901 6 -»- Janez oče pos. udovc 23/12 1826 Rovte Logatec + 7 -»- Lovro brat pos. sam 15/7 1868 Drenovgrič Vrh. 8 Gorjanc Alojzij gost ozen 20/6 1864 -»- -»- 9 -»- Ivana -»- -»- 2/11 1870 Podolnca -»- 10 -»- Marija hči /9 1900 Drenovgrič " Tukaj je pozneje dopisano: Jelovšek Franc (vidi št. 5 Drenovgrič). 1' Verjetno gre za pomoto. _Drenovagorica_Domače ime:_»Prime« Hiš, št. 11_Hišni posestnik:_Janez Mele Tek. št. Priimek in ime Poklic Stan Dan, mesec in leto rojstva Rojstni kraj Domovna občina Za ptujce dokaz čas domovinstva prihoda v občino Opomba 1 Mele Janez pos. ožen. 5/10 1867 Velika Ligojna Vrh. + 7/10 1906 2 -»- Liza II žena -»- 16/11 1869 Drenovgrič -»- + 1906 3 -»- Franc sin I zak sam 27/3 1895 -»- -»- 4 -»- Marija hči I zak -»- 3/5 1896 -»- -» 5 -»- Ivana -»- -»- 13/12 1898 -»- -»- 6 Gregurka Andrej brat -»- 20/10 -»- -»- + 1898 6 Gregurka Andrej brat žene -»- 20/10 1877 -»- -»- + 7 -»- Betcna" mati I žene ud. 22/4 1841 Horjul -»- + 7/9 1901 8 -»- Janez stric 1 žene sam 5/5 1822 Drenovgrič + 9 Corn Andrej pastir ->>- 16/11 1884 Podlipa ■f ustrelil pri vojakih Drenovagorica_Domače ime:_Gabrovc Hiš, št. 12_Hišni posestnik:_Jernej Kržmanc Tek. št. Priimek in ime Poklic Stan Dan, mesec in leto rojstva Rojstni kraj Domovna občina Za ptujce dokaz čas domovinstva prihoda v občino Opomba 1 Kržmanc Jernej pos. ožen. 15/8 1869 Drenovgrič Vrh. 2 -»- Ivana žena -»- 28/6 1877 -»- -»- 3 -»- Josefa hči sam 13/3 1900 -»- 4 -»- Janez oče pos. ožen. 18/10 1830 -»- -»- + 5 -»- Marija žen. -»- 9/7 1843 -»- -»- 6 -»- Matija sin sam 2/25 188518 -»- -»- Amerika 7 -»- Ana hči -»- 14/7 1879 -»- Amerika 8 Remžgar Jera mačeha pos. udov. 1852" -»- -»- 9 Košir Ivana 23/6 1885 18 Verjetno gre za pomoto. 19 Datum ni popoln. _Drenovagorica_Domače ime:_»Cempret« Hiš, št. 13_Hišni posestnik:_Jernej Baje Tek. št. Priimek in ime Poklic Stan Dan, mesec in leto rojstva Rojstni kraj Domovna občina Za ptujce dokaz čas domovinstva prihoda v občino Opomba 1 Baje Jernj pos. ožen. 18/11 1871 Drenovgrič Vrh. 2 -»- Marija žena -»- 16/1 1875 -»- -»- 3 -»- France sin sam 20/10 1900 -»- 4 -»- Marija mati ud. 15/6 1837 5 -»- Janez brat pos sam 6/10 1867 -»- -»- 6 -»- Pavel -»- -»- 26/1 1874 -»- 7 -»- Anton -»- 13/5 1877 -»- -»- 8 -»- Ivana sestra nnc -»- 27/12 1879 -»- -»- 1877 8 -»- Ivana sestra pos. 27/12 1879 -»- 9 -»- Štefan brat pos. 23/12 1883 -»- 10 Mele Ana sestra žene 22/7 1888 -»- -»- _Drenovagorica_Domače ime:_Trmatov Hiš, št. 14____Hišni posestnik:_Celarc Urša Tek. št. Priimek in ime Poklic Stan Dan, mesec in leto rojstva Rojstni kraj Domovna občina Za ptujce dokaz čas domovinstva prihoda v občino Opomba 1 Celarc Uršula pos. udov. 24/9 1855 Drenovgrič Vrh. + 2 -»- Jože sin sam 18/3 1876 -»- -»- 3 -»- ^Japesr^' -»- -»- 30/8^ /T878 -»- + 12/12 1901 4 -»- Marija hči -»- 18/3 1881 -»- -»- Jesenice omožena Krašovec 5 -»- Ivana -»- -»- 8/6 1883 -»- -»- Verd Vrhnika omožena Bartolj 6 -»- Antonija -»- -»- 8/6 1885 -»- S. Gor. 7 Gorjanc Franc brat pos. -»- 5/11 1872 -»- -»- D. Logac 8 -»- Martin stric -»- 6/11 1834 -»- -»- Verd + _Drenovagorica___Domače ime:_Šintar Hiš, št. 15__ Hišni posestnik:_Janez Bizjan Tek. št. Priimek in ime Poklic Stan Dan, mesec in leto rojstva Rojstni kraj Domovna občina Za ptujce dokaz čas domovinstva prihoda v občino Opomba 1 Bizjan Janez pos. ožen. 18/9 1871 Lesnobrdo Vrh. 2 -»- Helena žena -»- 29/4 1869 -»- -»- 3 Kralj Franc sin I zak. sam 10/7 1889 -»- -»- 4 Južna Johana mati 1 moža ožen 16/6 1852 + 28/2 1901 5 -»- Janez mož -»- 27/6 1847 Krtina Dob 1892 + 2/9 1910 6 Ogrin Ana nezak hči Lize Ogrin om. Remc sam 4/5 1890 Ljubljana Vrhnika je v Mirzzuschlag dom. list izdan 7/61911 št. 23 glej Lesnobrdo 31 ex 1880 Hiš, št. 16_Hišni posestnik: Tek. št. Priimek in ime Poklic Stan Dan, mesec in leto rojstva Rojstni kraj Domovna občina Za ptujce dokaz čas domovinstva prihoda v občino Opomba 1 Vrhove Janez pos. ožen. 28/6 1841 Lesnobrdo Vrh. 2 -»- Franca žena -»- 15/2 1849 Samotorca -»- 3 -»- Barbara hči sam 14/12 1877 Drenovgrič -»- 4 -»- Janez sin -»- 25/9 1879 -»- -»- 5 -»- Franc -»- -»- 8/10 1883 -»- -»- 6 -»- Andrej -»- -»- 25/11 1887 -»- _Drenovagorica_Domače ime:_»Sogar« Hiš, št. 17_Hišni posestnik:_Jože Rus Tek. št. Priimek in ime Poklic Stan Dan, mesec in leto rojstva Rojstni kraj Domovna občina Za ptujce dokaz čas domovinstva prihoda v občino Opomba 1 Rus Jože pos. ožen. 13/3 1839 Vrh. 2 -»- Jera žena -»- 17/3 1842 Bevke -»- 3 -»- Jože sin sam 20/2 1875 Drenovgrič -»- 4 Lenarčič Johana hči ožen 3/6 1869 -»- -»- + 13/7 1905 5 -»- Jože mož -»- 20/2 1861 -»- 6 -»- Franca hči sam 4/4 1893 -»- -»- 7 -»- Marija -»- -»- 21/12 1896 -»- -»- 8 -»- Janez sin 3/5 1899 -»- 9 -»- Franc -»- -»- 20/10 1900 -»- -»- 10 Černivc Franc železničar odšel v Ljubljano _Drenovagorica_Domače ime:_Janša Hiš, št. 18_Hišni posestnik:_Jernej Janša Tek. št. Priimek in ime Poklic Stan Dan, mesec in leto rojstva Rojstni kraj Domovna občina Za ptujce dokaz čas domovinstva prihoda v občino Opomba 1 Janša Jernej pos. udovc 21/8 1840 Lesnobrdo Vrh. 2 -»- Ivana hči sam 28/12 1881 Drenovgrič -»- 3 -ii- Ianp7 n frak 1 87X20 T pcnnhrHn Hnrin! Hiš, št. 18_ Hišni posestnik:_Jernej Janša Tek. št. Priimek in ime Poklic Stan Dan, mesec in leto rojstva Rojstni kraj Domovna občina Za ptujce dokaz čas domovinstva prihoda v občino Opomba 1 Janša Jernej pos. udovc 21/8 1840 Lesnobrdo Vrh. 2 -»- Ivana hči sam 28/12 1881 Drenovgrič -»- 3 -»- Janez nečak -»- 187820 Lesnobrdo Horjul 4 -»- Marija -»- -»- 6/11 1880 Ljubljana -»- + Grosuplje 1896 5 -»- Rozalija -»- -»- /9 1891 Brezovca -»- 6 Čuden Marija dekla -»- 14/6 1834 Vrhn. + 7 Petkovšek Luka hlape -»- 184021 Rovte p.b. Rovte 9/12 1882 stv 66 1880 + 8 Trček Neža dekla -»- 188222 Horjul p.b. Horjul 20/11 1893 stv 14 1900 9 Remžgar Marija -»- -»- 8/12 1857 Mala Ligojna Datum ni popoln. 21 Datum ni popoln. 22 Datum ni popoln. _Drenovagorica_Domače ime:_»Drčar« Hiš, št. 19__Hišni posestnik:_Janez Mrzli kar Tek. št. Priimek in ime Poklic Stan Dan, mesec in leto rojstva Roj smi kraj Domovna občina Za ptujce dokaz domovinstva čas prihoda v občino Opomba 1 Mrzlikar Janez pos. ožen. 7/12 1845 Mala Ligojna Vrh. 2 -»- Jahana-" žena -»- 2/5 1846 Grčerevc -»- umrla 11/4 1902 3 -»-^Jan^z sin sam 28/8 1874 Mala Ligojna -»- v Ameriki 4 -»-^J^eža hči -»- 19/1 1888 -»- -»- 5 -»- Ana v / -»- -»- 1/8 1884 -»- -»- 6 -»-^N/Jarija -»- -»- 21/3 1873 -»- -»- v Ljubljani Drenovagorica Domače ime: Štancar Hiš. št. 20 Hišni posestnik: lera Kuclar Tek. št. Priimek in ime Poklic Stan Dan, mesec in leto rojstva Rojstni kraj Domovna občina Za ptujce dokaz domovinstva čas prihoda v občino Opomba 1 Kuclar Jera pos. vdov 24/1 1836 Drenovgrič Vrh. 2 -»- Luka sin ožen 19/10 -»- -»- + 1836 2 -»- Luka sin ožen spn 19/10 1867 -»- -»- + 3 -»- Jurij -»- sam 23/4 1888 -»- -»- 4 -»- Agata žena Luke ožen 186023 Studenc Krško 5 Mlinar Janez 18/2 1890 Mala Ligojna Ziri 2j Datum ni popoln. _Drenovagorica_Domače ime:_Matečon Hiš, št. 21_Hišni posestnik:_Popit Matija Tek. št. Priimek in ime Poklic Stan Dan, mesec in leto rojstva Rojstni kraj Domovna občina Za ptujce dokaz čas domovinstva prihoda v občino Opomba 1 Zalaznik Frančiška 24 pos. udova 12/10 1867 Koreno Horjul 2 -»- Matija brat + moža 23/2 1877 Drenovgrič -»- vojak 3* -»- Janez -»- 15/5 1881 -»- -»- Jesenice tovarna 4 -»- Jože -»- 9/3 1887 -»- -»- 5 Gregurka Ivana nez. hči + Jeraj tete in Franca 18/5 1890 -»- -»- * Zalaznik Janez 15/5 1881 ženit. zgl. stv 3/1913 spis 99 -»- Marija roj. Zeitler žena 30/6 1892 Ramplach Thirmanns dorf Neunkirche n stv 1 521/1913 "4 Nad Zalaznik Frančiška je pozneje čez vse rubruke dopisano: Popit Matija roj. št. 23 BI. Brez. II mož. _Drenovagorica_Domače ime:_Sogar Hiš, št. 22_Hišni posestnik:_Franc Rus Tek. št. Priimek in ime Poklic Stan Dan, mesec in leto rojstva Rojstni kraj Domovna občina Za ptujce dokaz čas domovinstva prihoda v občino Opomba 1 Rus Franc pos. ožen. 3/1 1859 Drenovgrič Vrh. 2 -»- Ivana žena -»- 24/12 1875 -»- -»- 3 -»- Franc sin sam 29/7 1898 -»- -»- 4 -»- Ivana hči -»- 23/4 1900 -»- -»- 5 -»- Janez oče pos. ud. 2/3 1823 -»- -»- + 21/10 1910 6 Trček Katra dekla s. 27/4 1884 Podlipa -»- 1844 3 -»- Matevž sin sam 19/9 1875 Drenovgrič Amerika 4 -»- Nace -»- -»- Izgl. 8/909 31/7 1884 Dr. Grič 5 -»- Janez -»- -»- 17/8 1886 -»- -»- 6 Pod lipe Marija hči I zak. -»- 24/3 1870 -»- 7 -»- Lovro sin I zak. -»- 1/8 1873 -»- Amerika _Drenovagorica_Domače ime: Hiš. št. 24_Hišni posestnik:_Celarc Josip Tek. Priimek in ime Poklic Stan Dan, Rojstni Domovna Za ptujce Opomba št. mesec in leto rojstva kraj občina dokaz domovinstva čas prihoda v občino 1 Nobena rubrika ni izpolnjena. _Drenovagorica_Domače ime:_»Sečman« Hiš, št. 25__Hišni posestnik:_Simon Grampovčnik Tek. št. Priimek in ime Poklic Stan Dan, mesec in leto rojstva Rojstni kraj Domovna občina Za ptujce dokaz čas domovinstva prihoda v občino Opomba 1 Grampovčnik Simon pos. udovc 28/10 1831 Brezje Vrhnika J2ebmVa~ tu sprejet 20/3 1902 št. 377/02 2 -»- Marija hči sam 21/9 1871 Drenovgrič Dobrova 3 -»- Simon sin -»- 4/10 1878 -»- -»- Ljubljana KiM«fje 4 -»- Janez -»- -»- 4/11 1880 -»- Amerika jiftemtftr" 5 -»- Anton -»- 12/6 1884 -»- Amerika _Drenovagorica_Domače ime:_»Šuštar« Hiš, št. 26_Hišni posestnik:_Dolenc Jakob Tek. št. Priimek in ime Poklic Stan Dan. mesec in leto rojstva Rojstni kraj Domovna občina Za ptujce dokaz čas domovinstva prihoda v občino Opomba 1 Dolenc Jakob pos. ožen. 29/4 1854 Drenovgrič Vrh. 2 -»- Neža žena -»- 13/1 1850 Velka Ligojna 3 -»- Franc sin sam 30/3 1878 -»- -»- 4 -»- Marija hči -»- 28/6 1879 -»- 5 -»- Jakob sin -»- 11/5 1886 -»- Hiš, št. 27_Hišni posestnik:_Primož Mrlak Tek. št. Priimek in ime Poklic Stan Dan, mesec in leto rojstva Rojstni kraj Domovna občina Za ptujce dokaz domovinstva čas prihoda v občino Opomba 1 Mrlak Primož pos. ožen. 8/6 1845 Ljubljana Vrhnika 2 -»- Barba žena -»- 28/11 1856 Lesnobrdo -»- + 19/10 1909 3 -»- Franc sin sam 8/11 1874 -»- -»- Amerika JJj^&rTČ 4 -»- Janez -»- -»- 21/10 1875 25 -»- -»- Celovc 5 -»- Marija hči -»- 25/11 1876 -»- -»- Ljubljana 6 -»- Primož sin -»- 28/4 1880 -»- -»- Amerika 7 -»- Anton -»- -»- 17/5 1884 -»- -»- 8 -»- Ivana hči -»- 19/6 1885 -»- -»- Verd 9 -»- Helena -»- -»- 15/4 1887 -»- -»- 10 -»- Jože sin -»- 14/3 1891 -»- -»- del. knj. 116 24/71910 gre v Bozen Tirol. 11 -»- Frančiška hči -»- /9 1900 -»- -»- 12 Hren Jože dninar -»- 184426 Verd | 23 Tu je pozneje dopisano: Ožen. z Terezijo Prime udova Pušnik, posestnica v Spod. Ložnica 30 obč. si. Bistrica tja priženjen ženit. zgl. 8/1909. 26 Datum ni popoln. Hiš, št. 28_Hišni posestnik:_Matija Kržmanc Tek. št. Priimek in ime Poklic Stan Dan, mesec in leto rojstva Rojstni kraj Domovna občina Za ptujce dokaz čas domovinstva prihoda v občino Opomba 1 Kržmanc Matija pos. ožen. 30/1 1848 Drenovgrič Vrh. 2 -»- Marija žena -»- 30/3 1859 3 Leskove Marija 24/5 1862 Lesnobrdo -»- _Drenovagorica_Domače ime:_»Kovač« Hiš, št. 29_Hišni posestnik:_Franc Friškovc Tek. št. Priimek in ime Poklic Stan Dan, mesec in leto rojstva Rojstni kraj Domovna občina Za ptujce dokaz čas domovinstva prihoda v občino Opomba 1 Friškovc Franc pos. ožen. 12/2 1871 Ljubljana Kamnik 1/3 1895 2 -»- Ivana žena -»- 30/8 1874 Drenovgrič -»- 3 -»- Franc sin sam 2/4 1900 -»- 4 Stanovnik Ignac učene -»- 17/8 1886 -»- -»- _Drenovagorica_Domače ime:_»Postaja« Hiš, št. 30_Hišni posestnik: Tek. št. Priimek in ime Poklic Stan Dan, mesec in leto rojstva Rojstni kraj Domovna občina Za ptujce dokaz čas domovinstva prihoda v občino Opomba 1 Merlini Rudolf postajanače Inik ožen. 18/9 1873 St. Peter Dunaj 2 -»- Franja žena 13/11 1877 Drenovgrič 1 Brelih Štefan vojak oženj. 1866 Tunjice Kamnik Kamnik 1899 2 -»- Ana žena 1863 Kopanj 3 -»- Anica hči sam julij 18992' Radovljica -»- 27 Za zadnje tri navedene datumi rojstva niso popolni. Hiš, št. 31_Hišni posestnik:_Mihevc Lovro _______glej Sinja g. 21_ Tek. št. Priimek in ime Poklic Stan Dan, mesec in leto rojstva Rojstni kraj Domovna občina Za ptujce dokaz čas domovinstva prihoda v občino Opomba 1 Mihevc Lovro cestar ožen. 8/8 1828 Drenovgrič Vrh. sprejel v tuk. obč. 25/7 1909 vi. št. 1025 28 Datum ni popoln. _Drenovgrič_Domače ime:_Štefanova bajta Hiš, št. 32 vidi št 1_Hišni posestnik:_Štefan Petkovšek Tek. Priimek in ime Poklic Stan Dan, Rojstni Domovna Za ptujce Opomba št. mesec kraj občina dokaz čas in domovinstva prihoda leto v ro|stva občino 1 Spremenjena v gospodarsko poslopje. Nobena rubrika ni izpolnjena. _Domače ime: Hiš, št. 33_Hišni posestnik: Tek. št. Priimek in ime Poklic Stan Dan. mesec in leto rojstva Rojstni kraj Domovna občina Za ptujce dokaz čas domovinstva prihoda v občino Opomba Matija Zalaznik 23/2 1877 vidi h.št. 21 Neža roj. Trček žena 1882 Horjul Franc Zalaznik sin 16/6 1906 Marija Zalaznik hči 11/9 1907 Ana Zalaznik 30/7 1909 Domače ime: Hiš, št. 34_Hišni posestnik: Tek. št. Priimek in ime Poklic Stan Dan. mesec in leto rojstva Rojstni kraj Domovna občina Za ptujce dokaz čas domovinstva prihoda v občino Opomba Franc Mrlak 8/11 1874 Drenovgrič št. 27 Vrh. vidi št. 27 Mina roj. Zakelj žena 14/4 1867 Horjul -»- Franca Mrlak hči 27/2 1901 -»- Janez Mrlak sin 11/5 1909 -»- Lesno Brdo, dne 31/12 1900 = 152 preb. Lesnobrdo_Domače ime:_Kavčenk Hiš, št. 11__Hišni posestnik:_Martin Bizjan Tek. št. Priimek in ime Poklic Stan Dan, mesec in leto rojstva Rojstni kraj Domovna občina Za ptujce dokaz domovinstva čas prihoda v občino Opomba 1 Bizjan Martin posest. sam. 5/12 1855 Lesnobrdo Vrhn. 2 Bizjan Helena mati posestn. udova 1/5 1829 Velka Ligojna 3 Bizjan Ivana sestra posestn. sam. 14/11 1862 Lesnobrdo 4 Bizjan Reza -»- -»- 14/9 1868 -»- -»- Franca Bizjan hči 24/10 1893 5 Kucler Janez pastir -»- 8/12 1886 -»- -»- 6 Kržmanc Matija hlapec -»- 25/2 1885 -»- Lesnobrdo Domače ime: Vrbanovc Hiš. št 12 Hišni Dosestnik: Marijana Možina Tek. št. Priimek in ime Poklic Stan Dan, mesec in leto rojstva Rojstni kraj Domovna občina Za ptujce dokaz domovinstva čas prihoda v občino Opomba 1 Možina Marijana posest. vdova 16/1 1849 Drašca Vrhn. 2 Možina Andrej sin sam 30/11 1879 Lesnobrdo -»- 3 -t- Možina Franc -»- -»- 22/11 1883 -»- -»- + 1922 v Ledinah pri Idriji 4 Mrzlikar Helena gostja udova 12/4 1820 Černivrh Ljubljana Černivrh Ljubljana 15/10 1909 + 5 Smole beračica sam. 18441 Tomišelj Tomišelj p. b. 5/12 1892 Tomišelj 1894 6 Petrič Peter čevljar ožen 23/6 1860 Lesnobrdo Vrh. 7 -Petrfc~lvana žena -»- 1/5 1865 Vrhnika -»- + 5/2 901 Bi. Brezovica št. 41 8 Petrič Marija hči sam 1/12 1889 Drenovgrič -»- 9 Petrič Ivana -»- -»- 1892J -»- -»- 1 Datum ni popoln. : Datum ni popoln. Hiš, št. 13_Hišni posestnik:_Lorene Celarc Tek. št. Priimek in ime Poklic Stan Dan, mesec in leto rojstva Rojstni kraj Domovna občina Za ptujce dokaz čas domovinstva prihoda v občino Opomba 1 Celarc Lorenc posest. ožen. 5/8 1844 Lesnobrdo Vrhn. + 25/12 906 2 Celarc Marija -»- žena 2/1 1850 Zaplana -»- 3 Celarc Franc sin sam 21/12 1869 Lesnobrdo Amerika 4 Celarc Karol -»- -»- 21/10 1885 -»- -»- 5 Celarc Antonija hči -»- 2/1 1890 -»- -»- Lesnobrdo_Domače ime:_»Pišk« Hiš, št. 14_Hišni posestnik:_France Leskove Tek. št. Priimek in ime Poklic Stan Dan, mesec in leto rojstva Rojstni kraj Domovna občina Za ptujce dokaz domovinstva čas prihoda v občino Opomba 1 J^eskFranc posest. ožen. 20/8 1852 Lesnobrdo Vrhn. utonil 17/3 1902 na Drenovgriču 2 Leskove Marija žena -»- 20/1 1856 Sinja Gorica -»- 3 Leskove Franc sin sam 17/12 1877 Lesnobrdo v Ameriko 1902 vojak 4 Leskove Ivana hči -»- 31/5 1881 -»- -»- 5 Leskove Marija -»- -»- 25/1 1883 -»- -»- 6 Leskove Lovro sin -»- 10/8 1884 -»- -»- 7 LeskoveJ^jvrtr Anton -»- -»- 20/5 1886 -»- -»- 8 Leskove Janez -»- -»- 29/6 1888 -»- 9 Leskove Jernej -»- -»- 19/8 1892 -»- -»- 10 Leskove Franca hči -»- 22/9 1894 -»- -»- -»- Terezija -»- 10/8 1897 -»- Lesnobrdo Domače ime Matevžovc Hiš. št. 15 Hišni posestnik: Janez Velkavrh Tek. št. Priimek in ime Poklic Stan Dan, mesec in leto rojstva Rojstni kraj Domovna občina Za ptujce dokaz domovinstva Čas prihoda v občino Opomba 1 Velkavrh Janez posest, stanoval. ožen 3/1 1866 Lesnobrdo Vrhn. 2 Velkavrh Marija žena 20/7 1863 Mala Ligojna -»- 2 Velkavrh Marija žena -»- 20/7 1863 Mala Ligojna -»- 3 Velkavrh Jože sin sam 6/3 1888 Lesnobrdo -»- 4 Velkavrh Marija hči -»- 12/8 1889 -»- -»- 5 Velkavrh Ivana -»- 25/6 1891 -»- -»- 6 Velkavrh France sin -»- 8/ip/ >893 -»- -»- 7 Velkavrh Matvž -»- -»- 21pS -»- -»- pos. knj. 12 Vil) 1910 8 Velkavrh Antonija hči -»- 24/5 1898 -»- -»- 9 -VetfcSvrb-MarEvž stari oče vdove 7/8 1835 -»- umrl 15/12 1901 »pogorela« Lesnobrdo_Domače ime: Hiš, st. 16_Hišni posestnik: Tek. Priimek in ime Poklic Stan Dan, Rojstni kraj Domovna Za ptujce Opomba št. mesec občina dokaz čas in domovinstva prihoda leto v rojstva občino 1 Nobena rubrika ni izpolnjena. »pogorela« Lesnobrdo_Domače ime: Hiš, št. 17_Hišni posestnik: Tek. Priimek in ime Poklic Stan Dan, Rojstni kraj Domovna Za ptujce Opomba št. mesec in leto rojstva občina dokaz domovinstva cas prihoda v občino Nobena rubrika ni izpolnjena. Lesnobrdo_Domače ime:_Brbonkar Hiš, št. 18_Hišni posestnik:_Janez Dolenc Tek. št. Priimek in ime Poklic Stan Dan, mesec in leto rojstva Rojstni kraj Domovna občina Za ptujce dokaz čas domovinstva prihoda v občino Opomba 1 Dolenc Janez pos. ožen 25/12 1862 Brezje Dobrova 2 Dolenc Marija žena -»- 9/11 1862 Lesnobrdo Vrhnika 3 Dolenc Marija hči sam 31/1 1888 -»- -»- 4 Dolenc Antonija -»- -»- 15/1 1891 -»- 5 Dolenc Marijana -»- -»- 22/2 1896 -»- + meseca aprila 1902 6 Dolenc Anton sin -»- 11/1 -»- -»- 5 Dolenc Marijana -»- -»- 22/2 1896 -»- -»- + meseca aprila 1902 6 Dolenc Anton sin -»- 1 l/l 1898 -»- -»- 7 Dolenc Anton Franca hči -»- 30/11 1899 -»- -»- + meseca aprila 1902 »podrta« Lesnobrdo_Domače ime: Hiš, št. 19_Hišni posestnik: Tek. Priimek in ime Poklic Stan Dan, Rojstni kraj Domovna Za ptujce Opomba št. mesec občina dokaz čas in domovinstva prihoda leto v rojstva občino l Nobena rubrika ni izpolnjena. _Lesnobrdo_Domače ime:_Matičk Hiš, št. 20_Hišni posestnik:_Miha Velkavrh Tek. št. Priimek in ime Poklic Stan Dan, mesec in leto rojstva Rojstni kraj Domovna občina Za ptujce dokaz čas domovinstva prihoda v občino Opomba 1 Velkavrh Miha posest. ožen. 5/9 1862 Brezje Vrhnika Dobrova sprejet v seji 9/4 1905 št. 171/1905 2 Velkavrh Franca žena -»- 6/5 1863 Lesnobrdo _JiAftr 3 Velkavrh Franca hči sam 22/4 1889 -»- 4 Velkavrh Neža -»- -»- 18/1 1893 -»- 5 Velkavrh Marija -»- 26/3 1895 -»- -»- 6 Velkavrh Janez sin -»- 30/12 1897 -»- 7 Camernik Reza stara mati udova 20/1 1835 -»- + 21/2 1906 Lesnobrdo_Domače ime:_»Tončk« Hiš, št. 21_Hišni posestnik:_Janez Koprive Tek. št. Priimek in ime Poklic Stan Dan, mesec in leto rojstva Rojstni kraj Domovna občina Za ptujce dokaz čas domovinstva prihoda v občino Opomba 1 Koprive Janez posest. ožen 10/5 1849 Lesnobrdo Vrhn. 2 Koprive Franca žena 24/3 1851 Podlipa 3 Koprive Janez sin sam 21/11 1879 Lesnobrdo -»- 4 Koprive Marija hči -»- 3/8 1881 -»- 5 Koprive Jakob sin 20/7 -»- -»- 1881 5 Koprive Jakob sin -»- 20/7 1884 -»- 6 Koprive Matevž -»- -»- 9/9 1886 -»- 7 Koprive Peter -»- 2/7 1889 -»- Domače ime: Gregor Hiš št 22 Hišni posestnik: Jožef Greeurka Tek. št. Priimek in ime Poklic Stan Dan, mesec in leto rojstva Rojstni kraj Domovna občina Za ptujce dokaz domovinstva čas prihoda v občino Opomba i Gregurka Jožef posest. ožen 18/2 1871 Lesnobrdo Vrhn. 2 Gregurka Franca žena -»- 19/5 1872 -»- -»- 3 + Gregurka Jože 22/1 JtfMT 4 Gregurka Franca hči 26/10 1899 -»- 5 Gregurka Gregor stari oče ožen 9/3 1830 -»- -»- + 1907 6 Gregurka Marija stara mati -»- 28/11 1842 -»- -»- 7 Gregurka Janez brat sam 30/12 1878 -»- vojak 8 Gregurka Jože nezak. sin Lize sam 24/3 1882 -»- _Lesnobrdo__Domače ime:_»Na kukarš« Hiš, št. 23__Hišni posestnik:_Jakob Koprive Tek. št. Priimek in ime Poklic Stan Dan, mesec in leto rojstva Rojstni kraj Domovna občina Za ptujce dokaz domovinstva čas prihoda v občino Opomba 1 Koprive Jakob posest. ožen 25/7 1822 Horjul Vrhn. + 2 Koprive Marija žena -»- 28/4 1829 Lesnobrdo + Lesnobrdo Domače ime: »Groga« Hiš. št 24 Hišni posestnik: Gregor Marinčič Tek. št. Priimek in ime Poklic Stan Dan, mesec in leto rojstva Rojstni kraj Domovna občina Za ptujce dokaz domovinstva čas prihoda v občino Opomba 1 Marinčič Gregor posest. ožen 1/3 1838 Lesnobrdo Vrhn. 2 Marinčič Helena žena -»- 4/5 1858 -»- -»- 3 Marinčič Gregor sin sam 3/3 1878 vojak Vič 4 Marinčič Tomaž sin -»- 20/12 1880 -»- -»- Vič s Marinčič lanP7 17/19 I8SU 5 Marinčič Janez -»- -»- 17/12 1884 -»- -»- 6 Marinčič Terezija hči -»- 17/9 1892 -»- -»- 7 Marinčič Ana -»- -»- 2/8 1895 -»- -»- -»- Andrej sin 30/11 1873 stanoval na Logu 5. od leta 1897 do 1912. zdaj stanuje na Brezovici št. 23 odi. 1913 -»- Marija roj. Remškar -»- Tomaž 20/12 1898 Log -»- Marija 1899 -»- Franca -»- Anton -»- Roza -»- Ivana Lesnobrdo_Domače ime:_Koprive Hiš, št. 25_Hišni posestnik:_Anton Kavčnik Tek. št. Priimek in ime Poklic Stan Dan, mesec in leto rojstva Rojstni kraj Domovna občina Za ptujce dokaz čas domovinstva prihoda v občino Opomba 1 Kavčnik Anton posest. ožen 29/12 1869 Dragomer Log 2 Kavčnik Marija žena -»- 9/10 1879 Lesnobrdo Vrh. 3 Kavčnik Anton sin sam 28/1 1900 -»- -»- 4 Prebil Matija oče od žene ožen 2/3 1845 -»- -»- + 5 Prebil Katarina žena -»- 13/11 1846 -»- -»- + 2/2 1907 Lesnobrdo_Domače ime:_Korčn Korenčk' Hiš, št. 26_Hišni posestnik: Tek. št. Priimek in ime Poklic Stan Dan, mesec in leto rojstva Rojstni kraj Domovna občina Za ptujce dokaz čas domovinstva prihoda v občino Opomba 1 Jesenko Janez posest. ožen 23/6 1864 Nova Vas Vrhnika 2 Jesenko Franca žena -»- 29/9 1867 Paku -»- 3 Jesenko Janez sin sam 10/5 1897 Lesnobrdo -»- 4 \ 4 Jesenko Franc -»- 6/10 1898 -»- -»- 5 Jesenko Anton -»- 29/10 1900 -»- -»- -J ' Po navedbi g. Janeza Žitko je pravilno domače ime Korenčk. 4 Tuje dopisano: Sprejet v dom. zvezo vrhniško v seji 12/6 1910. siv 1246. Hiš, št. 27_Hišni posestnik:_Janez Mrzlikar Tek. št. Priimek in ime Poklic Stan Dan, mesec in leto rojstva Rojstni kraj Domovna občina Za ptujce dokaz čas domovinstva prihoda v občino Opomba 1 Mrzlikar Janez pos. ožen 4/7 1870 Lesnobrdo Vrhn. 2 Mrzlikar Jera žena -»- 7/3 1872 Podlipa -»- 3 Mrzlikar Ivana hči sam 26/12 1895 Lesnobrdo 4 Mrzlikar Jakub Franc sin -»- 23/8 1897 -»- -»- 5 Mrzlikar Jakob -»- -»- 29/7 1899 -»- -»- 6 Mrzlikar Marija mati udova 3/7 1841 -»- -»- 7 Mrzlikar Marija sestra posest. sam 4/6 1879 -»- -»- v Mrzlikar Anton brat pos. 15/6 1881 -»- -»- Ljubljana Žalska pivarna t Mrzlikar Ana sestra pos. -»- 22/7 1886 -»- -»- v Mrzlikar Anton 15/6 1881 ženit gl. stv 31/1912 -»- Ana roj Gartnar 1/7 1891 Železniki št. 65 Lesnobrdo_Domače ime:_Friač Hiš, št. 28_Hišni posestnik:_Franc Kavčič Tek. št. Priimek in ime Poklic Stan Dan, mesec in leto rojstva Rojstni kraj Domovna občina Za ptujce dokaz čas domovinstva prihoda v občino Opomba 1 Kavčič Franc pos. ožen 21/4 1871 Lesnobrdo Vrhnika Vrh sprejet v seji 30. 3. 1913 2 Kavčič Marijana žena -»- 7/8 1874 -»- -»- 3 Kavčič Frančiška hči sam 25/2 1896 -»- -»- 4 Kavčič Ana -»- -»- 26/7 1899 -»- -»- 5 Suhadolc Jera mati žene ud. 27/2 1836 -»- -»- 6 Cepon Jakob gost sam 14/7 1873 Paku stv 17 Preser 7 Petrovčič Marija gostja -»- 17/12 1880 -»- -»- v. št. 29 8 Mihevc Marija Log Vrhnika obč. seja 31/7 904 stv 813/04 Hiš, št. 29_Hišni posestnik:_Franc Petrovčič Tek. št. Priimek in ime Poklic Stan Dan, mesec in leto rojstva Rojstni kraj Domovna občina Za ptujce dokaz čas domovinstva prihoda v občino Opomba 1 Petrovčič Franc pos. ožen 25/10 1858 Lesnobrdo Vrhn. + 1/7 1904 2 Petrovčič Marija žena -»- 7/1 1860 -»- -»- 3 Petrovčič Marija hči sam 17/12 1880 -»- 4 Petrovčič Josefa -»- 19/3 1883 -»- 5 Petrovčič Ivana 11/12 1884 -»- 6 Petrovčič Franc sin -»- 19/11 1888 -»- -»- 7 Petrovčič Jera hči -»- 17/3 1899 _Lesnobrdo_Domače ime:_Janez Hiš, št. 30_Hišni posestnik:_Janez Leskove Tek. št. Priimek in ime Poklic Stan Dan. mesec in leto rojstva Rojstni kraj Domovna občina Za ptujce dokaz čas domovinstva prihoda v občino Opomba 1 Leskove Janez pos. ožen 11/10 1859 Lesnobrdo Vrhn. 2 Leskove Ivana žena -»- 15/12 1862 Log -»- 3 Leskove Janez sin sam 15/11 1889 Lesnobrdo -»- 4 Leskove Liza hči -»- 18/12 1891 -»- -»- 5 Leskove Franc sin -»- 19/4 1897 -»- -»- 6 Leskove Marija hči -»- 1/11 1899 -»- _Lesnobrdo_Domače ime:_Tone v Pruhu Hiš, št. 31_Hišni posestnik:_Janez Prebil Tek. št. Priimek in ime Poklic Stan Dan, mesec in leto rojstva Rojstni kraj Domovna občina Za ptujce dokaz čas domovinstva prihoda v občino Opomba 1 Prebil Janez pos. ožen 1/7 1857 Lesnobrdo Vrhn. 2 Prebil Helena žena -»- 8/4 1841 -»- 3 Prebil Janez sin sam 25/12 1881 -»- 4 Prebil Miha -»- -»- 29/9 1883 -»- -»- Hiš, št. 32_ Hišni posestnik:_Anton Popit Tek. št. Priimek in ime Poklic Stan Dan, mesec in leto rojstva Rojstni kraj Domovna občina Za ptujce dokaz čas domovinstva prihoda v občino Opomba 1 Popit Anton pos. ožen 15/5 1870 Brezje Dobrova dom. list obč. Dobrova 18/4 904 št. 25 1898 2 Popit Marija žena 21/8 1866 Lesnobrdo -»- 3 Popit Marija hči sam 12/11 1898 -»- -»- 4 Popit Ivana -»- -»- 12/12 1899 -»- -»- 5 Velkavrh Marija mati žene vdova 29/4 1833 -»- Vrhn. 6 Gregurka Johana nez. hči Jere sam 18/5 1890 -»- -»- 7 Popit Valentin brat posest. -»- /2 1873 Brezje Dobrova + _Lesnobrdo_Domače ime:_Luka Hiš, št. 33_Hišni posestnik:_Luka Mrzlikar Tek. št. Priimek in ime Poklic Stan Dan, mesec in leto rojstva Rojstni kraj Domovna občina Za ptujce dokaz čas domovinstva prihoda v občino Opomba 1 Mrzlikar Luka pos. ožen 18/10 1838 Lesnobrdo Vrhn. 2 Mrzlikar Helena žena -»- 30/4 1842 Blatna Brezovca -»- 3 Mrzlikar Jakob sin j. 25/4 1879 Lesnobrdo -»- vojak Vič oženjen _Lesnobrdo_Domače ime:_»Kisovc« Hiš, št. 34_Hišni posestnik:_Gregor Pohleven Tek. št. Priimek in ime Poklic Stan Dan, mesec in leto rojstva Rojstni kraj Domovna občina Za ptujce dokaz čas domovinstva prihoda v občino Opomba 1 Pohleven Gregor pos. ožen 7/3 1843 Lesnobrdo Vrhn. 2 Pohleven Neža žena -»- 2/1 1855 Drenovgrič -»- 3 Pohleven Jože sin sam 29/3 1889 Lesnobrdo -»- 4 Pohleven Marijana hči 28/7 1895 1 -»" ^-dvojčka -»- 5 Pohleven Marjeta -»- -»- 29/7 1895 j -;>. -»- 6 Pohleven Franc sin -»- 27/2 1873 -»- -»- *7 -»- -»- 4/7 1875 -»- -»- 8 Pohleven Ivana hči -»- 4/6 1877 -»- -»- 9 Pohleven Ana hči -»- 3/8 -»- -»- Amerika 1877 9 Pohleven Ana hči -»- 3/8 1879 -»- -»- Amerika *1 Pohleven Janez oženj. "1 biva v Ameriki 2 -»- Roza žena sta se v Ameriki poročila 1908 bivala je mati v Cerknici št. 23 3 3 4 -»- Franc ?s sin hči 1908je bil 3 leta star ni znano 1 oba rojena r v Ameriki 5 Ime ni znano. _Lesnobrdo_Domače ime:_Matiac Hiš, št. 35_Hišni posestnik:_Jakob Butin Tek. št. Priimek in ime Poklic Stan Dan, mesec in leto rojstva Rojstni kraj Domovna občina Za ptujce dokaz čas domovinstva prihoda v občino Opomba 1 Butin Jakob pos. ožen 18/7 1855 Podlipa Vrhn. 2 Butin Polona žena -»- 29/1 1853 Lesnobrdo -»- 3 Ogrin Franc sin I zak. sam 9/9 1875 -»- -»- 4 Ogrin Ivana hči I zak. -»- 20/5 1884 -»- -»- 5 Ogrin Ignac sin I zak. -»- 30/7 1889 -»- -»- Amerika 6 Možina Ana sestra žene -»- 29/7 1864 -»- -»- Lesnobrdo_Domače ime:_»Krišpot« Hiš, št. 36_Hišni posestnik:_Meta Poženel Tek. št. Priimek in ime Poklic Stan Dan, mesec in leto rojstva Rojstni kraj Domovna občina Za ptujce dokaz čas domovinstva prihoda v občino Opomba 1 Poženel Meta pos. udova 10/6 1843 Lesnobrdo Vrhn. 2 Poženel Franc sin sam 14/11 1871 -»- -»- 3 Poženel Lovro -»- 9/8 1878 -»- -»- Graz Lesnobrdo_Domače ime:_Pod brdom Hiš, št. 37_Hišni posestnik:_Jemi Janša Tek. št. Priimek in ime Poklic Stan Dan, mesec in leto rojstva Rojstni kraj Domovna občina Za ptujce dokaz čas domovinstva prihoda v občino Opomba 1 Janša Franc gost ožen 18/10 1875 Lesnobrdo Horjul ženit. zgl. žup. Horjul z dne 23/1 1900 št. 2 2 Janša Franca žena 23/8 -»- -»- 1900 št. 2 2 Janša Franca roj. Kuclar žena -»- 23/8 1877 -»- -»- 3 Janša Marija hči sam 8/] 2 1900 -»- -»- vV Groznik Janez gost ožen. 27/9 1827 Črni potok Šmartno pri Litiji + 13/3 1909 e/ 'Groznik Marija žena -»- 31/7 1850 Bevke -»- + 30/9 1909 3 Groznik Antonija hči sam 18926 Lesnobrdo -»- 4 Perko Valentin nezak. sin Marije Groznik -»- 1883 Bevke Vrhnika Zendarski aspirant 1619/9 podobar v Kamniku 6 Datum ni popoln. Lesnobrdo_Domače ime:_»Mrten« Hiš, št. 38_Hišni posestnik:_Martin Mihevc Tek. št. Priimek in ime Poklic Stan Dan, mesec in leto rojstva Rojstni kraj Domovna občina Za ptujce dokaz čas domovinstva prihoda v občino Opomba 1 Mihevc Martin pos. ožen 4/9 1875 Lesnobrdo Vrhn. Pr- Log stv 1638/01 2 Mihevc Helena žena -»- 20/4 1875 Jezero Ljubljana -»- 3 Mihevc Marija mati pos. 13/4 1851 Vrzdenc -»- 4 gost 3/2 1844 Vrhnika -»- + 9/12 1901 -»- Viktor + 6/8 1900 Lesnobrdo_Domače ime:_Petrč Hiš, št. 39_Hišni posestnik:_Janez Petrič Tek. št. Priimek in ime Poklic Stan Dan, mesec in leto rojstva Rojstni kraj Domovna občina Za ptujce dokaz čas domovinstva prihoda v občino Opomba 1 Petrič Janez pos. ožen 17/6 1848 Blatna Brezovca Vrhn. 2 Petrič Marija žena žena -»- 4/8 1850 Zg- Logatec -»- 3 Petrič Janez sin sam 1/6 1877 Log -»- *4 Petrič Anton -»- -»- 30/6 1880 -»- -»- 5 Petrič Franc -»- -»- 15/10 1881 -»- -»- 6 Petrič Matevž -»- 29/8 1884 -»- -»- 7 Petrič Marija hči -»- 7/12 1890 -»- * Petrič Anton sin oženj. 30/6 1880 -»- v Trstu Kadet Pozzo Nr 16/11 -»- Helena roj. Popit žena 12/7 1876 Rifenberg Hiš, št. 40_Hišni posestnik:_Janez Kuclar Tek. št. Priimek in ime Poklic Stan Dan, mesec in leto rojstva Rojstni kraj Domovna občina Za ptujce dokaz čas domovinstva prihoda v občino Opomba 1 Kuclar Janez pos. ožen 14/12 1842 Horjul Jtajtrt- Vrhnika sprejet v obč. seji dne 3/10 902 št. 1771 2 Kuclar Marija žena -»- 27/5 1852 Podlipa ->>-dto \ 3 Kuclar Franca hči sam 2/4 1879 Lesnobrdo -»-vhv 4 Kuclar Marija -»- 1/2 1883 -»- -»-dto 5 Kuclar Franc sin -»- 14/11 1884 -»- -»- dto > sjfrocrlie 6 Kuclar Janez -»- 8/12 1886 -»-dto 7 Kuclar Andrej -»- -»- 19/11 1888 -»- -»-dto 8 Kuclar Matija 18/2 1897 -»- -»- dto J spada »Horjul« Domače ime:_Rožnikova Hiš, št. 4 [_Hišni posestnik:_ Jakob Čop< Tek. Priimek in ime Poklic Stan Dan, Rojstni kraj Domovna Za ptujce Opomba št. mesec in leto rojstva občina dokaz domovinstva čas prihoda v občino 1 CiponJakotr žde^rfT ^pdznik Rožnik spada »Horjul« _Domače ime: Hiš, št. 42_Hišni posestnik: Tek. Priimek in ime Poklic Stan Dan, Rojstni kraj Domovna Za ptujce Opomba št. mesec občina dokaz Čas in domovinstva prihoda leto v rojstva občino l Nobena rubrika ni izpolnjena. Domače ime: Hiš, št. 43_Hišni posestnik:_Jak. Čeoon Tek. Priimek in ime Poklic Stan Dan, Rojstni kraj Domovna Za ptujce Opomba št. mesec občina dokaz čas in domovinstva prihoda leto v rojstva občino Cepon Jakob žel. ču. oz. l Mala Ligojna, dne 31/12 1900 = 102 preb. Mala Ligoina_Domače ime:_»Samotorčan« Hiš, št. I_Hišni posestnik:_Jakob Samotorčan Tek. št. Priimek in ime Poklic Stan Dan, mesec in leto rojstva Rojstni kraj Domovna občina Za ptujce dokaz domovinstva čas prihoda v občino Opomba 1 Samotorčan Jakob pos. ožen. 6/5 1850 M. Lig. Vrh. 2 -»- Neža žena -»- 10/1 1856 Samotorca -»- 3 -»- Marija hči sam 10/3 1881 M. Lig. -»- 4 -»- Franc sin -»- 16/11 1885 -»- 5 -»- Ivana hči -»- 16/8 1888 -»- -»- 6 Janez sin -»- 23/12 1890 -»- 7 -»- Antonija hči -»- 12/6 1896 -»- -»- Mala Ligoina_Domače ime:_»Zalar« Hiš, št. 2_Hišni posestnik:_Franc Podlipc Tek. št. Priimek in ime Poklic Stan Dan, mesec in leto rojstva Rojstni kraj Domovna občina Za ptujce dokaz čas domovinstva prihoda v občino Opomba 1 Podlipc Franc pos. ud. 8/4 1866 M. Lig. Vrh. Amerika došel domu v feb. 1901 2 -»- Jakob brat sam 18/4 1875 -»- Ljubljana juž. žel. 1/3 1906 3 -»- Franc oče ožen 8/9 1838 -»- -»- + 19/4 904 4 -»- Jera mati -»- 12/2 1835 -»- + 2/10 1911 5 Petavs Ivana rejenka sam /12 1893 -»- -»- Mala Ligoina_Domače ime:_»Frlan« Hiš, št. 3_Hišni posestnik:_Blaž Samotorčan Tek. št. Priimek in ime Poklic Stan Dan, mesec in leto rojstva Rojstni kraj Domovna občina Za ptujce dokaz čas domovinstva prihoda v občino Opomba 1 Samotorčan Blaž pos. ožen. 2/2 1855 M. Lig. Vrh. 2 -»- Marija žena 4/I81 1856 Vel. Lig. -»- 3 -»- Franc sin sam 10/12 1882 M. Lig. -»- + v Ameriki 4 -»- Matevž -»- 16/9 1 030 "K- 3 -»- Franc sin sam 10/12 1882 M. Lig. + v Ameriki 4 -»- Matevž -»- 16/9 1884 -»- -»- 5 -»- Ivana hči 31/8 1886 -»- -»- 6 -»- Matija sin 4/2 1 Verjetno gre za pomoto. _Mala Ligojna_Domače ime:_»Popit« Hiš, št. 4_Hišni posestnik:_Popit Valentin Tek. št. Priimek in ime Poklic Stan Dan, mesec in leto rojstva Rojstni kraj Domovna občina Za ptujce dokaz čas domovinstva prihoda v občino Opomba 1 Popit Valentin pos. ožen. 30/1 1860 M. Lig. Vrh. 2 -»- Marija žena -»- 18/8 1859 notr. Gorica -»- 3 -»- Matevž sin sam 12/9 1884 M. Lig. -»- Amerika 4 -»- Katra hči -»- 25/11 1886 -»- -»- 5 -»- Anton sin -»- 14/6 1895 -»- Mala Ligojna_Domače ime:_»Doink« Hiš, št. 5_Hišni posestnik:_Lovro Čuden Tek. št. Priimek in ime Poklic Stan Dan, mesec in leto rojstva Rojstni kraj Domovna občina Za ptujce dokaz čas domovinstva prihoda v občino Opomba 1 Čuden Lovro pos. ožen. 10/8 1853 M. Lig. Vrh. 2 -»- Marija žena 19/8 1859 Log 3 -»- Marija hči sam 11/1 1884 M. Lig. -»- 4 -»- Franca -»- 26/11 1885 5 -»- Urša 9/10 1887 -»- 6 -»- Amalija 11/4 1898 -»- Mala Ligojna_Domače ime:_»Špeličk« Hiš, št. 6_Hišni posestnik:_Jarnei Samotorčan Tek. št. Priimek in ime Poklic Stan Dan, mesec in leto rojstva Rojstni kraj Domovna občina Za ptujce dokaz Čas domovinstva prihoda v občino Opomba 1 Samotorčan Jernej pos. ožen. 17/9 1829 M. Lig. Vrh. 2 -»- Meta žena 14/7 1840 -»- -»- 1840 3 -»- Martin sin sam 6/11 1871 -»- -»- 4 -»- Lovro -»- 9/8 1873 -»- Amerika 5 -»- Jože -»- 10/3 1880 -»- -»- 6 -»- Marjeta hči -»- 29/6 1883 -»- -»- 7 Košir Franca dekla -»- 8/11 1881 Podlipa -»- Mala Ligoina_Domače ime:_»Čuk« Hiš. St. 7_Hišni posestnik:_Simon Japelj Tek. št. Priimek in ime Poklic Stan Dan, mesec in leto rojstva Rojstni kraj Domovna občina Za ptujce dokaz čas domovinstva prihoda v občino Opomba 1 Japel Simon pos. ožen. 22/10 1832 Vrhn. Vrh. + /9 1906 2 -»- Franca žena 24/9 1847 M. Lig. -»- + 25/8 01 se ubila Ljubljani 3 -»- Simon sin sam 19/10 1874 -»- -»- 4 -»- Rudolf -»- 8/4 1880 -»- -»- + Amerika 1906 5 -»- Konrad -»- 2/2 1885 -»- -»- 6 Filipič Marija mati žene ud. 27/2 1826 -»- -»- _Mala Ligoina_Domače ime:_Strnad Hiš, št. 8_Hišni posestnik:_Anton Žitko Tek. št. Priimek in ime Poklic Stan Dan, mesec in leto rojstva Rojstni kraj Domovna občina Za ptujce dokaz čas domovinstva prihoda v občino Opomba 1 Zitko Anton pos. ožen 11/1 1856 M. Lig. Vrh. 2 -»- Marija žena -»- 29/12 1867 -»" -»- 3 -»- Marija hči sam 31/1 1889 -»- 4 -»- Anton sin -»- 20/1 1890 -»- -»- 5 -»- Ivana hči -»- 30/8 1891 -»- -»- 6 -»- Ana -»- 21/7 1894 -»- 7 -»- Franc sin -»- 30/9 1897 -»- -»- 8 -»- Franca hči 2/5 1899 -»- 102 -»- Ana mati udov. 18/7 1833 -»- -»- 11 Zitko Neža sestra posest. nuna 18/1 1872 -»- -»- v Celovcu Veijetno gre za pomoto. Hiš. St. 9_Hišni posestnik:_Marija Remžgar Tek. št. Priimek in ime Poklic Stan Dan, mesec in leto rojstva Rojstni kraj Domovna občina Za ptujce dokaz čas domovinstva prihoda v občino Opomba 1 Remžgar Marija pos. udov. 26/2 1847 Zažar Vrh. 2 -»- Franca hči sam 28/3 1881 M. Lig. 3 -»- Anton sin 11/1 1883 ženit. zgl. 13/1909 4 -»- Ana hči -»- 18/7 1885 -»- -»- 5 -»- Marija sestra -f gospodarja -»- 8/12 1857 -»- -»- Mala Ligojna_Domače ime:_»Krže« Hiš, št. 10_Hišni posestnik:_Anton Novak Tek. št. Priimek in ime Poklic Stan Dan, mesec in leto rojstva Rojstni kraj Domovna občina Za ptujce dokaz čas domovinstva prihoda v občino Opomba 1 Novak Anton pos. udovc 2/1 1858 M. Lig. Vrh. 2 -»- Anton sin sam 1/2 1886 3 -»- Franc -»- 24/1 1888 -»- 4 -»- Janez 28/10 1889 -»- -»- 5 -»- Jernej -»- -»- 25/8 1891 -»- -»- 6 -»- Marija hči -»- 28/9 1893 -»- -»- 7 -»- Franca -»- -»- 27/2 1896 -»- -»- 8 -»- Marija mati pos. ud. 28/4 1839 -»- -»- 9 -»- Jakob brat pos. sam 12/5 1870 -»- -»- -Amx?rff(a~~ 10 -»- Franc -»- 13/10 1875 -»- -»- Mala Ligojna_Domače ime:_»Mežnar« Hiš, št. 11_Hišni posestnik:_Janez Mrzlikar Tek. št. Priimek in ime Poklic Stan Dan, mesec in leto rojstva Rojstni kraj Domovna občina Za ptujce dokaz čas domovinstva prihoda v občino Opomba 1 Mrzlikar Janez pos. ožen. 10/10 1851 M. Lig. Vrh. 2 -»- Ana žena -»- 10/5 1864 Polhov Gradec -»- 3 -»- Marija hči sam 15/12 1894 M. Lig. -»- 4 -»- Jakob brat -»- 27/4 -»- -»- Bulgariia 1894 Lig. 4 -»- Jakob brat pos. -»- 27/4 1867 -»- Bulgarija 5 -»- Lovro -»- -»- 30/7 1869 -»- -»- Amerika Ljubljana Glince 81 Vrtna ulica kamnosek 6 -»- Neža mati pos. udova 10/12 1829 Velk. Lig. -»- 7 -»- Katra hči od nje sam 20/11 1864 M. Lig. -»- 8 -»- Marija nezak. hči Marije sestre pos. -»- 11/2 1883 -»- -»- »brez prebivalcev« Mala L igo i na_Domače ime:_Maklavž Hiš, št. 12_Hišni posestnik:_Janez Kova& Novak Anton Tek. št. Priimek in ime Poklic Stan Dan, mesec in leto rojstva Rojstni kraj Domovna občina Za ptujce dokaz čas domovinstva prihoda v občino Opomba 1 Mrzlikar Janez sin + Matija Mrzl. 31/8 1875 ) pristojni pa odsotni 2 -»- Franc 9/3 1881 3 -»- Ivana 4/5 1889 J V rubriki (domovna občina), je za vse 3 pozneje dopisano: Biva v Ljubljani pri Filip Supanin Vič-Glince št. 10 Ljubljana. Mala Ligoina_Domače ime:_»Vagren« Hiš, št. 13_Hišni posestnik:_Janez Kovač Tek. št. Priimek in ime Poklic Stan Dan, mesec in leto rojstva Rojstni kraj Domovna občina Za ptujce dokaz čas domovinstva prihoda v občino Opomba 1 Kovač Janez pos. ožen. 11/9 1872 M. Lig. Vrh. 2 -»- Marija žena 15/1 1876 Sinjagor. -»- + 28/1 1908 3 -»- Janez sin sam 10/5 1898 M. L. -»- 4 -»- Katra sestra pos. -»- 24/11 1877 -»- -»- 5 -»- Andrej brat pos. 23/11 1877 -»- -»- 6 -»- Franc -»- -»- 29/10 1882 -»- -»- 7 -»- Ana hči II žene -»- 5/7 1890 -»- -»- 8 Košir Marija dekla -»- 9/12 1879 -»- -»- 9 Košir Janez pastir 8/5 1887 -»- -»- Hiš, št. 14_Hišni posestnik:_Franc Boh Tek. št. Priimek in ime Poklic Stan Dan, mesec in leto rojstva Rojstni kraj Domovna občina Za ptujce dokaz čas domovinstva prihoda v občino Opomba 1 Boh Franc pos. udovc 17/8 1862 M. Lig. Vrh. Amerika 2 -»- Franc sin sam 10/4 1887 -»- -»- cela rodbina v Amerika 3 -»- Janez brat -»- 21/10 1874 -»- 4 Zaje Helena špecerija udov 7/5 1830 Ziri Ziri 5 MrlalfHelena "S mož L Franc hči omož. 02. 13/9 1862 1871* -»- Vrhnika v Braziliji 6 -»- Janez sin sam 1/6 1896 Brazilija -»- Trček Jera gostja udova 1840 Vrhnika Brezovica stv 436/901 + bolnici Ljubljana -»- Marija -»- Ivana hči -»- s. s. ? y omožene 4 Datum ni popoln. _Mala Ligoina_Domače ime:_Šega Hiš, št. 15_Hišni posestnik:_Janez Furlan Tek. št. Priimek in ime Poklic Stan Dan. mesec in leto rojstva Rojstni kraj Domovna občina Za ptujce dokaz čas domovinstva prihoda v občino Opomba 1 Furlan Janez pos. ožen. h 12 1838 M. Lig. Vrh. 2 -»- Marija -»- -»- 31/8 1846 -»" -»- 3 -»- Ana hči sam 17/7 1872 -»- -»- 4 -»- Franc sin -»- 18/10 1875 -»- -»- 5 -»- Eliza hči -»- 17/11 1877 -»- -»- 6 -»- Matevž sin 15/9 1879 7 -»- Polona hči 5/2 1882 8 -»- Ivana -»- -»- 10/5 1885 9 -»- Jože sin -»- 27/2 1888 Hiš. St. 16_Hišni posestnik:_Urša Novak Tek. št. Priimek in ime Poklic Stan Dan, mesec in leto rojstva Rojstni kraj Domovna občina Za ptujce dokaz čas domovinstva prihoda v občino Opomba 1 Novak Urša pos. udov. 8/10 1839 M. Lig. Vrh. + 12/2 1901 2 -»- Valentin sin sam 5/2 1861 -»- Amerika _Mala Ligojna_Domače ime:_Frtičar Hiš, št. 17_Hišni posestnik:_Jakob Kovač Tek. št. Priimek in ime Poklic Stan Dan, mesec in leto rojstva Rojstni kraj Domovna občina Za ptujce dokaz čas domovinstva prihoda v občino Opomba 1 Kovač Jakob pos. ožen. 19/4 1843 M. Lig. Vrh. 2 -»- Marija žena -»- 1/11 1845 -»- 3 -»- Jože sin sam 25/2 1868 -»- -»- 4 -»- Ivana hči -»- 16/4 1877 -»- -»- 5 Zitko Janez pastir -»- 11/5 1887 Pod lipa 6 Mlinar Marija dekla -»- 6/12 1875 Verd Mala Ligojna_— _Domače ime:_Kočar Hiš, št. 18_Hišni posestnik:_Janez Košir Tek. št. Priimek in ime Poklic Stan Dan, mesec in leto rojstva Rojstni kraj Domovna občina Za ptujce dokaz čas domovinstva prihoda v občino Opomba 1 Košir Janez pos. ožen. 9/7 1852 Polhov grac St. Jost 1888 ? 1895 ? + 28/4 901 2 -»- Polona žena -»- 5/2 1857 St. Vrhn. -»- 3 -»- Marija hči sam 9/12 1872 -»- -»- -»- 4 -»- Franca -»- -»- 8/11 1881 Podlipa -»- -»- 5 -»- Ivana -»- -»- 23/6 1885 St. Vrhn. -»- 6 -»- Janez sin -»- 8/5 1887 Rovte -»- 7 -»- Jera hči /3 1894 -»- -»- Hiš, št. 19_Hišni posestnik:_Gregor Mrlak Tek. št. Priimek in ime Poklic Stan Dan, mesec in leto rojstva Rojstni kraj Domovna občina Za ptujce dokaz čas domovinstva prihoda v občino Opomba 1 Mrlak Gregor pos. ožen. 4/3 1846 M. Lig. Vrh. 2 -»- Ana žena -»- 27/7 1849 Verd -»- 3 -»- Janez sin sam 3/9 1875 M. L. Amerika 4 -»- Marija hči -»- 10/2 1877 -»- 5 -»- Alojz sin -»- 7/6 1880 -»- -»- + 1 6 -»- Franc -»- -»- 15/12 1882 -»- + v A mer. 7 -»- Jože -»- -»- 5/3 1885 -»- -»- 8 -»- Lovro -»- -»- 18/8 1887 -»- 5 Tu je pozneje dopisano: Umrl radi preveč zaužite pijače dne 24.9.1913 Smihelu pri Rudolfswerdu. _Mala Ligojna_Domače ime:_Zalariev Jože Hiš, št. 20_Hišni posestnik:_Jože Podlipc Tek. št. Priimek in ime Poklic Stan Dan, mesec in leto rojstva Rojstni kraj Domovna občina Za ptujce dokaz čas domovinstva prihoda v občino Opomba 1 Podlipc Jože pos. ožen. 25/3 1869 M. Lig. Vrh. Amerika + 2/4 1926 v Ameriki 2 -»- Franca žena -»- 25/2 1864 Lesnobrdo -»- + 4/3 10 3 -»- Franc sin sam 22/11 1897 Mala Lig. -»- 4 -»- Antonija hči 4/6 1899 -»- -»- 6 5 Ogrin Marija gostja udova 9/11 1859 -»- -»- mati Marija sedaj omožena na Stari Vrhniki 67 6 -»- Janez sin sam 14/12 1886 -»- -»- je na Mirkah pri Kotniku 7 -»- Ivana hči -»- 1/5 1888 -»- -»- + Leskovec 8 -»- Marija -»- -»- 10/2 1890 -»- -»- 9 -»- Martin sin -»- 3/11 1892 Stara Vrhnika 40 je na Mirkah pri Kotniku 6 Tu je pozneje dopisano: Je šla 15.12.1913 k stricu Velkavrh, Oberst. Leutenant v Lemberg. Hiš, št. 21_Hišni posestnik:_Jakob Kovač Tek. št. Priimek in ime Poklic Stan Dan, mesec in leto rojstva Rojstni kraj Domovna občina Za ptujce dokaz čas domovinstva prihoda v občino Opomba / Kovač Jakob posest. oženj. 19/4 1843 Mala Ligojna Vrhnika nova hiša v katero se je preselil 1/2 1903 2 -»- Marija žena -»- 1/11 1845 -»- -»- Domače ime: Hiš, št. 22_Hišni posestnik:_Kovač Andrej Tek. Priimek in ime Poklic Stan Dan, Rojstni kraj Domovna Za ptujce Opomba št. mesec občina dokaz čas in domovinstva prihoda leto v rojstva občino Andrej Kovač i vidi št. 13 Sinja gorica, dne 31/12 1900 = 203 preb. _Sinja Gorica_Domače ime:_Polančeva bajta Hiš. št. 1_Hišni posestnik:_Anton Popit Tek. Priimek in ime Poklic Stan Dan, Rojstni kraj Domovna Za ptujce Opomba št. mesec občina dokaz čas / in leto rojstva domovinstva prihoda v občino / Popit Anton pos. ožen. 12/6 1862 BI. Brezovca Vrh 2 -»- Franca žena -»- 2/11 1862 Vrzdenc -»- 3 -»- Franca hči sam 28/10 1895 Sinjagorica -»- 4 -»- Ana -»- -»- 23/7 1897 -»- -»- 5 -»- Anton sin -»- 6/11 1900 -»- -»- _Sinja Gorica_Domače ime:_J apel i Hiš, št. 2_Hišni posestnik:_Jeraj Jernej Tek. št. Priimek in ime Poklic Stan Dan, mesec in leto rojstva Rojstni kraj Domovna občina Za ptujce dokaz čas domovinstva prihoda v občino Opomba 1 Jeraj Jernej pos. ožen. 22/8 1843 S. G. Vrh + 26/5 1904 2 -»- IV^rija^ žena -»- 5/9 1850 Bit. Brez. -»- + 27/2 1901 3 -»- Franc sin sam. 30/11 1874 -»- -»- 4 -»- Franca hči -»- 24/9 1878 -»- -»- 5 -»- Anton sin -»- 10/1 1882 -»- -»- 6 -»- Ivana hči -»- 23/8 1886 -»- -»- 7 Istenič Karol pastir -»- 14/10 1888 -»- -»- Sinja Gorica_Domače ime:_Marinovc Hiš, št. 3_Hišni posestnik:_Jeraj Janez Tek. št. Priimek in ime Poklic Stan Dan, mesec in leto rojstva Rojstni kraj Domovna občina Za ptujce dokaz čas domovinstva prihoda v občino Opomba 1 Jeraj Janez pos. ožen 25/4 1852 S. G. Vrh 2 -»- Marija žena -»- 18/12 1866 Polhov Grac -»- 3 Jeraj Kovač Marija mati žene ud. 10/3 1821 Mala Ligojna -»- + 29/8 1908 4 Jeraj Marjeta sestra pos. sam. 7/7 1857 S. G. -»- DI,,!, An»nn i con1 r>k i 895 -»- -»- 7 -»- Franc -»- .».L ' 23/6 1898 -»- -»- 8 -»- Anton -»- -»- 4/4 1900 -»- -»- _Sinja Gorica_Domače ime:_Umkov Janez Hiš, št. 30_Hišni posestnik:_Janez Umek Tek. št. Priimek in ime Poklic Stan Dan, mesec in leto rojstva Rojstni kraj Domovna občina Za ptujce dokaz čas domovinstva prihoda v občino Opomba 1 Umek Janez pos. ožen 12/10 1858 Bitna Brezovca Vrh Sinja Gorica_Domače ime:_Cegunca Hiš, št. 31_Hišni posestnik:_Valentin Ačeto Tek. št. Priimek in ime Poklic Stan Dan, mesec in leto rojstva Rojstni kraj Domovna občina Za ptujce dokaz čas domovinstva prihoda v občino Opomba 1 Medič Janez gost ožen 16/5 1830 Horjul Horjul 2 -»- Marija žena -»- 3/7 1834 Velka Ligojna -»- 3 -»- Antonija hči sam 5/1 1877 Vrhnika -»- Žažar, dne 31/12 1900 = 185 preb. Žažar_Domače ime:_Krvina Hiš, št. 1 prazna_Hišni posestnik:_Franc Mele Tek. Priimek in ime Poklic Stan Dan, Rojstni kraj Domovna Za ptujce Opomba št. mesec in leto rojstva občina dokaz domovinstva cas prihoda v občino 1 _Žažar_Domače ime:_Župan Hiš, št. 2_Hišni posestnik:_Janez Pišek Tek. št. Priimek in ime Poklic Stan Dan, mesec in leto rojstva Rojstni kraj Domovna občina Za ptujce dokaz čas domovinstva prihoda v občino Opomba 1 Pišek Janez posestnik oženje n 7/7 1863 Zažar Vrhnika 2 -»- Neža žena -»- 2/1 1854 Ljubgojna -»- 3 Jazbar Marijana pasterka samsk a 6/9 1886 Zažar -»- 4 Pišek France sin -»- 22/10 my1 -»- -»- 5 -»- Pavel -»- 26/1 -»- -»- 6 -»- Jakob -»- -»- 18/7 1899 -»- -»- 7 GrenvJeže hlapec -»- 4/3 1884 Verd -»- 8 Jazbar Marija dekla -»- 22/6 1881 Zažar Žažar_Domače ime:_Primož Hiš, št. 3 prazna_Hišni posestnik: Tek. Priimek in ime Poklic Stan Dan, Rojstni kraj Domovna Za ptujce Opomba št. mesec in leto rojstva občina dokaz domovinstva cas prihoda v občino 1 Hiš, št. 4 Hišni posestnik: Martin Mele Tek. št. Priimek in ime Poklic Stan Dan, mesec in leto rojstva Rojstni kraj Domovna občina Za ptujce dokaz čas domovinstva prihoda v občino Opomba 1 Mole Martin posestnik oženje n 6/11 1841 Zažar Vrhnika 2 Mole Amalija žena -»- 25/7 1855 Medvedje Brdo Logatec -»- 3 Mole Marijana hči samsk a 19/11 1882 Zažar -»- 4 Mole Marija -»- -»- 1/12 1887 -»- -»- 5 Mole Ivana -»- -»- 18/9 1889 -»- -»- 6 Mole Ana -»- -»- 17/8 1893 -»- -»- 7 Mole France sin -»- 24/9 1897 -»- -»- del. knj. 123/1912 je kipar Žažar_Domače ime:_Mole Hiš, št. 5_Hišni posestnik:_Martin Terček Tek. št. Priimek in ime Poklic Stan Dan, mesec in leto rojstva Rojstni kraj Domovna občina Za ptujce dokaz domovinstva čas prihoda v občino Opomba 1 Trček Martin posestnik oženje n 8/11 1863 Zažar Vrhnika 2 -»- Marija žena -»- 27/8 1870 / -»- -»- 3 -»- Štefan sin samski 28 iyL tf93 -»- -»- 4 -»- Franja hči ^ 30/1 1896 -»- -»- 5 -»- Martin sin -»- 5/11 1897 -»- -»- 6 -»- Alojz / -»- -»- 21/6 1899 -»- -»- 1913 1837 7 -»- Ječe / oče oženje n 8/3 1837 -»- -»- umrl 76 8 -»- Ana mati -»- 6/8 1842 Podlipa -»- 9 -»- France sin Jožeta brat Martina samski 3/10 1887 Zažar -»- Amerika o bingštih se je vrnil 1908 Zažar Domače ime: Povle Hiš. št. 6 Hišni posestnik: Gresor Slabe Tek. št. Priimek in ime Poklic Stan Dan, mesec in leto rojstva Rojstni kraj Domovna občina Za ptujce dokaz domovinstva čas prihoda v občino Opomba 1 Slabe Gregor posestnik oženje n 1/3 1840 Zažar Vrhnika 2 -»- Marijana žena -»- 10/8 1 R4Q -»- -»- n 1 OHU 2 -»- Marijana žena -»- 10/8 1849 -»- -»- 3 -»- Janez sin samski 20/7 1879 Amerika 4 -»- Marijana hči -»- 3/8 1881 -»- -»- 5 -»- Jože sin -»- 20/2 1884 -»- -»- 6 -»- Peter -»- -»- 30/6 1889 -»- 7 Mole Marija mati prve žene vdova 4/8 1826 Zaplana Žažar_Domače ime:_Polanc Hiš. št. 7_Hišni posestnik:_Jože Trček Tek. št. Priimek in ime Poklic Stan Dan, mesec in leto rojstva Rojstni kraj Domovna občina Za ptujce dokaz čas domovinstva prihoda v občino Opomba 1 Trček Jože l / posestnik oženje n 11/2 1872 Zažar Vrhnika 2 -»- Ivana žena -»- 15/6 1875 St. Jošt -»- 3 -»- Ivana / hči samsk a 24/4 1900 Zažar -»- 4 Kogovšek Luka očem vdovec 8/10 1841 Smrečje St. Jošt 5 Stanta Marija dekla samsk a 19/9 1866 Zažar -»- 6 Mravlje Jože pastir -»- 12/2 1888 Lučine Kranj Gorenj a vas Kranj 7 Mole Katarina pestunja -»- 5/11 1890 Zažar Vrhnika Žažar_Domače ime:_Balant Hiš, št. 8_Hišni posestnik:_Jakob Buli Tek. št. Priimek in ime Poklic Stan Dan, mesec in leto rojstva Rojstni kraj Domovna občina Za ptujce dokaz čas domovinstva prihoda v občino Opomba 1 Buh Jakob ^^ posestnik oženje n 18/7 1845 Zažar Vrhnika + 29/6 01 2 -»- Marija žena -»- 27/5 1853 -»- -»- 3 -»- Jože/ sin samski 3/3 1875 -»- -»- 4 -»- Marija hči 21/3 1876 -»- -»- 5 -»- Marijana -»- -»- 22/5 1879 -»- -»- 6 -»- Janej^^/ sin -»- 20/6 1882 -»- -»- Ljubljana 7 -»- Jakob -»- -»- 12/5 1884 -»- -»- dto Hiš, št. 9_Hišni posestnik:_Lovro Jazbar Tek. št. Priimek in ime Poklic Stan Dan, mesec in leto rojstva Rojstni kraj Domovna občina Za ptujce dokaz čas domovinstva prihoda v občino Opomba 1 Jazbar Lorenc posestnik oženje n 1/8 1853 Zažar Vrhnika Amerika 2 -»- Marija žena -»- 19/6 1846 Suša Kranj -»- 3 Miklavčič Janez nezakon sin žene samski 12/5 1876 Smoleno Kranj Vrhnika Bal uma 1 UljulIC sprejet 27. II. sprejet v dom zvezo Vrhnika 6X11910 Amerika 4 Jazbar Marija hči -»- 22/6 1881 Zažar Vrhnika Zažar 2 5 -»- Marijana -»- -»- 27/5 1886 -»- -»- Žažar_Domače ime:_Tomažič Hiš, št. 10_Hišni posestnik:_Anton Malovrh Tek. št. Priimek in ime Poklic Stan Dan, mesec in leto rojstva Rojstni kraj Domovna občina Za ptujce dokaz čas domovinstva prihoda v občino Opomba 1 Malovrh An 7 posestnik oženje n 1/6 1839 Zažar Vrhnika 2 -»- Marija / žena -»- 25/10 1846 -»- -»- 3 -»- France / sin samski 9/4 1875 -»- -»- 4 -»- Jan -»- -»- 3/6 1880 -»- -»- Amerika 5 -»- Marijana hči -»- 24/2 1883 -»- -» Žažar_Domače ime:_Dednikar Hiš, št. 11_Hišni posestnik:_Jože Mele Tek. št. Priimek in ime Poklic Stan Dan, mesec in leto rojstva Rojstni kraj Domovna občina Za ptujce dokaz čas domovinstva prihoda v občino Opomba 1 Nagode Ivan Mole France dninar oženje n 19/11 1858 Žažar Vrhnika gostuje št. 1 Zažar 2 -»- Elizabeta žena -»- 11/11 1860 Rovte -»- 3 -»- Janez V / sin samski 10/1^. Zažar -»- 4 -»- Ignacij -»- -»- 30/7 1899 -»- -»- 5 -»- Luka oče vdovec 11/10 1827 -»- -»- + 6 -»- Marijana sestra samsk a 7/11 1877 -»- -»- 7 -»- Ivana nez. hči. -»- 4/5 -»- -»- 1 Datum ni popoln. Marijane Mole I9UU 8 -»- Anton brat Franca 1873' V Žažaru 20 1 Datum ni popoln. Žažar_Domače ime:_Rupnik Hiš, št. 12_Hišni posestnik: Jože Mele Tek. št. Priimek in ime Poklic Stan Dan, mesec in leto rojstva Rojstni kraj Domovna občina Za ptujce dokaz čas domovinstva prihoda v občino Opomba 1 Mole J^ože^/ posestnik oženje n 15/3 1852 Zažar Vrhnika 2 -»- Marija žena -»- 7/11 1857 -»- -»- 3 -»- Jakob sin samski 5/8 1876 -»- Vače Litija Stara Vrhn Amkf?) 4 -»- Ana hči -»- 26/7 1878 -»- -»- dto 5 -»- /^nton^/ sin -»- 13/1 1881 -»- -»- 6 -»- Marija hči -»- 25/5 1883 7 -»- Marijana -»- -»- 20/7 1885 -»- 8 -»- Jože sin -»- I my -»- -»- 9 Temas Janez pastir ' 5/7 1889 Smrečje Horjul Žažar_Domače ime:_Češirk Hiš, št. 13_Hišni posestnik: Franc Mele Hiš. St. 14_Hišni posestnik: Jakob Bogataj Tek. št. Priimek in ime Poklic Stan Dan, mesec in leto rojstva Rojstni kraj Domovna občina Za ptujce dokaz čas domovinstva prihoda v občino Opomba 1 Bogataj Jakob posestnik oženje n 20/4 1844 Zaplana Vrhnika + 2 -»- Uršula žena -»- 17/8 1844 Podlipa 3 -»- Franja / hči samsk a 10/11 1875 -»- 4 -»- France / v/ sin -»- 6/11 1880 -»- -»- 5 -»- Janez sin -»- 30/7 1886 -»- -»- Domače ime:_Nagode Hiš, št. 15__Hišni posestnik:_Janez Krvina Tek. št. Priimek in ime / Poklic Stan Dan, mesec in leto rojstva Rojstni kraj Domovna občina Za ptujce dokaz čas domovinstva prihoda v občino Opomba 1 Krvina Janez / posestnik oženje n 12/4 1853 Zažar Vrhnika 2 -»- Marija žena -»- 9/10 1854 Vrzdenec 3 -»- Franja hči samsk a 5/4 1885 Zažar -»- 4 -»- Marija -»- -»- 15/3 1888 -»- -»- 5 -»- Janez sin -»- 2/9 1891 -»- -»- 6 -»- Helena hči -»- 2/5 1895 -»- -»- 7 -»- Jože sin -»- 2/4 1899 -»- -»- 8 -»- Ana mati vdova 14/7 1831 Horjul -»- _Žažar_Domače ime:_Pirnat Hiš, št. 16____Hišni posestnik:_Eržen Franc Tek. št. Priimek in ime Poklic Stan Dan, mesec in leto rojstva Rojstni kraj Domovna občina Za ptujce dokaz čas domovinstva prihoda v občino Opomba 1 prav Ert£en Režen France posestnik oženje n 15/11 1863 Zažar Vrhnika 2 -»- Marjeta žena -»- 19/6 1853 Podolnica -»- 3 -»- Marija hči samsk a 3/12 1886 Zažar -»- 4 -»- Jože / sin -»- 21/3 1891 -»- -»- 5 \ -p- Lovro -»- -»- 3/8 1893 -»- -»- 6 \ -j/- Janez -»- -»- 1/9 1895 -»- -»- 7 -»- Helena mati vdova 26/3 1825 -»- -»- + 21/1 03 Hiš, št. 1 7_Hišni posestnik:_Anton Verhovec Tek. št. Priimek in ime Poklic Stan Dan, mesec in leto rojstva Rojstni kraj Domovna občina Za ptujce dokaz domovinstva čas prihoda v občino Opomba 1 Vrhovec^A/ton posestnik oženje n 3/6 1859 Ljubljana Vrhnika sprejet v seji 19II1911 v obč zvezo Vrhniko 2 -»- Marija žena -»- 14/8 1858 Horjul -»- 3 -»- Marija hči samsk a 18/3 1889 Zažar -»- 4 -»- Peter sin -»- 22/2 1891 -»- 5 v -^p/ Janez 8/2 1894 -»- 6 -»- Marijana hči -»- 1/3 1897 -»- -»- 7 -»- France sin -»- 27/1 1900 -»- 8 Možina Marija dekla 5/8 1879 Podlipa Vrhnika Žažar Domače ime: Jurček Hiš, št. 18_Hišni posestnik:_Matija Kogovžek Tek. št. Priimek in ime Poklic Stan Dan, mesec in leto rojstva Rojstni kraj Domovna občina Za ptujce dokaz čas domovinstva prihoda v občino Opomba 1 KogovšeyMatija vojak 10/2 1879 v Celovcu 2 Marija mati vdova 20/8 1839 Zažar Vrhnika 3 -»- Janez brat samski 9/12 1880 -»- -»- Amerika 4 -»- Anton -»- -»- 3/6 1885 -»- -»- 5 Kržič France pastir -»- 1/4 1891 Vrhnika Preserje Žažar_Domače ime:_Modrijan Hiš, št. 19_Hišni posestnik:_Simon Slabe Tek. št. Priimek in ime Poklic Stan Dan, mesec in leto rojstva Rojstni kraj Domovna občina Za ptujce dokaz čas domovinstva prihoda v občino Opomba 1 Slabe Sim/n posestnik oženje n 5/10 1849 Zažar Vrhnika 2 -»- 'Jera žena -»- 17/3 1865 -»- 3 \ -^/[lanez sin samski 18/5 1894 -»- -»- 4 -»- Marija hči 16/9 1896 -»- -»- 5 -»- Neža -»- 14/1 1899 -»- -»- 6 -»- Anton oče vdovec 8/1 -»- + 6 -»- Anton oče vdovec 8/1 1817 -»- + 7 Grum Janez hlapec samski 20/6 1885 Hoijul Horjul 8 Jazbar Tomaž -»- 8/12 1872 Zaplana Vrhnika Žažar Domače ime: Svetle Hiš, št. 20_Hišni posestnik: Matej Jazbar Tek. št. Priimek in ime Poklic Stan Dan, mesec in leto rojstva Rojstni kraj Domovna občina Za ptujce dokaz čas domovinstva prihoda v občino Opomba 1 Jazbar Matevž posestnik oženje n 13/9 1852 Zažar Vrhnika 2 -»- vJera žena -»- 26/2 1870 -»- -»- 3 -»- Marija hči samsk a 2/11 1887 -»- 4 -»- Marijana -»- -»- 12/4 1889 -»- 5 -»- Janez sin -»- 26/11 1896 6 -»- Lovro -»- 17/8 1898 -»- -»- 7 -»- Pavel s -»- 28/6 1900 -»- 8 \ Mole^uiton hlapec -»- 28/5 1873 -»- Žažar_Domače ime:_Mežniia Hiš, št. 21_Hišni posestnik:_Občina Žažar Tek. št. Priimek in ime Poklic Stan Dan, mesec in leto rojstva Rojstni kraj Domovna občina Za ptujce dokaz čas domovinstva prihoda v občino Opomba 1 Zamejec Jože posestnik oženje n 19/3 1842 Zažar Vrhnika + 2 -»- Elizabeta žena -»- 20/11 1855 Planina Št. Jošt 3 -»- Marija hči samsk a 11/5 1878 Zažar Ljubljana 4 -»- France sin -»- 2/2 1887 -»- -»- 5 -»- Neža hči -»- 13/1 1889 -»- 6 -»- Katarina -»- 23/11 1891 -»- 7 -»- Jože sin 22/3 1896 -»- 8 -»- Matevž -»- -»- 2/10 1898 -»- Hiš, št. 22_Hišni posestnik:_Jakob Koziek Tek. št. Priimek in ime / Poklic Stan Dan, mesec in leto rojstva Rojstni kraj Domovna občina Za ptujce dokaz čas domovinstva prihoda v občino Opomba 1 Kozjek Jakob V/ posestnik oženje n 5/4 1869 Koreno Vrhnika Polhovgmc sprejet v seji 16/2 906 št. 260. umrl 19091. 2 -»- Elizabeta žena -»- 18/11 1867 Planina Št. Jošt dto umrla 1909 3 -»- Ivana hči samsk a 20/4 1896 Zažar dto služi v Smrečji 6 4 -»- Marija -»- 14/6 1898 dto služi Bevke poročena Jeraj Bevke 43 5 -»- Lovro sin -»- 31/7 1900 dto služi Smrečje 25 + 1914 6 VoharFranco pastir -»- 14/9 1889 Podlipa Kozjek Anton sin 1903 Zažar na Logu 1922 -»- Franc -»- 1907 čevlj. vaj. del. knj.št. 19/23 -»- Marjana hči 18 let1 Koreno " Pri zadnjih treh navedenih podatki niso popolni. _Žažar_Domače ime:_Blaž Hiš, št. 23_Hišni posestnik:_Janez Mele Tek. št. Priimek in ime Poklic Stan Dan, mesec in leto rojstva Rojstni kraj Domovna občina Za ptujce dokaz čas domovinstva prihoda v občino Opomba I Moleižinez tesar oženje n 30/4 1847 Zažar Vrhnika 2 -»- Neža žena -»- 1/1 1852 Podolnica -»- + 28/5 902 3 -»- Ivana hči samsk a 18/8 1873 Podlipa Ljubljana omožena Jurkas na Hrvaškem 4 -»- Marija -»- -»- 12/12 1875 Zažar -»- Švica 5 -»- Marijana -»- -»- 23/1 1878 -»- -»- Ljubljana 6 -»- France sin -»- 28/11 1879 -»- -»- Vrhnika Amerika 7 -»- Franja hči -»- 3/3 1888 -»- -»- 8 -»- Katarina -»- -»- 5/11 1890 -»- Zažar 9 -»- Jože sin 2/3 1892 -»- Hiš. št. 24_Hišni posestnik:_Lovro Slabe Tek. št. Priimek in ime / Poklic Stan Dan, mesec in leto rojstva Rojstni kraj Domovna občina Za ptujce dokaz čas domovinstva prihoda v občino Opomba 1 Slabe Lovro posestnik oženje n 7/8 1856 Zažar Vrhnika 2 -»- Marija žena -»- 8/9 1862 Smrečje -»- 3 -»- Marija hči samsk a 20/3 1887 Zažar -»- 4 -»- Marijana -»- -»- 31/5 1890 -»- -»- 5 -»- Ivana -»- -»- 24/8 1895 -»- -»- Žažar_Domače ime:_Činžar Hiš, št. 25_Hišni posestnik:_Anton Velkavrh Tek. št. Priimek in ime / Poklic Stan Dan, mesec in leto rojstva Rojstni kraj Domovna občina Za ptujce dokaz čas domovinstva prihoda v občino Opomba 1 Velkavrb^Anton posestnik oženje n 6/1 1857 Zažar Vrhnika 2 -»- Marija žena -»- 4/11 1861 -»- 3 -»- Marija hči samsk a 25/11 1882 4 -»- Neža -»- 21/1 1891 -»- 5 -»- Jože sin -»- 3/3 1898 -»- -»- _Žažar_Domače ime:_Foinkar Hiš, št. 26_ Hišni posestnik:_Jakob Janša Tek. št. Priimek in ime / Poklic Stan Dan, mesec in leto rojstva Rojstni kraj Domovna občina Za ptujce dokaz čas domovinstva prihoda v občino Opomba i Janša^Jakob posestnik oženje n 21/7 1866 Zažar Vrhnika 2 -»- Marija žena -»- 8/9 1863 Vel. Ligojna -»- 3 -»- France sin samski 27/2 1896 Zažar -»- 4 -»- Marija hči -»- 6/2 1899 -»- -»- 5 ->>- Janez oče vdovec 21/5 1828 -»- -»- 6 Helena sestra samica 14/4 1868 -»- -»- 7 -»- Marija te hči -»- 2/2 1900 -»- -»- Hiš, št. 27_Hišni posestnik:_Franc Troha Tek. št. Priimek in ime / Poklic Stan Dan, mesec in leto rojstva Rojstni kraj Domovna občina Za ptujce dokaz čas domovinstva prihoda v občino Opomba 1 Trofej/france posestnik oženje n 10/9 1850 Podlipa Vrhnika 2 -»- Neža žena -»- 24/11 1853 Vel. Ligojna -»- 3 -»- Franja hči samsk a 11/2 1881 -»- -»- v Ameriko 1905 9/1 4 -»- Neža -»- 1/1 1884 Zažar Vel. Ligojna 31 v Ameriko 1905 9/1 5 -»- France sin -»- 5/12 1886 -»- -»- 6 -»- Ivana hči -»- 17/5 1889 -»- -»- 7 -»- ^Janpz sin -»- 31/10 1893 -»- _Žažar_Domače ime:_Kolofai Hiš, št. 28_Hišni posestnik:_Jernej Istenič Tek. št. Priimek in ime / Poklic Stan Dan, mesec in leto rojstva Rojstni kraj Domovna občina Za ptujce dokaz čas domovinstva prihoda v občino Opomba 1 IsteničJfTrnej posestnik oženje n 19/8 1875 Vrhnika Vrhnika 2 Slovša Barbara reditelj ica vdova 28/11 1833 Rovte -»- _Žažar_Domače ime:_Šimen Hiš, št. 29_Hišni posestnik:_Marjana Štanta Tek. št. Priimek in ime Poklic Stan Dan, mesec in leto rojstva Rojstni kraj Domovna občina Za ptujce dokaz čas domovinstva prihoda v občino Opomba 1 Štanta Marjana posestnica samica 27/7 1863 Zažar Vrhnika 2 -»- Uršula sestra -»- 16/10 1871 -»- -»- Žažar_Domače ime:_Mele Martin Hiš, št. 30 podrta_Hišni posestnik: Tek. št. Priimek in ime Poklic Stan Dan, mesec in leto rojstva Rojstni kraj Domovna občina Za ptujce dokaz čas domovinstva prihoda v občino Opomba Hiš, št. 31_Hišni posestnik:_Nikolaj Pišek Tek. št. Priimek in ime / Poklic Stan Dan, mesec in leto rojstva Rojstni kraj Domovna občina Za ptujce dokaz čas domovinstva prihoda v občino Opomba 1 Pišek Miklavž posestnik oženje n 4/12 1867 Zažar Vrhnika 2 -»- Marija žena -»- 1/6 1872 Podlipa -»- 3 -»- Ivana hči samsk a 29/6 1893 -»- -»- 4 ^»-^Jjpez sin -»- 10/5 1895 Zažar -»- 5 -»- Marija hči 17/11 1897 -»- 6 -»- Katarina 21/11 1899 -»- Žažar_Domače ime:_Krvina / nova hiša Hiš, št. 32_Hišni posestnik:_Franc Mele (v. št. 1) Tek. št. Priimek in ime / Poklic Stan Dan, mesec in leto rojstva Rojstni kraj Domovna občina Za ptujce dokaz čas domovinstva prihoda v občino Opomba 1 MoleF>dhc posestnik oženje n 17/11 1855 Zažar Vrhnika 2 -»- Uršula žena 13/10 1865 -»- -»- 3 -»- Marija hči 6/5 1889 -»- -»- 4 -»- Ivana-Ana -»- -»- 21/8 1895 -»- -»- 5 -»- Alojzij sin -»- 20/5 1897 -»- 6 -»- Gregor -»- 10/3 1899 -»- -»- 7 -»- Marijana hči -»- 26/12 1900 -»- -»- 8 Trček Janez nezak. sin Uršule 14/8 1886 -»- -»- Amerika 3 Verjetno je prišlo do pomote. _Žažar_Domače ime:_Županov Jože Hiš, št. 33_Hišni posestnik:_Josef Pišek Tek. št. Priimek in ime / Poklic Stan Dan. mesec in leto rojstva Rojstni kraj Domovna občina Za ptujce dokaz čas domovinstva prihoda v občino Opomba 1 Pišek^že posestnik oženje n 13/4 1871 Zažar Vrhnika 2 -»- Marijana žena -»- 28/7 1876 -»- 3 -»- Janez sin samski 12/5 1898 -»- 4 -»- Ivana hči -»- 12/5 -»- -»- H -»- ivana NCI -»- IZ/3 1898 -»- 5 -»- Marija -»- 11/11 1899 -»- -»- Žažar_Domače ime: Hiš, št. 34 prazna_Hišni posestnik: Tek. št. Priimek in ime Poklic Stan Dan, mesec in leto rojstva Rojstni kraj Domovna občina Za ptujce dokaz čas domovinstva prihoda v občino Opomba Žažar_Domače ime: Hiš, št. 35_Hišni posestnik: Tek. št. Priimek in ime Poklic Stan Dan, mesec in leto rojstva Rojstni kraj Domovna občina Za ptujce dokaz čas domovinstva prihoda v občino Opomba 1 Mole Neža dninarica samsk a 17/1 1846 Zažar Vrhnika 2 -»- France sin 20/10 1884 -»- Marija Oblak Čarni POROČILO O DELU MUZEJSKEGA DRUŠTVA VRHNIKA V LETU 2004 (poročilo predsednice na občnem zboru 11. marca 2005) O delu društva smo člane in druge občane sproti obveščali v Našem časopisu (kar je razvidno tudi iz bibliografije na koncu tega poročila), zato tu podajamo le kratek pregled opravljenega dela. Zadnji občni zbor društva je bil 2. marca 2004 v mali dvorani Cankarjevega doma na Vrhniki. Na občnem zboru je bil sprejet popravek društvenih pravil. V členih 8, 12 in 30 je bila pri imenu društvenega zbornika črtana beseda Nauportus, tako da zbornik nosi naslov samo Vrhniški razgledi. V tem poslovnem obdobju so vodili društvo: - izvršni odbor: Marija Čarni (predsednica), Franci Dovč, Marija Malovrh (blagajničarka), Nataša Oblak, Olga Pivk, Ančka Petkovšek, Branko Stanovnik, Niko Šušteršič (tajnik) in Nuška Železnik; - nadzorni odbor: Elica Brelih, Pavel Mrak in Milena Živec; - disciplinska komisija: Radoslav Grom, Janez Verbič in Pavel Zupan. Sestanki izvršnega in nadzornega odbora so bili 6. maja, 30. avgusta in 2. novembra 2004. V letu 2004 je društvo nadaljevalo zbiranje gradiva, predvsem fotografij in podatkov o zgodovini Vrhnike. Nekaj časopisnih vesti o življenju na Vrhniki pred stoletjem smo v okviru praznovanja vrhniških stoletnic pripravili za objavo v Našem časopisu. Prispevali smo gradivo o dogodkih iz leta 1904 za jubilejni vrhniški koledar in za druge obeležitve stoletnic. Posebej smo zbirali podatke za večje projekte, kot so: Ivan Tišler, fotograf in kulturni delavec; Čebelarstvo na Vrhniškem; Parki in drevoredi na Vrhniki; Olepševalno društvo trga Vrhnika in njegove okolice; Nova vas - prva načrtno zgrajena mestna četrt na Vrhniki; Padli v prvi svetovni vojni. Gradivo so prispevali občani, zbirali smo ga tudi v domačih arhivih, muzejih in knjižnicah. Glede padlih v prvi svetovni vojni pa je občina Vrhnika omogočila našima članoma Olgi Pivk in Janezu Žitku raziskovanje tudi v Vojnem arhivu na Dunaju, kajti tega seznama do danes na Vrhniki še nimamo. Po doslej zbranih podatkih je v letih 1914-1918 padlo okrog 200 vrhniških občanov. Razstavo Razvoj usnjarstva na Vrhniki, ki smo jo 16. januarja 2004 postavili v Cankarjevem domu na Vrhniki, smo prenesli še v Tehniški muzej v Bistri, kjer je bila na ogled od junija do septembra. Razstavo je spremljala zgibanka s kratkim zgodovinskim orisom razvoja te dejavnosti, ki ga je napisala Olga Pivk. Vodstvo Tehniškega muzeja je na pobudo Muzejskega društva 27. januarja 2004 sklicalo sestanek predstavnikov nekdanjih usnjarskih središč Vrhnike, Šoštanja, Tržiča in Kamnika, kjer smo razpravljali o možnostih za postavitev osrednjega usnjarskega muzeja v Sloveniji. O tem je tekla beseda tudi ob otvoritvi razstave junija v Bistri. Izoblikovalo se je mnenje, da bi bilo usnjarstvo - glede na pomen, ki ga je pri nas v preteklosti imelo - potrebno predstaviti z muzejsko zbirko. Zaradi zamiranja te panoge pa je treba pohiteti, da ne bi propadlo vse gradivo, s katerim bi njen razvoj in pomen lahko prikazali. Nekateri kraji, na primer Šoštanj in Tržič, že snujejo svoje usnjarske zbirke, Vrhnika pa je nima, čeprav bi bila po pomenu, ki ga je imela Industrija usnja Vrhnika, najbolj primerna za osrednjo zbirko. Sklenjeno je bilo, da se bo vodstvo Tehniškega muzeja o tem vprašanju pogovarjalo z vpletenimi občinami. Naš član Niko Šušteršič je sodeloval pri snemanju avstrijske televizije o usnjarstvu na Vrhniki za oddajo Dober dan, Slovenija. Decembra smo v Cankarjevem domu na Vrhniki odprli razstavo Parki in drevoredi na Vrhniki. Tudi to razstavo je spremljala lepo oblikovana zgibanka. Ob odprtju razstave smo pripravili tudi pogovor z občani z uvodnimi predavanji F. Dovča o parkih in drevoredih, J. Vidmarja o lepih in redkih drevesih v gozdovih v naši občini in M. Oblak Čarni o delu Olepševalnega društva, ustanovljenega leta 1888, ki je nekoč skrbelo za urejeno in zeleno Vrhniko (zaradi odsotnosti avtorice je prispevek prebral N. Šušteršič). Iz razprave po predavanjih smo zvedeli o današnjih prizadevanjih za polepšanje mesta, o šolskih vrtovih in na novo urejenem prostoru za konjeniška tekmovanja v Bistri. Oktobra je društvo organiziralo ogled dela zahodnega jugoslovanskega obrambnega sistema nad Vrhniko, zgrajenega pred drugo svetovno vojno. Nuška Železnik je pripravila predavanje o namenu, gradnji in usodi tega sistema in nato udeležence vodila po razmeroma dobro ohranjenih bunkerjih in drugih objektih na Strmici in Zaplani. Načrtovani ogled skupine bunkerjev na Žirovskem Vrhu pa smo morali zaradi izredno slabega vremena preložiti na pomladni čas. Uredniški odbor zbornika Vrhniški razgledi V maju leta 2004 je izšel 5. zvezek zbornika Vrhniški razgledi. Izdala in založila sta ga Mu- zejsko društvo in Cankarjev dom Vrhnika. Uredniški odbor: Franci Dovč, Darinka Ko-derman Patačko (lektorica), France Kvaternik, Pavel Mrak (tehnični urednik), Marija Oblak Čarni (glavna in odgovorna urednica), Tatjana Oblak Milčinski. Oblikovanje in računalniški prelom Gašper Mrak, tisk PG Vinko Nagode, Vrhnika, april 2004, 248 strani, 88 ilustracij. Predstavitev zbornika je bila 4. in 6. maja na Vrhniki. Zbornik je prinesel naslednje prispevke o življenju in dogajanju na Vrhniki v začetku 20. stoletja: M. Oblak Čarni: Gabrijel Jelovšek - vrhniški župan v letih 1889-1908; Govor G. Jelovška v deželnem zboru ob predlogu za združitev vasi Hrib z Vrhniko leta 1898 (Trg Vrhnika odlikuje se od vseh avstrijskih trgov ...); I. Kurinčič: Stoletnica pomembnih arheoloških odkritij na Vrhniki; A. Serše: Cesta Podlipa-Smrečje; O. Pivk: Hranilnice in posojilnice na Vrhniki; J. Kos: Iz kronike ljudske šole na Vrhniki 1900-1920; T. Hojan: Vrhniško učitelj stvo v strokovnih organizacijah; A. Serše: Ob stoletnici vrhniškega vodovoda; S. Jakin: Kakšno vodo pijemo na Vrhniki danes; F. Dovč: Izboljševanje kmetijskih zemljišč na Barju in zadružna dejavnost kmetov v preteklosti; J. Drašler in T. Cunder: Kmetijstvo na Vrhniki danes; S. Anžič: Prebivalstvo občine Vrhnika na prelomu 19. in 20. stoletja s popisi prebivalcev za del občine, in sicer za vasi Mirke, Verd, Bistra, Podlipa in Zaplana (za preostale kraje bomo popise objavili v naslednjih številkah VR); A. Noč Kržič: Amerika, obljubljena dežela; A. Smrekar: Matej Sternen (1870-1949). Z zbornikom je društvo želelo osvetliti čas, ko je Vrhnika pod županovanjem Gabrijela Jelovška doživela nagel gospodarski in družbeni vzpon, ko so zgradili mlekarno, kmečko hranilnico, eno najsodobnejših šol v takratni Avstro-Ogrski, vodovod, železnico in ceste tudi v odročnejše kraje, na primer cesto Podlipa-Smrečje, da bi tudi ljudem iz oddaljenejših vasi olajšali pot do delovnih mest in s tem omejili izseljevanje. Novembra se je sestal uredniški odbor in pripravil koncept nove številke. Po obsegu in obliki naj bi bila podobna dosedanjim. Prinesla pa bo med drugim kratko kroniko dogodkov na Vrhniki v letih 1941-1945, prispevke o usnjarstvu na Vrhniki, čolnarstvu na Ljubljanici, o vratih v Verdu in naselitveni kulturi Verda, o Kuclerjevem kamnolomu, o Pivških jezerih ali o tem, kje se prične Ljubljanica, popis prebivalstva leta 1900 za Bevke, Blatno Brezovico, Sinjo Gorico, Drenov Grič, Lesno Brdo, Malo Ligojno, Veliko Ligojno, Staro Vrhniko in Žažar, poročilo o delu Muzejskega društva in drugo. Prispevki so zbrani, čaka nas lektoriranje, urejanje, oblikovanje in tisk. Kot pomemben dogodek v minulem letu, povezan z našim delom, pa je sklep Ministrstva za kulturo, ki je - ob soglasju občine Vrhnika - Muzejskemu društvu podelilo status društva, ki deluje v javnem interesu na področju kulture. Podelitev tega statusa je priznanje društvu za njegovo dosedanje delo, a ga tudi obvezuje, da bo tudi v prihodnje delovalo po začrtanem programu. V letu 2004 je bila uresničena tudi ena od idej, za katero je društvo dajalo pobude. Maja je bila odprta zbirka slik akademskega slikarja Florisa Oblaka. Slikar, vrhniški rojak, je slike občini podaril. Ob odprtju zbirke - ob slikarjevi 80-letnici - je Cankarjev dom na Vrhniki izdal lepo monografijo o slikarju. Aktualne pa še vedno ostajajo druge društvene pobude, tako pridobitev in postavitev zbirke zgodovinskih predmetov, najdenih v Ljubljanici, ki jih je Vrhniki ponudil Miro Potočnik, razglasitev rimskega zapornega zidu za spomenik (v sodelovanju z drugimi občinami, prek katerih zid poteka), postavitev spominskih obeležij bratoma Jager in drugim pomembnim Vrhničanom. Delo v društvu je bilo opravljeno s podporo in sodelovanjem članstva, zlasti s požrtvovalnim in zavzetim delom članov odborov, zato vsem velja naša zahvala. Zahvala tudi občini Vrhnika, kije delo društva finančno podprla. Bibliografija: Marjan Drnovšek: Vrhniški razgledi 4. Vrhnika: Muzejsko društvo Vrhnika, 2003,176 str. Dve domovini - Two Homelands 18. 2003, str. 235-240. Delo Muzejskega društva v letu 2004, Naš časopis, 28. februar 2005, str. 35. Občni zbor MDV, Naš časopis, 29. marec 2004, str. 47. Igor Berginc: V letu 2004 praznujemo v občini Vrhnika štiri stoletnice, Naš časopis, 26. januar 2004, str. 35. ]. Kos: Vrhniški šolarji v prvem desetletju 20. stoletja, Naš časopis, 23. februar 2004. O padlih v prvi svetovni vojni, Naš časopis, 15. december 2003, str. 41. J. Ž/itko/,0. P/ivk/: Evidentiranje podatkov o padlih v prvi svetovni vojni v Vojnem arhivu na Dunaju, Naš časopis, 27. december 2004, str. 3. S. S/eljak/: Razvoj usnjarstva na Vrhniki, Naš časopis, 26. januar 2004, str. 31. N. Sušteršič: Razstava usnjarstva v Tehniškem muzeju Bistra Naš časopis, 5. julij 2004, str. 42. Usnjarji hočejo muzej usnjarstva v Sloveniji, Naš časopis, 23. februar 2004, str. 30. N. Š/ušteršič/: Obrambni sistem nad Vrhniko, Naš časopis, 29. november 2004, str. 39. Občni zbor Muzejskega društva Vrhnika. Vrhniški razgledi št. 5 tik pred izidom. Naš časopis, 29. marec 2005, str. 47. S. S/eljak/: Peti Vrhniški razgledi. Jelovškova Vrhnika zbrana v Zborniku. Naš časopis, 31. maj 2004, str. 50. Krajanom Mirk, Verda, Bistre, Podlipe in Zaplane (prošnja uredništva VR za sodelovanje). Naš časopis 29. november 2004, str. 37. F. D/o vil: Parki in drevoredi na Vrhniki, Naš časopis, 31. januar 2005. SEZNAM SLIKOVNEGA GRADIVA 1. Izmenjava pozdravov med Hitlerjem in Mussolinijem ob napadu na Jugoslavijo aprila 1941. (Slovenec, 14. april 1941) 2. Razglas italijanskega civilnega komisarja o obveznih dvojezičnih napisih. (Plakat, 5. maj 1941, Muzej novejše zgodovine Ljubljana) 3. Italijanski okupator je spremenil in popačil imena krajev. (Fotografski dokumenti o boju KPS, II/2. Zbornik fotografij iz NOB 1941-1945, Ljubljana: 1959,93) 4. Italijanski civilni komisar Emilio Grazioli je 13. julija 1941 na poti po Notranjski obiskal Vrhniko. (fotografija, Muzej novejše zgodovine Ljubljana) 5. Prvi vrhniški zaporniki, (fotografija, last N. Mrlak) 6. Temeljne točke Osvobodilne fronte slovenskega naroda. (Osvobodilna fronta, sredi novembra 1941, Arhiv republike Slovenije, Odd. II, sign.: AS 1887, Zbirka narodnoosvobodilnega tiska) 7. Izjava Glavnega poveljstva slovenskih partizanskih čet o napadu na preserski most 5. decembra 1941. (Slovenski poročevalec, 17. marec 1942. Arhiv republike Slovenije, Odd. II, sign.: AS 1887, Zbirka narodnoosvobodilnega tiska) 8. Utrjena železniška postaja Verd, 1942. (fotografija, Muzej novejše zgodovine Ljubljana) 9. Prehod prek Ljubljanice pri Kaminu, (fotografija, Zveza združenj borcev, občinski odbor Vrhnika) 10. in 11. Požgani Mavsarjeva in Toncova hiša v Veliki Ligojni, julija 1942. (fotografiji, last Marka Novaka) 12. Italijanski vojak pred Jelovškovo hišo na Vrhniki, (fotografija, Muzejsko društvo Vrhnika) 13. Italijanska vojska se je utrdila v cerkvi pri Sv. Trojici, (fotografija, ZZB, obč. odb. Vrhnika) 14. Italijanski vojaki in belogardisti ženejo pesnika Ivana Roba. (Grabeljšek: Vrhnika in okolica v boju za svobodo. Nova Gorica: 1968,58) 15. Ustanovitev slovenske domobranske legije. (Slovenec, 24. september 1943) 16. Prisega domobrancev na Vrhniki, 20. april 1944. (Slovenec, 28. april 1944) 17. Domobranska prisega (besedilo). (Slovenec, 21. april 1944) 18. Mobiliziranci organizacije Todt, ki so poleti leta 1944 utrjevali Štampetov most in čistili gozd v njegovi okolici. V prvi vrsti v sredini stoji lesni manipulant Ivan Rijavec z Vrhnike, ki je delo vodil, (fotografija, last N. Mrlak) 19. Borovniški viadukt s panoramo. Fotografija iz zraka: italijanski pilot S. M. Rettigieri, 8. 8. 1943. (Muzej novejše zgodovine Ljubljana) 20. Lepak z verzom pesnika Simona Gregorčiča, nabit ob osvoboditvi, maj 1945. (Svoboda in pomlad v Ljubljani. 9. maj 1945-9. maj 1995. Ljubljana: 1995,125) 21. Borci 29. divizije na Prešernovi cesti v Ljubljani, 9. maj 1945. (Svoboda in pomlad v Ljubljani. Ljubljana: 1995, str. 120) 22. Veselje ljudi ob osvoboditvi. Množice na Karlovški cesti v Ljubljani, 9. maj 1945. (Svoboda in pomlad v Ljubljani. Ljubljana: 1995,124) 23. Lepaki v osvobojeni Ljubljani, maj 1945. (prav tam, str. 120) 24. Kuclerjev kamnolom pri Lesnem Brdu. Foto: K. Oblak, 1998. 25. Geološki stolpec. Na njem sta označeni poleg starosti Kuclerjevega kamnoloma tudi starost lesnobrdskega rdečkastega apnenca ("lesnobrdski marmor") iz višje ležečega, še obratujočega kamnoloma ter starost podpeškegačrnegaapnencazznačilnimibelimiprogami fosilnih litiotidnih školjk ("podpeški marmor"). K. Oblak, 2002; datacija povzeta po A Correlated History of Earth, 1994, Pan Terra, Afton Minnesota. 26. Gandinella falsofriedli. Skica in foto skozi mikroskop: K. Oblak 27. Trochammina cf. almtalensis. Skici in foto skozi mikroskop: K. Oblak 28. Lamelliconus procerus. Skica in foto skozi mikroskop: K. Oblak 29. Triadodiscus comesozoicus. Skice in foto skozi mikroskop: K. Oblak 30. Triadodiscus inceptus. Foto skozi mikroskop: K. Oblak 31. ?Meandrospira. Skica in foto skozi mikroskop: K. Oblak 32. Gsollbergella spiroloculiformis. Skica in foto skozi mikroskop: K. Oblak 33. Nodosaria. Skica in foto skozi mikroskop: K. Oblak 34. Ostrakodi. Skici: K. Oblak 35. Holoturijski skleriti. Skica in foto skozi mikroskop: K. Oblak 36. Clypeina besici. Skica in foto skozi mikroskop: K. Oblak 37. Poplavljena dolina Zgornje Pivke, v ospredju Knežak, zadaj Vremščica in Nanos. Foto: Š. Habič 38. Notranjska kraška polja in podoljavporečju Ljubljanice. (Š. Habič, 2005) 39. Dolina Pivke s presihajočimi jezeri in poplavljenimi površinami v novembru 2000. (Š. Habič, 2005) 40. Osnovni podatki (vodostaji, površine) o presihajočih Pivških jezerih. (S. Habič, 2000) 41. Profil Pivke in presihajočih jezer vzdolž navidezne osi jug-sever. (Š. Habič, januar 2001) 42. Nariče (spodaj) in Šembijsko jezero. Foto: Š. Habič, 2000 43. Bačko in Laneno jezero (levo), zgoraj poplava med Bačem in Knežakom. Foto: Š. Habič 44. Bruhanje vode iz vrtine v Kljunovem ribniku. Foto: Š. Habič 45. Veliko Drskovško jezero ter Malo in Veliko Zagorsko jezero: Foto Š. Habič 46. Malo Drskovško jezero, zgoraj desno del Velikega Drskovškega jezera. Foto: Š. Habič 47. Parsko jezero in izvir Mišnik, zgoraj Mlake pri Parjah. Foto: Š. Habič 48. Klenško jezero in Klenik. Foto: Š. Habič 49. Palško jezero je prek Njivic seglo še v Gabrje. Foto: Š. Habič 50. Matijeva jama v prerezu. (Š. Habič, 2001) 51. Jeredovce, zgoraj Bile. Foto: Š. Habič 52. Travniki in grmičevje na Palškem jezeru. Foto: Š. Habič 53. Ilirski meček. Foto: Š. Habič 54. Plovba po Ljubljanici (Valvasorjeva grafika, po: Nataša Nartnik: Ljubljanica - vodna pot. Seminarska naloga 1993) 55. S takšnim čolnom so se včasih prevažali po Ljubljanici. (Tehniški muzej Slovenije, Bistra, foto F. Dovč) 56. in 57. Prapor vrhniških čolnarjev: na eni strani sv. Nikolaj, na drugi sv. Trojica (N. Nartnik, navedeno delo) 58 Potniško pristanišče ob današnjem Cankarjevem trgu na Vrhniki. (Valvasorjeva grafika, po: Nataša Nartnik, navedeno delo) 59. Lokacija potniškega in tovornega pristanišča na Vrhniki, okoli 1770. (N. Nartnik, navdeno delo) 60. Pristanišče ob Ljubljanici v Ljubljani na Krakovskem nasipu. Včasih je cvetelo brodarstvo po Ljubljanici, ki pa je v novejši dobi skoro docela propadlo. Danes prevažajo po Ljubljanici le še opeko z Vrhnike in kamenje iz Podpeči in drugih sosednih krajev. Ilustrirani Slovenec, Ljubljana: 1927,210. 61. Cenik za razkladanje blaga. (Arhiv Republike Slovenije, fond Okrajni komisariat Vrhnika, šk. 4) 62. Nalaganje opeke na čolne pred Kotnikovo opekarno, (fotografija, kopija Muzejsko društvo Vrhnika) 63. Nekdanje idrijsko skladišče ob tovornem pristanišču na Vrhniki, danes Ljubljanska cesta 17. Foto: F. Dovč, 2004 64. "Hak" za odrivanje čolnov pri plovbi po Ljubljanici, Muzej na prostem v Verdu. Foto: F. Dovč, 2004 65. Načrt za izrabo Ljubljanice v turistične namene. (Z motorno ladjo po Ljubljanici. Ljubljanski dnevnik, 22. januar 1958,18) 66. Kotnikov parnik na Ljubljanici. Razglednica, 1912 (po N. Nartnik: navedeno delo) 67. Lužilni bazen in klešče za dviganje kož. (Muzej Bohinjska Bistrica, foto: N. Šušteršič, 2002) 68. Motovilo za luženje kož. (Muzej Bohinjska Bistrica, foto: N. Šušteršič, 2002) 69. Sodi za strojenje. (Muzej Bohinjska Bistrica, foto: N: Šušteršič, 2002) 70. Jama za luženje v Grogarjevi usnjarni na Vrhniki. Foto: N. Železnik, 1998. 71. Cehovski prapor vrhniških usnjarjev (hrani ga IUV). Fotografija v MDV 72. Dovoljenje za Verbičevo obrtno delavnico iz leta 1877. (Zgodovinski arhiv Ljubljana. Okrajno glavarstvo Ljubljana okol., vodopravni spisi, f. 3) 73. Tršarjevo dvorišče leta 1903. (Fotografija last P. Korošec, kopija v MDV) 74. Jeršinovič z delavci in družino leta 1929. ( fotografija, MDV) 75. Javornikova sušilnica (zdaj Stržinar). Foto: N. Šušteršič, 2002. 76. Bricljeva usnjarna. Foto: N. Šušteršič, 2002. 77. Delavci v Pečkajevi usnjarni okoli leta 1900. (fotografija, MDV) 78. Račun Mihaela Tomšiča z letnico 1784. (kopija v MDV) 79. Usnjarna Mihaela Tomšiča. Foto: N. Železnik, 1998. 80. Usnjarna Ivana Tomšiča, (fotografija, MDV) 81. Ivan Tomšič. F. Dobrovoljc: Cankarjev album, Maribor 1972, str. 55. 82. Tovarnar Pollak z delavci pred svojo usnjarno. (fotografija, MDV) 83. Usnjarna in trgovina Ivana Turšiča Ob potoku v tridesetih letih 20. stoletja, (fotografija, MDV) 84. Ivan Turšič z družino pred trgovino, (fotografija, MDV) 85. Ščetinama. Foto: N. Železnik, 1998. 86. Pogled z Drče na Industrijo usnja Vrhnika. (Usnjar, Vrhnika) 87. IUV Vrhnika (arhiv IUV). 88. Tovarna danes. Foto: A. Šušteršič, 2005. 89. Arheološka izkopavanja na nekdanjem Kočevarjevem vrtu, 2005. Foto: F. Dovč. 90. Maketa kolišča. Poskus rekonstrukcije koliščarske hiše. Izdelal Damjan Vahen. (Mestni muzej Ljubljana) 91. Barjanka izdeluje posodo. Risba, avtor Veljko Toman. (Mestni muzej Ljubljana) 92. Zrmlje za mletje žita, najdene na Barju. (Pozdravljeni prednamci. Ljubljana: 1996,26) 93. Ženska figura iz 3. tisočletja pr. n. št. (ornament je verjetno obleka), najdena na Dežmanovih koliščih na Igu. (Pozdravljeni prednamci. Ljubljana: 1996,34) 94. Posode iz gline, najdene na kolišču ob Resnikovem prekopu pri Igu. (prav tam) 95. Eno od vrhniških jezerc v nekdanjem glinokopu na robu Barja. Foto: N. Oblak Japelj, 2005. 96. Primer rekonstrukcije kolišča v naravni velikosti ob Bodenskem jezeru v Švici. Pri ilustracijah od št. 97 do 393 (Vrata v Verdu) so že ob članku navedeni citati, zato jih v ta seznam nismo uvrstili. 394. List iz knjige Popis prebivalstva za leto 1900 za vas Lesno Brdo, hišna št. 37. (ZAL) VRHNIŠKI RAZGLEDI Leto 6 (2005) Izdala in založila Muzejsko društvo Vrhnika in Cankarjev dom Vrhnika Uredniški odbor: Franci Dovč, Igor Berginc, Darinka Koderman Patačko, France Kvaternik, Pavel Mrak (tehnični urednik), Marija Oblak Carni (glavna in odgovorna urednica), Tatjana Oblak Milčinski, Olga Pivk. Lektoriranje: Darinka Koderman Patačko (razen članka T. O. Milčinski: Vrata v Verdu) Oblikovanje: Gašper Mrak Tisk: Trajanus d.o.o. Naklada: 300 izvodov Vrhnika, december 2005 ISSN 1408 - 0583 - Kataložni zapis o publikaciji Narodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana Na naslovnici: Vinko Turk - Vanja: Sveta Trojica, 1941. Na zadnji strani knjige: zgoraj levo - Vratnice glavnega vhoda v Turšičevo hišo. zgoraj desno - Načrt prezidave Mačkove hiše, pogled, iz leta 1922. spodaj - Prehod prek Ljubljanice pri Kaminu. URc tP 908 URHNIšKI... 2005 908(497.4 Urhnika) 0900 1711 09001710