M SVOBODNA SLOVENIJA ANO XXXVI (30) Štev. (No.) 33 ESLOVENIA LIBRE BUENOS AIRES 18. avgusta 1977 SLOVENSKI JEZIK JE TEMELJ SLOVENSKEGA NARODNEGA OBSTOJA Novi komunizem V številki 30 Svobodne Slovenije smo objavili del govora Miloša Stareta, predsednik NO za Slovenijo, ki je bil posvečen 25-letnici društva v Slovenski vasi. Danes objavljamo glavne misli iz tistega dela govora, ki je bil posvečen pomenu slovenskega jezika. Pred 25 leti je naša politična emigracija imela jasno začrtano pot in o njenih ciljih mi bilo debat, Starši niso imeli dvomov, ali naj njihovi otroci govorijo slovensko ali ne. Prav tako so bili prepričani, da bodo teh otrok otroci govorili slovensko. Do danes se je marsikaj spremenilo. Nekateri dvomijo ali je prav ali ne, da si prizadevamo, da naša emigracija ohranja slovenski jezik, kot eno najbogatejših in najlepših dediščin svojih staršev in dedov. Raz pravi ja j o o tem in imajo vse mogoče pomisleke. Drugi se hočejo zadovoljiti s tem, da bi Slovenci v svetu ohranili le nekako narodno' zavest, brez znanja slovenskega jezika. Niso pa še odgovorili, koliko časa bo živela v posamezniku ta zavest, ko mu ne bodo dostopne velike 'stvaritve slovenskih genijev, pesnikov, pisateljev, kulturnih ustvarjalcev in mu bo brat tujec po jeziku. Večkrat sem že poudarjal, da je slovenski narod edinstven na'svetu. Ohranil se je dolga stoletja kljub mogočnim sosedom, ki so ga hoteli uničiti. V zadnjih dobrih, 100 letih pa se je dvignil na tako kulturno stopnjo, kot jo je dosegel, ker se je zavedal, da se more ohraniti in razyijati kot narod le, če se krčevito oprime slovenskega jezika, ga ohranja, izpopolnjuje in. v njem ustvarja. Tega so' se dobro zavedali naši predniki v Avstroogrski monarhiji, ki so. študirali na tujih univerzah, v tujem jeziku in službovali zunaj Slovenije, ker v njej niso smeli. Pa so ohranili slovenski jezik, ki jim je dajal moč, da so' ostali neločljivo vključeni v slovensko narodno družino. Slovenski jezik in slovenski ponos so ohranjali, tudi če je bilo to na škodo njihovi poklicni karieri. Nihče ne more zanikati, da je imel in ima še danes slovenski narod sovražnike, ki bi ga hoteli kot narod uničiti. Česa se najprej lotijo? Slovenskega' jezika. Zavedajo se, da bi zatrtje slovenskega jezika bil smrtni udarec obstoju naroda. To zgovorno pričata Koroška in slovensko Primorje, kjer je geslo naših narodnih sovražnikov: „Vse ti dan, če se odpoveš slovenskemu jeziku“. Naj v tej zvezi opozorim na misli in ugotovitve nemškega publicista in časnikarja Carla Gustava Ströhma, ki je lani v nemščini zdal knjigo o Jugoslaviji s pogledom na preteklost, sedanjost in bodočnost. Pisec je nedvomno eden najboljših tujih poznavalcev Jugoslavije in posameznih narodov, ki živijo v njej. O vseh piše. Tudi Slovencem posveča eno poglavje. Z zadoščenjem beremo njegove ugotovitve, da je slovenski narod tako visoko kulturen, da ga je mogoče prištevati med najkultumejše narode v Evropi. Poudarja našo pridnost, delavnost, natančnost, vztrajnost, ki se dajo primerjati z nemškim narodom. Med drugim ugotavlja: Slovenci so realisti, med tem ko so drugi narodi v Jugoslaviji več ali manj fantasti. Slovenci so rojeni „Jugoslovani“. Tako so bili v kraljevi Jugoslaviji in so danes. To pa na čisto svojski način. Nočejo biti raznarodovani od dveh velikih sosedov, severnega in zahodnega in tudi nočejo biti pritisnjeni ob zid od Hrvatov ali Srbov ali omejevani v svojem kulturnem, političnem in gospodarskem življenju. Hočejo, da so gospodarji, v Sloveniji in da imajo besedo tudi v Beogradu. Ker Slovenci niso imeli svoje modeme države, je osnova slovenske narodne zavesti slovenski jezik. To je bilo v avstroogrski monarhiji, ko so bili razdeljeni na dežele in je še danes. Slovencem je osnova slovenskega obstoja — slovenski jezik. Če kjerkoli na svetu 100 tisoč Amerikancev, Angležev in Nemcev zamenja svoj jezik, je to za njihov obstoj brez pomena. Slovenci pa so zaskrblje- ni, če 10 ali 20 Slovencev zamenja jezik. To je na videz pretirano. Toda skušnje jih k temu nagibajo, ker je bilo večkrat v zgodovini očitno, da sta jih oba velika naroda skušala absorbirati. Zadnji tak poskus je bil med leti 1941— 1945. Nato poudarja pisec, da so Slovenci katoličani. Če bi Slovenija leta 1945 ne prišla pod komunistično oblast, bi imela danes ogromno večino katoliške ljudska stranka odnosno krščanska demokracija. Iz slovenske tradicije izhaja, da ima vsako naselje svojo knjižnico. V izdaji knjig v razmerju s številom prebivalcev imajo Slovenci svetovni rekord. S ponosom beremo take ugotovitve tujega publicista. Zaključuje pa mnenje o Slovencih s temi pretresljivimi besedami: Slovenski narod se danes za fasado rdečih zastav utaplja v goli potrošniški ideologiji in vsakdanjem ugodju: avto, devizni račun, zasebna vila in drugi simboli ugodja, v čemer hočejo posnemati druge velike države. Kaj bo od slovenske narodne zavesti še ostalo, če bodo šli to pot? Kakor nam opis slovenskega naroda in njegovih lastnosti po tujem publicistu utemeljeno vzbuja ponos, tako se moramo z vso zaskrbljenostjo zamisliti ob opisu sedanjega stanja v domovini in ob pretresljivem vprašanju pisca: „Kaj bo ostalo od slovenske narodne zavesti, če bo šlo to pot?. . . Tujec je zaskrbljen za obstoj slovenskega naroda, ker se utaplja v materializmu potrošniške družbe. Vemo, da se tega doma prenekateri zavedajo in skušajo reševati. Toda komunistični režim igra tudi v tem dvojno vlogo: Na eni strani zatira svobodo duha in svobodo krščanske vzgoje, na drugi strani pa dopušča svobodno izživljanje in predajanje množic materialističnim tokovom, po katerih bodo lahko postali tragična žrtev plitvosti in življenja brez idealov. Vse to nas, ki živimo v svobodi, opozarja na naše posebne dolžnosti. Ena od teh je, ohranjevanje slovenskega jezika med nami. Če ohranjamo slovenski jezik, ohranjamo obstoj slovenskega naroda. Zato mora biti naša velika skrb, da bo slovenski jezik živel v svetu iz roda v rod. Zavračati moramo z vso odločnostjo vse tiste, ki trdijo, da je koristnejše za naše otroke, če se slovenskemu jeziku odpovedo. Odločno jim odgovorimo, da to ni res. Če pa bi bili starši tega mnenja, jim povejmo odkrito in odločno, da podcenjujejo sposobnost lastnih otrok in jih ponižujejo, ker nočejo verjeti, da morejo njihovi otroci z lahkoto obvladati vsaj dva jezika, t. j. španščino in slovenščino, če pa mladi tega ne bi hoteli, jim moramo vzbuditi zavest, da je slovenski jezik velika vrednota zanje osebno, za našo emigracijo, za slovenski narod in za — Argentino. Imejmo ' stalno pred očmi dejstvo: vsak slovenski izseljenec, ki se odpove slovenskemu jeziku in k temu navaja tudi svoje otroke, hromi zavestno življenjsko silo slovenskega naroda. Zaključne besede je Stare naslovil na mladino s temi mislimi: Za današnje slavje ste razobesili dve zastavi: argentinsko in slovensko. Prav je tako. Ti dve zastavi naj ostaneta v vašem življenju med seboj trdno povezani. V Argentini ste rojeni. Tu študirate ali boste študirali. Tu si boste ustvarili svoje družine. Stremite po čim popolnejši izobrazbi. Naj bo vaš pogled obrnjen kvišku tudi na vplivna mesta, in na javne položaje. Naj vam bosta na skrbi ' svoboda, napredek in blagostanje Argentine. / Ob argentinski zastavi plapola slovenska. Ta naj vas spremlja v življenju in spominja, da ste sinovi in hčere slovenskega naroda, majhnega po številu, pa bogatega po dejanjih in 1.000 letni zgodovini. Ta zastava naj vas spodbuja, da ne boste ne vi ne vaši otroci opustili slovenskega jezika in pretrgali vezi z domovino vaših staršev in dedov. Ali je vse to izvedljivo? Je!! Saj v vaših žilah teče slovenska kri! Zelo močna opora komunizmu pri širjenju po demokratičnem svetu je prepričanje nekomunistov, da se komunizem spreminja in če bo prišel do njih, ne bo več tak, kakor je bil v svojih začetkih. Ta naivna tolažba je kakor balzam za svobodnega človeka, ki se deloma boji rdečega zla, deloma pa se je utrdil v boju proti neutrudljivi sili rdeče propagande in vrtanja v svobodni svet, ki ga hoče* podminirati. Čim bolj daleč je kaka dežela od komunističnega območja, tem bolj je dovzetna za to vrsto propagande, čim bolj blizu rdečemu raju so ljudje, tem težje si dajo dopovedati, da je onstran železne zavese res vse lepo in tostran vse zanič. Ta pojav opazujemo v Evropi. Avstrija, n. pr. je bila 1945 leta deloma zasedena po rdečih zmagovalcih. Od 'takrat je tam komunizmu odzvonilo, čeprav je bila Avstrija že desetletja prej središče marksističnih gibanj, ki pa so se ustavila pri socializmu, o komunizmu pa nočejo ničesar vedeti. Italija in Francija imata veliko milijonov komunističnih volilcev in mnogo organiziranih članov stranke, a ravno v teh dveh stebrih komunizma v svobodni Evropi se je začel hud odpor proti moskovski tezi, da morajo vsi komunisti sveta slepo ubogati ukaze, ki prihajajo od tam. Isto se je dogajalo v Španiji, kjer je svet pričakoval, da bo po koncu Francove diktature zavladal zopet komunizem, pa se to na veliko nevoljo Moskve ni zgodilo. Komunisti so pri volitvah, ki so bile popolnoma svobodne, dobili brezpomembno število poslancev, čeprav so pred volitvami rdeči kandidati obljubljali, da ne bodo sluge Moskve, ampak popolnoma neodvisni. Moskva je morala, hočeš-nočeš, pogoltniti grenko kapljo, da ni več brezpogojna avtoriteta na rdečem kontinentu. Na te, za naivni demokratični svet tolažilne novice pa je prišlo razočaranje od tam, kjer ga nihče ni pričakoval: Oglasil se je dunajski kardinal Koenig, ki je temu pojavu v komunističnih vrstah dal pravo ime: komunizem je in ostane tak, kot je bil. V ničemer se njegovo bisto ni spremenilo. Kdo je kardinal Koenig? Ni le cerkveni dostojanstvenik za papežem najvišje stopnje, ampak je tako v vodstvu Cerkve, kakor v svetu veljal za osebo, ki so ji poverjene posebne naloge, zlasti v stikih z nekatoliškim delom človeške družbe. Njegovim diplomatičnim zmožnostim je bilo zaupanih več skrajno delikatnih nalog med politiki onstran železne zavese, ki jih je v smislu dobljenih navodil uspešno opravil. Tako se ga je prijel sloves, da je prijatelj sovjetov in da mu je dana naloga, da pripravi dokončno spravo med Cerkvijo in komunizmom. Mnogi, ki so temu slovesu verjeli, so mu to zamerili, drugi Nemški časopis Frankurter Alge-meine Zeitung poroča z Dunaja o zavlačevanju amnestije v Jugoslaviji, ki jo že toliko časa obetajo. Morala bi biti razglašena že za 1. maj, potem za Titovo 85-letnico, zdaj so minuli že vsi „praznični spominski“ dnevi v vseh republikah, a amnestije še ni. Upajo, da bo razglašena za 29. november, ko je glavni državni praznik v spomin na u-stanovitev vlade v Jajcu 1. 1943. Pravijo, da je bilo že vse pripravljeno, pa da Tito noče podpisati. Opravičuje odklon s tem, da zunanji svet izvaja nanj pritisk, naj podpiše. Vendar je znano, da je predlog o amnestiji prišel od vlade same. Kakor je dopisnik lista zvedel, dela jugoslovanski vladi preglavico tudi to, da ne vedo, kaj naj narede potem z oproščenimi kominformovci. Znano je, da je med 500 političnimi zaporniki — kolikor jih uradno priznajo — samo manjšina zaprtih zaradi prijateljstva z zahodno Evropo. V Sarajevu pa je bil medtem kaznovan 64-letni Nikola Novakovič na 12 let ječe samo zato, ker se je • v inozemstvu sestal z vodjem Hrvatske se- so se pa veselili, da bo vendar prišlo do zabeljenega miru. Povod za tak optimizem so dali nekateri diplomatski dogodki v Vatikanu, zlasti obisk v Vatikanu madžarskega politika Kadarja, predstavnika nespravljivega boja proti Cerkvi, dalje imenovanje praškega nadškofa Toma-šeka za kardinala, kar je bilo povod, da so se začeli vsaj rahli stiki s češkimi komunisti s tem, da sta izmenjavala pozdravni pismi kardinal in predsednik Husak, dalje deloma uspešno gibanje poljskih katoličanov, ki zahtèvajo po ustavi zagotovljene pravice na verskem polju i. t. d. Kaj je kardinal Koenig na vse to in na napačna sklepanja opazovalcev odgovoril? Prvič: Toliko komentirani obiski zastopnikov držav Vzhodne Evrope v Vatikanu služijo samo rdeči propagandi. Posebej je poudaril, da obisk madžarskega šefa komunistične stranke ni nič drugega, kakor dogodek, ki je užival pretirano pozornost. Novo razmerje do Vprašanje razmerja med vero in jugoslovanskimi komunisti — poroča Frankfurter Allgemeine Zeitung z Dunaja — vedno bolj vznemirja vodilne komuniste. Član tajništva Centralnega komiteja komunistične partije Todor Kurtovič, ki je odgovoren za ideologijo in informacije, je dal intervju zagrebškemu Večernemu listu in nekaj odgovorov na razna vprašanja. Iz njih se vidi, da bi na eni strani KP rada začela s cerkvenimi krogi dialog, na drugi pa bi le nerada stopila s svojega visokega podstavka, kamor se je postavila. Tako je Kurtovič na vprašanje, „če je kdo lahko komunist, čeprav istočasno priznava vero,“ rekel: „Predvsem ni treba takega primera dramatično napenjati. Vedno se bodo taki primeri ponavljali. Principielno seveda to ni mogoče, toda praktično se v tolikih na-sprotstvih, ki se ponavljajo v družbi, tudi dogaja; toda ni treba take dogodke dogmatsko razpravljati.“ Glede učiteljev, ki so se izjavili za vero, in ki so bili zato preganjani, pravi, da je bilo napačno. Toda o tem so različna mne- Ijačke stranke dr. Kmjevičem. Očitali so mu „udeležbo pri sovražni delavnosti in širjenju sovražne propagande pod inozemskim vplivom.“ Zanimivo je, da so zdaj po tolikih letih molčanja vzeli spet na tarčo HSS in so Novakoviča obsodili tako visoko kot so obsojali nekaj časa le kominformiste. V Sloveniji — omenja Frankfurter Algemeine Zeitung — je doživela spremembo obsodba Viktorja Blažiča in Franceta Miklavčiča. Prvemu so znižali kazen od dveh let na devet mesecev, Miklavčiču pa od skoraj šest let na dve leti in pol. Kot vemo, so tega odpeljali direktno iz sodne dvorane in dela zdaj kot navaden delavec v neki topilnici skupno z navadnimi kriminalci. Pravijo, da so ta dva zaprli iz maščevanja zato, ker Kocbeka ščitijo mednarodne o-éebnosti. Pa tudi zato, ker se boje ev-rokomunizma, ki iz Trsta prodira v Slovenijo. Na eni strani v Jugoslaviji pripravljajo amnestijo političnih zapornikov, na drugi pa jih ponpvno zapirajo in obsojajo. Drugič: Kardinal je posebno poudaril, da niso vlade vseh evropskih komunističnih držav V ničemer spremenile svojega stališča do vere in Cerkve. Še vedno smatrajo, da je ateizem njihova državna vera in vera opij za ljudstvo. Tretjič: Zelo se motijo tisti na zahodu, ki pripisujejo' pretiravan pomen stikom med Vatikanom in političnimi predstavniki komunizma. Vsi ti pojavi ne pomenijo nikake spremembe v odnosu Cerkve do komunistične doktrine. Končno kardinal pove, da bodo bodoči časi pokazali, v koliko so ti obiski pomagali olajšati življenje katoličanov v tedi deželah, kar je njih edini namen. Ne smemo se čuditi, da vse rdeče časopisje v zahodni Evropi napada kardinala. Je pač govoril resnico in opozoril kristjane v svobodnem svetu, naj se ne dajo zavajati s propagandnimi triki zvitih politikov. Tudi nam je treba take stvari povedati in ponavljati, da ne zaspimo in da ne nasedamo. vere v Jugoslaviji nja. On pa razsoja tako: „Jugoslovanske šole imajo znanstveno podlago in sistem in če se učitelj do tega korektno obnaša, mu seveda ni treba ovijati o-krog vratu vrvico verskega pripadni-štva.“ Manj toleranten je do verskega tiska, ki v Jugoslaviji slej ko prej ni priznan. Tudi njih uredniki nimajo statusa časnikarjev, in tudi verski časopisi ne dobivajo davčnih olajšav. Ne da bi koga konkretno imenoval, pravi, da se cerkveni listi kljub vsemu pečajo s politiko. „Komunisti ne bodo "pozabili, da je prav cerkveni tisk tisti, ki ima pomembno antikomunistično pretekost.“ Nato omenja Kurtovič, da bi nekateri tudi danes hoteli smatrati versko skupnost kot „nacionalno silo“ in kot „zaščito narodne identitete“. Spotaknil se je ob tem, da n. pr. v Srbiji smatrajo cerkev kot „srbsko cerkev“ in ji očita, da je zavzela „nasprotno stališče proti federativni državni uredbi“, s čemer je namignil na to, da srbska pravoslava Cerkev še danes noče nič vedeti o av-tokefalni makedonski Cerkvi, proti priznanju katere je nastopila po ekumenskem patriarhu. Na.podoben način je nastopil Kurtovič proti katoliški Cerkvi na Hrvaškem. Tu se je izrazil previdno, kajti ' pred kratkim je glavni tajnik KPJ Dolanc v Makarski rekel, da so „komunisti v nacionalnem pogledu istočasno izlili z vodo iz kopelne kadi tudi otroke in ga prepustili v nacionalno vzgojo drugim silam.“ Te izjave so sicer oblasti na Hrvaškem zabrisale, kar je spet hrvaški politik Dragosavec boječe kritiziral. Komunisti sami pa so slovanske muslimane v Bosni priznali kot ,narod“, oz. priznali „narodni identitet veri“ ter ji tako priznali vlogo „nacionalnega oblikovanja“. » Razmerje med obema je videti še najboljše v Sloveniji, kjer se je pojavil naravnost „dialog“ med nadškofom Pogačnikom in javnostjo v Delu (o čemer smo mi že poročali). Konča Kurtovič intervju s tem, da omenja, da en del klera in cerkvenega časopisa poudarja problem mednarodnih stikov negativno, misli pa, da se 1 tudi v cerkvenih vrstah kažejo „nova spremenjena stališča“. Po vseni tem lahko sklepamo, da pomeni Kurtovibev. intervju preje vabilo na odkrit dialog med Cerkvijo in, komunisti, kakor pa. da nadaljuje proticerkveno polemiko. Kaj je z amnestijo v Jugoslaviji? J. A. Im Argentina Đeseadu » Al celebrarse reciefitemente el Dia de la Fuerza Argentina, su comandante en jefe, brigadier Agosti, pronunciò un diseürso, en el cual expresó la posición de la Fuerza en el presente momento. Dijo entre otros conceptos: “No deseamos otra Argentina, sino la mišma, fiel a sus glorias, a su pa-sado, a su cultura occidental y cristiana, a sus esperanzas, pero restablecida, reor-ganizada, refundada, restaurada. “Esa Argentina que puede decir que jamäs perdo su bandera; esa Argentina que sobrevive a su propia decadencia y que se niega a excusarla, porque prefiere transformala en el silencio, del esfuerzo, con el recogimiento de la vergiienza y aun con el pudor de sus hijos descarriados.” POVRATEK DEMOKRACIJE V JUŽNO AMERIKO MEDNARODNI TEDEN URUGVAJ, BOLIVIJA, BRAZIL IN PERU Boljša žlica soka v miru kakor polna miza v prepiru. .Pretekli teden je urugvajsko in sploh južnoameriško javnost presenetila objava sedanje vojaško-eivilne urugvajske vlade v smislu, da bo država kmalu prešla v polno demokratično življenje. Bolj konkretno,, da bodo splošne volitve 'za nov demokratični režim v Urugvaju v novembru leta 1981, to je, čez štiri leta. Malo zgodovine Veselje v Urugvaju je bilo veliko, a prav tako velik del naroda se sprašuje, če bo rešitev mnogim problemom prišla pred nastopom civilne vlade, ali bo to težko delo prepuščeno demokratičnemu režimu. Isto vprašanje si lahko stavijo npr. v Boliviji; v Peruju in delno v Brazilu. Treba se je namreč zavedati, da vojaški režimi v južni Ameriki niso samo slučaj, niti ne vedno sad osebnih pohlepov po oblasti tukajšnjih predstavnikov oboroženih sil. Čeprav je tudi tega precej,- je vendar nenehno nihanje med civilnimi in vojaškimi režimi posledica težkih gospodarskih in socialnih položajev, v katerih se nahajajo narodi teh predelov sveita. Politične stranke, po večini birokratske in neučinkovite, brez pravih programov in mnogokrat vodene le po oblastiželjnih ljudeh, so se namreč neštetokrat izkazale nezmožne rešiti te probleme. Nastop vojaških vlad v takih primerih (Brazil, Bolivija, Peru, delno Argentina in Urugvaj) je žel simpatijo in pritrditev ljudstev, ki so sé večkrat plebiscitno izrekla za strmoglavljenje civilnih oblasti. Seveda so isti ljudje morda par mesecev pozneje prav tako plebiscitno kritizirali te vojaške vlade, ker niso v kratkem času rešile obstoječih problemov. Se je pa v zadnjih letih pojavil še drug vzrok za nastop vojaških režimov: silno deldvanje prevratnih skupin, večinoma komunistične usmeritve raznih tendenc (moskovske, kitajske, kubanske, trockistične) „ kfi ' so mnogokrat prav resno ogrožale ustavni obstoj države. Tudi v takih primerih (npr. Čile, delno Urugvaj in Argentina) je nastop vojaštva žel priznanje ljudstva. Seveda pa potem kmalu nastane med ljudmi prođemokratsko gibanje. V vseh teh primerih, zlasti če vojaške vlade ne znajo pravilno in' resno delovati, kmalu enostavno vržejo „puško v koruzo“, in predajo oblast v iste civilne roke, neresne in nezmožne, iz katerih so jo prej potegnile. Kar po vrsti Kot vidimo, je vsa latinska Amerika, razen vrhnjega severnega dela, pod vojaškimi režimi. Sedaj pa so se kar po vrsti začele objave, da bodo oblasti prešle v civilne -roke. Vendar je sedanji položaj le nekoliko drugačen od običajnih. Sedanje vojaške vlade nekoliko bolj resno vzamejo stvari, kot njihovi predniki še v zadnjem desetletju. To seveda ni primer Urugvaja, ki je vedno veljal za „južnoameriško Švico“. Le neradi so' tu vojaki povzročili državni udar, a bili so prisiljeni v trenutku, ko je država sko- raj padla v roke marksističnih Tupa-marov, ko so stavke in izgredi uničili državno gospodarstvo (Industrija je propadla, živinorejstvo pa je zaradi zaprtja evropskega trga zašlo v hudo krizo), in ko je parlament bil nezmožen kaj storiti. To je bil vzrok, da je junija 1973 predsednik Bordaberry, z vojaško zaslombo (oz. pod vojaškim pritiskom) razpustil parlament. Vojaki pravno niso nikdar prevzeli oblasti, dejansko so jo pa ves čas izvrševali, kar se je pokazalo zlasti, ko je bil Bordaberry prisiljen odstopiti, in je bil na njegovo mesto imenovan sedanji predsednik Aparicio Méndez. Konec položaju bodo napravile volitve, na katerih bosta smeli nastopiti le tradicionalni stranki urugvajske politike: beli in rdeči (pozor, to nima nič opraviti s komunizmom ali protikomunizmom, sta le razločilni imeni obeh strank ). Spet drugačen je primer Bolivije, kjer je predsednik Banzer prevzel oblast, ko je vojaško populistični režim predsednika Torresa zaplaval preveč na levo, in grozil spremeniti Bolivijo v „ljudsko republiko“. Sedaj Banžer napoveduje volitve za leto 1980. Seveda je ta napoved manj formalna kot je pa urugvajska. Po svoji strani pa je v Brazilu prišlo tudi do napovedi, da bo kmalu tam zavladal demokratični režim. Napoved je še manj formalna kot bolivijska, saj je izšla iz „običajno dobro informiranih virov“. V teh virih je bilo govora celo o nekem datumu: 15. marca 1979. To je seveda precej fantastično. Dejstvo pa je, da je v Brazilu kar eksplodiralo gibanje v prid povratka v demokracijo, stranka, organizacija pravnikov, razne politične skupine in končno tudi katoliška Cerkev; vsi so se izrekli za vzpostavitev polne pravnosti ustavnega reda. V Peruju pa tako že vse zadnje mesece govore o povratku v demokracijo. Tu je popolnoma propadel vojaški režim, ki je po vzorcu' jugoslovanskega samoupravljanja skušal peljati državo v socializem. Preobrat v sami vladi je vodil v sedanji položaj, ko se v ponovnih gospodarskih in socialnih problemih govori o povratku demokracije. In na južni fronti... ... nič novega. Južni kot zasedata Argentina in Čile. V obeh državah imajo vlade namen, da pripravijo pot demokratičnim režimom, ki bi bili zlasti ustavno stabilni. Istočasno pa rešujejo težke gospodarske probleme, v katere sta jih pripeljali peronistična in marksistična poskusna avantura. V teh državah (če ne pride do kakih posebnih sprememb), še nekaj časa ne bo volitev. V upanju da, ko bodo, da bo njih izid trajen in konstruktiven. MED ZDA IN PANAMO skušajo doseči novo pogodbo glede znamenitega kanala. Prišli so že do skupnih točk, vendar se mora o novi pogodbi izreči .Kongres. Kljub Carterjevemu optimizmu pravijo; da ne bo šlo vse tako lahko kot doslej. IZRAELSKA VLADA je odredila, da je celotno prebivalstvo Cisjordanije in predela Gaza vključeno v zakone o socialnem skrbstvu, tako judje kakor arabci. Ukrep, ki je presenetil ves svet, je naletel na hud odpor pri arabcih, ki smatrajo, da je to le predkorak za dokončno priključitev omenjenih predelov židovski državi. Gaza in Cisjorda-nija sta padli v izraelske roke po šestdnevni vojni leta 1967. JUGOSLOVANSKI DIKTATOR TITO se je pretekli torek 16. podal na daljše potovanje. Najprej se je namenil v'Sovjetsko zvezo, kjer se je s ta-mošnjimi veljaki razgovarjal o evroko-munizmu, o razmerju vzhod-zahod, in tudi o Kitajski in njenem evropskem (danes nepokornem?) satelitu Albaniji. V Rusiji naj bi ostal do 24. t. m. nakar ima namen podati se na Severno Korejo in končno v Peking. IZ RIMSKE BOLNICE, kjer se je zdravil, je pobegnil nacistični vojni zločinec Herber Kappler, obsojen na dosmrtno ječo zaradi usmrtitve 33'5 Italijanov. -V Paragvaju pa' je umrl človek, za katerega sumijo, da je bil vojni zločinec Roschmann. CIRUS VANCE je zaključil svoje potovanje po bližnjem Vzhodu, ne da bi mogel pokazati na kak konkreten uspeh svojega posega. Medtem pa se slišijo glasovi, ki napovedujejo nov požar na robu Sredozemlja. Slovenski pregovor Iz življenja In dogajanja v Argentini Dvoje važnih obiskov je sprejela Argentina zadnji teden. Oba sta prišla iz Združenih ameriških držav. Najprej je prišla parlamentarka Patricia Derian, ki deluje v ameriški komisiji za človečanske pravice. Prišla je, da na terenu ugotovi, ali so pravilne pritožbe, ki jih je slišati po vsem svetu čez argentinski vojaški režim, češ *da ne spoštuje človečanskih pravinc. 'Snov je prav težka za obravnavo. Treba je namreč jasno ločiti, kakšne so okoliščine, v katerih se država nahaja, in v katerih se je nahajala še do nedavnega, ko je na vsem ozemlju divjala prava vojna med oboroženimi silami in raznimi prevratnimi gibanji. Nihče ne bo prišel na misel, da bi pošiljal človekoljubne komisije gverilcem, da bi nadzirali, kako oni delajo 'z ujetimi. Naj nekaj vlad na svetu zanima, kako in zakaj so gverilci pobili toliko oficirjev, pa tudi nedolžnih civilistov, družinskih očetov. Pa koliko mladih ljudi so zapeljali, in jih potem sami pobili, predno bi jih ti zapustili. Gotovo je, da varnostni organi večkrat sežejo po sredstvih, ki niso popolnoma v skladu z zakoni. Upravičenost ali neupravičenost takega postopanja Vojna v Afriki OGENJ MED SOMALIJO IN ETIOPIJO Skoraj dva meseca že divja vojna med Etiopijo in Somalijo, ali bolj konkretno med etiopsko vojsko in somalijskimi gverilci. Vsak dan lahko v dnevnem časopisju beremo o novih oboroženih akcijah, in poročila govore o 10.000 mrtvih. Pa je še nevarnost, da se vojna razpase, da dobi večji, bolj „uradni“ videz med obema državama, in ni izključeno, da bi se vmešale še druge države. Potem kaj lahko razumemo, da se že govori o splošnem požaru v tako-imenovanem „afriškem rogu“. Za kaj pravzaprav gre? Med obema državama leži velika puščava, katere ime je Ogaden. V tej puščavi, ki trenutno uradno pripada Etiopiji, živi mi-ljon ljudi, večinoma somalijskega izvora, ki so še skoraj v popolnoma nomadskem stanju. To deželo, do kraja nerodovitno, Somalija zahteva zase, Etiopije pa od nje noče odstopiti. Pred leti je bila ustvarjena tkim. Osvobodilna Fronta Zahodne Somalije. V njej so se zbrali razni bojevniki, katerih namen je bil zavzeti puščavo Ogaden, in jo priključiti Somaliji. Njih število je v zadnjih časih silno naraslo. Svoja zaklonišča so si postavili v Somaliji, prav blizu meje z Etiopijo, na robu puščave. Od. tam so v sporadičnih izpadih motili etiopske vojaške postojanke. Zanimivo je to, da je zelo naraslo tudi njih orožje, ki jim ga je preskrbela somalijska vlada, čeprav ta to zanika. Pred dvema mesecema pa se je začela široka ofenziva. Etiopijska vojska jè bila popolnoma presenečena. Vojska, ki šteje kakih 70.000 mož, se je v popolnem neredu umikala in gverilci (ali je sploh možno govoriti o gverilcih s tanki, ki v popolnem redu izvajajo „bliskovito vojsko“?) so zavzeli praktično vse ozemlje puščave. Tukaj seveda ni govora o kaki sili 5.000 mož, kot skuša to dokazati Osvobodilna fronta za Zahodno Somalijo, in je očividno, da nastopa tudi redna somalijska vojska. Vprašanje je, če bo konflikt zaključen, ko bo (če bo) Somalija zavzela vso zahtevano pokrajino. Malo je verjetno, da se bo Etiopija vdala v svoj poraz. Da to ne bo tako, dokazuje dejstvo, da je etiopska vlada poklicala kubanske čete, ki se nahajajo v Afriki, da bi ji pomagale pri ponovni osvojitvi Ogadena. Tudi nobena od omenjenih držav ne beži pred odprto vojno. Etiopija je že poslala svoje letalstvo da je bombardiralo nekatere predele v Somaliji, somalijski predsednik pa je dejal, da komaj bodo v vojno stopile tuje čete, se bo uradno spustila v boj tudi somalijska vojska. Totalen spopad med obema državama je skoraj neizbežen. Bilo je doslej več poskusov pomiritve. Najvažnejši med njimi je bil poziv Organizacije afriške edinosti, pa vse zaman. Bo temu sledila kaka intervencija velesil ? Kakšen bo konec tej vojni. Na vsa ta vprašanja bomo morali še počakati odgovora. je vprašanje morale in prava, v konkretnih položajih pa je tak korak edini način, da razkrinkaš sovražnika, ki se je že globoko vtihotapil v narodno telo. In tega tuje vlade ne v Evropi ne v Severni Ameriki ne morejo ali nočejo razumeti. Kakšen bo rezultat obiska gospe.Derian, ne vemo, vidimo pa, kako je svetovno mnenje minirano s strani marksistov, in argentinska vlada sedaj napenja vse svoje sile, da bi svet prepričala o dejanskem položaju, ki je še do današnjega dne vladal v Argentini. Drug obisk pa je bil tajnika za medameriške zadeve pri vladi ZDA. Terence Todman se je sestal s predsednikom, zunanjim ministrom in gospodarskim ministrom, pa tudi s predstavniki bivših političnih strank in sindikalnih organizacij. Pred odhodom je podal kaj ' čudno izjavo. Dejal je, da sta država (Argentina namreč, op. ur.) ne potrebuje naukov“. Torej dvolično razmerje, ki ga je kaj težko razložiti, razen če bo njegovo in poročilo gospe Derian spremenilo dosedanje stališče Carterjeve vlade do naše države. Omenil je še, da je razmerje med Argentino iri ZDA zelo dobro, in da je lahko v prihodnje še boljše. Medtem pa je glavni poveljnik mornarice, admiral Massera, potoval v Paragvaj, tam je imel razne opravke, in uglajal razmerje med obema državama. Med Argentino, Brazilom in Paragvajem je prišlo zadnje čase do napetosti zaradi veleelektrarn na reki Parana. Dejansko se je mali Paragvaj spremenil v sodnika v tem razmerju, in tako Argentina Kot Brazil si skušata pridobiti zase Stroessnerjevo vlado. V Buenos Airesu so medtem napovedali, da se bodo skoraj že pričela dela za veleelektrarno Yacireta-Apipé. Brazilska vlada pa je tudi izrazila voljo, da se o vseh teh problemih mimo pogovarja z Argentino. ' Kar se tiče notranjega gospodarskega položaja, je minister znova napovedal skorajšnje zboljšanje. Proizvodnja raste, letine so dobre in to daje državi upanje. A naj ne bo prvelikega optimizma. Leto 1978 bo prehodno leto. šele v 1979 bo izboljšanje na splošno uresničeno. Vse do tedaj bodo sektorji (po določenih proizvodnih predelih), ki si bodo že opomogli, drugi pa bodo morali krizo še prebresti. Sedaj je tudi že znana povišica državnim uslužbencem. Suče se med 18 in 22 odtotkov, kar je kaj malo, zlasti še, ker na tem področju ni nagrad za boljšo proizvodnjo in ne nadur kakor v privatnem sektorju (prav te nagrade in nadure mnoge rešujejo, drugim pa pomagajo do bolj zložnega položaja). Se pa država skuša rešiti ogromnega birokratskega sistema. Le da so ukrepi bili doslej neučinkoviti; odslej naprej pa bodo nekoliko bolj, le da jih bodo počasi uvajali. Na tem področju se še ni pokazala 'močna roka, kot bi to bilo nujno treba. «■•■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■»«a i«i»BBaaaaBBaBaaaaaaaaaaBaBaHaBaaaaaaaaaaaaaaaavaaaa«nBaaaaaBaaBMMaaaaaaaBHaaaBaaaa^aaaaaaaaaaaaaaBaaaaaaBaaaHBaaaaNaaaMaaaaaBaaaanaaBaaaaaBaBBaaaaaHBaaBaaBaaaBBBaBaBar Tine Debeljak: (45) Med knjigami in revijami OB ZLATI MAŠI NADŠKOFA POGAČNIKA Nadškofijski ordinariat v Ljubljani je izdal ob priložnosti zlate maše nadškofa metropolita dr. Jožeta Pogačnika lepo 50 strani obsegajočo brošuro z mnogimi slikami, kateri je uvod napisal pomožni škof Stanko Lenič v svojstvu generalnega vikarja in predstavnika uredniškega odbora. Naslovna slilja — portret nadškofa na škofijskem prestolu — je posneta v barvah in je delo slikarja Božidarja Jakca, zadnjo stran ovitka pa krasi istega slikarja risba „Ljubljanska stolnica“. Uvodoma pravi škof dr. Lenič, da bi bila sicer želja metropolitova, da bi za njegov .jubilej strnjeno podali samo posnetek njegovih misli iz Pisem sobratom, ki jih piše dolga leta v okrožnicah, toda uredniški odbor se je odločil, da izda ob tej priložnosti tudi kratek oris njegovega dela. Da pa ne bi bilo videti to, kot „zgolj slavospev neki osebnosti“, je v brošurico uvrstil tudi idejni članek o škofu in njegovi službi ter šer le nato 20 strani jubilantovih duhovnih misli. V prvem delu -— življenjepis in delo nadškofa Pogačnika — zvemo za njego- ve podatke: rojen 28. septembra 1902 v Kovorju št. 50 (zdaj 78) pri Tržiču „Pri Mlinarju“. (Zato si je izbral za svoj škofovski grb: stiliziran mlin in vodno kolo ter (geslo Ecce filius Tuus). Nato je v kratkem podano njegovo šolanje v Marijanišču, njegovo začetno pisateljevanje kot pesnik v revijah, njegovo u-rejevanje Mladike in Mohorjevih knjig ter njegovo pripravljanje za vseučiliško kariero na bogoslovni fakulteti za moralko in je v oklepajih komentirano: „kar pa se zaradi nekaj sedaj nerazumljivih intrig ni uresničilo.“ Januarja 1. 1945 — tik pred koncem vojne — je bil imenovan za stolnega kanonika. (Kdo ga je imenoval, ni navedeno, kar razumemo.) L. 1950 pa je postal prorektor semenišča. Tistih vmesnih pet let je označenih s besedami, ki jih navajamo kot informacijo brez komentarja: „Delo se je spremenilo in razširilo;; ni šlo več za urejanje knjig in listov, treba je bilo delati red pri ljudeh in v življenju vernikov. S prelomom časa je bilo treba vse delati znova, vsakdo je moral bitLna voljo za vse nujno potrebno. Treba je bilo pridigati in spovedovati in poučevati krščanski nauk, treba je bilo versko oskrbovati po več župnij in počasi delati red. Pogačnik je vidno posegel v urejanje.“ (Tudi razumemo, da niso imenovane nevšečnosti, ki jih je doživljal v zaporih in podobno.) Nadškof Vovk ga je 1962 imenoval za generalnega vikarja, 28. februarja 1963 pa je postal pomožni škof kot „naslovni škof irenopolski v Izavriji.“ 2. marca 1964 ga je papežt Pavel VI. imenoval za rednega ljubljanskega nadškofa. — Ti podatki so deloma povzeti po oznaki pokojnega prelata J. šolarja (4 strani), škofovsko delo pa je opisal pomožni škof S. Lenič na treh straneh. Tu je označeno njegovo delo najprej ob nadškofu Vovku, potem pa še njegovo odgovorno delo za obnovo Cerkve, zlasti po II. koncilu, kjer je bil na zborovanjih dva meseca v Rimu. Glavna skrb mu je bila sedaj, izvrševati koncilske sklepe in izdati Misale, in Bogoslužne molitve, dvigniti Družino (130.000 izvodov!) in izdajati Cerkev v svetu in Cerkveni glasbenik. Ustanovil je 18 novih župnij. Ker je bilo veliko cerkva porušenih, je bilo treba pozidati 4 nove župnijske cerkve (Dražgoše, Hinje, Koprivhik pri Ko-ceyju in Poljane) ter 2 zasilni kapeli (Ajdovec, Dragatuš). štiri nove cerkve, v nòvih župnijah (Grosuplje, Ljubljana-Koseze, Kokrica, Reteče) in eno župnijsko kapelo (Tržič-Bistrica). Na novo sta bili pozidani dve podružnični cerkvi (Vinagorica, Zvirče pri Hinjah). Prezidal. je 80 novih daritvenih oltarjev v smislu nove ureditve prezbiterijev ter blagoslovil nad 20 novih župnišč. Predvsem je skrbel za „malo semenišče“, ki je bilo najprej v Pazinu, nato v Vipavi, zdaj pri Sv. Petru v Ljubljani. (Tudi razumemo, da ni navedeno, kje oblasti niso dovolile zidave porušenih cerkva.) L. 1971 je bilo v Ljubljani 132 bogoslovcev. V 14 letih je posvetil 251 novih duhovnikov, na kar sledi pripomba: „Seveda bi bil bolj vesel, če bi bili vsi ostali zvesti svojim obljubam.“ Veliko prizadevanja je vložil v ustanovitev Slovenika v Rimu. Mnogo truda je vložil obisku svojih cerkva, saj je vizitiral vse župnije (298) in nekatere celo po večkrat. Opravil je 390 kanoničnih vizitacij in birmal 76 tisoč birmancev. Pripravlja vseslovensko sinodo. Uspel je zavarovati vse duhovnike zdravstveno, pokojninsko in invalidsko. Za ostrele in bolne je ustvaril skromen dom v Kamniku. Toliko o. delu doma. Udejstvuje se pa tudi v „jugoslovanskem prostoru“, saj je po imenovanju kardinala Šeper-ja v vatikansko kurijo, dve leti vodil konference jugoslovanskih škofov in kot tak je obiskal prvič v imenu jugoslovanskega škofovstva srbskega patriarha Germana. V mednarodnem svetu sodeluje kot odbornik v Svétu evropskih ško-foTjskih konferenc v Švici, član je pa- peške kongregacije za škofe in Marijanske, akademije v Rimu. Veliko je potoval in obiskoval rojake v tujini (Kanada, Anglija, Francija, ZDA) in vzpodbudil marquettskega škofa, da je začel škofijski postopek za Baragovo beatifikacijo. Ta kratek življenjepis (6 strani) je ilustriran s 34 fotografijami. (17 strani). Nato sledi štiri strani obsežen članek o škofu in njegovi službi na podlagi II. vatikanskega koncila, ki ga je napisal , mnogo mladine, zlasti študi- Pred iilestrovìéevitn večerom v SKA Ivan Meštrović ni samo naj večji hrvatski kipar, temveč je tudi eden naj-večjih svetovnih kiparskih umetnikov, ki ga poznavavci te vrste umetnosti postavljajo v bližino Rodina, s Jkaterim sta se menda poznala. Bil je vedno prijatelj Slovencev ter je z njimi tovariše-val na Dunaju (z Gasparijem sta stanovala nekaj časa skupaj); Jakopič je pomagal odpreti v Ljubljani prvi slovenski razstavi jalni prostor „Jakopičev paviljon,“ z našimi mojstri impresionisti (Grohar, Sternen, Jama...) je bil v prisrčnih stikih. Ko se je 1. 1954 začela Slovenska kulturna akcija, je njen prvi tajnik Marijan Marolt takoj drugo razstavo SKA posvetil njemu, oziroma jo je Metrovie dovolil na prošnjo SKA, kar smo vzeli za znamenje velike naklonjenosti do Slovencev. Tedaj je SKA iz-^dala posebno izredno številko Glasa z reprodukcijami njegovih de! Z lepim pismom je potrdil po njej slovensko-hr-vatsko kulturno sodelovanje. Letos je pet let smrti tajnika Marijana Marolta, ki je to razstavo režira! Letos pa je tudi 15 let, kar je umrl mojster Meštrović, učitelj našega Franceta Goršeta. Da se spomnimo enega kakor drugega — Marolta in Meštrovi-ća —, je SKA naprosila tu med nami živečo hčerko velikega umetnika go. Marico Meštrovićevo, damam govori o svojem velikem očetu in njegovi umetnosti. Rekla nam je, da bo šele drugo leto dobila film' o očetovih umetninah iz USA, da pa lahko govori o svojih spominih na očeta kot človeka. Z veseljem smo sprejeli njeno ponudbo^ naj nam letos govori o Meštroviću —- človeku, drugo leto < pa predstavi očeta _ kot umetnika. Letošnje predavanje naj bi bilo tako uvod v drugoletno. Obenem pa tudi uvod v naslednje predavanje SKA, posvečeno našemu kiparju Francetu Goršetu, 80-letniku. Opozarjamo na predavanje ge. Marice Meštrovineve, zlasti našo akademsko mladino, dà se seznani z največjim hrvatskim umetnikom svetovne slave, velikim prijateljem in učiteljem slikarskih mojstrov. Predvsem na ljubo mladini bo predavateljica govorila v kasteljanščini. Vabljeni! raj oče, ki je od pouka v srednješolskem tečaju prišla naravnost iz središča mesta na Pristavo, v Predavala je gospa Iva Vivodova o Cankarjevem življenju in delu. Bilo je to zajetno, zelo skrbno pripravljeno in nadvse zanimivo osvetljenje našega naj večjega pisatelja Ivana Cankarja. V uvodu je predavateljica najprej nazorno prikazala narodno politične, kulturne in tudi socioekonomske razmere za časa Cankarjevega življenja. Uvod je bil objektiven in zanimiv in tudi potreben za razumevanje Cankarjevega pisateljevanja. Nato je razložila njegove literaturo, socialno in politično delo. Na zelo razumljiv in poljuden način je razložila vseh 22 knjig Cankarjevih izbranih spisov. Gospa je morala temu posvetiti zelo veliko in dolgo dobo podrobnega študija, saj je omenjala mnogo zanimive privatne Cankarjeve korespondence, razne osebne izjave ljudi, ki so bili v zvezi s Cankarjevim pisateljskim delom, bodisi kot prijatelji ali pa kot oporekovalci. Predavanje je posrečeno povezovala z recitacijami iz njegovih naj lepših de! Tako je gospa Albinca Kopačeva prebrala dva odlomka iz dela „Na klancu“. Pavel Pleško je prebral delo „Nebesa pod Triglavom“. Fant ima vse sposobnosti, da postane odličen recitator. Snežna Batagelj je recitirala „Romanco“. Podajanje zelo lepo. Gregor Batagelj _ je prednašal „Oče naš“ iz Hlapca Jerneja. Gospa Pavči Eiletz je s samo njej lastno finesa in občutjem brala Krizantemo in Križ na Gori. Ob zaključku predavanja pa je mladi Pavel Fajdiga prebral Cankarjevo deklaracijo o človečanskih pravicah, ki jo je napisal sedem mesecev pred smrtjo. To je bila pa v resnici novost tudi za tiste, ki so se globlje seznanili s Cankarjevimi deli. Večer je bil časovno precej dolg a zaradi zanimivega podajanja kar prekratek. Gospa predavateljica je za predavanje žela mnogo in hvaležnega odobravanja, saj ga je tudi v polni meri zaslužila. Hvaležni smo tudi prirediteljem in zlasti kulturnemu referentu Društva slovenska pristava g. Mihu Gaser ju za resnično lep kulturni večer in želimo, da nam poskrbi še za mnogo podobnih. pk. RAMOS MEJIA Iz življenja v Slomškovem domu Filmski večer. V petek 29. julija je v Domu predvajal vrsto barvnih filmov naš rojak iz Clevelanda Srečko Gaser, ki se je mudil na obisku v Buenos Aire- su. So to amaterski filmi, ki sta jih posnela on sam in Ivan Hauptman, tudi iz Clevelanda. Prikazan je bil tudi film o prihodu pisatelja Mauserja v Buenos Aires, ki je last Pavla Fajdiga. Gospod Gaser je delaven član slovenske skupnosti v Clevelandu in med drugim tudi član glasbenega ansambla „Veseli Slovenci“. Filmi so prikazovali: pogreb pisatelja Karla Mauserja, Spominsko svečanost pri' kapelici na Orlovem Vrhu jia Slovenski pristavi v Clevelandu za padle domobrance, Baragov dan v Clevelandu in koncert zbora Korotan. V drugem delu je bil prikazan izlet po soteski Vintgar in pa vzpon na goro Mojstrovko. Za prav zanimiv filmski prikaz je občinstvo predavatelja nagradilo s prisrčnim aplavzom. Gallusova večerja. Slovenski pevski zbor Gallus je’ že dolga leta nad vse drag in stalen gost v Slomškovem domu; dvakrat tedensko prihajajo pridni Gallusovci na pevske vaje, in doprina-šajo s tem marsikatero žrtev, da se tako ohranja reprezentativni zbor slovenske skupnosti v Velikem Buenos Airesu. Za v soboto 30. julija pa je zbor povabil svoje člane s soprogami oz. soprogi na večerjo, združeno s kultumo-zabavnim programom. V kulturnem delu je Mladi Gallus pod vodstvom ge. Anke Gaserjeve pripravil kar majhen koncert, v zabavnem pa so Janez Jerebič, Jože Novak, Janez Rode in Srečko Gaser dodali nekaj prav posrečenih šaljivih točk. „Kaj in kako naj berem“, je bil naslov predavanju, ki ga je imel vseuč. profesor dr. Vinko Brumen v nedeljo 7. avgusta na roditeljskem sestanku. Prikazal je na zgledih iz slovenske književnosti živo govorico tiskane besede, misel ki jo je pisatelj hotel povedati in katero naj bi ljudje razbrali. Poudaril je prednost knjige pred televizijo in filmom, ker budi večjo fantazijo in vodi k ustvarjalnosti. Otroci naj že v zgodnji mladosti dobijo v knjigi prijatelja, k čemer jim bo predvsem pomagal zgled starejših. Žal je čas izredno zanimivih izvajanj prehitro mini! Prav bi bilo o tej važni temi pogosteje govoriti, saj je mnogo tvarine za vprašanja in debato. SAN JUSTO Družinska nedelja Ob lepi udeležbi je potekel pester program, ki so ga za družinsko nedeljo, 7. avgusta, pripravili šola „Franceta Balantiča“, dekleta in fantje. Pavel Malovrh, predsednik šolskega odbora, je v uvodnih besedah nakazal pomen družinske nedelje. Gdč. Nežka Lovšin je prebrala Mauserjeve besede o družinski nedelji. Nato pa so se razvrstili prizori šolskih otrok. Najmanjše eta pripravili gdč. Mirjam Jereb ’in gdč. Marija Krajnik; prizor „Presenečenje“ je z učenci tretjega razreda pokazala gdč. Kristina Jereb; deklamacijo „Naš očka“ so podali učenci 5. in 6. razreda pod vodstvom gdč. Kati Cukjati; učenci 7. in 8. razreda, ki jih uči gdč. Angelca Klanšek, pa so na prijeten način pokazali, kako obvladajo slovensko sklanjatev. Nastopila sta tudi pevska zbora: šolski, ki ga vodi gdč. Anica Mehle in mladinski pod vodstvom Andreja Selana. (Nad. na 4. str.) (Nad. s 3. str.) Udeleženci, ki so veliko dvorano kar napolnili, so si nadalje ogledali razstavo, ki je bila ob tej priliki organizirana. Razstavljalo je 14 oseb; otrok in mladine. Vseh slik je bilo 88; nekatere so vidno pokazale talente mladih risarjev. Sestanek staršev in predavanje univ. prof. dr. Vinka Brumna V nedeljo, 14. avgusta, pa je bil v Našem domu sestanek staršev šole. „Franceta Balantiča“. Po slovenski maši so se poleg staršev šolskih otrok zbrali tudi ostali, tako mladina in starejši. Univ. prof. dr. Vinko Brumen je v izrazito sodobni obliki razvil temo: „Kaj in kako naj beremo?“ Dotaknil se je posebej nekaterih vprašanj, tako: Kaj se pravi brati? Kako danes ljudje berejo? Kaj je treba brati? Potreba branja? Razlikoval je trojno branje: delavno, ' izobrazbeno in odrešilno. Prvo nas usposablja v poklicu, drugo nam širi obzorje in nas bogati kot ljudi, tretje pa nam pomaga, da živimo kot kristjani in božji otroci. Glede potrebe bra-njà je pribil, da z njim stoji in pade naše ravnovesje. Kakor si mora vsak prizadevati, da s poklicno izobrazbo druži versko izobrazbo, tako mora naša, mladina z argentinskim branjdm združevati slovensko branje. V razgovoru so se kljub pozni uri osvetlile še te ih one misli, tako n. pr. o potrebi družinske knjižnice. Gdč. Angelca Klanšek, voditeljica šole, pa je starše seznanila s šolsko knjižnico, ki že dolgo vrsto let obstoja in šteje 265 knjig. SAN MARTIN Sanmaftinsko žegnanje Ob 29-letnici začetka slovenske maše v San Martinu je Slovenski dom v San Martinu pripravil v nedeljo, 14. avgusta tako imenovano „žegnanje,“ ki je obstajalo iz slovesne maše in skupnega kosila. Sv. mašo je daroval san- mmartinski škof msgr. Menéndez ob so-Ijmaševanju slovenskega dušnega pastir-Kja g. župnika Franca Berganta. Sanji martinski rojaki so se v velikem števi-f lu udeležili te svete maše v cerkvi ko-/ legija Presv. Srca. škof je po evangeliju toplo pozdravil vse navzoče in se 1 zahvalil Slovencem za njihov vzgled vernosti. Prosil je, da naj Slovenci, ki smo doživeli hudo trpljenje pod komunisti, vedno in povsod odkrivamo resnico o komunizmu. —■ Pri maši je lepo prepeval Slovenski pevski zbor, v San Martinu pod vodstvom g. Vinka Klemenčiča. Po maši je odbor doma povabil sanmartinskega škofa na zajtrk v dom,- Škof se je vabilu z veseljem odzval in prišel v dom, kjer se je med škofom, in zastopniki doma razvil živahen razgovor. Opoldne se je okoli 150 rojakov udeležilo skupnega kosila v domu. Predsednik doma g. Zorec je prisrčno pozdravil vse navzoče in naglasil pomen „žegnanja“. ■— Po okusno pripravljenem kosilu se je mnogo rojakov podalo na mladinski dan v Carapachay, nekateri pa so se posvetili balinanju. čajanka Zveze slovenskih mater in žena ■z-™-*, Sliwenskih mater in *.»■*”’ pripravlja za nedeljo 4. sept. svojo čajanko. Ker je odvisno njeno dobrodelno delo za naše pomoči potrebne od uspeha njenega dne, vabimo prisrčno vse rojake, da se v čim večjem številu udeleže te že tradicionalne prireditve. Le- Letos je Zveza že izvedla dve podporni akciji in razdelila veliko število zavojev z živili, kateri so bili z veseljem sprejeti od osamelih in potrebnih sorojakov. Dobrodelni odsek bi rad ponovil v letošnjem letu svojo akcijo na spomlad in za božič, to pa zavisi od uspeha te čajanke. Že so v prodaji srečke za slovensko avbo, delo ge. Anice Zakrajšek. Kupuj-ttt jih, saj čisti dobiček je namenjen za dobrodelni sklad Zveze. Vsem podpornikom Zveze naj Bog. stotero poplača njih dobro delo. Po sitortnem svetu NA 26. BALINARSKEM prvenstvu Slovenije je prvo mesto zasedlo moštvo postonjskega Železničarja, drugo mesto so zasedli tekmovalci Svobode (Lj.), tretje pa Švica (Lj.). NOV UP SLOVENSKE LAHKO-ATLETIKE 'je mladi, osemnajstletni Rok Kopitar, ki je v Celju 20. julija dosegel na 400 m ovire odiičen rezultat 52,50. Prav tiste dni pa je več evropskih mladincev prav tako doseglo podobne uspehe: tako je Šved Gullstrand postavil najboljši čas z 51,40: Poljak Piecik pa drugega 52,38; Italijan Peršini, Nemec Hustede in Anglež Oakes pa so bili nekoliko slabši kot Kopitar: 52,70., EVROPSKA LAHKOATLETSKA zveza je spremenila program finalnega tekmovanja, ki je bilo 5. in 6. avgusta v Goteborgu na švedskem. Po novem so se v finalno B tekmovanje za evrop-.ski pokal uvrstile tudi Madžarska, Jugoslavija _ in Švedska, ki so zasedle na polfinalnih tekmovanjih peto mesto poleg tretje in četrto plasiranih držav iz polfinalov v Varšavi, Atenah in Londonu. V finalu A pa so Se na Finskem pomerili prvo, drugo in tretje uvrščene države. NA 10. SVETOVNEM PRVENSTVU v spustu na divjih vodah v Spit-talu v Avstriji^ so se najbolje odrezali Zahodni Nemci, ki so odnesli kar 5 zlatih, dve srebrni in dve bronasti medalji. Jugoslovanska ekipa je bila med petnajstimi nastopajočimi državami 8. SABAN SE.] Dl iz Skopja je na svetovnem mladinskem prvenstvu v Las Vegas v prosti rokoborbi v kategoriji do 68 kg zasedel drugo mesto. Sejdi, ki je evropski prvak, je premagal šest nasprotnikov, izgubil je le proti prvaku Taravejevu (SZ), v ŠAH KORČNOJ se je uvrstil v finale za izzivalca šahovskega prvaka Anatolija Karpova. Korčnoj, ki živi kot b gunec v Holandiji, je v trinajsti igri ig.aiziral s Polugajevskim. Ker je ^ orcnoju za uvrstitev bil potreben le : mi, vodil je namreč s štirimi točkami; naskoka, je Poluga j evskemu ponudil remi že v osmi potezi. Ta ni sprejel ponudbe, pač pa v 23. Po tekmi sta si oba igralca stisnila roki in prisostvovala kratki zaključni slovesnosti. Korčnoj je potem še podaril zlato verižico za Poluga j evskega hčerko. — Poznavalci pravijo, da je Polu-gajevski imel podobne „psihološke probleme“ kot jih je imel Boris Spaskij v dvoboju leta 1972 v Reykjaviku z Bob-byjem Fischerjem. Časnikarjem je Viktor Korčnoj še izjavil) da bi se* v finalnem dvoboju iz „šahovskih ozirov“ rajši pomeril s Sp;!skijem, iz „psiholoških“ pa rajši z Ma&inroaa P&riisehöm. Dvoboj med tema dvema polfinalistoma še ni nakazal zmagovalca. V Ženevi pa je 4. avgusta v trinajsti igri bivši svetovni prvak Boris Spaskij (SZ) premagal Dajoša Porti-scha (Madž.) in vodi s 7:6. Za uvrstitev v finalno srečanje potrebuje Spassky le točko in pol. Poravnajte naročnino Svobodne Slovenije! JAVNI NOTAR FRANCISCO RAUF CASCANTE- Escribano Publico Cangallo 1642 Buenos Aires Pta. baja, ofic. 2 T. E. 35-8827 i : ■ ■ Prof* dr. JUAN JESUS BLASNXK ■ a ■ a Š specialist za ortopedijo in travmatologijo ■ ' M m ■ ■ Marcelo T. de Alvear 1241, pta. baja ■ Capital Federal Tel. 41-1413 ■ ■ a .to j Ordinira v torek, četrtek in'soboto : ! od 17. do 20. Zahtevati določitev j ; ure na privatni telefon 628-4188. ■ S : S DO PRISTAVA S F Z a a vabita na veseloigro Ü c ra i š B J eni bolnik f a Avtor: Jean B. Molière Režija: Miha Gaser V soboto, 27. avgusta 1977 ob 19.30 uri V soboto, 3. septembra 1977 ob 19.30 uri Pričakujemo vas! Odlično se boste zabavali! Vabimo vse slovenske protikomunistične borce na počastitev spomina Generala Leona Rupnika, dr. Lovra Hacina in soborcev ob 31-letnici njihove nasilne smrti v nedeljo, 4. septembra 1977 v Slovenski hiši ob 9.30 sv. maša zadušnica po sv. maši pred spomenikom junakov molitve in spominska beseda. Slovensko Gledališče Buenos Aires MARJAN WILLEMPART VNUKINJA igra v 3 dejanjih REŽISER: MAKS BORŠTNIK Slavnostna premiera : sobota, 27. avgusta" ob 20.30 Ponovitev: nedelja, 28. avgusta ob 17 petek, 2. septembra ob 20.30 sobota, 3 septembra ob 17 sobota, 3. septembra ob 20.30 Začetek točno ob napovedani uri Dvorana Slovenske hiše, Ramon Falcon 4158, Bs. Aires Vstopnice v predprodaji v Dušnopastirski pisarni ! OSREDNJA HIŠA: LOMAS DE ZAMORA Av. Hipólito Yrigoyen 8854/62 Tel.: 243-2291 (med Boedo in Säenz) PODRUŽNICE: .j i EZEIZA Ruta 205 (nasproti postaje) Tel. 295-1197 C. SPEGAZZINI Av. 25 de Mayo 136 SAN JUSTO Almafuerte 3230 (eno kvadro od občine) Vse za dom, Pohištvo Dekoracije OBVESTITA SOBOTA, 20. avgusta: Odbojkarska tekma Colegio San Martin „B“ — „Zedinjena Slovenija“ (mlajši) ob 16. uri na igrišču Rio Cuarto 1400, Cap. •Pevsko-zborovski festival, ki ga organizirata zvezna odbora SDO in SFZ v Slovenski hiši. Nedelja, 21. avgusta: Romanje Slovencev Velikega Buenos Airesa v Lourdes. Začetek ob 15.30. ČETRTEK, 25. avgusta: Odbojkarska tekma „Zedinjena Slovenija“ —• Defensores de Moreno (ml. sk.) ob 20,30. in 4. kategorija ob 21,30 na igrišču Arieta 2967, Sair Justo. PETEK, 26. avgusta: SKA: IV. kultiirni večer: O Ivanu Meštroviču, enem največjih svetovnih kiparjev. 'Govori o svojem očetu ga. -Marica Meštrović. -— Ob 20. uri v Slovenski hiši. SOBOTA, 27. avgusta: V Slovenski hiši ob 20.30 uprizoritev Willenpartove igre „Vnukinja“ v režiji Maksa Borštnika. Na Slovenski Pristavi v Castelarju veseloigra „Namišljeni bolnik“ v režiji Miha Gaserja. Začetek ob 19.30 uri. SKAS — predavanje prof dr. Milana Komarja v okviru študijskega ciklusa ob 16. uri v Slovenski hiši. NEDELJA, 28. avgusta: V Slovenski hiši ob 17 uprizoritev Willenpartove igre „Vnukinja“ v režiji Maksa Borštnika. V Slomškovem domu po sv. maši predavanje podjetnika g. Hermana Zupana o razmerah v Evropi. II. obletnica blagoslovitve zavetišča dr. Gregorija Rožmana. Mladinski športni dan v Slomškovem domu. Začetek ob 15. Zvečer prosta zabava. V Slovenskem domu v San Martinu ob 10. uri poročilo o poslovanju Zadruge PETEK 2. septembra: V Slovenski hiši ob 20.30 uprizoritev Willenpartove igre „Vnukinja“ v režiji Maksa Borštnika. SOBOTA, 3. septembra: V Slovenski hiši ob 17 in 20.30 uprizoritev Willenpartove igre „Vnukinja“ v režiji Maksa Borštnika. SKAD vabi na likovna razstavo, ki bo ob 19,30' v mali dvorani Slovenske hiše. Vsi lepo vabljeni. ESLOVENIA LIBRE Editor responsable: Miloš Stare Redaction y Administration: Ramón L. Falcón 4158 1407 Buenos Aires, Argentina T. E. 69-9503 Uredniški odbor: Miloš Stare, Pavel Fajdiga, dr. Tine Debeljak, Slavimir Batagelj in Tone Mizerit So B FRANQUEO PAGADO 33 ® '■ g t! ’S Concesión N9 5775 M o £t *3° g TARIFA REDUCIDA < 6 Concesión N9 3824 Registro Nacional de la Propiedad Intelectual N9 1.362.266 Naročnina Svobodne Slovenije za 1. 1977 za Argentino: $ 3.500.— (850.000), pr! pošiljanju po pošti $ 3.600.— ('860.000); ZDA in Kanada pri pošiljanju z avionsko pošto 24 USA dol.; obmejne države Argentine 18 USA dol.; Avstralija 30 USA dol.; Evropa 27 USA dol.; ZDA, Kanada in Evropa za pošiljanje z navadno pošto 18 USA dol. Talleres Gräficos Vilko S.R.L., Estadoa Unidos 425, 1101 Buenos Aires, T. E. 33-7213. Na Pristavi v Castelarju veseloigra „Namišljeni bolnik“ v režiji Miha Gaserja. Začetek ob 19.30. NEDELJA, 4. septembra: Čajanka Zveze slov. mater in žena v Slovenski hiši ob 16. uri. Počastitev spomina generala Leona Rupnika v Slovenski hiši ob 9.30. SOBOTA, 10. septembra: V Slomškovem domu DRUŽINSKI VEČER v pripravi odseka Zveze slov. 1 mater in žena. NEDELJA, 11. septembra: Mladinski dan v Našem domu v San Justu. NEDELJA, 18. septembra: V Slovenski vasi 26. mladinski dan. NEDELJA, 25. septembra: Celodnevno praznovanje obletnice SLOMŠKOVEGA DOMA. '■•■■■■•«■■■■■■■■■■■•■■■■■■to» SLOVENSKA KULTURNA AKCIJA IV. kulturni večer - Likòvni odsek - IVAN MEŠTROVIĆ - ČLOVEK Ob 15-letnici smrti tega velikega prijatelja Slovencev govori njegova hči ga. Marica Meštrović Petek .26. t. m. ob 20. uri ■— Slovenska hiša DAN SLOVENSKIH MATER IN ŽENA 4. SEPTEMBRA 1977 ob 16 sveta maša v cerkvi Marije Pomagaj za vse Slovenke, poje otroški zbor iz Slovenske vasi ob 17 v veliki dvorani Slovenske hiše prireditev: 1. pozdrav 2. poje otroški zbor iz Slovenske vasi pod vodstvom ge. Zdenke Janove 3. govor dr. Vinka Brumna: „Vidni in nevidni del človeške . veličine“ 4. prizor: „Pegam in Lambergar“ — izvajajo otroci iz Slovenske vasi Sledi čajanka z žrebanjem avbe in prta. Prireja ZVEZA' SLOVENSKIH Kraj: Slovenska hiša MATER IN ŽENA R. Falcón 4158, Bs. As. ■ Nedelja, 28. avgusta , Druga obletni c h blagoslovitve zavetišča dr. Gregorija Rožmana Martin Fierro 4246 — Barrio Pelufo — San Justo Ob 11.00 Sv. maša — po maši nekaj besed o ustanovi Ob 12.30 Skupno kosilo — „asado“. Prinesite s seboj jedilni pribor SLOGA INFORMIRA V nedeljo, 28. avgusta, 5h 10 dopoldne (takoj po sv. maši) V SLOVENSKEM DOMU Córdoba 129, San Martin 4P Poročila o poslovanju Zadruge in polletni bilanci. Članice in člani Sloge in vsi, ki vas zanima naše delo, lepo vabljeni!