Štev. 154	»SLOVENSKI NAROD«, dne 11, julija 1931
r
acier se ti«x delu pridne ro£e •••
Pred svečano otvoritvijo modernega kopališča v Kamnika - Vzorna
razstava narodnih starin
Kamnik, Ц, julija.
Kamnik stoji danes pred velikim dogod* kom. Jut ti dopoldne se namreč otvori novo, veliko in moderno kopališče ob Nevljici. »Sjov. Narod« in »Jutro« »ta o tem. za Kamnik izredno važnem dogodku že opeto* van o poročala.
Ideja letnega kopališča ee je porodila na eeji Tujskosiprom. društva, ki je videlo, da je zaman vsako prizadevanje za poset tujcev, če jim nima mesto nuditi kopali* šča, kj bi ustrezalo najbolj razvajenim ko* padcem kakor tudi športnikom. Zupan g. Franc Kratnar, ki je odbornik v Tujeko-pr. društvu, je takoj podprl predlog in ee zavzel zanj na občinski seH in tako je bil storjen sklep, da se napravi kopališče lan-ako leto 21. maja. Najelo se je skromno po» sojilo, ker se je zaenkrat hotelo napraviti manjšo napravo, ti bi ee pa lahfko po letih razširila.
Določena je bila vsota 260.000 Dm. Ta postavka je povzročaj mnogo nepotrebnega hrupa v obč. »vetu. Slišalo se je ugovar* janje in celo protrpredlogi. G. župan pa, ki je videl v dograditvi korpališča del projek« tov, ki ee še morajo izvršiti — uresničenih, je vneto zagovarjal in fonsiral delo, ki bi moralo biti že lansko leto dgrajeno.
Župan France Kratnar
Ogromna dela, ki so nastala s kopanjem «trüge in vsemi drugimi neprilikami, tako tudi vreenensJtimi, eo bila p-remoetena, ven« dar pa se kopališče lansko leto ni moglo Se izročiti svojemu namenu. Tujsko prexm. društvo, čigar predsednik je g. vi. svetnik dr. Fran Ogrin. je po nflJboJaših močeh 6ode* lova! prj delu za napravo, ki bo olajšala prav temu društvu propagando, kajti dose* daj je bila propaganda za Kamnik brez mo= dernega kopališča polovičarska. Tako so končno lotos dogradili stavbo, ki je zelo impozanrtna in je upanje, da bo vsestran* sko skižila svojemu namenu.
Ne smemo pozabiti Meščanske korpora. oije, ki je uvidela nujno potrebo kopališča iti dala stkoro ves lee brezplačno na razpolago. Prav tako gre bvala in priznanje odbornikom korporavije, ki so, alkoravno težko, izglasovali podporo občini, kajti sicer bi letos gotovo ne proslavili otvoritve.
Henry Meguin:
Trdovratni
samomorilec
Ko je Pankreas nekega deževnega dne spoznal, da je ob denar, delo in vsako upanje na IopŽo bodočnost, je sklenil umreti. Mož je bil mračen in samomorilne misli so mu že davno rojile po glavi.
Stopil je k svoji nočni omarici in vzel iz predalčka revolver; nastavil si ga je na sence in sprožil. To se pravi — ustrelil se ni, kajti naboj je bil star. tako star kakor revolver.
Počilo sploh ni.
Pankreas se je trpko nasmehnil, vrgel je revolver v smeti in jačel iskati drugo sredstvo, ki bi mu pomagalo na oni svet. Za obešen je je bil v sobi samo en pripraven kotiček: kaveljček viseče luči. Privezal je torej nanj dokaj močno vrv, napravil zanko, ki jo zadrgnil za vrat, strnil z nogo pručico in — zgrmel na tla.
Vrv se je bila pretrgala.
Poskusil je Še enkrat z mnogo močnejšo vrvjo. Posledica drugega poskusa* z obešenjem je bila, da je železni kavelj pri padcu razbil kitajsko vazo
Struga Nevljice in obrežje je bilo skrajno potrebno poprave, prav tako naprava hod» nika, ki ga je izvršil naj cestni odbor, ka* teremu načeluje kamniški župan g. Kratnar. Letos so videli, da je treba ob zatrvomicah zbetoniratj obrežje in ao takoj pričeti t de» lom ter ga tudi dokončali do otvoritve. Vsa dela je vodil s pravo ljubeznijo nadvse agU* mi odbornik cestnega odbora g. G anus iz Mekinj. Tako mraanio danes roe lepo pot iz Kamnika do kopaJiščs In še tja naprej do Nevelj.
Če upoštevamo, da se v Kamniku silno malo gradi, posebno javnih zgradb — moramo pozdraviti otvoritev kopališča kot prov etapo. Gotovo bodo v d oglednem času sledile še druge prepotrebne naprave takof da se bo Kamnik mogel vsestransko raz* vtjati.
Tehnična dela na kopališču je nadzotro« val g. Ferdo Smuč, Čigar detajlna načrti eo se sijajno obnesli. Naj mu bo na tem mestu izrečeno vse priznanje, kajti pri zgradbi je kot nadzorujoči zaupnik občine mnogo pri* pomogel, da je stavba res dobro narejena.
Občina je pa z velikim razumevanjem vsestransko upoštevala želje kamniških, ka» kor tudi ljubljanskih športnikov, ter je e tem dana možnost, da se bodo v tem kopališču lahko vršila tekmovanja (v plavanju in deloma tudf v skokih (3—5 m). Vsekakor bo treba misliti v doglednem času tudi na to, da se bo dokupilo zemljišče od no* vega kopališča do starega kopališča uamilje» nih bratov Pod Mekinjami, kajti šeJe tedaj, ko bi prešlo staro kopališče v last mesta, bi se lahko uredili na tem zemljišču lični nasadi in izprehajališča.
Kamnik bo jutri pokazal, kaiko visoko ceni obisk številnih najavljenih gostov iz raznih krajev dravske banovine, velike pri* prave raznih odsekov pa nam jamčijo, da se bodo dragi gostje počutili v našem let pern Kamniku, kar najprijetneje.
Jutri, ob 9. uri zjutraj bodo sprejeli do-šle goste in športnike na kolodvoru v Kamniku ter jih z godbo na čelu spremili v mesto, kjer bo ob 10 zjutraj propagandni sta* fetni tek na 3000 m. Udeležbo so prijavili sledeči klubi: S. K. Ilirija, Lj. 2, S. K. Pri* morje, Lj. 1, S. K. Tržič 1, S. K. »Virtus«, Duplica 1, Domžalski športniki 1, S. K. Kamnik pa 3 štafete. Start, predaje in cilj bo na Gl. trgu. Po štafetnem teku je odhod na kopališče ob Nevljici, ker bo kamniSki župan g. Kratnar ob pol 11. uri dopoldne pozdravil goste in po kratkem nagovoru predal kopališče evojemu namenu. Po ofici* jelni otvoritvi bo na kopališkem prostoru promenadni koncert. Ob otvoritvi se bo izvajalo skoke iz 5 m stolpa, ter plavalno tekmovanje na razne proge. Popoldne ob 3 je pričetek velike veselice na kopališču. Člani S. K. Ilirije iz Ljubljane bodo igrali waiterspollo tekmo, izvajali skoke s stolpa, ter tekmovanja v plavanju. Ob 6 popoldne pa merijo svoje moči naši mladi nogome* taši, ki so povabili za nasprotnika S. K. Tr* žič. Zvečer bo prava beneška nof ob Nev« ljici. Tudi za ples bo v večernih urah vse pripravljeno. Pester spored veselice bo zadovoljil prav gotovo vsakega posetnika.
Avtobusne- zveze iz Kamnika proti Ljub-
in da je odpadlo nekaj ometa tako, da je nastala sredi stropa slika, nepravilna sicer, toda sila modema.
Kar se pa tiče Pankreasa, je treba omeniti, da je začutil v boku skelečo bolečino, ko se je pobiral; to pa pri njem 'itak ni igralo važne vloge, ker se je hotel na vsak način od križati življenja.
Stanoval je v petem nadstropju. Okno je bilo odprto. Široka odprtina odprtega okna ga je mamila kot sladka marmelada muho. V enem skoku je bil na oknu, z drugim skokom pa ven... in že je letel doli... Spotoma se je pa nenadoma ustrašil.
_ Zdaj sem torej mrtev! — mu je*
šinilo v glavo. — Je že po menil Pa še ni bilo po njem, kajti na kratki poti v smrt je zadel pas njegovih širokih hlač ob okrasni prizidek na balkonu četrtega nadetropja.
Takoj so prihiteli gasilci in ga sneli z balkona, kateremu nikakor ni bil v okras.
— Ta jo pa dobra, — je zamrmral Pankreas. — Človek niti s samomorom nima sreče... Treba bo ukreniti kaj drugega.
Začel je na vso moč teči in tekel je naravnost k Seini. V hipu, ko je sko-
Ijani so ob 7, 8, 10 »n po potrebi še kasneje.
Jutri vsi v Kamnik!
Športna akademija
Drevi ob 20.30 se bo v Kamirskem domu vršila »Športna akademija« kot uvod v jutrišnjo otvoritev novega kamniškega kopališča. Akademijo bo otvoril Kamniški salonski orkester pod vodstvom Cirila Vrem» ška. Za koncertnim programom bo imel kratek športni nagovor predsednik kamniškega športnega kluba g. dr. Dominik ŽvokelJ.
Po govoru pa bodo igralci obeh kamniških odrov igrali izvrstno komedijo v treh dejanjih »Kukuli«. Zanimanje za igro je veliko in je pričakovati, da bo dvorana polna.
Kukuli bo igrala naša marljiva in talentirana diletantka gdčna. Rozi Čižmekova.
No, lahko povemo, da bo »strašno črna«, ker pač prihaja z otoka Tamoba, ki leži tam nekje v Indiji. S seboj pripelje »Sestro po mleku« Matoho, polnokrvno za-morko, ki jo utelesi gdčna. Angela Finžgar-ieva. Kot tretji te eksotične družbe bo kapitan Bellot, kJ ga bo igral priznani konrk g. Šimen Roš. Tetko Regino smo poverili gdčni. Zori Logarjevi, markizo pa gdčni, Merici Exlerjovi.
Na las enaka kavah rja bosta gg. Bervar in Golob, učitelj. Nežnega üuya, ki se naposled zagleda v zamorko Matoho in jo tudi poroči (!!), pa bo, kakor je videti ob skušnjah, sijajno igral g. Ivan Golob.
Odčna. Pavličeva Štefka igra Nikolajo, brez dvoma jo bo rešila častno. Sledita Še LuCa, sobarica in Desvie, sluga, gdč. HaJ-kova in g. Kolman se bosta kosala med seboj. Ce sem še koga izpustil — naj mi oprosti!
Eh, seveda — silno važen bo tudi naš »vodilni duh« v kolibici — g. Zika, ki bo sufliral, vendar tako tiho. da se ga ne bo čulo-
Vse kaže, da se bo igra, ki se igra v korist Športnega kluba, ki je prav sedaj v polnem razmahu, v jeseni ponovila v Čitalnici.	R. Kos.
Zanimiva razstava
0 tej lepi razstavi smo sicer Že kratko pisali, vendar je pa tako pomembna za vsakega, ki so mu pri srcu naše narodne starine, da se še vračamo k njej. Razstava je prav zato tako važna in zato imajo njeni prireditelji tako velike zasluge, ker razstavljeni predmeti vzbujajo v množicah gledalcev spoštovanje do starin, spoznanje njih vrednosti in pa ljubezen do njih ohranitve in zbiranja. Sicer imamo dost-; stvari v našem muzeju, vendar za starine v muzeju ne delujejo tako živo na ljudstvo, saj zaradi množine ne vzbujajo tako velikega zanimanja tn človek tudi le redko zaide v muzej, kjer tudi nima pravega tolmača in tako zgovornega vodnika, kakor je g. Joško Stele v Kamniku. Ta vodja po razstavi namreč zna razstavljene etvari opisati tako pravilno in tako dobro razložiti njih postanek, pomen in zgodovino, da naj bi se Sli k njemu učit kustosi naših muzejev, da bi se naučili zopet oživeti te velike zavode. Stara resnica je namreč, da so muzeji le Še nekaki sarkofagi, kjer v miru počivajo etvari, ki bi morale z največjim povdarkom govoriti o svojem pomenu in poučevati o preteklosti našega naroda.
»Kamniški muzej« g. vet inšpektorja Nikolaja Sadnikarja je že tako znan po vsej deželi, še bolj pa pri inozemskih strokovnjakih, da nam ni več treba govoriti o njem, pa tudi zhirka g. občinskega tajnika v- p. Joška Steleta tako slovi, da sta ta dva gospoda na glasu najboljših strokovnjakov na polju naše Поге in umetnostne obrti. Lahko Je postati ljubitelj antikvaritet, težko je pa pridobiti si ime poznavalca, ni kdo pa pri nas tega imena ne zasluži tako zelo, kakor ta dva idealna zbiralca. Da, idealizem je tista lastnost, ki brez nje ne nastane nobena zbirka, in največje požrtvovalnosti in žrtev je treba, da zbiralčeva kolekcija dobi tudi svojo pravo notranjo vrednost. Ne muzej, temveč taki zbiralci so nam oh ranili najdragocenejše spomenike naše preteklosti ln amaterji, ki žrtvujejo ves svoj čas in tudi velike vsote za zbiranje, so nam te starine tudi oživeli, da danes zgovorno pripoved u-
čil z mostu Alma v reko, so ga mimoidoči opazili. Med njimi se je našlo dvajset plemenitih mož, ki so bili pripravljeni tvegati svoje glave, da mu rešijo življenje. In res se jim je posrečilo spraviti samomorilca na breg.
—	Vedno se najdejo človečki, koprneči so nagradi za rešitev, — je pomislil zaničljivo.
Na pol utopljenega, drhtečega z zobmi od mraza so odvlekli rešitelji v bližnjo lekarno, kjer so ga spravili k življenju. Potem se je pa Pankreas dokaj hladno poslovil od svojih dobrotnikov.
In pripomnil je prepričevalno:
—	Zdaj mi preostaja samo Se strup.
Zavil je v drugo lekarno in zahteval strup ... češ, da se hoče odkrižati starega mačka.
Toda lekarnar je bil nezaupljiv. Po treznem prevdarku je nalil Pan k re asu za 2 franka 95 centimov v stekleničico neke žolte, goste tekočine.
Samomorilni kandidat je spravil stekleničico v žep in hitel domov. Niti svoje premočene obleke ni odložil. V dušku je izpil vso tekočino. Čakal je trenutek, bled, razburjen.
—	To pot mislim, da je po meni! — je vzdihnil Pankreas.
jejo o življenju naših prednikov. Oba sta specijalista za naše domače starine ln po Bvojem znanju sta oba tudi znanstvenika, ki bi bila vredna nositi ime profesorja mnogo bolj, kakor mara i kak diplomirani strokovnjak, ki piše inventarje in živi od znanja takih amaterjev. Le z ljubeznijo dosežemo uspehe v znanosti, a prav oba kamniška zbiralca sta v resnici zaljubljena v svojo stroko.
Nikolaj Sadnikar
Razstavo v kamniški Narodni Čitalnici varuje bivši lastnik hiše dr. Avguštin Vidlc, ki ga je prav dobro naslikal dosedaj neznani slikar P. Skoff L 1830, paladij vse obsežne razstave je pa edinstveni šapelj, ki ga nam je v 18. stoletju opisal oče Marko Pohlin ter pred njim tudi tujec Herrmann v svoji »Reise durch . .. Krain«. Ta krasni diadem naših deklet je simbol deviškega venca. Diadem tvorita dva drobna obročka, eden pozlačen, drugi pa povit s svilo v barvi goreče ljubezni. Obročka sta ornamental-no zvezana z malimi svilenimi in ornamen-tiranimi pentljicami raznih barv, a od dia-dema vise še daljši trakovi, ki so slikovito vihrali okrog dekliških glav. Naš šapelj je nosila 1. 1790. neka deklica v Vodicah in gorje, če bi se bila pregrešila proti de-vištvu, takoj bi ga ji bile druge deklice pred cerkvijo strgale z glave-
Med obleko najrazličnejše vrste visi edinstvena »žlahtna jopac, ki je omenjena večkrat v testamentih in drugih listinah z oznako »eine Joppe aus edlem Tuch«. Zunaj je jopa Črna, podložena je pa s preprostim domaČim hodnikom. Zadaj se je jopa spodaj zapenjala, da se je videla široka škrlatna podlaga kakor reverji naših višjih oficirjev.
Kakor v nobenem muzeju, se lahko tu naučimo najrazličnejših imen raznih delov obleke In pa tudi blaga, torej imen, ki so nam znana iz narodnih in Vodnikovih pesmi ter tudi Iz druge književnosti. Omenl-
Joško Stele
mo naj samo velike rute za ogrniti z orientalskimi ornamenti, ki so jih zaradi teh imenovali >po4iarke<, nadalje krilo iz me-zlana in krilo iz kamelota, belo-rdeče ri-
žasto krilo »pisanko«, ki so ji višje gori na Gorenjskem rekli zaradi vzorca »rajdovka«, tudi pravi interfat, to je kompletno belo spodnjo obleko iz enega kosa imamo na razstavi ter polno raznih ošpetljev in predpasnikov, med ošpetlji celo takega, ki 3e ni bil opran, in med predpasniki široke bele poročne predpasnike, ki so vezeni na »tul anglais« ali na »vapeurju« kakor peče, večkrat pa tudi popolnoma v bi derma jerskem slogu. Marsikako opazko vzbudi gosposki klobuk žmahtne purgarce, ki ni znala brati, občudovanje pa vzbujajo prekrasni špenzerji
In res sc mu je zdelo, da pohištvo z zastori vred pleše pred njegovimi očmi čuden ples; naenkrat ga je pa sumljivo ščipanje v trebuhu prisililo, da je planil pokonci.
Lekarnar mu je bil namreč podtaknil konjsko odvajalno sredstvo.
—	Vse kaže, da smrt z menoj noče imeti opravka! — je tarnal t4>ogi Pankreas.
Kar je nekdo pozvonil; nekam nerad je šel odpret.
Bil je pismonoša, ki mu je pomolil priporočeno pismo.
Pankreas je raztrgal kuverto in či-
tal:
»Notarska pisarna g. Cornavina ... Gospod Rudolf je umrl v Bombayu... edini živeči sorvdnik ... Podedovali ste dva milijona.
»Dva milijona!«
Pankreas se je sesedel liki vreča, polna denarja.
—	öujte, gospod, potrdili Še niste, da ste piemo prejeli, — je dejal pismonoša.
Toda Pankreas ni odgovoril. On sploh ne bo nikoli več odgovorjal, pa tudi podpisoval se ne bo več? nenadno veselje ga je ubilo.
ln bogato noče la q^rsmlnjaato svile z zlatimi modorčki, ki jih le eedaj nosijo kamniške gospe. Prav lepa je tudi kolekcija raznift medenih in roženih glavnikov, ki so jih umetno iižagalt ln okrasili s kovinskimi okraski škofjeloški glavnlkarji, mnogovrstna Jo pa tudi zbirka raznih vezenih rjuh, oblačil in prtov, kjer ne občudujemo samo krasnih ornamentov, temveč tudi težko Hol-beinovo tehniko, ki se je pa naše vezilje gotovo niso naučile od Nemcev, temveč so jo bolj gotovo posneli Nemci od slovanskih narodov, ker je med nami razširjena na severu in jugu, pri Nemoih je bil pa Hoiboinov šiv le meščanska tehnika.
Med pasovi je polno »ropotačev«, to je kovinskih pasov z štirioglatirni ščitki med verižicami, in pa »jerovčarjev«, to je takih sklepancev in erebrnjakov, ki jib je vlil slavni pasar Jerovec v St. Vidu nad Ljubljano. Med avbaml občudujemo vse tipe od najstarejših, ki so vezene še skoraj popolnoma gladko, pa do bohotno pompoznib *go-seničark« zadnjega časa. Qotovo je namreč, da so gladko vezene avbe s plemenito or-namentikOf ki med njo najdemo tudi Se precej realističnih rastlinskih in živalskih ornamentov, n. pr. med smrekami bežeče srne, da so te avbe starejše od preobloženih form, ki so se obranile do zadnjega časa in pričajo o propadu dobrega okusa, ko je odločalo le še bogastvo naročnice ne pa več spretnost dekleta, ki si je vezla svojo a v bo sama. Med avbaml z brokatnimi formami pa vidimo tudi še nekaj Žalnih, ki so popolnoma črne, a imajo zato umetnejše Ornamente. Med usnjatiml pasovi, ki so orna-mentalno okrašeni z clnastimi okraski, vzbuja največjo pozornost široki »denarni pase z imenom »Jera«, na vzhod pa spominjajo pisani, a vendar elegantni, z raznobarvno svilo v usnje vezeni pasovi iz Nove Stifte. Največja redkost na razstavi Je pa figurina, ki so nanjo natikali avbe, kakor sedaj to delajo trgovci s klobuki in frizerji v izložbah.
Da so tudi peče razstavljene v najlepših ekeemplarjih vseh tipov in lz najrazličnejših krajev, ni treba omenjati, prav tako, kakor je strop poln svilanlh rut od najstarejše dobe pa do najnovejše. V mali omarici so iz-ložene razne vezenine lz peri, pravi iglice in serija gumbov za ošpetlje, pa tudi prav lepo vezeni vizitijeji in druga podobna drobnarija velike vrednosti. Prav tako eo pa redki tudi ženski fikornji, M imajo spodnji del črn in so bogato okrašeni z rdečimi in zelenimi šivi, zgornji del je pa iz usnja naravne barve. Ne manjka seveda tudi zanimivih zavijaČ, saj Je razstavljeno sploh vse, kar je rabila naša žena, pa tndi moška noša je zastopana z najredkejšimi deli. Klobuki in slamniki vseh vrst in oblik, ki med njimi vidimo pravi kastorec in polno pisano vezenih irhastih hlač ter tudi hlače lz pravega <podvana> vzbujajo zanimanje. Med moško obleko presenečajo najbolj imenitni suknjiči, ki so pošiti s inorami in s cofi, pa tudi razni slamniki jn najrazličnejši telovniki, škrlatni, žametni ln tadl taki iz svetlega, piketa aH celo a svile. Torej: kakor pratd narodna pesmica:
»Ne maram gorjanca, k' ima lajbelč rdeč, Imam rajši poljanea, k' ima židanih ve&c.
Gorjanci so seveda hribovci, ki imenujejo prebivalce ravnine, zlasti pa Sorškega polja »poljancec.
Med drugimi starinami zlaslj opozarjamo na gotski mašni plašč ter na kazule in male velume lz pražnjega platna, kj so iz večine vezeni v arabski tehniki s tulipani, nageljni drugimi cvetlicami okrog Matere božje ali drugih svetnikov. Ta krasna cerkvena oblačila z najlepšimi ornamenti v najdi vnej Šib barvah so a peci Ja Ido naša in so višek naše narodne omamen tike.
Velik oddelek razstave je posvečen raznim izdelkom lz kovine. Tu vidimo slavni akvamanile, to je einasto posodo v podobi morske deklice, ki so vanjo gravirana imena prvih kamniških županov. G. inšpektorju Sadnikarju ae je posrečilo to raritete izbrskati na neki avkriji v Kölnu in Kamni-čani so ji dali pravljično ime Veronika. Ogromni meč kamniškega rablja vzbuja romantične spomine, kakor tudi drugo orožje in pa razno mučilno orodje, ki so z njim tuji graščaki vzgajali naš narod. Nič niso pomagati dolgi meči, saj je narod raztrgal najmočnejše verige in se osvobodil ter ustvaril svojo mogočno Jugoslavijo.
Pozabili bi bili skoro na prebogato garderobo viteške opreme, ki je last Narodne čitalnice, vsak se bo pa čudil odkritju, da je velik del eksponatov ter sploh vse rute na stropu last čitalniške garderobe, ki jo varuje g. Stele.
G. Joško Steletu in g, inšpektorju Sadnikarju najtoplejšo zahvalo in zaslužene Častitke*	Ante Gaber.
Oblečemo Vas
elegantno od nog do glave
za mal denar
zelo ugodno. — Tudi na obroke!
A. PRESKER
LJubljana, Sv« Petra c. 14
Res le.
—	Zakaj streljajo pri porokah z možmarji? Kaj neki to pomeni?
—	Začetek vojne.
Pri brivcu.
—	Gospod brivec, kako bi najlažje ohranil lase?
—	Kar v medaljonček jih spravite, pa se vam ne bo treba bati za nje.
V kavarni.
—	PBkok), kdo je tu odgovoren?
—	N3 vem, gospod. Vem samo, da sem vedno jaz tisti, ki dobiva zaušnice.