štev. 27 — Letnik.IV. PTUJ, 13. julija 1951 Cena din 5*— Poštnina plačana v gotovini Urediu5tw in uprava Ptaj, MLO, II. nadstrop}« — Tclefoa fttcv. 156 — Čekovni raiun pri Narodni htoM Ptuj itar. 643-90322-0 — Urejuje uredniški odbor — Odžovonu ured- ntkVrabl Jože — Rokopisom ne vraiamo — Me«ečn* oaroiikiina od 1. maja 1951 dalje 20 din, celoletna naročnina 208 din. Naročniiki, ki so plačali din 156.— za celo Uio, doplačajo din 52^—, — Titka Mariborska tiskam«. : Todi Zveza borcev \e prfprovijo no proslofo nržaineiia praznika 22. julija Vse delovno ljudstvo iz Slovenije «e pripravlja na svečane proslave 22. ju- f.'.,^ obletnice vstaje slovenskega Ijud- jtva — P^°^^ okupatorju in doma- jim izdajalcem. jsja predvečer državnega praznika tjodo komemoracije na grobovih padlih t,orcev NOV in žrtev fašističnega te- rorja- Prižgani bodo kresovi. V večjih pentrih bodo svečane akademije. Na gin dan obletnice ljudske vstaje bomo prganizirali partizanske pohode v Ha- bze. ^ V Ptuju bo 22. julija svečano otvor- jen v muzeju oddelek narodnoosvobo- dilne borbe. V Desterniku bo na ta dan )dkrita spominska plošča padlim bor- »em NOV in žrtvam fašističnega te- pjrja. V tem kraju se je začelo 1. 1941 narodnoosvobodilno gibanje pod vod- jf-om tov. Lacka Jožeta, Osojnika Franca, bratov Rešev, Krambergerja Franca itd. V Vel. Nedelji bo Zveza borcev NOV na zadružnem domu od- krila spominsko ploščo padlim borcem j^OV in žrtvam fašističnega terorja. Zveza borcev NOV Majšperk priprav- lja ozir. obnavlja »Tehniko Lacko« v Stogovcih pri Ptujski gori, katera bo otvorjena na državni praznik — popol- dan. Za padle žrtve v narodnoosvobodilni borbi bomo podelili spomenice svoj- cem, kateri še teh niso prejeli. Zveza borcev NOV in vse množične organizacije naj poskrbijo, da bo ta državni praznik čim dostojnejše pro- elavljen. Spomnimo se žrtev in velike borbe ter naporov, s katerim so naši parodi plačali svojo ogroženo svobodo. S prostega trga kmečkih pri- delkov po domovini... Cena novi pšenici Na prostem trgu v Vojvodini je ko- nec prejšnjega tedna ponujal zadruž- ni sektor staro pšenico v vagonskih količinah po 90—100 din za kg, vendar za ponudeno blago ni bilo kupcev, ker se je pojavila na trgu nova pšenica. Zaradi omejene ponudbe prvih količin je cena novi pšenici še razmeroma vi- isoka, namreč 6S-T-70 din. Vsi pa ra- čimajo, da bo ta cena še znatno padla, brž ko bodo prišle na trg večje koli- čine. Prodane pa so bile prve večje količine novega ječmena po 33—35 din ta kg pri takojšnji dobavi. Tudi cena stari koruzi še dalje pada. Konec prejšnjega tedna so koruzo prodajali po 80 din, zadnje dni pa je cena padla na 72—73 din (proti plačilu v virma- nu). Koruzo ponujajo zadruge s posre- dovanjem fondov za mehanizacijo, vendar pa ni kupcev za vse ponuden« količine, zato cena nadalje popušča. Znaten padec cen moki . v Skoplju ' Na trgu v Skoplju so te dni naglo popustile cene moki. Pšenično krušno moko so pred 14 dnevi prodajali na prostem trgu se po 170 din za 1 kg, pred enim tednom po 130 din, se- ^aj pa jo že prodajajo po 90 din za kilogram. Vzporedno je popustila tudi cena koruzni moki, ki so jo pred 14 dnevi prodajali po 130 din, sedaj pa stane 50 din, in jo ponujajo, ker pri- čakujejo obilno letino koruze. Kmetijsko gospodarrtvo Dornava letos ne bo imela pridelka rži Pustošenje toče letos ni prizaneslo iiikomur v okolici Domave, zato so 'i^orali tudi na njivah kmetijskega go- spodarstva v Domavi pokositi opusto- šeno rž. Toliko skrbne je pa so zato Poželi letošnji pridelek ječmena. Za- ^di valovite zemlje bodo morali tudi Pridelek pšenice kositi z ročnimi ko- dami in jih ročno vezati, ker na takih "Njivah ni mogoče rabiti samovezalk. Kletarske naprave so zanimive za vinogradnike Ali boste prišli na goipedsjiko raistai® u f4ml Poleg ostalih podjetij in industrijskih obratov bo na okrajni gospodarski raz- stavi razstavila svoje izdelke tudi naj- starejša zadruga v ptujskem okraju, »P 1 e t a r n a«. , Razstavila bo predvsem izdelke, ki jih prodaja na svetovnem tržšču. n, pr da- rilne košarice, torbice :z rogoze, pleteno pohištvo itd. Razstava njenih .zdelkov bo obenem jubilejnega značaja, saj bo za- druga obhajala letos 30-letnico svojega obstoja. Ob tej priliki se bodo lahko obiskovalci seznanili z njenim razvojem do danes. Ker se delovni kolektiv tre- nutno bori s postavljenim planom izvoza svojih artiklov, bo število razstavljenih izdelkov tokrat skromnejše, zato pa bo izbira bogatejša. Po biitri osvojitvi domačega trga v prvih letih po osvoboditvi in doseženih uspehih v tem času, posebno po L 1947, se je »Pletama« s svojimi izdelki uspeš- no uveljavila tudi iizven meja naše domo- vine. Do letošnjega leta je zadruga iz- važala svoje izdelke izključno s posredo- vanjem »Doma«, zavoda za domačo in umetno obrt v Ljubljani. To je onemogo- čilo pregled nad svojimi po«amezn.mi -z- voženimi artikli. Razumljivo je, da spričo posredovanja v taki obliki zadruga ni bila toliko neposredno zainteresirana v izvozni politiki, saj pravzaprav ni po- znala odjemalcev, ni vedela, kakšno je povpraševanje po njenih proizvod h, kje so ti v gla\-nem plasiirani, kakšne so sodbe o njihovi kvaliteti, skratka, ni poznala odziva odjemalcev izven naših meja, kar je eden glavnih pogojev uspešnega uve- ljavljanja na svetovnem tržišču. Letos se kaže izvoz njenrih izdelkov v konkretnejših oblikah. Zadruga je močno zastopana v tujini predvsem s torbicami iz rogoza v Angliji, kjer pa je močna konkurenca Italije in Madžarske. Edino solidna kvaliteta in okusna izdelava blaga nam pomagata držati trg. Lažje je z na- ročili v Ameriki in Avstriiji, Ostali ple- tarski izdelki so prodani v Ameriko, Av- strijo, Švico ittd Pravkar odhaja vagen- ska pošiljka darilnih košaric v Ameriko, katero bo naša ladja »Pola« še tekom tega meseca pripelijala v Ncwyork. Če bo ta pošiljka odgovarjala, pričakujejo naro- čila pol miliijona komadov istega bla^a. Zadruga se v zadnjem času uporno bori za pridobitev trga v Norveški in Zapadni Nemčiji Mnoge izjave tujih predstavnikov po- trjujejo, da naši pletarski iizdelki popol- noma zadovoljujejo okusu inozemskih odjemalcev. Predstavnik neke ajgcncije ▼ Ncwyorku, ki je ob priliki svojega obiska v Ljubljani prinesel s seboj vzorce darilnih košaric, je izjavil, da je kako- vost naiih izdelkov za amerigki tr^ od- lična. Delovni ljudje i« ptujsikcga in drugih okrajev »: bodo lahko na gospodarski raz- stavi v Ptuju ogledali nekatere teh izdel- kov, ki so zasloveli daleč izven meta naše domovine in ki so obenem ena moč- nih garancij, da se bo naša plctarska obrt ie nadalie uspešno raavijala in močno uveljavljala v tujioL —ak Kako bomo v ptujskem okraju prvič proslavili državni prasnik Od osvoboditve je minilo šest let, V razvoju nekega naroda to ni dolga doba, vendajT pa se tudi v tako kratki dobi v življenju naroda lahko zgode temeljite spremembe, ki so plod narodovega hote- nja, borbe in dela stoletja nazaj. Jugoslovanski narodi so pred desetimi leti začeli svojo visoko pesem, katere uvod pa so pripravljali že davno prej. Precej nad tisoč let so živeli v žilavi borbi z mnogimi narodi, ki so jih hoteli za vsako ceno zasužnjiti. Objektivni zgo- dovinarji priznavajo, da poznajo malo narodov, ki bi se za svojo svobodo tisoč let in več tako vztrajno boritli kakor jugoslovanski. Zadnji množični upori slovenskega na- roda so bili nekako pred 400 leti, ko je fevdalec vihtel nad našim kmetom-tlača- nom svoj bič tako silovito, da je bil ob- stoj našega naroda v tistih časih resno ogrožen. Upori, ki so sicer vsebovali re- volucionarne klice, so bitli z vso suro- vostjo zatrti in kmetje poraženi, vendair je uporna pest našega prcdnika-kmeta še dolgo lebdela pred očmi surovemu fevdalcu, ki je polagoma zgubljal svoje pozicije v nadaljnjem razvoju družbenih odnosov in jih z nastopom meščanskega razreda tudi izgubil. Od teh dob se je slovenski člo\'ek skoz, stoletja boril za tuje interese. Dobro se je tega zavedal in se zaradi tega tudi branil, iti v borbo za tujca proti kakemu drugemu slovanskemu narodu. Tako so imeli Francozi, ko so gospodarili kratko dobo pri nas, prav velike težave, preden so nasilno nailovili kaj slovenskih voja- kov za svojo armado. Tudi avstrijski vojak Slovenec ni bil rad, »Kako bom soldat, saj ne morem še puške držat* — ni nastalo slučajno, marveč se v teh be- sedah odraža upor in nevolja našega člo- veka, služiti v tuji vojski in se boriti za tujčeve koristi. Z vpadom hitlerjevskih faš stičnih tolp na našo zemljo je obstoj našega naroda prišel ponovno v kritičen položaj Takrat je naš človek zopet vzel puško v roke in se pO dolgem času boril za sebe. Nihče ni vpraševal »kako bom soldat«. saj so bili med borci mnogokrat še nedorasli fantje in celo deklice. Kakor drugi jugoslovanski narodi, tako je tudi slovenski narod v celoti izpolnil svojo nalogo, bil svražnka povsod, kjer je na njega naletel in se po štirih težk h letih otresel do skrajnosti osovraženega okupatorja, pa tudi domačih izdajalcev in izkoriščevalcev. Naš mladi rod dorašča, kmalu bodo vstopali v šolo otroci, ki so se rodili že v Titovi Jugoslaviji Krvave borbe, v ka- terih so se kalli naši ljudje, so nam še v ž'vem spominu doraščajočemu rodu pa so poznane le po pripovedovanju starej- ših. Dolžnost nas starejših 433 je, da sto- rimo vse, da se bodo tudi rodovi za nami zavedali grandoznega dela svojih pred- nikov. Ohraniti moramo vse, kar spo- minja na razdiralno in uničevalno delo sovražnika v naši začasno zasužnjenii do- movini, na junaško borbo i,n svetlo zmago slovenskega in ostailih jugoslovanskih na- rodov. Povsod po naši deželi stoje že spome- niki padlim borcem, talcem, žrtvam faši- stičnega terorja, V mnogih krajih so že odprli spominske oddelke NOB v muze- jih in drugod, vse zaradi tega, da ne po- zabimo, ker ne smemo pozabiti nitti mi niti rodovi za nami dogodkov v časi' opu- pacije od 1. 1941—1945 Tudi Mestni muzej v Ptuju se je od- ločil odpreti spominski oddelek NOB Vsa leta po vojni je Okrajni odbor ZB z večjo ali manjšo intenzivnostjo zbiral dokumente in druge predmete, ki naj bi obiskovalcem Mestnega muzeja v Ptuju izčrpno prikazali napore in žrtve prebi- valstva ptujskega okraja za svobodo v času okupacije. Spominska razstava bo obsegala tri dele: dobo nemške propagan- de in našo obrambo pred njo v stari Jugoslaviji, srtrahote okupacije in našo borbo ter osvoboditev. Ob tej priliki prebivalstvo ptujskega okraja ponovno prosimo dvoje: da do 18, t. m prinese v Mestni muzej v Ptuju vse predmete, ki se nanašajo na našo osvo- bodilno borbo in da se 22. t. m. ob 9, uri udeleži slovesne otvoritve spominske raz- stave NOB na ptujskem gradu in s tem počaste kot zavedni državljani nove so- cialistične domovne naš državni praznik v spomin naše vsenarodne vstaje proti okupatorju. Ob otvoritvi na gradu bo go- voril prvoborec ptujskega okraja, mini- ster dr. Jože Potrč, pod vodstvom prof tov. Gregorca bo pel SKUD Jože Lacko igrala pa bo godba pd diri^entstvom tov, Štucla, Na predvečer praznika, 21. t. m. bodo po vsem ptujskem okraju goreli kresovi, ki se bodo prižigali drug za drugim in razsvetljevali noč tako, kakor so vstajale paftzanske čete zdaj tu zdaj tam in s svojimi borbenimi akcijami razsvetljevale temo sužnosti, dokler ie niso zed njene spremenile v svetel dan svobode Mladi- na in ponirji, poskrbite že sedaj za do- voljno količino dračja in drugega matc- rala za kres, ki mora biti v vsaki vasi. Po številu in lepoti kresov bomo presojal] vašo ljubezen in topla čustva do dffmo- vine, ki je mnogo pretrpela, a vstaja danes izDod pridnih rok našega delovnega ljud- stva vsa lena in velika. V vseh KLO so imele množ'čne orga- nizacije medsebojna posvetovanja in se dogovorile, kako bodo prvič proslavile naš slovenski državni praznik. Ponekod so se člani množičnih organizacij kar množično zadolžili, da bodo opravili na čast državnemu prazniku kako koristno delo za skupnost. Nič msni, morda še bolj slovesno, kakor desetletnico OF, bomo praznovali dan naše narodne vstaje — pravi neko poročiilo Tiho, ne- napovedano tekmovanje bo pokazalo, da žive v vseh predelih našega okraja ra- vednii državljani, ki ljubijo svobodo in so sovražniki vsakršnega tlačaaistva io nesvobode, V Ptuju bo na predvečer praznika na Kvedrovem trgu slovesno množično zbo- rovanje ob bengalični razsvetljavi. Na zborovanju bo govoril naš Simonič Fran- ček Vsak Ptujčan ga hoče slišati., zato bo le malokdo ostal doma. Pokažimo končno tudi Ptujčani, da nam je svobod- na domovina nad vse iln da znamo ceniti pridobitve naše težke borbe in spoštovati žrtve, ki so jih dali premnogi) naši ljudje zato, da bi živeli mit Povedali bi radi še tole: naši ljudje so že neštetokrat ob raznih prilikah doka- zali, da so sposobni prav dobro organi- zirati kako slovesnost. Mislimo, da je dolžnost vsakega pametnega in poštenega našega človeka, pa naj živi v še tako od- daljeni vasi okraja, da 22, julij proslavi kot svoj največji praznik, saj je to dan, ko se je pred 10 leti odločil njegov na- daljnji življenjski obstoj. Brez tega dne pred desetimi leti bi danes ne mogel praz- novati nobenega praznika resnično svo- boden. Svojemu praznovanju dajmo tudi zunanji izraz. Naj ne bo hiše, ki ne bi biila okrašena z zastavo in zelenjem, pa ne samo v mestu, ampak tudi po naš'h vaseh Nemci so v času okupaciij epr'silili vsakogar, da je izobesil njihovo nam so- VTažno zastavo s kljukastm križem, svojo zastavo pa naj 22. julija izobesi vsak za- veden Slovenec iz notranje potrebe, iz globokega patriotičnega čustvovanja in veselja nad zlato svobodo. Nikogar naj ne motijo težave, v katerih živimo pri iz- grajevanju nove države, ker jih nismo zakrivili mi, ampak so žalostna zapuščina okupatorja in nečloveških iakoriščevalcev stare Jugoslavije, Danes pa je odvisno že od nas: kakršno domovino si bomo zgra- dili, takšno bomo imeli. Naša mladina, naši dragi ponirji pa še prav posebno, ne smejo pozabiifi na zastavo in okrasitev hiš. Pomagal- bodo množ-čnim organza- cijam pri slovesni proslavi državnega praznika, ki ga letos obhajamo prvič. Nekdaj smo se učili: narod, k! ne slavi svoiih velkih mož, ni vreden ni h in ne svobode, danes pa bi še dostavili; riai'-od, ki ne slavi svoj'h življenjsko pomembnih zi^odo'/in«k'h dogodkov, porablja na svojo naTodno bitnost in kaj lahko znova po- stane plen grabežljivega tujca, Š K. W piia OK PS Pilil ' . gii! mlaiski! vigoiel i Plcnum Okrajnega komiteta KPS v Ptuju' povdarja, da je vrsta ukrepov našega; državnega in političnega vodstva, ki soj odločilnega pomena za naš nadaljnji ra*-! voj, siprosiiila veliko us-tvarjalnoimiciiaitivo! delovnih množic. Ta se odraža v sodelo- j vanju državljanov v vseh oblikah politič- ] nega, gospodarskega in družbenega iinr* Ijenja v povečani iniciativnostii' in dejar-i nosti množičnih in ostailih organizacj. ' Plenum je v tej zvezi in na osnovi' po- i ročila »O problemih v zvezi z vxgojo| mladine« sprejel sledeče sklepe: 1, V vseh osnovnih partijskih organiza- j cijah je treba takoj analiziraitS delo mila- j dinske organizacije na njenem področju. 1 Prikazati je treba vsemu člasnrtvu osnov-■ nih partijskih organizacij nov načliln delaj z mladino, ki naj bo v tem, da mladino j v večji meri vključujemo v delo ostalih' množičnih orgamiizacij in društev, v teh i pa zasjguramo, da se bo mladina ideološko i vsestransko pravilno usmerjala. Člani, KPS naj sami kot aktivni člani teh dru- ' štev in organizacij posvečajo prvenstveno skrb vzgoji mladine, ki dela v njih, i 2. Vse množčne organizacije in dru-^ Stva bodo v okrajnih in osnovnih forun^ih. razpravljali o sistemu dela z mladino,; pri čemer morajo posebej skrbeti za in- j teres mladine, da se v te organizacij©; vključuje, in zagotoviti pravilno vsebino j vzgojnega dela v teh organizacitjah. V] večji meri kot doslej je treba k temu pri-, tegniti prosvetni kader, ki naj o teh pro- \ blemih večkrat razpravlja na svojih de- j lovnih in sindikalnih sestankih. i 3. Delokrog starešinskih svetov se naj-; razširi na dejo z vso mladino, da bodo ti* sveti zmogli naloge, jih je treba kadrov i sko izpopolniti. ■ 4, Povečali bomo agitacijo in propa-j gando za snovanje samostojne ptujske i brigade, njeno vodstvo pa zasigurali z; dobrim partijskim kadrom, 5. Partija in ostale organizacije mo-^ rajo bt- budne na delovanje reakcije, ki' se pojavlja v vseh možnih oblikah. Njihov^- izkoriščanje poglabljanja ljudske demo- kracije, izkoriščanje verskih čustev Tj protiljudske namene itd. je treba z vsemi' sredstvi onemogočiti in razkrinkati, 6, Osnovne partiijske organizaoiije n«d morajo intenzivno boriti protii vsem ostan-i kom birokratizma, za nadaljnjo krepitev: social'stičnc zakon'tosti in razvrijati de- ] mokratčne oblke dela, kot v političnem,j gospodarskem in kulturnem življenju, I Tovarna strojil v Majšperku je izpolnila petletni plan z odločno borbo in premagovanjem vseh težav, ki so ovirale izvršen je pet- letnega plana, ,smo zmagali in dne 4. julija 1951 ob 24. uri izpolnili pet- letno plansko obveznost. Dovoza surovin iz temnih gozdov brez pravih voznih cest na železniško progo in od tam po žični železnici nam tudi meteorološke neprilike niso mogle zavreti. Surovine so prihajale, čeravno včasih, le v minimalnih količinah. To- varna je obratovala in to po zaslugi celotnega kolektiva in direktorjem pod- jetja tov. Medved Antonom na čelu, ka- teri je neglede na težave, potoval iz kraja v kraj, iz Slovenije v Bosno in poganjal, da so pravočasno prispele potrebne količine surovin. Niti težkoče v samem obratu, okvare strojev, elektroinstalacij in motorjev so naši mojstri kakor so Petz, Mikla- vec, Peršuh, Mesaric in ^ drugi z veli- kim požrtvovanjem in v*sestranem za- laganjem, neglede na delovne ure, pravočasno popravili, tako da ni bilo večjega zastoja na škodo izvrševanja mesečnih, letnih in končno petletnega plana. Prizadevanje vseh skupin pod vod- stvom brigadirjev tov. Furmana, Kar- neža, Voršeta, katere so med seboj tekmovale, katere bo v svojem delov- nem času imela po količini večji efekt dela in katere smena bo dosegla boljšo kvaliteto pridelka. Vse to je omogočilo, da je podjetje lahko predčasno izpolnilo petletni plan po količini za 109,3"/o, finančni za 100,40/0 in izvozni za lOO.S^/o. Za celotno produkcijo, dobavljeno domačim odjemalcem in inozemstvu, ni podjetje vse do danes prejelo niti ene same reklamacije glede kvalitete, temveč samo prošnje in zahvale, da bi jim pošiljali vedno tako kvalitetno blago- To produkcijo in kvaliteto smo do- segli in prekoračili z manjšo delovno silo, predvojno kapaciteto tovarne pa brez vsakih investicij pri popolnoma izrabljenih strojnih napravah in s tem omogočili, da so se za devize lahko ku- povali stroji za naše dograjene tovarne in s tem prispevali k industrializaciji naše domovine. Tekom petletnega plana se v pod- jetju ni skrbelo samo za izvršenje pla- nov, ampak tudi za izboljšanje ostalih pogojev življenja delovnih ljudi. Leta 1948/49 je bilo zgrajeno poslopje ambu- lante. Kino-dvorana z vsem potrebnim pa je delo našega sindikata in vseh članov sindikata, kateri so od svojih mesečnih prejemkov prispevali, da se je lahko kupila potrebna oprema. KT Dižavno posestvo Turn*šče ]e začelo z žetvijo pšenice Lepo vreme je zadnje dni pospešilo dozorevanje pšenice in rži. Vse kaže, da bo na njivah, kjer ni pustošila toča, bogat pridelek žitaric. Državno posestvo Tumišče je v lepih dosedanjih dnevih spravilo pod stre- ho na Turnišču, Pragerskem in Les- ko vcu skupno nad 20 vagonov sena in vagon detelje. S strojem so poželi ve« pridelek ječmena in ga z več kot 25 vozmi spravili pod streho, kjer čaka na mlatev. Mlatili bodo z lastno mlatil- nico. Pri delih v zvezi s spravljanjem se-j na sta se posebej izkazala Lesjak Lud-i vik in Krušič Jožef, ki sta po zgleduj dobrih gospodarjev v kmetijstvu naj-i več pripomogla, da je bil pridelek] spravljen. Z marljivostjo jima je sle- dil Bakuš Kolman. Letošnji pridelek »ena je mnogo večji od lanskoletnega ff^otnega pridelka. V torek, 10. julija t. 1. so začeli žeti pšenico na več hektarskih površinah s eamovezalko, ki jo vleče traktor. Vso žetev pšenice bodo končali ta teden, deloma že tudi žetev žita, ki pa bo končana drugi teden. Mlatili bodo z lastno mlatilnico. Skupini sezonskih delavcev iz Prek- murja in delavk iz Muretinc sta po- kazali, da je treba v kmetijskem go- spodarstvu gledati na pravočasno opravljeno delo, ne pa na delovni čas kot je to bila prej navada nekaterih poedincev, ki so delali na tem pose- stvu. Zato je tudi letošnje posprav- ljanje pridelkov cenejše in krajše. —tar j V „Osojniku" obirajo breskve | Sadjarska ekipa zadruge Osojnik jej začela v torek, 10. julija t. 1. s trga- njem zgodnjih breskev sorte Anzden, od katerih bo del prodan ptujskim potrošnikom, del pa interesentom v inozemstvo, kjer je za breskvami zgodnjega pridelka veliko popraševa- Strtfi 1 .PTUJSKI TEDNP'* Ptuj. 13. )ttH)> 19« Neumestni zagovori na prošnjah in pritožbah »Sodelavci okupatorja so vriili samo cvojo dolžnost Svoje vodilne funkcij« v oboroženih »ovražnikovih formacijah •o izvrševali, da bi ljudem pomagali.« S tako smešnimi pismenimi in ustnimi obrazložitvami hočejo nekateri prikriti pravni svetovalci prepričati organe ljudske oblasti o nedolžnosti svojih klientov in to še v času, ko se že niso zacelile rane, ki so jih zadali poedind naiim zavecbiim državljanom. Ali mi- slijo, da smo že pozabili na krvave žrtve, ki jih je zahteval okupator skup- no z IzdaJalskinU pomagači! Ali mislijo, da «0 bile hajke proti partizanom po- moč ljudstvu? Ali si upajo trditi, da so prižli okupatorski morilci in njihovi pomočniki v ptujski okraj pomagat »iriti ljubezen do bližnjega? Poedlnci še pač nočejo razumeti na*e demokratizacije. Smatrajo, da lahko sedaj vsak postavlja vse na glavo, da je črno sedaj belo. Mislijo, da lahko v tej dobi stroge objektivnosti in po- tidarjanja zakonitosti, kot to sami za- trjujejo, sedaj očitajo, da je neobjek- tivna trditev, da so sodelavci okupa- torja, ki so kot vodje oboroženih for- macij skupno z okupatorjem ubijali borce NOV in požigali njihove domove. Ali mislijo, da ni sodelovalec okupa- torja oseba, ki je gestapovcem v svoji ali drugi gostilni izdajala pripadnike osvobodilnega gibanja? Ali je mogoče smatrati izdajalce, ki so pomagali za- tirati svoj narod, še za zanesli j ive. Sami so se izključili! Imamo človeško razumevanje do svojcev naših idejnih nasprotnikov, ki so ostali v naši državi, ali so se vrnili nazaj. Kot ostali državljani lahko se- daj po eventuelno prestani kazni uži- vajo demokratične pridobitve narodno- osvobodilne borbe. Demokracijo nudimo za vse, vendar ne bomo nikomur do- volili, da bi izrabljal to demokracijo v protiljudske namene. Pri poedinih izjemnih primerih vrnje- nega zaplenjenega premoženja je šlo za Izredno milost, ki jo je država iz- kazala prosilcu, ki se je izkazal vred- nega te milosti. ^ Mnogo smo odpuščali, .vendar žrtev za našo svobodo ne bomo pozabili. Ni- komur in nikoli ne bomo dopustili, da bi podcenjeval ali sramotil naše žrtve, pa naj to stori v kakršni koli prikriti obliki. Niti ne bomo zaupali ljudem, ki nameravajo zlorabiti zaupanje našega ljudstva. Vsi se naj zavedajo, da niso prazne besede pesnika Kajuha v pesmi »Ma- teri padlega partizana«: »Lepo je, veš, mama, lepo je živeti, toda, za kar sem umrl, bi hotel še enkrat umreti!« Naše zadruge naj bede resnične svebedne erganizacife kmeiei Kot smo ie poročali v zadnji številki našega lista, se je 1. julija vršilo v LJubljani 1. zasedanje Zadružnega sveta LR Slovenije. Za delovno zadružništvo pomemben referat je imel tov. SergeJ Kraigher, predsednik Gospodarskega sveta LRS, ki ga zaradi aktualnosti njegove vse- bine deloma objavljamo. Poleg analize dosedanjih razvojnih faz našega za- družništva je dal glavna napotila za še boljše gospodarjenje ter širjenje, krepitev in večanje zadružne lastnine. Uvodoma je poudaril, da se zasedanje vrši v času, ko delovni ljudje Jugoslavija praznujejo obletnico prehoda držav- nih gospodarskih podjetij neposredno v njihove roke. »Ta zakon je otvoril novo dotM T razvoju našega drulbenera življenja« — je dejal tov. Kraigher. S tem se nam odpirajo nove perspektive v družbenem razvoju naše domovine. Širitev in Icrepitev socialistične lastnine v zadrugah v vseh državnih podjetjih imajo de- ] lavci že skoraj eno leto upravo tovarn v svojih rokah. V začetku tega leta j smo izvolili delavske svete višjih go- \ spodarskih združenj za posamezne pa- i noge našega gospodarstva. Sedaj se pripravlja nov finančni sistem in si«lem.] planiranja, tako da bodo dani vsi ma- j terialni pogoji zato, da bodo delavci in j njihova združenja lahko preko svojih' delavskih svetov v polni meri razpola- gala z rezultati svojega dela, to je z ustvarjenim presežnim delom, z dose- ženimi dobički. Na področju kmetijstva imamo prve kali teh novih proizvodnih in družbe- nih odnosov, ki že prevladujejo v vseh ostalih gospodarskih panogah, v uprav- ljanju okrajnih zadružnih skladov od strani zadružnih svetov in upravnih odborov, ki so bili izvoljeni v zadnjem četrtletju lanskega leta. Poudarjam, prve kali, zato, ker smo v drugih go- spodarskih panogah že med narodno- osvobodilno borbo in v prvih letih ob- nove in plan.ske Izgradnje našega go- spodarstva že skoraj v celoti ustvarili socialistične odnose, dočim se v kme- tijstvu postavlja še vedno na podlagi doseženih uspehov naloga, da se od- pravi izkoriščanje človeka po človeku in da se vzporedno s celotnim družbe- nim razvojem zagotovi upravljanje kmetijske proizvodnje od strani kme- tijskih proizvajalcev samih na podlagi različnih oblik socialistične in še po- sebej zadružne lastnine. S tem, ko smo izvolili zadružne svete In upravne odbore zadružnih skla- dov na okrajih, smo v družbenem raz- voju na področju kmetijstva izvršili prav isto revolucionarno dejanje, kakor smo ga izvršili z izročanjem tovarn in podjetij delavcem: Na tistem področju kmetijske proizvodnje, kjer so sociali- stični odnosi že prevladali, smo omogo- čili neposrednim proizvajalcem, to se pravi zadružnikom samim samostojno upravljanje in razpolaganje s sociali- stično lastnino in rezultati njihovega dela. V skladu s poglabljanjem naše socialistične demokracije, ki se odraža v vseh zakonih, ki jih sprejemajo naša predstavništva, naše ljudske skupščine, smo s tem zavarovali dosežene prido- bitve socialističnega razvoja na pod- ročju kmetijstva pred tem. da bi po- stali plen državne, pa tudi zadružne birokracije, ki bi odrivala neposredne proizvajalce od upravljanja z rezultati njihovega lastnega dela ter te rezultate izkoriščala 7:a utrjevanje svoje oblasti nad zadružnimi proizvajalci samimi. S tem smo tudi na področju kmetijstva, Naglo veianje gospodarske moCi zadrug v letu 1949 je naše zadružništvo do- seglo največji razmah, v letu 1950 pa se je še nadalje utrdilo, kar nam jasno kažejo zaključne bilance zadrug za leto 1950. Se hitrejši razvoj v utrjevanju zadrug in s tem ustvarjanju pogojev za ustanavljanje novih In povečanje obstoječih zadrug, pa se kaže v prvih petih mesecih 1951. leta. Delo okrajnih zadružnih skladov, prizadevanje za- • družnih svetov in upravnih odborov j ter v prvi vrsti zavest zadružnikov sa- ; mih, ki izvira iz njihove izkušnje zad- ' njega leta, da kmečke delovne zadruge \ v resnici vodijo k naglemu večanju go- j spodarske moči in boljšim življenjskim i pogojem ob polnem uveljavljanju za- družne demokracije, kažejo v tem letu že svoje jasno otipljive rezultate. Tako stanje v našem zadružništvu nam ilu- strirajo sledeče številke: Temeljna sredstva zadrug so znašala v 1. 1943 201.452.000 din, v letu 1949 1.129 203.000 dinarjev in v letu 1950 150S milijonov dinarjev. To pomeni, da so se povečale v preteklem letu za 34''/o ali za 377 mi- lijonov din; pri tem je vračunana cena vnosene zemlje. V petih mesecih 1951. leta so se povečala temeljna sredstva za 135 milijonov din, tako da bodo ko- nec leta predvidoma za 500 milijonov dinarjev večja ali skoraj enkrat večja, kot so bila v 1. 1949. Delež zadružnikov za zemljo je pri teh temeljnih sred- stvih v letu 1950 znašal 19^'o, dočim je znašal v 1949. letu 21°/o. Delež splošnega ljudskega premoženja skupaj z investi- cijskimi krediti znaša v 1950. letu Se^^/o, dočim je znašal v 1949. letu 3l0'n. Te- meljni fond zadrug ter sredstva, ki so jih zadružniki vložili v zadruge in ki jih morajo zadruge še odplačevati po sklepih občnega zbora zadružnikov, pa znašajo 44,5''/'o, dočim so znašali v 1949. letu 46"/o. Tako vidimo, da se stalno večajo socialistični elementi lastništva v naših zadrugah ob vedno tesnejšem prepletanju splo.šno ljudske imovine kot najvišjega tipa socialistične lastnine, s čisto zadružno lastnino. Na podoben način se večajo tudi lastna obratna sredstva zadrug, tako da se bo za za- druge vsaj v povpr€>čju močno zmanj- šala potreba, kar se obratnih kreditov tiče, da bi izkoriščale kredite Narodne banke. Vrednost naloženega dobro- imetja v bankah prav tako iz leta v leto raste. S tem se ustvarjajo tudi vsi pogoji za nemoteno investicijsko in kjer so ostanki preživelih družbenih ureditev, drobno blagovne in kapitali- stične proizvodnje najmasovnejši In najbolj utrjeni, izvršili proboj in na- kazali pot nadaljnjega socialističnega razvoja ter ustvarili vse pogoje, da tudi na tem najbolj zaostalem področju našega družbenega življenja ne bodo mogli te zaostalosti izkoristiti birokrat- ski elementi za svoje utrjevanje. S tem bi bil storjen tudi odločilen korak, da razvoj delovnega zadružništva pri nas ne bo mogel iti po poti sovjetskih kol- hozov, ki je v bistvu državno kapitali- stična in ki nujno vodi v slepo ulico spopadov in nasprotij med kmetijskimi proizvajalci in državno birokracijo. Vsak korak naprej v širjenju in kre- pitvi socialistične lastnine v zadrugah, v povečavanju zadružne lastnine in nje- nem prepletanju s splošno ljudsko imo- vino, ki jo vlagamo v zadružno kme- tijstvo, vsak napredek v upravljanju zadružnih svetov in upravnih odborov nad socialistično lastnino, pomeni nov uspeh v utrjevanju socialističnih od- nosov in udarec tako kapitalističnim ostankom kot birokratskim tendencam, pomeni povečanje možnosti za hitrejši razvoj socialističnega kmetijstva in kmetijske proizvodnje sploh. proizvodno delavnost zadruge kakor (udi za redno izplačevanje prejemkov zadružnikom To se odraža tudi v iz- boljšanju položaja delovnega zadružnika v primeri s položajem, ki bi ga sedanji zadružniki imeli, če se ne bi vključili v zadruge. Tako bi mali kmetje, ki jih je od vseh članov zadrug 35^/o, dosegli povprečno kot privatniki samo 34''/o dohodka, ki so ga dosegli kot člani kmečkih delovnih zadrug Srednji kmetje ki predstavljajo 210/0 vseh čla- nov zadrug, bi dosegli kot privatniki le SO^/o dohodka, ki so ga dosegli kot člani KDZ. Veliki kmetje, ki jih je 140/0 od vseh članov zadrug, pa bi v povprečju dosegli enak dohodek, dočim imajo poljski delavci, katerih število znaša SC/o vseh članov zadrug, nepri- merno boljši položaj kakor hlapci in dekle ali viničarji in dninarji na pri- vatnih kmečkih gospodarstvih. V letu 1951 se bo stanje zadružnikov pobolj- šalo zaradi novih ekonomskih ukrepov najmanj za 60 do 700/o v primeri z le- tom 1950 in to tudi, če bo večja inve- sticijska izgradnja in odvajanje sred- stev v zadružne sklade, kot je bilo v letu 1950. Iz najnižje v višjo obliko socialističnega razvoja Kot vam je znano, prehajamo sedaj iz prve najnižje socialistične oblike na- šega družbenega razvoja, za katero je bilo značilno upravljanje gospodarstva od strani državnih organov in zato močno poudarjena vloga države, orga- nov državne uprave, ministrstev, ljud- skih odborov v celotnem gospodarskem življenju, v drugo višjo obliko sociali- stičnega razvoja, ko predajamo gospo- darstvo v upravljanje neposrednim pro- izvajalcem samim in ko se vloga države in državnih organov, kar se gospodar- stva tiče, vedno bolj omejuje na splošno plansko vodstvo in reguliranje. To leži v osnovi sprememb v trgovini med me- stom in vasjo, ki smo jih izvršili v tem letu, v sprostitvi delovanja zakona vrednosti, ko se cene industrijskemu potresnemu in investicijskemu blagu že v veliki večini formirajo na trgu po zakonu ponudbe in povpraševanja, ka- kor tudi cene kmetijskim proizvodom, katerih obvezno oddajo smo omejili na vsega 4—5 proizvodov. Kaj nam je omogočilo in kaj nam narekuje te spremembe, ki pomet sprehod v novo višjo obliko socialisti družbene ureditve? Omogoča nam pt, vsem dvoje: pi-vič, da smo usp^j osredotočili vse naše sile na obno nato pa v borbo proti naši ekonotij in tehnični zaostalosti, iz katere je virala nevarnost od strani imperij stičnih sil, v zadnjem času predvsem Sovjetske zveze, za našo politično ekonomsko neodvisnost, za možn svobodne izgradnje in dviganja blaj stanja naših delovnih ljudi. Obem pa smo kljub nagli industrializaciji povečani potrebi po kmetijskih prl^ klh zaradi naraščanja naših mest industrijskih središč, preprečili, da se okrepil ekonomski In politični po; žaj kapitalističnih elementov, ki porajajo iz drobne blagovne proizvo nje, posebno stotisočev zasebnih km tijskih gospodarstev. Zato se kij vsemu ni povečalo izkoriščanje člov« po človeku na vasi in špekulanti izkoriščanje potrošnikov. Zato st morali najprej izvesti nacionallzaci vse industrije in tudi trgovine, zato bilo potrebno podrobno planiranje pt izvodnje in distribucije in ustrezen ] nančnl sistem, zato smo morali z o veznimi odkupi in politiko enotnih ci onemogočiti špekulaciji na vasi, da krepila svoje položaje. V naših plan smo morali omejevati zakon vrednot tudi zato, da ne bi različne posledli vojnega razdejanja In velike neenaki memosti v razvojni stopnji posamezm republik zaradi zakonitosti, ki Izvin iz zakona vrednosti, onemogočale rj voj zaostalih republik in s tem Izko ščanje njihovih prirodnih bogastev tako še bolj zavirale nadaljnji hltr tempo razvoja Jugoslavije kot cel in vsake njene republike. Tempo razvoja našega gospodar stva in kmetijstva Razumljivo je, da Je tak tempo rai voj a našega gospodarstva moral vneH najgloblje spremembe v našo kmetij sko proizvodnjo in zrevolucionirai življenje na vasi. Samo dejstvo, d moramo sedaj v Sloveniji preskrboval približno 200.000 nekmečkega prebival stva več, ki je pred vojno živelo v td kih razmerah na vasi, v celi Jugosl» vi j I pa nad 900.000, nam dovolj ilustriri; kako ogromne zahteve se postavlja| pred kmetijsko proizvodnjo za skrbo prebivalstva, pa tudi za preski industrije s surovinami. Potrošnjo pit nramoenm ptoizvoaov naj iiušuViBi z nekaj številkami: Potrošnja moke 1 je od 84.500 ton v letu 1939 v Slovenij povečala v letu 1949, ko je buren rai voj industrializacije dosegel svoj u časni višek, za 260/o ali na 110.487 t<« Maščobe od 5760 ton v letu 1939 n 8550 ton v letu 1949 ali za 49«/*. Mei od 11.300 ton na 18.152 ton ali za 60«i Sladkorja od 8500 ton na 12.579 ton t za 470/0. Krompirja, kolikor ga je bil zajeto preko trgovine, od 33.000 ton letu 1939 na 50.000 ton v letu 1W Edino potrošnja mleka je padla o 50.000 ton v letu 1939 na 44.730 ton letu 1950, to seveda ne zaradi zmanj sanja potreb, ampak zaradi nezadovo Ijive oddaje. Potrošnja na enega prebi valca se v primeri z letom 1939 v let 1949 ni bistveno spremenila. Pri mes in sladkorju se je celo nekoliko dvig nila, dočim je pri mleku občutno padli Seveda pomeni to bistveno izboljšan standarda delovnih ljudi v mestih il industrijskih središčih v primeri z nji hovim predvojnim standardom in I prav posebno za tiste sto tisoče delov nih ljudi, ki so prišli Iz vasi v Indu strijo In druge nekmetijske panoge. (Nadaljevanje na S. stranL) Doter piiol Mi to mni m Mit Strelstvo Je v ptujskem okraju do pred kratkim šepalo. Tega je bila kri- va splošna nezalnteresiranost za strel- ske družine na terenu. Izgovori, da mladina nima veselja za to športno panogo, niso utemeljeni. Po reorgani- zaciji dela v strelskih družinah je na terenu postalo živahne je. Nazadnje smo se spraševali, od kod bomo do- bili toliko pušk, da bodo vse družine začele z vajami. Okrajni odbor strel- ske zveze je imel na razpolago le 20 pvišk (Manliher). V času predaprilske Jugoslavije ni- so obstojale tukaj strelske družine. ICmetska in delavska mladina ni mo- gla sodelovati pri streljanju, ker ji tega ni dovolila takratna gospoda. Strelja- nje Je bilo šport za razvedrilo članov »boljše« družbe in njihovih sinov, do- čim bi tako razvedrilo po njihovem prepričanju kmetski in delavski mla- dini le škodovalo. Sedaj Je v ptujskem okraju 20 strel- skih družin, v katerih Je 700 članov. Večina družin redno vadi, tako da bo- no njeni člani pravi mojstri v ravna- nju z orožjem. V nedeljo, 29. julija 1951 bo tekmo- vanje za okrajno prvenstvo v strelja- nju, ko se bodo pomerili v strelskih sposobnostih najboljši strelci. Desetletnico obstoja JA naj bi Strel- ske družine počastile s tekmovanjem, v katerem naj bi se odrazilo, katera družina je pridobila največ članov, najlepše uredila strelišče, imela redne vaje, največ predavanj, najboljše or- ganizirane patrolne teke, najboljše urejeno administrativno poslovanje itd. Mladinci in mladinke! Najbližje strelske družine vas bodo rade spre- jele v vrste svojih članov in vam dale možnost, da boste postali dobri strelci. Tako se boste najlaže prepričali, da ste sposobni za strelce in da boste kot taki najboljše znali braniti svojo domovino in s tem tudi svoje življenje! Okrajni odbor strelske sveže Nemalo j« ljudi, največ potnikov, ki so žal le miinogrede videli toplo in pri- vlačno podobo Haloz — domovino viaii- čarjev. la nemalo je bilo med njimi takth, ki bi dejali, da so Haloze kot naskem polja v SIove«»ke gorite in proti Po- horju Za moške goste bo nvikavna tudi »apoteka/«. kakor imenujejo domačKr bivlo 2f«i«ko bibtoteko. Tu bo orejeoa točilnica najboljših haloških vim t dve- ma vidnima jn enim skrivnostnim iz- hodom. Se mnogo lepih in prijetnih ko- tičkov bo na Borlu in preveč obširno bt bilo pisati o vseh. Marsikoga bo zelo raiz- veselilo še to, da jc Borlu zagotovljen obstoj, domačim in tujiim turistom pa > njem pritjetno letovišče. Okoliškim Halo- žanom, ki jim skopa zemlja ne daje do- volj za življenje, pa pomeni Bori kot letovišče večji kos kruha in večji kulturni razvoj. Pravljice in zgodbe o Borlu V pravljicah in zgodbah o gradu Borla na robu Haloz ni bilo lepih krajijičen in srečnega konca Tako nekako so pri- povedovali o njegovem nastanku sivolasi tlačani na preji in pri preAanju mošta, ko so jih otroci in vnuki poslušali z odprti- mi iwti, da so ohranjali pravljice dalje. »Tu, kjer zdaj na visoki skali nad Dravo sloji mogočen grad, je bilo nekoč polje in sredi polja hiše srečnih ljudi. To je bUo takrat, ko še ni bilo ne boj{ate graj- ske govpode in ne renmih podložnikov. Vsi ljudje so «; bili bratje in nri se »go- dilo, da bi sredi »iUh kdo od lakot« umrl. Vsi so spoštovali nenapisani zakon: ,0d rojstva do groba potrebuješ samo toliko, da živiš.' Potem pa so se ljudje prevzeli in prišla je nesreča. Ko so najbolj ve«e- l-jačili in trgali drug drugemu iiz rok b^ gastvo, ki so si ga pridobili potem, ko so nehali biti braitjt, so šli v napuhu celo tako daleč, da so M zamerili sami pe- klemki htidobii ,Ce si močnejši od mi« pridi 'in nam pokaži »vojo moč*, so se ro- gali črnemu gospodarju pekla. Toda ne dolgo. ZavTŠal je grozen vihar, strele »o švigale, zemlja se i« treelzu iz viharja pa je plaini'1 hudobec, ki se je zakrohotal, ds so ljudje umrirali od strahu. Hudoba se i« sklonili, dvi^oai iz rak« največjo skalo /2 protiljuds^ega gradu Bor m jo treščil na hiše in njive ter na pre- vzetne ljudi. Samo za vozno pot je med skalo in Dravo ostalo prostora. Potem pa je ndel to skalo nekoč člo- vek, ki si jc z ognjem in mečem vzel oblast nad drugimi ljudmi. Bil je mogo- čen, samemu sebi pa se jc zdel še mogoč- nejši. ,Tu bom gospodaril/ je dejal in ukazal podjarmljenemu ljudstvu: .Posta- vite mi grad!' In diogi ljudje so na vi- soki skali, do katere ni bilo ceste, po- stavili grad. Na plečih so nosrU debelo kamenje, pesek in apno, bog ve koliko nj^i^- hovih življenj jc zazidanih v ta zid. Ogromno kamenja so morali prenesti na mogočen g rad s tako debelimi zidovi Smrt ni strašnejša, kakor jc bilo njihovo trpljenje. Davno so že strohnele kosti prvega gospodarja in kosti ljudi, ki so Bori gradili, grad pa stoji in bo stal tako dolgo, dokler ne bo kupa ljudskega trp- ljenja na tem gradu polna. Ko bo na njem in zaradi njega poteklo toliko solz, da h- napolnile vodnjak sredi grajskega dvorišča, bo prišel trpečim ljudem na po- moč nadangel Mihael, ki bo skalo z gra- dom vred vrtfel nazaj v Dravo.« Tako provlijiica, razmetana v drobcih med potomci nekdanjih tlačanov borl- skega gradu, samo ena izmed mnogih, ki so zrastle iz naukov pridigujoče cerkve in trde re«itr"iftno®ti. Zgodovinarji pa so v dolgih stoletjih njegovega obstoja za- pisali o Borlu mnogo več, kaJcor bi v nekaj urah mogli prebrati. Zgrajen je bil v 11. stoletju na 70 metrov vsoki živt »kaK nad Dravo, na mestu nekdamje neolitske naselMne in po^neiSega rim- skega kaštela. Prvič ga omenialo 1199 kot »trd frad«, laa« dravJnjskih aki draueJkih gospodov. Leta 1323 so gr« naslcdilti ptujski gospodje, ki so ga 0^ držala do 1428, nakar se je vrstilo v< lastnikov Leta 1199 je Fridei^ifk PtujsI v okolici sedanje Velike Nedelje pi* magal Madžiare in jc v tem boju k< dobro utrjena postojanka važno vW igral tudi Bori. Slovensko ime B«' omenjajo zgodovinarji že 1291. let* Boriski gospodarji Najmogočnejši in najbogatejši goapj darjii Boria so bili gotovo grofje Sekel) ki jih je privedla v naše kraje doba a>' džarskih vpadov. Kralj Vladislav Sv« je predniike poznejših grofov Sekeljev p" stavil za grajiičarje na Erdeljskefi »Szekely« pomeni v Arpadski dobi t^t ničarja Matija Korvin, ogrskf kralj ' pravljični kralj Matjaž je dal 1481 gf* Bori delcMna poruSiti a je bil po«ne^ kmalu reetaivriran, Jakob Sekcij, ki ^' je Matija Korvin medtem postavili " višje plempcnirtašc, se je odlikoval obleganju Dunajskega Novega mesta ^ se je 17. avgusta 1487 mesto vdalo, y je poslal kralj Matjaž z Andrsi^ Bothom nad sinova rajnega Vitov^ grofa Viljema in Jurija Zagorska, ki se z orožjem dviignal proti njemu. Sck^ je Vitovca premagal, Jurija ujel in silili upornike, da so odložiK orožje. magancema je vzel KrapLno, Trakovšč«'^ Varaždin in drustoje5i zaostanki ugotavljajo na podlagi davčne kartoteke, ki se vodi pri krajevnem Ijud- »kem odboru za zavezance vseh oblik do- hodnine. Pazite na to, da bo vsaki zne- sek, ki ste ga vplačali po 1. jan. 1951, vpsan v davčno kartico in v davčno knji- žico, datiran ter potrjen s podpisom prejemnika in žigom krajevnega ljudske- ga odbora. V Doleni in Hajdin-i »o se nam- reč zlobni uslužbenci krajevnega odbora hoteli obogateli na račun denarja, ki »o ga kmetje vplačali za davek. Seveda bodo te pijavke Ijzdskih žuljev prejele- primemo plačilo, ko bodo poneverbe do- končno ugotovljene. Kakor že spredaj omenjeno, dosegajo gospodarstva v tem letu mnogo višje do- hodke, zato opozarjamo zankme davko- plačevalce, da takoj poravnajo obstoječe zaostanke, da se izognejo prisilni izter- javi, ki je vezana z velikimi stroškii. Pri zavezancih, ki nočejo razumeti finančne discipline in pravočasno poravnati prcd- psanih davkov, bomo pri transferaciji zarubljenih predmetov postopala dosled- no ne glede na stalež živne, ker takšna kmetje kvario darvčno moralo na terenu. Kmetje, obrtniki in ostali zavezamci, poravnajte pravočasno svoje obveznosti, da ne bo potrebno vršiti pris^ln h ukre- pov, ki UTOČujejo vaše gosnodarstrv-o iti pr^vzroč-ajo , nepotrebno delo organov oblasti. —L Vinonrarinikom je težko hoditi v Ptuj "0 galico in druga zašHtna sredstva Kakor pri nas v Cirkulanah, je bilo gotovo tudi drugod pri cerkvi oznanje- no obvestilo Vinarske zadruge v Ptu- ju, kako je treba škropiti trto in s ka- ko sestavino škropiva proti plesni. Oznanilo samo je vinogradnikom Iz Haloz dobrodošlo, je pa tudi sprožilo plaz razpravljanja In predlogov, kako bi odpravili vrsto težav, preko katerih je mogoče priti do galice- in drugih sredstev, ki so uporabljiva proti ples- ncbi. Največjo težavo predstavlja za mar- sikoga iz Haloz, če si mora hoditi po ta zaščitna sredstva v Ptuj, zato je večina zadružnikov za predlog, da bi dala Vinarska zadruga ta zaščitna sred- stva zbirnim kletem, ki so v vinograd- niških okoliših in kamor bo vsak vino- gradnik laže prišel do galice in dru- gih škropiv kakor pa sicer. Podjetje vSadje, vino Ptuj« je poslušalo vino* gradnike in je spravilo škropivo v Cir- kulane, zato bo koristilo tudi ugledui Vinarske zadruge, če se bo tako prl-^ bližala vinogradnikom z zaščitnimi' sredstvi kot so vinogradniki z vinskim pridelkom na razpolago Vinarski za- drugi. T. (Nadaljevanje z druge strani.) Kmetijska proizvodnja se pa v teh letih po svojih hektarskih donosih, produktivnosti živine In proizvodnosti dela nI bistveno dvignila. V letu 1950 je zaradi suše celo nekoliko padla. V takem stanju razumljivo ni bilo mo- goče prepustiti preskrbe mestnega pre- bivalstva s kmetijskimi pridelki eno- stavno zakonu ponudbe in povpraševa- nja na trgu, saj bi cene ob ogromnem povpraševanju po proizvodih privatnih kmečkih gospodarstev ogromno narasle, ogromno bi se povečala kupna moC kmečkega prebivalstva na račun živ- ljenjskega standarda ter pomanjkanja v mestih. Vse to bi onemogočilo priliv nove delovne sile v tovarne in podjetja, ki so se morala obnavljati in dvigati svojo proizvodnjo. Skratka, če bi pu- stili tedaj svobodno delovanje zakona vrednosti, t. j. če ne bi izvajali obvez- nih odkupov in dirigirali cen, ne bi mogli zagotoviti doseženega tempa go- spodarskega razvoja in povečanja naše gospodarske in obrambne moči, ampak bi v odnosih med mestom in vasjo svo- bodno zavladala špekulacija. Borba proti špekulaciji in poizkusom kapita- lističnih elementov na vasi, da bi ob- držali svojo gospodarsko in politično moč in s tem obnovili stanje, kakršno je vladalo na naši vasi pred vojno, je bila torej ena od nažih glavnih gospo- darskih in poHtIčnih nalog in kot taka pogoj za uspeh industrializacije in elek- trifikacije. Zato smo morali v gospo- darskem delu omejiti zakon vrednosti v njegovem delovanju. Omejili smo ga s tem, da smo predpisali obvezne od- kupe za osnovne prehrambene proiz- vode, da smo predpisali enotne cene, da smo stimulirali kmečkega proizva- jalca, ki je izvrševal svojo obvezo dOj države z vezano trgovino, vendar sma: se pa tega zakona ves ča« vsaj delnoj tudi posluževali za stimuliranje kmeč-j kih gospodarstev za dvig proizvodnje 8 tem, da smo organizirali svobodni trg, za svobodne presežke kmetijskih pri-; delkov in svobodno prodajo industrij-! «kega blaga. Dohodke, ki so jih dosegali; kmečki proizvajalci s svojim monopol-l nim položajem, smo zajemali s pobira-; njem dohodnine. Tako so bili obvezni odkupi in dohodnina nujna oblika eko- nomske borbe proti razmahu špekula- cije na vasi. Ker je vse gospodarstvo upravljal in vodil državni aparat, «e je tudi teh dveh sredstev ekonomske borbe proti vsaki špekulaciji posluževal in jih izvajal predvsem državni aparat. TI ukrepi in nagel tempo industriali- zacije so onemogočili, da bi se na vasi utrjevali ' privatni kapitalistični ele- menti in da bi delovne kmete ponovno spravili v svojo gospodarsko in poli- tično odvisnost. Zadrupe in monopolistične tendence privatnikov Pomen kmečkih delovnih zadrug se je torej v tem novem razdobju naše ekonomske politike na vasi še veliko povečal. Kmečke delovne zadruge so danes bistveni sestavni element v borbi proti monopolnim cenam privatnih kmečkih pridelovalcev. Tako kakor so iz borbe proti špekulaciji nastale, tako se bodo tudi utrjevale in razvijale • krepkim in odločnim poseganjem s svojo proizvodnjo v borbi proti privat- trgu in proti špekulantskim cenam na trgu in proti špekulantskim elementom v svojih lastnih vrstah Zadružna demokracija kot lajšanje prevzgoje zadružnikov Plani delovnih zadrug, kakor tudi sama organizacija dela se mora izva- jati ob najbolj živem sodelovanju za- družnikov in zadružnic, ob razvijanju notranjega demokratičnega življenja in svobodnega razpravljanja o vseh vpra- šanjih. Prav tako pa je treba na podlagi zadružne demokracije zagoto- viti tudi izvajanje zadružnih pravil In enkrat sprejetih sklepov zbora zadruž- nikov ali upravnega odbora in uvelja- viti zadružno demokracijo in njene principe proti vsakomur, ki se noče podrediti večini ali svojemu demokra- tično izvoljenemu zadružnemu forumu. Posebno Je treba paziti, da se zaradi poizkusov razdiranja zadrug od strani posameznih špekulantskih elementov ne bi teptala zadružna demokracija in ne bi nadomeščale s komandiranjem od zunaj, bodisi od strani organov ljudske oblasti, bodisi zadružnih forumov v ob- liki omejevanja iniciative in pravic po- sameznih zadrug. Ker je materialni interes članov zadrug na obstoju in razvijanju zadrug jasen, lahko rečemo, da je danes najbolj nevarno to. da ne bi pojavi birokratskega komandiranja posameznikov v zadrugah ali izven zadrug odbijali zadružnike in zadruž- nice od zadruge in vzbujali vtis, kot da niso zadrugfe njihov dom. v katerem po svojih koristih gospodarijo, ampak, da v zadrugah vlada tuja volja, ki se na njihove želje in potrebe ne ozira in kateri se morajo tudi oni podrejati. Seveda Je treba obračunavati z vsemi sredstvi z organizatorji nezadovolistva v zadrugah, z lenuhi, ki no<5ejo delati, 8 tistimi, ki razbijajo že ustanovljeno zadružno lastnino itd. Preprečimo vsaj škodo, če že ne moremo dalje graditi Temelji zadružnega doma v Cirkula- nah že leto dni čakajo izpostavljeni vremenskim neprilikam na rešitev, ali bodo nosili lepo zadružno zgradbo, ki jo v Halozah nujno potrebujejo ali pa bodo počasi in sigurno razpadli, dokler ne bodo zasuti kot so bile nekdaj za- sute nekoristne ruievlne. Marsikdo, ki sicer ne boleha kot kritikaster, se vsaj v«ako nedeljo, ko »e zberejo vinogradniki in vinograd- niški delavci v Cirkulanah, sprašuje, kako bi bilo mogoče preprečiti to ško- do, ki se iz dneva v dan veča. Nekateri predlogi «o nemogoči, drugI i>a so v glavnem sprejemljivi. Ce že ni izgle- dov, da bi bilo mogoče nadaljevati z graditvijo doma. Je treba vsaj upora- biti navoženi gradbeni les v koristne svrhe, da ne bo propadal na prostoru pri prosvetni dvorani. Debla, ki ležijo križem kražem predstavljajo za vsa- kega gospodarja dragocenost, na tem mestu pa Izgleda, da zato niso nič vredna, ker so Jih pač kmetje poda- rili. Enako Je s sadno sušilnico, ki še vedno ni pokrita, zaradi Cesar stavba nateka. Kotel za kuhanje marmelade sicer ne služi v celoti svojemu name- nu, ni pa dovolj zavarovan, da ne bij jemal konec. Upravni odbor KZ Cirkulane bo mo- ral biti odločnejši zaščitnik družbenih koristi in se bo moral resneje lotiti preprečevanja škode na stvareh, ki so bile • težavami zbrane in ustvarjen«] s požrtvovalnostjo skromnih ljudi ix\ Haloz. OM. \ OPOZORILO! Urad za pritožbe in predloge pri OLG; Ptuj, ki Je bil prej v sestavu Okrajne: kontrolne komisije, se nahaja v pro- storih OLO Ptuj v I. nadstropju, soba j It. 19. : Državljani, ustanove in podjetja naj i pošiljajo tvoje vloge in pfitožbe naj naslov: , Okrajni ljudski odbor, tajništvo, urad; za pritožbe in predloge. U^tmene pri-j tožbe se sprejemajo vsak dan od 8. do^ 12. ure Državljane opozarjamo, da bomo ob- ravnavali le pritožbe in vloge, kjer so že Izčrpana vsa redna pravna sredstva. Vse vloge za Urad so kolka proste, i OLO — Ptuj i Urad za pritožbe In predloge nastaja prijetno letovišče] Jakob, njegov brat Miklavž in stričnik Benedikt so Frideriku izročili tudi vse trdnjave na štajerskem, cesar pa jih je povzdignil v barone. Mesto in grad Or- mož ter vse, kar je spadalo zraven, je cesar Friderik 1490 za 24 000 gld Jakobu Sekelju izročil Bori, pa mu je za 12.000 gld zastavil Jakob je bi] takrat gospodar gradičev Središče, Tram (Vid pri Ptuju), Svetinci pri Urbanu, Pesnica (najbrže Zamošak), Pabstein (Markovce). Murske Sobote v Prekmiu-ju in obširnih gradov ter več zemljišč v Slavoniji. Imel je mnogo vinogradov in še več podložnikov,: ki so plačevali davke ter dajali desetino \ Z njihovimi žulji Jc dokupil 1492 letal Gajovce, Placerje, Muretince (takrat Me- rctinci), Hlaponcc, Gorišnico in 91 veder gorne (davek od vinogradov v denarju ali vinu) v Ključarovcih, Sardinjo. Lasi- govcih ter velik vinograd »Pogr olz« blizu Borla. Postavil je gradič v Murctincih (zdaj dom onemoglih) in grad Zavrč (danes sedež državnega posestva), v Ptuju pa si je 1492 kupil hišo Leta 1493 je s 5000 konjeniki in s pomočjo nemških vo- iakov premagal 8000 turških konjenikov, '^i so pod vodstvom Jakub pa5e uničevali deželo okoli Ptuja in Celja ter razruSiP Rodoslovno in životopisno raz- pravo o Sekelj;h« :ja]ft sprva v Srbijo, pozneje pa v nemške to- varne smrti — najzloglasnejša koncentra- cijska taborišča. Haložani so se z grozo v srcrih izogibali človeške vprege pred vozom, ki je dan za dnem dobro zastra- žena in klecajoča od gladu vozila v grad na strmiini vodo. V grajskem stolpu so gestapovci dali sezidati bunker-mučilnico, tako nizek prostor, da se jetKk v njem ni mogel postaviti nit£ na noge. Ko je poleti 1942, leta na pol jetnica in obenem gestapovska kuharica v gradu, učiteljica in komunistka Milena Bercetova pripra- vila 8 partieani n2ipad na Bori in osvobo- ditev jetnikov, a je bil ta napad malo pred uresničitvijo izdan, so Nemci, Bori izpraznili, Mileno so zaprli v grajsko klet, jo nečloveško mučili in jo pozneje v Mariboru ustrelili, kakor so že poprej nekaj mesecev prav tam ustrelili njenega moža. Ostale jetnike pa so odpeljal-i v ječe drugam rn v koncentracijska tabo- rišča. Po osvoboditvi so bilii na Borlu mimo- grede grški dtroci, pozneje pa učenci v gospodarstvu iz vseh predelov naše države. Pozneje jc bil grad zapuščen. Še malo in ljudje bi dragocenosti raznesU ter umič-ili, stavba pa bi začela razpadati. Od enega najstarejših spomenkov naše preteklosti, ki je bil po požaru 1841. barokiziran in je ta slog v glavnem ohra- I nil do danes, bi ostale čez nekaj deset-^ letii zanamcem samo razvaline S poslop-j jem bi propadle tudi freske, štukaturat, j viteSka dvorana in vs^ ostali lepo ohra-' njeni dokumenti renesanse, baroka in tudi trpljenja na Borlu. Le ljudski oblasti je zahvalit-i, da je borlskcmu gradu omogočen nadaljnji ob- stoj, okoliškim ljudem pa živ »pomenak mračne preteklosti njihovih prednikov. Marija Švaojcer Stran 4 »PTUJSKI TEDNIK« Ptuj, 13. julija 1951 Melioracijska šola v Ptuju je končala s poukom Mnogim Ptujčanom in vaščanom nI znano, da je nižja strokovna Dvoletna melioracijska šola v Ptuju edina šola te vrste v naši državi, kjer se je vzgajal delovodski kader in kvalifici- rano delavstvo v našem vodnem go- spodarstvu. Nastala je kot nešteto te- čajev in šol po osvot>oditvi v obnovi vsled pomanjkanja kadrov v tej naši važni gospodarski panogi. Razvoj šole sam nam daje najlepšo sliko našega razvoja v novi socialistič- ni državi. Pričeli smo v jeseni 1946 t zimskim teoretičnim in naslednje leto s praktičnim tečajem za starejše de- lovodje in delavce raznih starosti biv- ših Uprav za regulacijo rek in me- lioracijo v Ptuju, Gornji Radgoni, Ce- lju in Ljubljani. Ti tečajniki so imeli večletne praktične izkušnje pri regu- lacijskih delih na naših vodotokih in manjših melioracijah, ki so se vršile v bivši Jugoslaviji in za časa okupacije, niso pa imeli teoretične podlage Nove gospodarske potrebe zahtevajo obsež- nejše države v vodnem gospodarstvu, uspehe, ki so jih dosegle najnapred- nejše države v vodnem gosx)odarstvu. To jim je lahko nudila samo šola po- tom predavanj profesorjev, inženirjev in tehnikov. Pionirjem vodnega go- spodarstva iz delavskih vrst je zim- ski in letni tečaj zelo koristil. S nri- dobljenim znanjem so se lotili oranja ledine v socialističnem načinu dela Uspehi na terenu so bili po končanem prvem tečaju vidni Poleg pralctične- ga dela so se tudi statistika, tehnična evidenca in poročevalska služba iz mnogoštevilnih gradilišč podjetja v mnogočem izboljšala. Izboljšanje orga- nizacije dela po gradiliščih. pravilna tehnična in higienska zaščita dela, boliša ureditev bivališč delavcev po gradiliščih je pripomogla k večjemu efektu dela Izmed starih delovodij moramo vsekakor omeniti tov Zem- Ijariča Janeza in Muhiča Jakoba cha doma iz Zabove. iz znanega centra reč- nega delavstva Pričela sta z dolom na Dravi skupno s sovrstniki in star rejšimi ljudmi iz vasi pri Marku ta- koj po končani osnovni šoli. Takratni delovni posvoji niso bili zavidni: Težko delo in borba za ob*:tanek. Oba sta sta- rejša moža z bogatimi izkušniami iz dolgoletnega dr^^T Zemljarič Janko je vodil dela na Mariborskem otoku, t. i. pri %ivarovan1u oloka v zvezi z «ra- ditvlio ene od n.^ših največjih hidro- contral. pri ureditvi vodnega režima ob hidrocentrali v Dravogradu, mnogo večjih in maniših del na Dravi. Muri in raznih potokih. Pri strokovnem de- lu ie zgled mlaišim delovodiem in nad- zornikom, predvsem glede organizacije in izvedbe regulacijskih del. Večina strokovnjakov pozna in priznava stro- kovno delo tov Zemljariča. Večkratne nagrade in razglasitve za udarnika so dokazi priznanja delov^nega kolektiva za njegovo delo. Muhič Jakob iz Za- bove ima Dolcs sposobnosti za recu- lacijska dela tudi sposobnost za mon- tažna tesarska dela. Najtežja preiz- kušnja zanj je bila pri montažnem odru mariborskega železniškega mo- stu. Vitelj in žica sta mu bila edina tehnična pripomočka. Njegova iznajd- ljivost in sposobnost za vodstvo tesar- ske ekipe sta pripomogli, da je bilo delo opravljeno, katerega se podjetja z izkušnjami in modernimi tehničnimi pripomočki niso lotila; Sledila sta dva enoletna letnika in ponovno tečaj za delovodje mlajših delovodij in kandidatov, ki še niso bili zaposleni pri rečnih in melioracijskih delih. Poletna trimesečna praksa je tem absolventom nadoknadila to, kar so imeli delovodje in delavci podjetja že za seboj. Od teh absolventov je letos tov. Krapec Ivan s prav dobrim uspehom končal Gradbeni tehnikum v Ljubljani. Pot bivšega zidarskega va- jenca do pomočnika z odlično dokon- čanim delov^odskim tečajem, do obisko- vanja večerne gimnazije v Mariboru, do z odličnim uspehom dokončane Me- lioracijske šoie in nazadnje do diplo- me gradbenega tehnika, je pot, ki mu jo omogoča samo delavska država kot je Jugoslavija. Njemu sledi nekaj ab- solventov naše šole na zagrebškem in ljubljanskem gradbenem tehnikumu in delavskem tehnikumu, ki bodo dokon- čali šolanje drugo in naslednja leta. Veliko izkušenj so si naši mlajši ab- solventi pridobili še v naši ljudski Armiji po inženirskih edinicah, v ka- terih so odslužili kadrovski rok in šil iz Armije tudi kot vojaški voditelji oficirji in podoficirji. Izkušnje in vedno večje zahteve po tehničnem znanju in splošni izobrazbi so narekovale šolskemu vodstvu, da le poslala 1949. leta šola že dvoletna. Iz| tega 1949-.'J1. letnika je letos uspešno^ dokončalo šolanje vseh 14 učencev.] Ta, zadnji razred šole se je odločil ^ai dvomesečno prakso na III. mladinski^ progi Banjaluka—Doboj, od koder sGJ že javljajo, da so se lotili dela kot so'; sklenili v partijski in mladinski or-; ganizaciji. Uspeh tega razreda in pred-i hodnih razredov t(^melji na političnem i delu z učenci. Požrtvovalni predava- telji- so poleg rednega dela v tukajšnji' gimnaziji skupno s strokovnimi pre- davatelji Inženirji in tehniki Iz pod- jetja za melioracije mnogo prlix>mogll do tega uspeha. Ure in ure prosto- voljnega dela je zahtevala sestava skript za večino obsežnih predmetov. Kolektivnost in sodelovanje požrtvo- valnih predavateljev je zmagalo tudi to delo. V zadnji letnik dvoletke so bili spre- jeti tudi kandidati iz ostalih bratskih republik. Letos so končali šolo trije učenci iz LR Cme gore in dva iz LR Hrvatske. Prvi trije se vračajo v svojo republiko na velika izsuševalna dela n-( Skadrskem jezeru, kjer se bodo se- stali z ustanoviteljem naše šole, po- žrtvovalnim ing. Cvahte Antonom. Pod njegovim vodstvom bodo prido- bivali nove delovne izkušnje. Z;iključek šole smo opravili kot vsa- ke, loto z razdelitvijo spričeval in knjiž- nih nagrad najboljšim delavcem: Prša S^f.lanu, Filo Ludviku in Fertek Šte- fanu; iz LR Cme gore: Kojičič Mar- ku, Todorovič Miloradu in Vujačič Djordju v spomin na šolanje v LR Sloveniji. Naša šola je v teh nekoliko letih s 94 absolventi odpravila vrzel po- manjkanja strokovnega delavstva v vodnem gospodarstvu in izpolnila na- logo do skupnosti v graditvi naše.sa socialističnega gospodarstva. Sola se letos začasno ukine. Cim bo nastala \ ponovna potreba po dobrih rečnih nad- j zornikih, delovodjih, preddelavcih inj ostalih kvalificiranih delavcih, bo zo-j pet odprla vrata mlajšemu naraščajuj z bogatimi izkušnjami iz prvih let. borbe za socialistično izgraditev in, ureditev naše zemlje, predvsem za še.j uspešnejše delo v našem vodnem go-J spodarstvu. Potreba dviga kmetske produkciie bo vedno bolj terjala od nas. da ukro- timo bogate vodne sile in da neizko- riščena in poplavna zemljišča sirom naše lepe domovine spremenimo v bo- gate žitnice. Vse to pa za novega so- cialističnega človeka, ki sodeluje pri graditvi lepše bodočnosti zase in za svoje otroke. S prah Stane eifii um f Piiii e iiio mm Sezona 1950/51 je bila glede na število ena najplodnejših po osvoboditvi. V tem času jc napravil dosti več kakor vsa leta po osvoboditvi. Sezoni 1948/^49 in 1949/50 štejeta vsega skupaj 83 predstav. V sezo- ni 1950/51 so uprizorili enajst razlčnih! del pri 132 predstavah. To pomeni rekordi za gledališko dejavnost vseh let. Okraj-; no gledališče v Ptuju glede tega pred-i njači pred vsemi novoustanovljenimi po-' klicnimi gledališči. Visoka številka pred- stav pa ne pomeni samo dela gledališkega kolektiva v domačem ptujskem gleda- lišču, temveč je gledališče stalno gosto- valo po podeželju ptujskega okraja in enkrat celo v Prekmurjti. Če bi našte- vali težave s katerim; se bori mlado po- klicno gledal šče, bi mu nekateri ne od- rekali pravice do obstoj* Vzdržuje se samo. 42.635 obiskovalcev je v tej sezoni obiskalo predstave ptujskega gledališča. Deset uprizorjenih del je pripravil re- žiser Vladislav Cegnar. Ponovtev »Mi- klove Zale« je rcžirala tov, Janja Bau- kartova iz Maribora, Koliko so dela bolj ali manj uspela, bi nam lahko povedaili obiskovalci. Gledališke je imelo v sezoni kar troje krstnih predstav in sicer dr Alojzija Remca dramatizacijo ne- smrtne Andersenove pravljice »Veliki in mal;; Miklavž", ki ji je dal naslov «Mi- klavžkove vragolijc- in jo je videlo 7077 mladih in starih ob skovalcev Noviteto v Delavski praznik« Slavka Dcsetaka so uprizorili na dan prvega maja v Ljud- skem vrtu na prostem šest t soč gledal- cem. Pri tej igri je sodelovalo nad šest- deset igralcev H krstnim predstavam lahko tudi prištejemo novo dramatizacijo Josip Jurčičevega Desetega brata, ki ga je dramatzital Slavko Desctak. Delo je bilo uprizorjeno tik pred zaključkom sezono in imelo štiri predstavo pri 973 obiskovalcih. Nikakor pa s tem ni ob sk izčrpan in bo v novi sezoni moral biti se dostikrat na programu. Sezono so otvo- rili z Molierjevim vGeorge Dandinom«, ki je bil obenem tud' ed ni komad i? klasične literature. Videlo ga je 2665 obskovalcev pri dvanajstih uprizoritvah Kljub večjemu zanimanju za Nuš čeve »Žalujoče ostale« je stat. stični rezultat slabši: 8 predstav, 1213 gledalcev. Finž- garjevo »Razvalino življenja« so imeli osemkrat v repertoarju in jo je videlo 1217 ljudi. Nenavadno visok obisk je bil pri Veseli nogometni tekmi, ki je bila združena s povorko po mestu. Samo na igršču je bilo preko 3000 gledalcev. Pri- znanje vseh je žela zborna recitacija «27. april", ki je bila v Titovem domu. Med ljudmi po vsej Prlekiii in Prek- murju pa slovi Okra i no gledal šče iz Ptuja po svojih veselih večerih Saj je imel prvi program samo pri ponovitvah v sezonč 1950/51 2849 obiskovalcev Če prištejemo še tiste iz sezone 1949/50, je gledalo prvi program 4979 ljudi. Število obiskovalcev se je stalno stopnjevalo Drugi program Veselega večera je videlo 13.416 obiskoval!cev, V načrtu so še po- novitve v prihodnji sezoni. Izmed doma- čih del so iz pretekle sezone še ponovili Miklovo Zalo. ki je imela 16 ponovitev pri 3318 ob"skovalch, (V sezoni 1949,''50 17 uprizoritev in 5090 obiskovalcev). Težje kakor o teh številkah bt blo go- voriti o kvaliteti izvajenih del, gledalci so jim priznali uspehe, pa tudi kritizirali so jih, kvaliteta predstav se je izbolj- ševala Izkušenj so dobivali vedno več. Tehačno ni bilo mogoče oditi mimo stare prakse: igralci so bil; obenem pre- stavljalci kulis. Ansambel ptujskega gle- dališča je izdelal vse sam, ker ni imel sredstev, da bi naicmal posebne delavec Družina šteje 15 članov iTi bi bilo želeji, da bi ansambel izpopolnili vsaj z nekaj moškmi igralci. Žplimo, da bi igralci za novo sezono zbrali novih sil za dosego še boljših uspehov. S D. Prepoved poti. Preko mojega zemljišča v Ljudskem vrtu so neznanci napra- vili razne pešpoti, ki prej niso ob- stojale in zaradi tega niso javnega značaja. Pozivam vse, da v bodoče opustijo hojo po teh sicer dobro vidnih poteh, sicer bom primoran sodnijsko postopati napram vsako- mur zaradi mo+enja posesti. — Zu- pančič Marija, Ptuj, Ljutomerska c. Zopel fleim o pfosloiolliiei ii v Pli Prostovoljno delo OF v mesecu ju- niju ni dalo zaželjenega uspeha. Vzrok temu je naveden že v članku o delu v mesecu maju v eni prejšnjih številk lokalnega časopisa. Grajali smo slabe sindikalne podružnice in terene Fron- te, nskazali tistim za primer najboljše podružnice in terene, vendar v večini primerov nikdo ni reagiral na kri- tiko in želje MOOF. Krivda za nede- lavnost posameznih kolektivov in tere- nov Fronte ni na samih kolektivih, temveč na poedincih, ki so pozive za delo sprejeli in jih obdržali po pre- dalih svojih pisalnih miz. V mnogih primerih ni koordinacije m.ed vodstvi sindikalnih podružnic, upravnimi od- bori, raznimi upravniki in direktorji, to je znano. Izogibali se bomo vsilje- vanja, vendar bomo v bodoče j-risno Jn glasno povedali mnenje o ljudeh po naših kolektivih, sindikalnih podruž- nicah in terenih Fronte, ki nimajo raz- umevanja za potrebe skupnosti in da tudi ne govorimo v lokalnem smt<5lu za potrebe mesta Ptuja kot mesta, ki ravno po krivdi takšnih in sli-mih ljudi zaostaja za ostalimi našimi slo- venskimi mesti. Ti poedinci se bodo v najbližji bodočnosti utonili v lastnih brezperspektivnih drobnarijah in teža- vah, če ne bodo spremenili svojega od- nosa do skupnih interesov ptujsk<3ga prebivalstva. Torej zaenkrat toliko, a drugič, kot že zgoraj omenjeno, o nepopravljivih posameznikih. Težišče dela je bilo tudi pretekli me- sec na osnovni šoli »Mladika«, ki kaže vedno prijaznejše lice. Tudi otroci so ponosni na svojo obnovljeno šolo. O tem me je prepričal pogovor pred- šolskih otrok, ki bodo v jeseni prvič prestopili prag te šole. V tem mesecu še bo urejen nasad pred šolo in po- stavljena ograja. Nadalje se je delalo predvsem na odstranjevanju ruševin stare kasarne, pionirskem igrališču in stanovanjskem bloku Potrošniške za- drvige ter na izkopu mivke in prevozu opeke za zadružno gradilišče. V pre- teklem mesecu smo pričeli z delom komaj 10. v mesecu vsled ix)poIdan- skega dežja, vendar je 239 frontovcev iz naših delovnih kolektivov na podlagi vabila Komisije za prostov. delo pri MOOF opravilo komaj 827 ur. Ali ni to za številne delovne kolektive v Ptuju in dvanajst terenskih odbo- rov Fronte premalo? Odgovorite si sa- mi, čitalci. kot Ptujčani, frontovd in člani sindikatov. Tokrat lahko pohvalimo Strojno po- stajo za delo na ruševinah, Mlekopro- met za delo na pionirskem igraiišču, Okrajni magazin za delo pri Mladiki. In tudi tokrat je bil najagilnejši ko- lektiv Potrošniške zadruge na svojem stanovanjskem bloku. Efekt dela je bil v tem mesecu doslej najbolj.ši. Iz registriranega prostovoljnega dela po obratih ponovno prednjači kolektiv Zadružne pletarne z 2346 urami s po- močjo 62 članov kolektiva. Sledijo Mestne obrtne delavnice, Železniške delavnice in Cegrad. Pri Pletarski za- drugi se vidi: Kjer je dobro vodstvo in zavedno delavstvo v upravnem od- boru, tam uspehi v produkciji in pri prostovoljnem delu ne morejo izostati. V nekaterih kolektivih so bili pravo- časno obveščeni o razpKjredu dela, /en- dar se dela niso udeležili niti niso za- htevali preložitve na poznejši čas. Pri teh bi se morali vprašali: ali so bili vedno, vajeni molče iti preko proito- voljnega dela? Naši terenski odlx)ri Fronte se oči- vidno ne morejo vživeti v to, da bi se članstvo, ki je izven produkcije, z in- dividualnim prepričanjem dalo priteg- niti, pa če tudi eno uro tedensko v delo za skupnost po svojih sposobno- stih. Res je, da so naše članice AF2 in nekateri posamezni člani Fronte prispevali precej ur za prireditve v »Tednu matere in otroka«, o čemer pa so terenski sekretarji pozabili po- ročati. Zadnji plenum MOOF je razpravljal poleg najaktualnejšega vprašanja o de- lu z mladino, ki ga bomo še ta teden obravnavali skupno s predstavniki vseh političnih, družbenih organizacij in društev v mestu, še o našem kultur- nem izživljanju. Sekcija SKUD »Jo- že Lacko«, godba in tamburaški zbor, bosta 3 koncerti v parku ob nedeljah in slednji med tednom ob večerih nu- dila Ptujčanom glasbeni užitek in raz- vedrilo po napornem delu. Terenski odbor Vičava-Orešje je na svoji zadnji odborovi seji obravnaval med ostalimi vprašanji tudi potrebo po lastnem otroškem igrališču. Pred- loge za rešitev tega vprašanja so dali predvsem starši z otroci, ki so več ali manj ves dan zaposleni. Podrobneje bodo te predloge obravnavali še ta teden na sestanku članstva in odločili prostor ter zaprosili MLO za dode- litev potrebne parcele. PreoričanJ smo. da bodo sprejete predloge 'udi uspešno rešili v korist najmlajših St Kaj Je z Dravo ...? v nedeljo je NK Drava imela v gosteh nogometaše Jcdinstva iz Čakovca, ki so tukaj odigrali prtjateljsko nogometno tekmo z domačini. Tekma se je vršila po- poldan v največji vročini, vsled česar je biila igra nezanimiva, počasna in slaba. To velja predvsem za domače igralce, ki so predvsem zaradi slabega vratarja in; slabe igre v celot; prejeli v prvim polčasu i kar 7 golov. S tem je bila visoka zmaga Jedinstva zagotovljena. V drugem pol-; času 80 gostje v nezanrmivi igri dosegli; še en gol, domači pa častni gol. kar je: dalo končni rezultat tekme 8:1 (7:0) vi korist Jedinstva. j Po tej tekmi se vprašujemo sledeče; i aH je to za Dravo koristno, da odigrava] prijateljske tekme, ki naj bi služile koti priprava na drugi del tekmovanja v slo- venski ligi. nepripravljena in s takšnimi porazi izgublja ugled, v kolikor ga še ima Verjetno bi bilo bolje, ko bi se s smotrni- mi treningi pripravljala na to, da si v II. slovenski ligi še popravi plasmen. Zraven tega smo tudi mnenja, da bi bilo mnogo bolje po možnosti prirejati tekme v poletni vročini samo ob poznejšh po- poldanskih urah in ne ravno v največji vročini. Na ta način bi bil napor manjši za igralce, gledalcev pa bi bilo nedvom- no več. SŠD Aluminij: Gregorčič Ii. (Jesenice) 5:0 V nedeljo so v Strnišču gostovali nogo- metaši Gregorčiča z Jesenic, k-' z uspe- hom tekmuje v I. slovenski ligi Gregorčič je nastopil z II moštvom, okrepljemim z nekaij močnejšimi igralci. Moštvo doma- čega Aluminija, ki z uspehom tekmuje v oblastni ligi, je pokazalo prav lepo iigro in prepričljivo premagalo nasprotnika z rezultatom 5:0, ORGANIZACIJA PLZ SE PRI- PRAVLJA NA POČASTITEV 10-OBLETNICE JA Te dni je okrajni odbor PLZ dal svojim organizacijam predloge za šest- mesečno tekmovanje v počastitev 10- lelnice Jugoslovanske armade. Ena glavmih tekmovalnih točk bi naj bilo pravilno in dosledno izpolnjevanje na- log organizacije PLZ. Da bi pripad- niki PLZ znali v potrebnem trenutku izvršiti svojo dolžnost, so na terenu predvideni seminarji in tečaji za splošni pouk članstva. Tečaji bi naj bili namenjeni predvsem prebivalstvu, s čemer bi so ga poučilo o načinu ko- lektivne in individualne zaščite. Za- radi enotnejšega in uspešnejšega na- stopa bodo ekipe PLZ v sodelovanju z gasilskimi četami pripravile praktične vaje. Tekmovanja naj se udeležijo tudi ostale organizacije izvenarmadne vzgo- je, kar bo dalo še močnejši poudarek enotnosti našega ljudstva v primeru obrambe svoje domovine pred tujimi napadalci. Posebno naj to tekmovanjei pride do izraza v času priprav za po-| častitev praznika vstaje slovenskega! naroda — 22. julija. Pripravimo tekmovanje čim bolje, da bo počastitev 10 letnice JA čim do- stojnejša. Gospodinjsko pomočnico sprejmem ta- koj. Delo in plača po dogovoru. — Vprašati v upravi lista. Gumijaste nogavice "(proti krčenju žil) prodam. Naslov v upravi Usta. Tržne cene v Ptuju Zadružni sklad: Krompir 20 din, ku- mare 40 din, zelje 25 din, koleraba 15, fižol v stročju 35 din, breskve 65 din, žganje 400 din, vino 155 din, med 430, jedilne buče 20 din, korenje 25 din. V soboto deli zadružni sklad na Bregu sveže meso in sicer: govedina 130 din, teletina 140 din, svinjina 210, slanina 310 din (vse tudi na bone). Dne 19. julija 1951 se vrši redni me- sečni brzotumir v kavarni »Moskva«. Pričetek ob 19. uri. — Za vse člane je obvezno, ostali so vabljeni! Odbor. Opozorilo obrtnikom! Opozarjamo vse obrtnike, da sigu mo poravnajo do 20. julija 1951 vse zaostanke na dohodnini, davku na pra met proizvodov, kakor tudi I. in II. razliko, ker bi sicer pri registraciji la padli. Poverjeništvo za finance OBVESTILO! Mestni ljudski odbor Ptuj poziva vse vojne obveznike, rezervne oficirje in stalno nesposobne, da se na temelju navodil Vojnega odseka v Ptuju stro- go obvezno udeležijo smotre (pregleda) vojnih obveznikov, ki bo v nedeljo, dne 15. julija 1951 ob 7. uri zjutraj za vojne obveznike, rojene leta 1898 do vključno 1915, v Titovem domu (kino). Za rezervne oficirje bo smotra v sej- ni dvorani Mestnega ljudskega odbora Ptuj, dne 15. julija 1951 ob 7. uri. S seboj prinesite vojaško knjižico ali overenje o stalni nesposobnosti ter ev. potrdila o položenih strokovnih Izpi- tih. Pregleda se morajo brezpogojno ude- ležiti vsi vojni obvezniki navedenih let- nikov, neglede na to, če je prejel pis- meni poziv ali ne. Vojaški obvezniki, ki se smotre nebi udeležili, bodo najstrožje kaznovani. MLO — Ptuj Ob družinski slavnostl so se spomnili Rdečega križa. Da bi bila pomofl Okrajnega odbora Rdečega križa Ptuj vasem v ptujskem okraju čim izdat- nejša, so 2erak Ivan, Jerenko Jakob in Zupanič Jakob iz Slovenje vasi ob priliki družinske svečanosti pri Anželovih darovali 400 din organi- zaciji RK. To darilo bo skupno a ostalimi razpoložljivimi denarnimi sredstvi pKjrabljeno za opremo postaj pr\^e pomoči na vaseh. Mladi oder IZUD »Ruda Sever« is Gorišnice gostuje z Goldonijevo igro »Krčmarica Mirandolina«: 14. julija 1951 ob 20. uri v Mezgovcih (Golo- bovi), 15. julija 1951 ob 14. uri v Spuhlji pri Ptuju in 17. 7. ob 20. uri v Ormožu — Vabimo vse vaščane! Razveljavljam osebno izkaznico na ime Bratec Marija, Sobetinci, p. Mo- škajnci. DESET POŠTENIH MLADIH DELAV- CEV sprejme s 1. avgustom 1951 v službo Zitofond, Ptuj. — Reflek- tanti naj se prijavijo pri Zitofon- du, Ptuj, Ormoška cesta. Inž. Zoreč Egon: Tudi krompirieva plesen je škodljiva o važnosti krompirja glede na nje- govo mesto med glavnimi prehranje- valnimi pridelki in glede na važnost v gospodarski tehniki nam ni potrebno razpravljati, ker se že tega zavedamo. Potrebno in koristno je, da se sezna- nimo z raznovrstnimi sovražniki krom- pirjevih nasadov. Marsikje so skrbni gospodarji opa- zili, da je precej krompirja ozrla gli- vična bolezen — plesen, ki je že preko 100 let znana krompirjeva bolezen. Pri- nesena je iz Chile — Amerika. Ta bolezen se javlja vsako leto. Nje- na večja ali manjša aktivnost je od- visna od vremenskih prilik ter od večje ali manjše odpornosti rastline same. Napada liste, steblo in gomolje. Pojavi se nekako sredi poletja. Takrat opazimo na robu lista temnorjave do črne pege, ki se vse dalje širijo, tako da se okužijo vsi zeleni deli. ki so važni za pridobivanje škroba. V vlažnem vremenu in ob ugodnih prilikah po- stane ob robovih cel list bel. Ta parazit napada tudi steblo in po njem gomolj. Na gomoljih vidimo inficirana mesta, meso zatemni. Gomolji dobijo zunaj belo prevleko. Bolezen se zelo širi v vlažnem in toplem poletju. Najugodnejša tempera- tura za razvoj zajedavca je 20—22" C. Na dušiku bogata zemlja kakor tudi lahka tla pospešujejo razvoj bolezni, med tem ko fosforne snovi in težka tla obratno delujejo. Razne sorte krom- pirja so različno odporne. Z razkuževanjem gomoljev in škrop- ljenjem listov je mogoče odpraviti bolezen. Razkuževanje gomoljev: Gomolje je treba 5 tednov pred saditvijo namakati 24 ur v 2^,'{, bordoški brozgi, potem jih oprati s čisto vodo in osušiti. Zgodi se, da brozga uniči katero ošesce, ali se količina škroba poveča. Glivico je mo- goče v gomolju uničiti s toploto 42 do 43" C tekom 4 ur, kar pa je praktično v kmečkih gospodarstvih težje izved- ljivo. Zelo važna je obramba lista. Listje škropimo z l*/o bordoško brozgo in to še predno se bolezen pojavi, sicer je trud brezusE)ešen. Po 3 do 4 tednih škropljenje ponovimo. Na 1 ha 120 do 160 1 brozge. Priporočljivo je škropiti vnaprej, četudi še krompir ni okužen. S škrop- ljenjem se podaljša rast zelenih deloV za 5 tednov. ' Vsak resen gospodar se bo odločno zavzel za zaščito svojega krompirjevega pridelka tudi proti temu škodljivcu, ker pri dobrem kmetovalcu ni osnovno načelo, da je treba mnogo delati, tem- več da je treba mnogo pridelati. ^