KOPER, 30. oktobra 1981 ; ' ' - '-J^ H^4 URADNE OBJAVE OBClN ILIRSKA BISTRICA, IZOLA, KOPER PIRAN, POSTOJNA IN SEŽANA Št. 30 VSEBINA Občina Piran — POPRAVEK odredbe o določitvi dežurnih trgovin z živih, ki bodo poslovale ob nedeljah in praznikih v letu 1981 Občina Postojna — POPRAVEK odredbe o razporeditvi delovnega časa v upravnih organih občine Postojna Občina Sežana — POPRAVEK sklepa o začasnih ukrepih družbenega varstva v delovni organizaciji Tovarna avtomobilov Cimos, s. sol. o., Koper, TOZD Proizvodnja avtomobilskih delov, n. sol. o., Senožeče Samoupravna stanovanjska skupnost občine Izoia — SKLEP o ugotovitvi veljavnosti samoupravnega sporazuma o temeljih plana Samoupravne stanovanjske skupnosti občino Izola za obdobje 1981—1985 z dopolnitvami — SAMOUPRAVNI SPORAZUM o temeljih plana samoupravne stanovanjske skupnosti občine Izola za obdobje 198!—1985 (prečiščeno besedilo) — SKLEP o ugotovitvi veljavnosti samoupravnega sporazuma o družbeno usmerjeni stanovanjski izgradnji in oblikovanju cen v stanovanjski graditvi soseske Livade Izola, — SAMOUPRAVNI SPORAZUM o družbeno usmerjeni stanovanjski izgradnji in o oblikovanju cen v stanovanjski graditvi soseske Livade Izola — SPREMEMBE IN DOPOLNITVE pravilnika o pogojih in merilih za uporabo sredstev za reševanje stanovanjskih vprašanj udeležencev NOV občine Izola in pravilnika o pogojih in merilih za določanje vrstnega reda in za dodeljevanje najemnih stanovanj v družbeni lastnini — SPREMEMBE IN DOPOLNITVE pravilnika o pogojih in merilih za določanje vrstnega reda in za dodeljevanje najemnih stanovanj v družbeni lastnini Samoupravna komunaina interesna skupnost občine Piran — Enota za upravijanje s stavbnim zemijiščem **" POPRAVEK k statutu samoupravne enote za upravljanje s stavbnim zemljiščem občine Piran Samoupravna komunalna interesna skupnost občine Piran — POPRAVEK k spremembam samoupravnega sporazuma o ustanovitvi občinske komunalne skupnosti v Piranu Skupnost otroškega varstva občine Koper — SKLEP o povečanju denarnih pomoči v občini Koper od 1. maja 1981 dalje Občinska izobraževaina skupnost Izoia — SKLEP o ugotovitvi veljavnósti samoupravnega sporazuma o ustanovitvi Občinske izobraževalne skupnosti Izola — SAMOUPRAVNI SPORAZUM o spremembah in dopolnitvah samoupravnega sporazuma o ustanovitvi Občinske izobraževalne skupnosti Izola — SAMOUPRAVNI SPORAZUM o ustanovitvi Občinske izobraževalne skupnosti Izola (prečiščeno besedilo) Skupnost otroškega varstva občine Izoia — SKLEP o ugotovitvi veljavnosti samoupravnega sporazuma o ustanovitvi Skupnosti otroškega varstva občine Izola — SAMOUPRAVNI SPORAZUM o ustanovitvi Skupnosti otroškega varstva občine Izola Raziskovaina skupnost občine Izoia — SKLEP o ugotovitvi veljavnosti Samoupravnega sporazuma o ustanovitvi Raziskovalne skupnosti občine Izola — SAMOUPRAVNI SPORÀZUM o ustanovitvi Raziskovalne skupnosti občine Izola Teiesnokuituma skupnost občine Izoia — SKLEP o ugotovitvi veljavnosti Samoupravnega sporazuma o ustanovitvi Tclesnokultume skupnosti občine Izola — SAMOUPRAVNI SPORAZUM o ustanovitvi Telesnokul-turnc skupnosti občine Izola Samoupravna komunaina interesna skupnost občine Piran — STATUT samoupravne komunalne interesne skupnosti občine Piran URADNE OBJAVE OBČ3NA PSRAM POPRAVEK ODREDBE O DOLOČITVI DEŽURNIH TRGOVIN Z ŽIVILI, KI BODO POSLOVALE OB NEDELJAH IN PRAZNIKIH V LETU 1981 1. V 1. točki odredbe o dežuistvu trgovin z živili, ki bodo poslovale ob nedeljah in praznikih v letu 1981 (Utadne objave, št. 14/81) se napačno objavljen datum *1. 11. 1981*, nadomesti z datumom *1. 12. 1981*. Na podlagi 95. Člena zakona o sistemu državne uprave in o Izvršnem svetu Skupščine SRS ter o republiških upravnih organih (Ur. list SRS, št. 24/79), 207. člena statuta občine Postojna in v skladu z določbami odloka o razporeditvi delovnega časa v upravnih organih (Ur. list SRS, št. 7/80), je IS SO Postojna na svoji seji 6. 10.-1981 sprejel OBČ!NA POSTOJNA POPRAVEK ODREDBE O RAZPOREDITVI DELOVNEGA ČASA V UPRAVNIH ORGANIH OBČINE POSTOJNA. 1. V drugi vrstici 2. točke odredbe o razporeditvi delovnega časa v upravnih organih občine Postojna (Ur. objave, št. 33/80) se številka 12 nadomesti s številko 10, številka 13 pa s številko 11. t 2. V peti vrstici 3. točke odredbe se številka 12 nadomesti s številko 10, številka 13 pa s številko 11. 30. oktobra 1981 —§t. 30 SAMOUPRAVNA STANOVANJSKA SKUPNOST OBČJNE !ZOLA . * Na podlagi določil statuta in samoupravnega sporazuma o temeljih plana Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Izola za obdobje 19g t—1985, je skupščina SSS občine Izola na seji obeh zborov dne 25 septembra 1981 sprejela SKLEP O UGOTOVITVAH, DA JE SAMOUPRAVNI SPORAZUM 0 TEMELJIH PLANA SAMOUPRAVNE STANOVANJSKE SKUPNOSTI OBČINE IZOLA ZA OBDOBJE 1981—1985 Z DO-POLNITVAMI SPREJET I. Skupščina Samoupravne stanovanjske škupnosti ugotavlja, da je samoupravni sporazum o temeljih plana SSS občine Izola za obdobje 1981—1985, ki so bile posredovane v letu 1981, sklenjen, ker ga je sprejelo več kot 2/3 udeležencev v občini. II. Pregled stopenj in namen združevanja sredstev: a) iz dohodka — 1,1 % na BOD za namen solidarnosti v občini, — 0,295 % na BOD za namene solidarnosti na ravni republike (od tega 0,292 % za gradnjo domov za učence in Študente in 0,003 % za bivalne pogoje udeležencev MDA); , b) iz čistega dohodka — 0,7 % na BOD za namene vzajemnosti v občini, — 0,025 % na BOD za sofinanciranje stanovanjskih potreb za kadre na manj razvitih območjih SR Slovenije, — 0,9 % na BOD za sanacijo starega mestnega jedra, — 1,2 % za sofinanciranje izgradnje sekundarnega omrežja komunalnih objektov in naprav individualne rabe v okviru usmerjene stanovanjske gradnje, — 2,780% na BOD v sklad skupne porabe. Zbiralna stopnja je 7 % na izplačane BOD. Sredstva se obračunajo in izločajb mesečno ob dvigu osebnih dohodkov. Organizacije združenega dela in delovne skupnosti, ki so pristopile k sporazumu in aneksu, pa do objave tega sklepa nipo izdvajale navedenih sredstev, opravijo proračun v roku enega meseca po objavi tega sklepa. Ta sklep se objavi v Uradnih objavah in začne veljati takoj, uporablja pa se od 1. 1. 1981 dalje. Izola, 25. september 1981 3. Ta popravek odredbe začne veljati osmi dan po objavi v Uradnih ob-javah. Št.: 14-17/80 Postojna, 6. oktober 1981 Predsednik " MIRKO KALUŽA, 1. r. Predsednik skupščine SS30 Izola AGOSTINI ENIO, 1, r. Na podlagi 2. in 113. člena Zakona o sistemu družbenega planiranja in o družbenem planu SR Slovenije (Ur. Ust SRS št. 1/80) delavci v samoupravnih organizacijah in skupnostih ter delovni ljudje in občan! v krajevnih skupnostih z območja občine Izola kot uporabniki ter delava v samoupravnih organizacijah in skupnostih, ki izvajajo s tem samoupravnim sporazumom opredeljene naloge kot izvajalci, organiziram v samoupravno stanovanjsko skupnost občine Izola OBČ!NA SEŽANA POPRAVEK SKLEPA O ZAČASNIH UKREPIH DRUŽBENEGA VARST\ V DELOVNI ORGANIZACIJI TOVARNA AVTOMOBILC CIMOS, N SOL O.. KOPER, TOZD PROIZVObNJA AVTOM-BILSKIH DELOV, N.SOL.O., SENOŽEČE. V prvem odstavku L točke sklepa se za besedami- doda besedi!.: .Koper, TOZD Proizvodnja avtomobil-skd* delov n.sol.o.,* SKLEPAMO SAMOUPRAVNI SPORAZUM O TEMELJIH PLANA SAMOUPRAVNE STANOVANJSKE SKUPNOSTI OBČINE IZOLA ZA OBDOBJE 1981—1985 (PREČIŠČENO BESEDILO) I. SPLOŠNE DOLOČBE l.Člen Udeleženci samoupravnega sporazuma o temeljih plana sam pravne stanovanjske skupnosti občine Izola opredeljujemo ^ moupravnim sporazumom za uresničevanje ciljev, usmeritev . razvoja stanovanjskega gospodarstva v srednjeročnem o 1981—1985 zlasti: URADNE OBJAVE 407 in oktobra 1981 — Št. 30—— — obseg stanovanjske graditve v srednjeročnem obdobju in po posameznih letih ter strukturo, vrsto in kvaliteto stanovanj; — prostorske rešitve za gradnjo planiranega števila stanovanj glede ca lokacijo in dinamiko gradnje; — predviden obseg stanovanjske graditve, prenove in vzdrževanja stanovanjskega sklada; — združevanje in zagotavljanje sredstev za realizacijo srednjeročnega plana; — združevanje sredstev, obseg, vrsta in način solidarnostnega in vzajemnega razreševanja stanovanjskih vprašanj; — osnovne kriterije za vzdrževanje in upravljanje z obstoječim stanovanjskim skladom — naloge, ki jih uresničujemo v Zvezi stanovanjskih skupnosti Slovenije; — medsebojne pravice in obveznosti v primeru odstopanja od planskih aktov. 2. člen Pri načrtovanju temeljnih ciljev in nalog na področju stanovanjskega gospodarstva v obdobju 1981—1985 bomo udeleženci samoupravnega sporazuma upoštevali izhodišča za oblikovanje samoupravnega sporazuma, opredeljena v stališčih, sklepih in priporočilih Skupščine SR Slovenije za nadaljnji razvoj samoupravnih družbenoekonomskih odnosov v stanovanjskem gospodarstvu v SR Sloveniji (Ur. list SRS št. 35/79). 3. člen Pri določanju osnov srednjeročnega plana upoštevamo udeleženci: — cilje in potrebe na stanovanjskem področju v občini in v širšem migracijskem območju občine; — razvojne možnosti širše družbene skupnosti ter analize možnosti razvoja občine za obdobje 1981—1985; — temeljne usmeritve razmeščanja poselitve glede na razvoj mesta in naselij v občini; — varstvo, razvoj in izboljšanje bivalnega okolja glede na ohranitev naravnih in z delom pridobljenih vrednot; — cilje in naloge na področju družbenega standarda; — cilje in naloge na področju ljudske obrambe in družbene samozaščite. H. USMERJENA STANOVANJSKA GRADNJA 4. člen Usmerjena stanovanjska gradnja bo v Livadah, Jagodju, starem mestnem jedru in ob ulici Oktobrske revolucije, skupaj 400 stanovanjskih enot. Usmerjena zadružna gradnja bo v Jagodju in Šaredu, kjer se v ta namen predvideva 80 parcel. V tem srednjeročnem obdobju se predvideva izgotovitev 40 individualni hiš z 80 stanovanjskimi enotami. ndividualna ^ ^ območju zgrajenih 60 individualnih hiš s 120 stanovanjskimi enotami. Za usmerjeno stanovanjsko izgradnjo na Livadah je predvidenih a površin zemljišča, ki je komunalno neopredeljeno, amoupravna stanovanjska skupnost občine Izola bo sodelovala s amoupravno komunalno interesno skupnostjo — Enoto za upravlja-nje s stavbnim zemljiščem in komunalnimi organizacijami posebnega ruz nega pomena, da bo v čimvečji možni meri uresničen terminski an pndobivanja in komunalnega opremljanja zemljišč za stanovanjsko gradnjo. Vrsta graditve Število stanovanj Površina v m* 1. Družbena gradnja v Livadah, Jagodju, Ul. Okt. rev. in v okviru sanacije starega mestnega jedra 400 24.000 2. Individualna gradnja v Jagodju, Šaredu in drugih krajevnih skupnostih 200 16.000 Skupaj 600 40.000 6. člen Število zgrajenih stanovanj v družbeni gradnji bo 400, v zadružni in individualni gradnji pa 200, to je v razmerju 67:33. V okviru družbene gradnje bo zgrajenih 235 družbeno najemnih stanovanj, 130 etažnih stanovanj ter 35 solidarnostnih stanovanj, to je v razmerju 59:32:9. 7. člen Terminski plan gradnje: 1. Družbena gradnja v Livadah, Jagodju, Ul. Okt. revolucije in v okviru sanacije starega mestnega 1981 1982 1983 1984 198:5 Skupaj jedra 2. Individualna gradnja v Jagodju, Šaredu in drugih krajevnih skup- 80 80 80 80 80 400 nostih 30 30 40 50 50 200 Skupaj 110 110 120 130 130 600 8. člen Udeleženci samoupravnega sporazuma — izvajalci — bomo zagotavljali zmogljivosti za uresničevanje predvidenega obsega stanovanjske graditve, prenove stanovanj in vzdrževanja stanovanjskega sklada, in se zavzemali, da bo graditev potekala v smeri intenzivnejšega razvoja produktivnosti dela v gradbeni dejavnosti in sprejemanju ukrepov v smeri racionalizacije in nadaljnjega razvoja tehnologije gradnje. 9. člen Udeleženci sporazuma — izvajalci se zavezujemo, da bomo stanovanja gradili v taki kvaliteti, da bodo bistveno izboljšane možnosti vzdrževanja in da bodo upoštevani ukrepi kompleksnega varčevanja z energijo. 10. člen Udeleženci samoupravnega sporazuma — izvajalci bomo pri uresničevanju programa stanovanjske graditve v največji možni meri upoštevali sprejete ukrepe za varstvo človekovega okolja in naloge in ukrepe s področja splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite. 11. člen Udeleženci samoupravnega sporazuma bomo med seboj in tudi v drugih oblikah samoupravnega interesnega združevanja določili in uresničevali tako zemljiško politiko, ki bo omogočala načrtno stanovanjsko gradnjo za vse strukture, dinamiko in kvaliteto. Predvidena stanovanjska izgradnja bo usmerjena predvsem na površine, ki so neprimerne ali manj primerne za kmetijsko proizvodnjo. III. FINANCIRANJE STANOVANJSKE GRADITVE 5. člen sporazuma bomo na podlagi usklajenih elementov ure-program stanovanjske graditve v obdobju *yoi—i98$ in sicer: 12. člen Udeleženci se zavezujemo, da bomo za predvideni program stanovanjske izgradnje, prenove in sanacije stanovanj zagotovili potrebna sredstva z združevanjem sredstev iz dohodka, čistega dohodka, deleža stanarine ter z lastno udeležbo občanov. 408 URADNE OBJAVE Samoupravna komunalna interesna skupnost bo skupaj s komunalnimi organizacijami posebnega družbenega pomena (DES, SKP, t-nania, Rižanski vodovod, PTT) in njihovimi samoupravnimi interesnimi skupnostmi zagotovila izgradnjo komunalnih naprav in objektov skupne rabe primarnega pomena ter individualne rabe primernega in in sekundarnega pomena. 13. člen Pri oblikovanju cen stanovanjske graditve bomo udeleženci samoupravnega sporazuma upoštevali veljavni družbeni dogovor o oblikovanju cen stanovanjske graditve v SR Sloveniji ter tvorno sodelovali pri snovanju samoupravnih sporazumov o izgradnji stanovanjskih naselij oziroma stanovanjskih objektov v občini. 14. člen Potrebna finančna sredstva (po elementih cene iz družbenega dogovora o oblikovanju cen stanovanjske graditve v SRS) za realizacijo plana stanovanjske izgradnje za obdobje 1981—198$: Vrsta stanovanj Št. Potrebna sredstva v 103 djn: !. družbena—najemna 235 201.950 2. etažna 130 109.200 3. solidarnostna 35 24.850 4. individualna gradnja v okviru zadruge 80 89.600 5. individualna gradnja 120 134.400 Skupaj 600 560.000 Osnova je povprečna prodajna cena za leto 1980 in sicer 14.000 dinarjev. 15. člen Viri potrebnih sredstev v 10^ din: ]. Dohodek in čisti dohodek 178.000 2. Del sredstev amortizacije stan. hiš 8.400 3. Del sredstev od prodanega stan. fonda 2 ! .000 4. Lastna udeležba pri pridobivanju družbenega stano- vanja in nakupu ter gradnji v zasebni lasti 149.800 5. kreditna sredstva 183.000 6 Sredstva iz pokojnin 19.800 Sk "Paj din 560.000 16. člen Udeleženci sporazuma se zavezujemo, da bodo občani prispevali lastno udeležbo ob pridobitvi družbenega najemnega stanovanja in to v povprečju 8 %, najemniki solidarnostnih stanovanj pa 1,5 % vrednosti dodeljenega stanovanja. Lastna udeležba za pridobitev družbenega stanovanja je vračljiva, višina lastne udeležbe pa je odvisna predvsem od ekonomskega in socialnega položaja občana in njegove družine. 17. člen Udeleženci samoupravnega yorazuma se zavezujemo združevati del sredstev sklada skupne porabe začasno za namene vzajemnosti pri razreševanju stanovanjskih vprašanj. Za namene vzajemnosti bomo združevali 0,7 % na OD. 18. člen Udeleženci samoupravnega sporazuma bomo pri Samoupravni stanovanjski skupnosti občine Izola združevali nepovratno sredstva iz dohodka v višini 1,1 % na osebne dohodke za namene solidarnosti v občini ter iz čistega dohodka 0,9 % na osebne dohodke za sanacijo starega mestnega jedra v Izoli. ^ 30. oktobra 1981 —. §t, gQ Udeleženci sporazuma bomo za realizacijo plana stanovanjske gradnje združevali pri Samoupravni komunalni interesni skupnosti-. Enoti za upravljanje s stavbnim zemljiščem nepovratno sredstva iz (i! stega dohodka v višini 1,2 % na osebne dohodke za izgradnjo sekun! damega omrežja komunalnih objektov in naprav individualne rabe v okviru družbene usmerjene gradnje. O namenu in uporabi teh sredstev skleneta Samoupravna stanovanjska skupnost in SKIS — Enota za upravljanje s stavbnim zemljam poseben samoupravni sporazum. Sredstva se izločujejo mesečno ob izplačilu osebnih dohodkov oziroma tromesečno v skladu s predpisi. IV. VZAJEMNOSTI PRI REŠEVANJU STANOVANJSKIH VPRAŠANJ 19. člen Delavci v temeljnih organizacijah združenega dela in delovnih skupnostih po načelu vzajemnosti bomo zagotavljali predvsem reševanje stanovanjskih vprašanj svojih delavcev, de! sredstev sklada skupne porabe pa bomo združevali v Samoupravni stanovanjski skupnosti in Splošni banki Koper — Poslovni enoti v Izoli za pospešitev izgradnje družbenih stanovanj, prenovo in sanacijo v usmerjeni stanovanjski izgradnji ter reševanje stanovanjskih vprašanj z individualno izgradnjo. Iz združenih sredstev pri Splošni banki Koper — Poslovni enoti v Izo!i bomo kreditirali: — izgradnjo družbenih najemnih stanovanj, — izgradnjo komunalnih naprav, — nakup etažnih stanovanj, — graditev individualnih stanovanjskih hiš v okviru zadiuge ali izven. Iz sredstev vzajemnosti, ki so vračljive in se začasno združujejo pri Splošni banki Koper — Poslovni enoti v Izoli, bomo zagotavljali reševanje stanovanjskih vprašanj tistih delavcev, ki združujejo delo v temeljnih organizacijah združenega dela in delovnih skupnostih, ki ne ustvarjajo dovolj sredstev sklada skupne porabe, namenjenih za reševanje stanovanjskih vprašanj svojih delavcev. Sredstva vzajemnosti se bodo obračunavala in izdvajala mesečno ob obračunu osebnih dohodkov. 20. člen Udeleženci samoupravnega sporazuma, bomo ta sredstva razporejali na podlagi vsakoletnega plana z razpisom. Pojasnila iz teh sredstev bomo delili pod naslednjimi pogoji: — da prosilec združuje sredstva za vzajemnost pri Samoupravni stanovanjski skupnosti občine Izola; — da prosilec predloži letni finančni plan, iz katerega je razvidna delitev čistega dohodka in sklada skupne porabe, — da prosilec predloži program reševanja stanovanjskih vprašanj svojih delavcev, — da s sklepom samoupravnih organov prosilec zagotovi lastno udeležbo pri vračilu anuitet, — da prosilec svojim delavcem dodeli pripadajoča standardna stanovanja. 21. člen Udeleženec mora pri pridobitvi posojila zagotoviti lastno udeležbo v višini 10 do 30%; — delovne organizacije, ki imajo v planu predvideno izgubo, žago tovijo 10% lastne udeležbe, to je v višini lastne udeležbe bodočih najemnikov stanovanj; odplačilna doba je največ 19 let, obrestna mera 4 %, odplačilna do a je odložena za čas sanacije; — delovne organizacije, ki sicer ustvarjajo čisti dohodek, vendar ne v zadostni višini za pridobitev v planu predvidenih stanovanj, žago o vijo 30% lastne udeležbe; odplačilna doba je največ 19 let, obrestna mera 4 %. Obrestna mera se po 10 letih poviša za neodplačani de! kre tta 6 %. . Pogoji za pridobitev kredita za delavce, ki kupujejo etažna ^"0 nja ali gradijo individualne hiše, bodo opredeljeni v posebnem pfR niku. 30. oktobra 1981 — št. 30 URADNE OBJAVE 409 V. SOLIDARNOST V STANOVANJSKEM GOSPODARSTVU 22. člen Udeleženci samoupravnega sporazuma bomo nepovratno združevali pri Samoupravni stanovanjski skupnosti občine sredstva za namene solidarnosti v občini in sicer za: — reševanje stanovanjskih vprašanj z nizkimi osebnimi dohodki, — reševanje stanovanjskih vprašanj starejših občanov in upokojeni reševanje stanovanjskih vprašanj borcev, invalidov in kmetov — borcev, — za delno nadomestitev stanarine. 23. člen Družine z nizkimi dohodki so tiste, v katerih dohodek na družinskega člana ne presega 40 % povprečnega osebnega dohodka na zaposlenega v SR v preteklem letu. Starejši občani so ženske nad 55 let in moški nad 60 let starosti. Med invalide se šteje vojaške vojne invalide, žrtve fašističnega nasilja z invalidnostjo nad 75 %, delovne invalide I. kategorije invalidnosti ter delovne invalide s telesno okvaro nad 70 %. Občani vlagajo zahtevke za rešitev stanovanjskega problema na Samoupravni stanovanjski skupnosti preko: — delovnih organizacij za delavce, ki so zaposleni, — preko strokovnega odbora za delavce, ki so zaposleni pri občanih, — preko društva upokojencev za upokojence, — preko občinskega odbora ZZB NOV za borce, vojaške invalide, — preko krajevne skupnosti za ostale prosilce. Zahteve za delno nadomestilo stanarine dostavijo občani preko delovnih organizacij ali neposredno na Samoupravni stanovanjski skupnosti. 24. člen Stanovanja se bodo dodelila z razpisom. Stanovanjska vprašanja v okviru družbene pomoči se bodo reševala po posebnem pravilniku, ki vsebuje merila in kriterije. Upravičenci, ki jim bo dodeljeno standardno stanovanje na podlagi tega sporazuma in posebnega pravilnika, bodo pred vselitvijo plačali lastno udeležbo. Dodeljujejo se sama standardna stanovanja, morebitne razlike v površini se morajo kriti z lastno udeležbo, ki je vračljiva po lb letih. 25. člen Sredstva za solidarnost v višini 1,1 % na izplačane osebne dohodke se obračunajo mesečno ob izplačilu osebnih dohodkov. Udeleženci se sporazumemo, da bomo za reševanje stanovanjskih problemov upokojencev vključili tudi sredstva, ki se oblikujejo v te namene pri Skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja SRS. Zaradi nizkega stanovanjskega standarda upokojencev se bodo sredstva preusmerjala predvsem za rekonstrukcijo stanovanj. Omejitve pri planiranju in pravice ter obveznosti pri uporabi teh sredstev se določijo s samoupravnim sporazumom med Samoupravno stanovanjsko skupnostjo in Skupnostjo pokojninsko in invalidskega zavarovanja v SRS. Udeleženci samoupravnega sporazuma bomo združevali sredstva iz ohodka v višini 0,32 % na osebne dohodke in sicer nepovratno za na- , mene solidarnosti na ravni republike, opredeljenimi s samoupravnimi sporazumi, sklenjenimi v okviru Zveze stanovanjskih skupnosti Slove- Ta sredstva se bodo namenila za rešitev stanovanjskih problemov a lov na manj razvitih in manj razvitih obmejnih območjih, gradnjo omov za učence in Študente ter zagotovitev bivalnih pogojev udeležencem mladinskih delovnih akcij. ^ * VI. GOSPODARJENJE S SKLADOM STANOVANJSKIH HIŠ V DRUŽBENI LASTNINI 27. člen Stanovalci, organizirani v skupnosti stanovalcev, zboru stanovalcev in hišnih svetih, bomo do leta 1985 prešli na ekonomske stanarine in sicer s povprečnim letnim zvišanjem stanarin za 26 %. Ekonomska stanarina je družbena priznana cena za uporabo družbenega stanovanja ter predstavlja materialno podlago za gospodarjenje s stanovanjskimi hišami in krepitev samoupravnih družbeno ekonomskih odnosov v stanovanjskem gospodarstvu. 28. člen Za oblikovanje in prehod na ekonomske stanarine sprejemamo naslednja izhodišča: — ekonomsko stanarino določamo na podlagi potrebnih sredstev za amortizacijo, vzdrževanje, upravljanje in funkcionalne izdatke ter na podlagi revalorizirani prednosti stanovanjskih hiš in stanovanj na dan 31. 12. 1979, — ekonomsko stanarino bomo uveljavili najkasneje do leta 1985, — pri izračunu ekonomske stanarine smo upoštevali ! 4 % inflacijo, ki jo bomo vsako leto korigirali na podlagi dejanskega indeksa inflacije, — nosilci planiranja bodo skrbeli za izvajanje sprejetih planov na področju gospodarjenja s stanovanjskim skladom, dejavniki v občini pa bodo pospeševali razvoj obrtnih in drugih dejavnosti, ki so potrebne za gospodarjenje s stanovanjskim skladom. 29. člen Osnovna merila za oblikovanje in prehod na ekonomske stanarine, ob upoštevanju skupnih enotnih izhodišč ter kriterijev, so: — revalorizirana vrednost točke za leto 1981 din 51,30, za leto 1982 din 64,90, za leto 1983 din 81,70, za leto 1984 din 102,90, za leto 1985 din 128,71, — letna stanarina znaša 3,045 % revalorizirane vrednosti stanovanjskega sklada, — planirana gradnja družbenih najemnih stanovanj, — določila zakona o ugotovitvi vrednosti stanovanjskih hiš in stanovanj ter odlokov o ugotovitvi vrednosti stanovanjskih hiš in stanovanj. 30. člen Letno stanarino izračunamo po obrazcu: — povprečna površina stanovanja x povprečno število točk x vrednost točke x število stanovanj x 3,45 % Glede na povprečno letno zvišanje stanarin za 26 %, pretočkovanje adaptiranih stanovanj in pridobitev novih stanovanjskih enot, lxnno dosegli naslednji obseg stanarin: Leto Stanarine v HP din 1981 16.720 1982 21.900 1983 28.000 1984 36.400 1985 46.500 Zvišanje stanarin bomo sprovedli vsako leto v januarju. 31. člen Udeleženci sporazuma sprejemamo naslednjo notranjo delitev stanarin: 33 % za amortizacijo,- 32 % za vzdrževanje v okviru Samoupravne stanovanjske skupnosti, 15 % za vzdrževanje v okviru zborov stanovalcev, 14 % za stroške upravljanja in delo strokovne službe ter 6 % za funkcionalne stroške. Struktura stanarine in delitev stanarine se lahko spreminja, določa z letnim programom Samoupravne stanovanjske skupnosti, ki ga strjuje Skupščina Samoupravne stanovanjske skupnosti. Cilji in naloge na področju gospodarjenja so podrobneje opredeljeni v sprejetem samoupravnem sporazumu o oblikovanju in postopnem prehodu na ekonomske stanarine v občini Izola. S ciljem, da izboljšamo področje gospodarjenja s stanovanjskim skladom v družbeni lastnini se udeleženci sporazumemo, da bodo etažni lastniki sodelovali pri pokrivanju stroškov vzdrževanja skupnih 410 URADNE OBJAVE 30. oktobra 1981 — 3t delov in naprav, upravljanja in funkcionalnih siroškov v okviru stano- vanjske hiše Obseg sre* vanjski hiši. v^ijske hiše. Obseg sredstev bo opredeljen s programom posegov in de! na stano- 32: č!en Udeleženci samoupravnega sporazuma se obvezujemo, da bomo ob vsakoletnem povišanju stanarin povišali tudi najemnine za poslovne prostore. Osnova za uveljavitev ekonomskih najemnin so: pravilnik o oddajanju poslovnih prostorov, priročnik za ugotavljanje vrednosti poslovnih prostorov, ter zakon o revalorizaciji in amortizaciji poslovnih prostorov. 33. člen Notranja delitev najemnin je enaka stanarinam, le amortizacija se obračunava na osnovi zakona o amortizaciji poslovnih prostorov. Sredstva za vzdrževanje ter upravljanje in funkcionalne izdatke bomo določali z vsakoletnim planom. Vil. ZAVAROVANJE ŽIVLJENJSKEGA STANDARDA STANOVALCEV Z NIZKIMI OSEBNIMI DOHODKI 34. člen Da bi zavarovali življenjski standard občanov z nizkimi družinskimi dohodki ter dograjevali sistem socialne varnosti, bomo udeleženci tega sporazuma uveljavljali sistem subvencioniranja ekonomske stanarine. 35. člen . Pravico do subvencije bo imel vsak občan, ki je imetnik stanovanjske pravice na družbenem ali zasebnem stanovanju in bo plačeval stanarino ter izpolnjeval dogovorjene kriterije. Ne glede na družinski dohodek, bo vsak imetnik stanovanjske pravice dolžan prispevati najmanj 20 % stanarine. Imetnik stanovanjske pravice bo lahko prejema! subvencijo le za stanovanjsko površino oziroma stanovanje, ki bo v skladu z dogovorom o standardnem stanovanju v občini Izola in bo znašala za: 1 družinskega člana 2 družinska člana 3 družinske člane 4 družinske člane 32 mi 45 m' 58 m2 70 m2 za vsakega nadaljnega člana družine pa še največ do 15 m2. Odstopanje od standardne stanovanjske površine je možno do 10 %. Za zgrajena stanovanja izpred 1940 letom in ki so nefunkcionalna, je možno do 30% odstopanje. Področje subvencioniranja stanarin je podrobneje opredeljeno v posebnem pravilniku. . / . Skupni povprečni člana izražen v osebni dohodek v mesečni dohodek na družinskega odstotku na povprečni mesečni SRS v preteklem letu f % udeležbe občana na na. bavno vred-"ost stanova-nja za družine z dvema in več člani za samske občane t do 20 do 35 brez udeležbe nad 20 do 25 nad 35 do 40 ! nad 25 do 30 nad 40 do 45 2 nad 30 do 35 nad 45 do 50 3 nad 35 do 40 j nad 50 do 55 ' 4 nad 40 do 45 nad 55 do 60 5 nad 45 do 50 nad 60 do 65 6 nad 50 do 55 nad 65 do 70 7 nad 55 do 60 nad 70 do 75 8 nad 60 do 65 nad 75 do 80 9 nad 65 do 70 nad 80 do 85 10 nad 70 do 75 nad 85 do 90 11 nad 75 do 80 nad 90 do 95 12 nad 80 do 85 nad 95 do 100 13 nad 85 do 90 nad* 100 tio 105 14 nad 90 do 95 * nad 105 do 110 16 nad 95 do 100 nad 110 do 115 18 nad 100 nad 115 20 Lastna udeležba je vračljiva po 10 letih v enkratnem znesku s 3% obrestno mero. O plačilu soudeležbe sklene občan posebno pogodbos svojo delovno organizacijo, ki mu je dodelila stanovanje oziroma s Samoupravno stanovanjsko skupnostjo, če je pridobil solidarnostno stanovanje. Brez pogodbe o obveznem plačilu participacije ni mogoče skleniti stanovanjske pogodbe. IX. SPLOŠNA LJUDSKA OBRAMBA. DRUŽBENA SAMOZAŠČITA IN CIVILNA ZAŠČITA 39. člen Udeleženci samoupravnega sporazuma bomo pri uresničevanju programa Stanovanjske skupnosti v največji men upoštevali ukrepe s področja splošne ljudske obrambe, družbene samozaščite in civilne zaščite. 40. člen Vili POGOJI ZA PRIDOBITEV STANOVANJA 36. člen Udeleženci samoupravnega sporazuma bomo uveljavili obvezno lastno udeležbo ob pridobitvi družbenega najemnega stanovanja, solidarnostnega stanovanja, za nakup etažnega stanovanja in za graditev stanovanjske hiše. 37. člen Lastna udeležba za pridobitev družbenega najemnega stanovanja znaša od 1 — 20 % vrednosti stanovanja, za pridobitev solidarnostnega stanovanja od 1 — 5 %^za nakup etažnega stanovanja in za graditev stanovanjske hiše pa najmanj 20%. Lastna udeležba se pri pridobitvi najemnega stanovanja, ki je večje kot najemnikom pripadajoče standardno stanovanje, zviša za celotni de! stanovanja, ki presega standard. 38. člen Pri pridobitvi družbenega najemnega stanovanja upoštevamo naslednjo minimalno višino lastne udeležbe. X. OPRAVLJALE STROKOVN.H NALOG teresnih skupno^^p^^^? naloge za potrebe samoupravnihin- sporazuma o mcdsfh dejavnosti na podlagi samoupravnega skih dejavnosti in delovio^^*^ obveznostih med SIS gospodarila in naloge ki iih ,!** Pravnih interesnih °P**av]ja strokovna služba za potrebe samcu* Posebnihii pooblasf r*^^**' hišnih svetov ter delo organizacij! skupnih osnovah d/tl' J^^^^ramo na podlagi 59. člena Zakona o ilež Samo °****"' menjave dela. slednjih virov; del^ ^ Stanovanjske skupnosti zagotavljamo iz na-sredstev iz prisnrv za upravljanje iz stanarin in najemnin, de graditev. . ^ solidarnost v okviru občine, del sredstev za stemizaciji de! j^l^^^^^^^^stevje pravilnik o organizadjiio^* gram dela strokovnih ster srednjeročni in letni p^* 30. nktobra 1981 — $t 30 URADNE OBJAVE 411 X! PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE 42. člen Udeleženci samoupravnega sporazuma bomo v primeru odstopanja o dogovorjenih obveznostih ravnali skladno z določili zakona o sistemu družbenega planiranja in o družbenem planu SR Slovenije (Ur. list SRS L%0). Udeleženci samoupravnega sporazuma bomo sporazumno sprejeli potrebne ukrepe za zagotovitev potrebnih sredstev in zmogljivosti izvajalcev, potrebnih za izvedbo minimalnega programa stanovanjske graditve, opredeljenega tudi v družbenem planu občine. Udeleženci samoupravnega sporazuma soglašamo, da je za morebitne nesporazume in spore med udeleženci, izvirajoče iz tega sporazuma, pristojno sodišče združenega dela. 43. člen Udeleženci samoupravnega sporazuma bomo obveznosti in naloge, dogovorjene s tem samoupravnim sporazumom, uveljavili v svojih srednjeročnih planih in drugih samoupravnih splošnih aktih. 44. člen Udeleženci samoupravnega sporazuma pooblaščamo skupščino Samoupravne stanovanjske skupnosti za tekoče spremljanje izvajanja in uresničevanja ciljev in nalog, opredeljenih s tem samoupravnim sporazumom in za obveščanje udeležencev samoupravnega sporazuma o realizaciji samoupravnega sporazuma o temeljih plana Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Izola. 45. člen Udeleženci sporazuma se obvezujemo, da bomo v samoupravne akte vgradili vse kriterije tega sporazuma ter družbenega dogovora o skupnih osnovah za zagotavljanje in usklajevanje samoupravnih družbenoekonomskih odnosov na področju stanovanjskega gospodarstva v SR Sloveniji. 46. člen Podpisniki sporazuma se obvezujemo, da bomo opravili poračun izdvajanja sredstev po sporazumu in dopolnitvah najkasneje do 30.10. 1981. Sporazum se uporablja od 1. 1. 1981. 47. člen Samoupravni sporazum velja, ko ga podpiše večina udeležencev. Prečiščeno besedilo Samoupravnega sporazuma o temeljih plana Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Izola za obdobje 1981 — 1985 se objavi v glasilu Uradne objave. Izola, september 1981 Podpisniki sporazuma: 1. Alpetour — TOZD Hoteli Simonov zaliv 2. Avto moto društvo Izola 8. DS skupnih služb SIS družbenih dejavnosti občine Izola 4. DS strokovnih služb SIS gospodarskih dejavnosti Izola $ Delovna skupnost upravnih organov občine Izola 6. Dom upokojencev Izola 7. Emona — Jestvina, 8. Gostinski šolski center 9. HP Droga — TOZD Argo, 0. HP Droga — TOZD Delamaris 1. HP Droga — TOZD Riba 2 HP Droga - TOZD Živila 3. ipias-TOZD Plastovent 4. Iplas-TOZD Polimer 5 Jcklotehna — Maribor — TOZD Obala Konfekcija —Enotnost m — tovarna mesnih izdelkov jo- Krajevna skupnost I Krajevna skupnost II Krajevna skupnost III Krajevna skupnost Jagodje — Dobrava Ladjedelnica *2. oktober* Splošna banka Koper — Poslovna enota Izola Manufaktura — Nova Gorica Mehanotehnika — DSSS 19 20 21 22 23 24 25 26. Mehanotehnika — TOZD Orodjarna in remont 27. Mehanotehnika Pisarniške potrebščine 28. Mehanotehnika Tehnične igrače 29. Obalna požarna skupnost — Delovna skupnost 30. Osnovna šola Dante Alighieri Izola 31. Osnovna šola Vojka Šmuc Izola 32i TOZD Plastika Doro 33. Projektivni biro Studio ' 34. Slovenijales — Lesno podjetje Oprema 35. Splošna obrtna zadruga Galeb 36. Splošno komunalno podjetje Izola 37. Pristanišče za jahte Marina 38. SGP Stavbenik: TOZD Avtostrojni park 39. SGP Stavbenik: GO Obale 40. SGP Stavbenik: Obrtniški obrati 41. Steklo: TOZD Steklar 42. Steklo: Zidar 43. THP Portorož: TOZD Hotel Belvedere 44. Vzgojno varstveni zavod Skupščina samoupravne stanovanjske skupnosti občine Izola je na svoji seji dne 25. septembra 1981 sprejela SKLEP o sprejemu samoupravnega sporazuma o družbeno usmerjeni stanovanjski izgradnji in o oblikovanju cen v stanovanjski graditvi soseske Livade Izola in ugotovila, da je samoupravni sporazum sklenjen, ker so k njemu pristopili vsi podpisniki navedeni v 31. členu sporazuma. Ta sklep se objavi v Uradnih objavah in začne veljati takoj. Izola, 25. septembra 1981 Predsednik Skupščine SSSO Izola AGOSTINI ENIO, 1. r. SAMOUPRAVNI SPORAZUM O DRUŽBENO USMERJENI STANOVANJSKI IZGRADNJI IN O OBLIKOVANJU CEN V STANOVANJSKI GRADITVI SOSESKE LIVADE IZOLA A. SPLOŠNE DOLOČBE 1. člen Udeleženci samoupravnega sporazuma sklenejo ta samoupravni sporazum za izgradnjo stanovanjske soseske s spremljajočimi objekti na osnovi sprejetega zazidalnega načrta in s tem opredeljujejo: 1. medsebojne pravice in dolžnosti pn izgradnji soseske LI V ADE I. 2. Osnove in merila za oblikovanje cen z namenom, da se zagotovi optimalni učinek pri programiranju, urbanističnem planiranju, projektiranju, financiranju in organiziranju izgradnje stanovanj, urejanju stavbnega zemljišča in izgradnji spremljajočih objektov, ki so predvideni v načrtovani soseski. 2. člen Za zagotovitev uresničevanja srednjeročnega plana stanovanjske graditve v občini Izola, v družbeno usmerjeni stanovanjski izgradnji, s tem sporazumom določajo: 1. način sodelovanja in usklajevanja pri planiranju, programiranju, pripravi in organizaciji graditve stanovanj, urejanju stavbnega zemljišča in graditvi spremljajočih objektov, 2. način in pogoje oddaje stavbnega zemljišča, 3. način in pogoje financiranja: a) urejanje stavbnega zemljišča b) graditve stanovanjskih objektov in c) graditve spremljajočih objektov 4. način vključevanja porabnikov v proces odločanja in izgradnji soseske, 5. način samoupravnega sporazumevanja med podpisniki tega sporazuma in izvajalci posameznih del in 6. osnove in merila za oblikovanje izhodiščnih in končnih prodajnih cen stanovanj ter stroškov urejanja stavbnega zemljišča in osnove oblikovanja cen spremljajočih objektov. 3. člen Podpisniki so sporazumni, da zazidalni načrt glede na zasnovo zazidave, standarda bivanja, urejanja stavbnega zemljišča in spremljajočih objektov, izhaja iz srednjeročnih planov družbenopolitičnih in samoupravnih interesnih skupnosti, zlasti pa iz plana družbeno usmerjene stanovanjske gradnje stanovanjske skupnosti občine Izola in obsega: A) Vrsto in število stanovanjskih objektov z navedbo strukture in količine stanovanj Vrsta stanovanjskih objektov Število Stanovanjski objekt z dvema stopniščema TIPA: S 1 S H S 111 S IV STRUKTURA STANOVANJ 86 4! Oznaka oz. tip stanovanj Površina m* Število Ude!. v% A 2 1/2 ali 3-sobno 73.35 238 16.3 A! 2 !/2-sobno 65.05 250 16 A2 3 ali 3 !/2-sohno 79.83 2! 1.2 A3 3 1/2 ali 4-sohno 88.33 63 4 B 3—3 !/2-sohno 74.13 444 28.5 B! 2—2 1/2-sohno 60.43 296 19.3 C 2-sobno 32.60 38 2.4 D garsonjera 26.20 38 2.4 E 1 -sobno 30.33 148 9.5 SKUPAJ . — 1336 100.0 B) Vrsto, število in zmogljivosti spremljajočih objekt ! SPECIALIZIRANE TRGOVINE: — sadje, zelenjava — kruh. pecivo — ribe ov 6 TRŽNICA 7. LEKARNA S. SERVIS za vzdrževanje in popravilo stanovanj Kletna etaža: 9 SAMOPOSTR. RESTAVRACIJA — pivnica — piceria — krojač — kemična čistilnica — elektro servis — kozm. salon M) TRŽNICA KULTURNO IZOBR. CENTER: — knjižnica — čitalnica — univ. dvorana — odrska dejavnost — ustvarjal, dejavnosti — galerija — disko — fototeka 1.etaža Skupaj )2g 920 3!0 3.H62 32(1 Skupaj !.h2(l 1.255 DRUŽBENOPOLITIČNE ORGANIZACIJE: — krajevna skupnost — mladinska organizacija < — društva ' — razne organizacije Skupaj 1.154 ŠOLA: — kompletna 24 oddelkov — osemletka za cca 7(1(1 otrok VVZ: — trije vrtci za cca 600 otrok 4. člen Podpisniki soglašajo, da je potrebno urejanje stavbnega zemljiš in gradnjo spremljajočih objektov uskladiti z dinamiko izgradil stanovanj. Podpisniki ugotavljajo, da bo dinamika izgradnje stanovanj usklajet z razpoložlji\imi finančnimi sredstvi in po dinamiki programa grada stanovanj letno, ki mora biti sprejet najkasneje do oktobra za nasledn leto. Podpisniki sporazuma soglašajo, da mora biti letno zgrajen 1(10 stanovanj. C) — mesni izdelki t / m- Štetih' 2 TRGOV!NSKAMtŠA: Skupaj 720 Obdobje Etapa stanov. — pritličje 1.610 !. !!t. tW2 1. !M — 1.etaža ! two — ). tv. tW3 11. !4.1 2.080 V). twt — ]. vt). ]W4 m. t.w 3 BANKA 672 !W3— t. [V. tW3 IV. KM ' tW4— ]. ][. ]9H6 v. 121 4 RESTAVRACHA: ' ÌW5—].tv. )W7 VI. !4K — kavarna, slaščičarna — piceria * SKUPAJ ]. FAZA — 794 — ptvnica — samopostrei. rest. 5. USLUŽNOSTNE DEJAVNOSTI: — mehanična delavnica — foto usluge — brivsko-f) izerski salon — urar — popravilo čevljev — cvetličarna ;— dnevni bar Skupaj 1.794 Dinamika izgradnje stanovanj H. faze bo opredeljena v naslednjem srednjeročnem obdobju. Dmamika izgradnje spremljajočih objektov izhaja iz dinamike gradnje stanovanj ter drugih potreb soseske. /' 3. člen Skupaj 1.380 Glede na določil srednjeročne piane in morajo podpisniki iz&M feriti bo razvidcn'obseJ^ tcrinvcsticijskeprogramerka* &h objektov, ki so o?nr!" izgradnje stanovanj in spremljaje- Programov, obsepa in ri^ Sciavo srednjeročnih planov in letnih štev za urejanje stavh ***a**^e graditve ter potrebnih finančnih sred-' 'je stavbnega zemljišča. URADNE OBJAVE 413 30. oktobra 1981 — Št. 30 PRAVICE DOLŽNOSTI PODPISNIKOV I. Skupne pravice in dolžnosti 6. č!en Skupne pravice in dolžnosti podpisnikov so: — preizkus zazidalnega načrta z investicijskim programom, — usklajevanje terminskih planov graditve stanovanj, urejanje stavbnega zemljišča in graditve spremljajočih objektov v cilju izdelave enotnega terminskega plana gradnje stanovanj na območju soseske v celoti, ........... ..... — spremljanje in koordinacija pri realizaciji enotnega terminskega plana, . . — sklepanje o predlogih za spremembe urbanističnih rešitev in dokumentacije, — sklepanje o investicijskem programu in delitvi stroškov urejanja stavbnega zemljišča, — usklajevanje načrtov financiranja urejanja stavbnega zemljišča, izgradnje stanovanja ter spremljajočih objektov v cilju zagotavljanja finančnih sredstev za realizacijo plana gradnje stanovanj. Udeleženci oblikujejo za izvajanje tega sporazuma odbor podpisnikov, v katerega vsak izmed njih izvoli po enega delegata. Enega delegata v odbor izvolijo tudi kupci stanovanj. II. Pravice in dolžnosti posameznih podpisnikov * 7. člen Skupščina občine Izola, ki jo zastopa njen Izvršni svet vzpodbuja sklepanje samoupravnih sporazumov o družbeno usmerjeni stanovanjski izgradnji soseske LIVADE in opravlja naloge iz svoje pristojnosti zlasti: — zagotavlja pridobivanje stavbnega zemljišča v družbeno lastnino in ga izroča v upravljanje komunalni oziroma Enoti za urejanje in oddajanje stavbnih zemljišč; — vodi koordinacijo pri usklajevanju planov posameznih podpisnikov, — skrbi za tekoče izdajanje vseh potrebnih dovoljenj in soglasij ter pravočasno organizira oglede in strokovne.komisije, — zagotavlja uresničevanje tega sporazuma tako, da v svoje družbene plane razvoja občine vnaša elemente tega sporazuma, -- ažurno obravnava in v okviru svojih pristojnosti potrjuje spremembe zazidalnega načrta, — zagotavlja varstvo namembnosti stavbnega zemljišča za izgradnjo stanovanj in spremljajočih objektov, — najmanj 1 krat letno obravnava poročilo odbora podpisnikov in sprejema ukrepe iz svoje pristojnosti, ki omogočajo oziroma vzpodbujajo realizacijo tega sporazuma, — predlaga občinski skupščini izdajo soglasja k stroškom urejanja stavbnega, zemljišča, — zagotovi financiranje geološke, geomehanske in mikroseizmične raziskave zemljišča in izdelavo temeljnih topografskih načrtov in par-celacijskega načrta zemljišč v soseski, -j- vzpodbuja in zagotavlja vključevanje investitorjev spremljajočih objektov, razen investitorjev spremljajočih objektov družbenih dejavnosti, v skladu z izgradnjo stanovanjske soseske. 2. Samoupravna stanovanjska skupnost občine Izola ** je nosilec priprav družbeno usmerjene stanovanjske gradnje nalogo vzpostavitve evidence potreb po novih stanovanjih, analizo ob stoječega stanovanjskega sklada, izdelava standardov stanovanj i o ' ovanja informacijskega sistema med uporabniki in stanovanjsk skupnostjo, *1 je nosilec dolgoročnega, srednjeročnega in letnega planiranja h gradnje stanovanj, **- je nosilec organiziranega vključevanja pričakovalcev stanovanj asu priprav in izgradnje stanovanj, je pobudnik koordinacije s komunalno skupnostjo oziroma "oto za urejanje in oddajanje stavbnih zemljišč, dRjt samoupravnega dogovarjanja pri sprejemanju izhc m končnih prodajnih cen stanovanj, sred /e samoupravnega sporazumevanja o združevanju vse s ev za stanovanjsko graditev, pridobivanjem in vnaprejšnjim ar gažiranjem lastnih sredstev občanov, bančnih kreditov in obratnih sredstev proizvajalcev stanovanj, — pridobi urejeno stavbno zemljišče, investicijsko tehnično dokumentacijo za gradnjo stanovanjskih objektov in za zunanjo ureditev funkcionalnih zemljišč, — je nosilec samoupravnega sporazumevanja z združenim delom o zagotavljanju finančnih sredstev za izgradnjo primarnih in sekundarnih komunalnih objektov in naprav individualne rabe, — je nosilec postopka izbora proizvajalcev stanovanj v soseski, — organizira strokovni nadzor pri gradnji stanovanj, — skrbi za javnost cen in obveščanje Zavoda za cene SRS in Obalno skupnost za cene o izhodiščnih in končnih prodajnih cenah stanovanj, — združena družbena sredstva za graditev stanovanj bo Samoupravna stanovanjska skupnost zagotavljala samo za stanovanja, katerih cena bo oblikovana po določilih tega samoupravnega sporazuma in po določilih Družbenega dogovora o oblikovanju cen v stanovanjski graditvi v SR Sloveniji. — je investitor stanovanjske gradnje v soseski LIVADE 3. Občinski svet Zveze sindikatov Izola — bo aktivno sodeloval pri dogovarjanju med uporabniki in izvajalci stanovanj, — sp bo zavzemal, da bodo vse organizacije združenega dela sprejela plane reševanja stanovanjskih vprašanj delavcev ter da bodo zagotovile finančna sredstva v obsegu sprejetih planov izgradnje stanovanj, — pospeševal bo uveljavljanje dohodkovnih odnosov med organizacijami združenega dela, ki posredno ali neposredno sodelujejo pri izgradnji stanovanj v soseski. 4. Samoupravna komunalna interesna skupnost Izola — je nosilec srednjeročnega planiranja in letnega programiranja urejanja stavbnega zemljišča in izdelave investicijskega programa za urejanje stavbnega zemljišča, — je nosilec urejanja stavbnega zemljišča na podlagi zazidalnega. načrta, — organizira izdelavo urbanistične dokumentacije in investicijsko tehnične dokumentacije za ureditev stavbnega zemljišča. — izvrši postopek oddaje urejenega stavbnega zemljišča posameznim investitorjem v skladu z ustrezno zakonodajo, — je nosilec dogovarjanja z izvajalci del urejanja stavbnega zemljišča, — je nosilec koordinacije z organizacijami združenega dela. ki opravljajo komunalno dejavnost posebnega 'družbenega pomena v cilju planske realizacije ureditve stavbnega zemljišča in zagotovitve finančnih sredstev. — je nosilec financiranja ureditve stavbnega zemljišča za primarne komunalne naprave skupne rabe, skladno s sprejetimi letnimi in srednjeročnimi plani, — sodeluje v procesu samoupravnega dogovarjanja o izhodiščnih in prodajnih cenah stanovanj, zlasti za tisti del cene, ki vključuje stroške urejanja stavbnega zemljišča v smislu družbenega dogovora o oblikovanju cen v SR Sloveniji, — organizira nadzor pri urejanju stavbnega zemljišča. 5. SCP STAVBENIK KOPER — zagotavlja vse potrebne zmogljivosti za realizacijo stanovanjske izgradnje skladno s plani Stanovanjske skupnosti z obveznostjo samoupravnega sporazumevanja in dohodkovnega povezovanja z organizacijami združenega dela za projektiranje stanovanj, — zagotavlja izdelavo investicijsko tehnične dokumcntaci e za gradnjo objektov v cilju doseganja racionalnih izvedb in vključevanja sodobnih tehnoloških postopkov graditve objektov, — je obvezana, da glede na zagotovljen obseg de! in kontinuiteto graditve stanovanj stalno deluje v smeri racionalizacije postopkov graditve in organizacije dela ter z vključevanjem dosežkov razvoja teži k zniževanju cen stanovanj, — izdela detaljni letni terminski plan gradnje stanovanjskih objektov, ki mora biti usklajen z letnim programom urejanja stavbnega zemljišča in letnim programom izgradnje stanovanj Stanovanjske skupnosti, — sodeluje z deležem lastnih finančnih sredstev pri financiranju izgradnje stanovanj s pripadajočimi priključki in zunanjo ureditvijo funkcionalnih zemljišč, za kar ima pravico zaračunati ustrezne bančne obresti* .... — pridobi potrebna soglasja in organizira komisijski ogled za pridobitev uporabnega dovoljenja ter sodeluje s Stanovanjsko skupnostjo pri primopredaji stanovanjskih objektov v uporabo, — nosi odgovornost za kvaliteto izvršenih del za čas trajanja dogovorjenih garancijskih rokov za vsa dela na stanovanjskem objektu, — je obvezan dosegati povprečno produktivnost in v smislu 140. člena Zakona o združenem delu prikazati dosežene poslovne učinke pri gradnji objektov, — predlaga izhodiščno ceno stanovanj po metodologiji za ugotavljanje stroškov in oblikovanja cen v stanovanjski graditvi, mesec dni pred začetkom gradnje, — predlaga končno prodajno ceno za stanovanja dva meseca pred dokončanjem del. . * ' i - 6. Ljubljanska banka — Splošna banka Koper — Opravlja finančno tehnična opravila V zvezi z združevanjem sredstev za stanovanjsko graditev, — sodeluje z drugimi podpisniki tega sporazuma pri izdelavi investicijskih elaboratov za usklajeno izgradnjo celovitih sosesk, — Iz namensko združenih sredstev za družbeno usmerjeno stanovanjsko gradnjo in v okviru drugih razpoložljivih sredstev skladno s poslovno politiko banke: a) kreditira pripravo stavbnega zemljišča po predvidenem planu SIS za gospodarjenje s stavbnim zemljiščem, b) kreditira opremljanje stavbnega zemljišča s komunalnimi objekti in napravami skupne rabe, po planih SKIS in SIS za gospodarjenje s stavbnim zemljiščem, c) kreditira opremljanje stavbnega zemljšČa s komunalnimi objekti in napravami individualne rabe, po planih organizacij združenega dela, ki opravljajo komunalno dejavnost posebnega družbenega pomena, d) kreditira proizvodnjo stanovanj po planu samoupravne stanovanjske skupnosti ob pogojih, ki so predvideni za družbeno usmerjeno stanovanjsko gradnjo, c) kreditira gradnjo spremljajočih objektov po planih posameznih investitorjev, f) kieditira nakup stanovanj po planih organizacij združenega dela in drugih skupnosti ter občanov. 7. Območne samoupravne skupnosti za: PTT promet, distribucijo električne energije in vodno oskrbo — določajo politiko ter sprejemajo dolgoročne programe razvoja na svojem območju, — potrjujejo plane izgradnje omrežja v soseski LIVADE Izola, 8. Organizacije združenega dela, ki opravljajo komunalno dejavnost posebnega družbenega pomena —- zagotavljajo zadostne vire za nemoteno oskrbo soseske z električno energijo, vodo, plinom, PTT in kanalskimi kapacitetami ter drugimi viri oskrbe, — so nosilke planiranja, projektiranja, financiranja in ureditve stavbnega zemljišča s komunalnimi objekti in napravami individualne rabe. Zaradi nemotenega in planskega poteka de! se te organizacije povezujejo s Samoupravnimi interesnimi skupnostmi svoje dejavnosti, — usmerjajo finančna sredstva, ki jih po samoupravnem sporazumu o združevanju sredstev za stanovanjsko izgradnjo združuje Samoupravna stanovanjska skupnost v višini 20 % in jih v tem deležu, na podlagi sporazuma med Stanovanjsko skupnostjo in Komunalno interesno skupnostjo Izola, namenjajo za izgradnjo komunalnih objektov in naprav individualne rabe v stanovanjski soseski. S tem zagotavljajo izvajalcem naprav iz območja svojega delovanja sredstva, ki služijo kot polog za najemanje kreditov v stanovanjski komunalni banki za opremljanje sosesk, — sodelujejo finansiranjem tudi z lastnimi sredstvi, predvsem z delom sredstev iz prispevkov za priključitev na objekte individualne komunalne rabe. 9. Krajevna skupnost IZOLA III. — spremlja realizacijo sporazuma, — informira krajane ter posreduje odboru podpisnikov interese krajanov, — sodeluje pri izdelavi programa namembnosti in obsega objektov — sodeluje pri ustanavljanju hišnih svetov in zborov'stanovalcev v soseski, — v primerih, ko nastopa kot upravljalcc stavbnega zemljišča, je * nosilec vseh pravic in dolžnosti, ki jih po tem sporazumu opravlja komunalna oziroma stavbno zemljiška skupnost. 10. Samoupravne interesne skupnosti družbenih dejavnosti so nosilke planiranja izgradnje objektov družbenih dejavnosti — so vključene s svojimi plani v plan izgradnje stanovanjske soseske, skladno s potrebami novih stanovalcev, — pridobijo zemljišče za gradnjo objektov družbenih dejavnosti in organizirajo izdelavo potrebne investicijsko tehnične dokumentacije ter izgradnjo objektov z zunanjo ureditvijo funkcionalnih zemljišč. — so nosilke pridobivanja sredstev za realizacijo svojih planov, — organizirajo strokovni nadzor pri izgradnji objektov družbenih dejavnosti, vsaka na svojem področju. i ' 11. Organizacija združenega dela osnove in druge preskrbe — je nosilka planiranja objektov osnovne preskrbe in objektov še druge preskrbe, — se vključuje s svojimi plani gradnje objektov preskrbe v plane izgradnje soseske, skladno s potrebami stanovalcev in sosednjih podro-čij, — pridobi zemljišče za gradnjo objektov preskrbe in organizira izdelavo potrebne investicijsko tehnične dokumentacije ter izgradnjo objektov z zunanjo ureditvijo funkcionalnih zemljišč, — je nosilec pridobivanja finančnih sredstev za gradnjo objektov preskrbe, — organizira strokovni nadzor pri izgradnji objektov preskrbe. C. OSNOVE IN MERILA ZA OBLIKOVANJE CEN 8. člen Pri realizaciji zazidalnega načrta soseske nastajajo naslednje vrste stroškov: 1. stroški izgradnje objektov, 2. stroški priprave stavbnega zemljišča, 3. stroški komunalnega opremljanja stavbnega zemljišča. I. 0. člen Izgradnja stanovanjskih in spremljajočih objektov obsega: — stroški priprave investicijsko tehnične dokumentacije, — stroške graditve objektov, — stroške priključkov na komunalne naprave ter — stroške zunanje ureditve funkcionalnega zemljišča po parcelactj-skem načrtu. . - i . - . . . II. člen Priprave stavbnega zemljišča obsega: — stroške izdelave zazidalnega načrta, — stroške pridobitve zemljišča ali plačila odškodnine ter drugih stroškov v zvezi s prenosom pravic na nepremičnini, — stroški sanacijskih de! na zemljišču, — stroške odstranitve obstoječih objektov, naprav in opreme ter nasadov na zemljišču, — stroške izgradnje nadomestnih prostorov za preselitev uporabnikov objektov predvidenih za odstranitev in stroške preselitve, — navedeni stroški so sestavni de! investicijskega programa za c o na urejanju stavbnega zemljišča soseske in se delijo v sorazmernih c ležih, to je po tlorisne površine stavb, na posamezne investitorje podpisnike tega sporazuma. Delež stroškov, ki odpade na posamez nega investitorja, določi komunalna oziroma stavbno zemljiška j* up * nost s soglasjem občinske skupščine, po predhodni vskladitvi mc po pisniki tega sporazuma. 12-člen t vni Stroški komunalnega opremljanja stavbnega zemljišča so ses a ^ de! investicijskega programa del pri urejanju stavbnega zemljica sos ske in bremenijo: URADNE OBJAVE 415 <3n oktobra 1981 —Čt. 30 _ investitorja stanovanjskih objektov in objektov družbenega standarda s sorazmernim deležem stroškov komunalnih objektov in naprav skupne rabe sekundarnega značaja, investitorje spremljajočih objektov v soseski pa najmanj z deležem vseh stroškov komunalnih objektov in naprav individualne in skupne rabe primarnega in sekundarnega značaja. 13. člen Izgradnja spremljajočih objektov v soseski obsega: — stroške za urejanje stavbnega zemljišča v smislu določil 11, in ! 2. člena tega sporazuma in — stroške projektiranja, izgradnje in nadzora objektov, priključkov na komunalne naprave in zunanje ureditve funkcionalnega zemljišča, ki jih oblikujejo investitorji v neposrednem pogodbenem odnosu z izvajalci. 14. člen Cena stanovanja se oblikuje v smislu določil družbenega dogovora o oblikovanju cen stanovanjske graditve v SRS in obsega: a) odškodnina za zemljišče ter za nasade, naprave in objekte na njem in nadomestne objekte in stanovanja, d) delež stroškov zazidalnega načrta, ki odpade na stanovanjske objekte, c) stroški lokacijske dokumentacije, č) stroški za izdelavo in odobritev tehnične dokumentacije (gradbenega objekta) v odvisnosti od racionalnosti projekta in števila ponovitev, d) stroški za pripravljalna dela (odpiranje in odstranitev gradbišča) na osnovi načrta organizacije gradbišča in gradnje, e) stroški za posebna zemljiška dela in temeljenje, f) stroški gradbenih del, g) stroški zaključnih de! in inštalacijsko-montažnih del, ločeno po posameznih izvajalcih in vrstah del, h) stroški opreme stanovanj, i) stroški priključitve objekta na komunalne naprave ločeno po posameznih napravah, j) stroški nadzorstva gradnje in stroški za pripravo in realizacijo investicij, k) stroški neposredne zunanje ureditve objekta, l) stroški izgradnje skupnih zaklonišč, , ^ m) stroški za naprave za odlaganje odpadkov, n) stroški skupnih prostorov za hišno samoupravo, o) stroški komunalnih objektov in naprav sekundarnega pomena skupne rabe. 15. člen Obseg stroškov pod a), b) in c) iz 14. člena, ki bremeni m^ stanovanjske površine je opredeljen v investicijskem programu stroškov urejanja stavbnega zemljišča in predstavlja izhodiščno ceno za ta dela na dan izdelave investicijskega programa. Stroški pod c) do n) iz 14. člena ugotavlja stanovanjska skupnost v postopku pridobitve lokacijske in tehnične dokumentacije za gradnjo stanovanj ter v postopku pridobitve proizvajalcev stanovanj Ugotov-* Ijeni stroški na dan pridobitve proizvajalca predstavljajo izhodiščno ceno stanovanjske površine. 16. člen Postopek izbire proizvajalcev stanovanj in izvajalca drugih gradbenih de! predlaga odbor podpisnikov. 17. člen Za posamezne yrste stanovanjskih objektov se upoštevajo dogovorjen) roki po metodologiji za izračun cen stanovanj, ki so osnova za izračun podražitev v času izgradnje objektov. Za ugotavljanje podražitev, * nastajajo v dogovorjenem času izgradnje objekta in v času od sprejetja izhodiščne cene do dogovorjenega roka se uporablja indeks cen mroja gradbeništva SRS. 18. člen onena prodajna cena m^ stanovanjske površine se sestoji iz: __ izhodiščne cene ureditve stavbnega zemljišča, __ K odiščne cene graditve stanovanjskega objekta, *n eksa podražitve pred pričetkom gradnje in v času gradnje, eventuelnih dodatnih del po zahtevi stanovanjske skupnosti ali spremenjenih pogojih graditve. 19. člen Izhodiščno in končno prodajno ceno stanovanj sprejme organ od-bofa podpisnikov, potrdi pa pristojni organ stanovanjske skupnosti (Izvršilni odbor). 20. člen Podpisniki so dolžni predložiti organu, odh ru podpisnikov, izhodiščno in končno prodajno ceno m^ stanovanjske površine po elementih cene skladno s 14. členom tega sporazuma. 21. člen Podpisniki so sporazumni, da mora biti izhodiščna cena določena pred pričetkom gradnje, končna prodajna cena pa najmanj dva meseca pred rokom dokončanja po letnem terminskem programu gradnje stanovanjskih objektov. D. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE 22. člen Podpisniki tega sporazuma so dolžni skleniti ta samoupravni sporazum tudi v primerih, ko je stanovanjska soseska že v fazi izgradnje in s tem urediti medsebojne pravice in dolžnosti ter način oblikovanja cen. Za vložena finančna sredstva oziroma izvršena dela pri urejanju stavbnega zemljišča, izdelajo podpisniki inventuro stanja in ugotovijo obseg in vrednost del pri urejanju stavbnega zemljišča, ki še niso bila finančno pokrita z že zgrajenimi stanovanjskimi in spremljajočimi objekti. Tako ugotovljene finančne obveznosti ter iz tega izhajajoče pravice in dolžnosti prevzemajo komunalne oziroma stavbno zemljiške skupnosti in organizacije združenega dela, ki opravljajo komunalno dejavnost posebnega družbenega pomena. Po enakem postopku prevzame stanovanjska skupnost pravice in dolžnosti za objekte in naprave, ki so skupni za funkcioniranje več stanovanjskih objektov (kotlarne, zaklonišča...). 23. člen ' Organ stanovanjske skupnosti je dolžan ugotoviti gradbeno fazo stanovanjskih objektov v gradnji, v smislu določil Družbenega dogovora o oblikovanju cen v stanovanjski graditvi v SRS. 24. člen Sestavni de! tega samoupravnega sporazuma so: — zazidalni načrt, — plan izgradnje celovite soseske LIVADE I, — investicijski program stroškov urejanja stavbnega zemljišča, — načrt finansiranja izgradnje celovite soseske, — metodologija za oblikovanje cen. 25. člen Podpisniki so soglasni, da ostanejo v veljavi tudi po uveljavitvi tega sporazuma vsi pravni akti, ki šo bili sprejeti v zvezi z izgradnjo stanovanjske soseske, če niso v nasprotju z določbami tega sporazuma. 26. člen V primeru, da pravni akti iz predhodnega člena niso skladni z določbami tega sporazuma, pa se nadomestijo oziroma vskladijo v roku 30 dni po podpisu tega sporazuma. 27. člen Podpisniki sc zavezujejo, da bodo obveznosti iz določil 21. člena tega sporazuma uredili v roku 30 dni po podpisu tega sporazuma. 28. člen Podpisniki so soglasni, da se postopek za spremembe ali dopolnitve tega sporazuma lahko začne na predlog kateregakoli izmed podpisnikov. Spremembe in dopolnitve tega sporazuma sprejmejo podpisniki po istem postopku kot sporazum. 29. č!en Morebitne medsebojne spore bodo podpisniki reševati prvenstveno sporazumno. Če to ne bo mogoče, pa preko Gospodarskega sodišča v občini Koper. ^ 30. čten Odbor podpisnikov samoupravnega sporazuma ima nastednje pristojnosti: — usktajuje interese podpisnikov pri gradnji soseske, — sprejema programe in piane izgradnje (generatni terminski ptan izgradnje) ^ — sprejema cene za stanovanjske in spremtjajoče objekte, kakor tudi stroške za pripravo in urejanje zemtjišča ter komunatnih naprav, — odtoča o. predtogih, ki jih dajejo podpisniki, — obravnava vsa pomembnejša vprašanja v zvezi z izgradnjo soseske, — na podtagi investicijskega programa ugotavlja ekonomičnost zazidalnega načrta, — opravi uskladitev terminskih planov v cilju doseganja izhodišč za generalni terminski plan, — odloča o predlogih, ki jih dajejo podpisniki preko operativnega vodstva ali neposredno v koordinaciji, — obravnava vsa druga vprašanja, ki po svoji naravi sodijo v pristojnost vseh podpisnikov. 31. člen Ta samoupravni sporazum začne veljati, ko ga sklenejo najmanj: Samoupravna stanovanjska skupnost občine Izola, Samoupravna komunalna interesna skupnost — Enota za urejanje stavbnih zemljišč Izola, SGP Stavbenik Koper, Komunalne organizacije posebnega družbenega pomena, območne samoupravne interesne skupnosti, Temeljna banka Koper in Izvršni svet SO Izola, uporablja pa se osmi dan po objavi v Uradnih objavah. K sklenjenemu samoupravnemu sporazumu lahko pozneje pristopijo organizacije, skupnosti in organi, ki niso sodelovali pri njegovj sklenitvi pod pogojem, da sprejmejo plan stanovanjske izgradnje in obveznosti, ki izhajajo iz tega sporazuma o družbeno usmerjeni stanovanjski izgradnji. Izola, september 1981 SPREMEMBE IN DOPOLNITVE PRAVILNIKA O POGOJIH IN MERILIH ZA UPORABO SREDSTEV ZA REŠEVANJE STANOVANJSKIH UDELEŽENCEV NOV OBČINE IZOLA IN PRAVILNIKA O POGOJIH IN MERILIH ZA DOLOČANJE VRSTNEGA REDA IN ZA DODELJEVANJE NAJEMNIH STANOVANJ V DRUŽBENI LASTNINI V skladu z novim Zakonom o stanovanjskem gospodarstvu so bili na Skupščini stanovanjske skupnosti občine Izola dne 25,9-1981 sprejeti naslednji popravki Pravilnika o pogojih in merilih za uporabo sredstev za reševanje stanovanjskih vprašanj udeležencev NOV občine Izola: Za sedanjim 7. členom se vstavi nov 8. člen, tako, da se sedanji Novi 8. člen glasi: 8. člen Pri pridobitvi družbenega najemnega stanovanja upoštevamo na slednjo minimalno višino lastne udeležbe: Skupni mesečni dohodek na družinskega člana v % na povprečni OD v SRS ' Odstotek udeležbe občana na vrednost stanovanja nad 35—40 1 nad 40—45 2 nad 45—50 3 nad 50—60 4 nad 60—70 . s - * nad 70—80 6 nad 80—90 7 nad 90—100 8 nad 100—110 9 nad !10—120 10 nad 120—130 11 nad 130—140 12 nad 140—150 13 nad 150—160 14 nad 160—170 15 nad 170—180 16 nad 180—190 17 ' . nad 190—200 18 Izola, 25. septembra 1981 , . ' Predsednik zbora uporabnikov JOŽE NUČIČ, 1. r. ' ^ Na podlagi 13. člena statuta samoupravne stanovanjske skupnosti občine Izola je skupščina Samoupravne stanovanjske skupnosti Izola na seji zborov uporabnikov dne 25. 9; 1981 sprejela SPREMEMBE PRAVILNIKA O POGOJIH !N MER1L1HŽA DO-LOČANJE VRSTNEGA REDA IN ZA DODEUEVANJÈ NAJEMNIH STANOVANJ V DRUŽBEN! LASTNIN! !. Iz 2. etena naj se èrta druga atinea — mlada družina, ki namensko varčujejo za stanovanje 2. Iz 3. člena naj se iz 2. odstavka črta stavek: — mlade družine so tiste, v katerih ni noben od zakoncev star od35!ct. * . n fcaza 3. 5. člen: razpis mora biti objavljen najkasneje do 31. mar razpoložljiva sredstva v tekočem letu * . 4. K !. odstavku 9. člena naj sé doda: in prosilcem pri katen sta! težak socialni problem. 5. Iz !!!. poglavja POSEBN! KR!TER!J! naj se črtajo vsa določila ZA MLADE DRUŽ!NE — varčevalci vse do 3. točke. Pod posebnimi kriteriji naj bi obravnavat PRAV!LNtK samo iežbo NOV Poleg tega sc doda še nov odstavek in sicer točkovanje stalnegab^ ^ , nja na Obali, ki je v objavi prejšnjega Pravilnika pomotoma !Zpa sicer točka 6. Za dobo stalnega bivanja na območju obalnih obČm: — do dpolnjenih pet let po eno točko za vsako dopo njetL — nad dopolnjenih pet let, po pet točk za vsako dopo njen Po točki 6. lahko pridobi prosilec največ 100 točk. ^ 6. KI. odstavku 9. člena naj se doda: in prosilcem pn kater sta! težak socialni problem. . , . p mie- 7. Sprememba 16. člena, in sicer: doda se nova lestvica lastn Pri pridobitvi družbenega najemnega stanovanja upoštevam slednjo minimalno višino lastne udeležbe: '.'"adÈ URADNE OBJAVE 417 30. oktobra 1981 5t. 30 Skupni mesečni dohodek na družinskega člana v % na povprečni OD v SRS Odstotek udeležbe občana na vrednost stanovanja nad 35—40 1 nad 40—45 2 nad 45—50 3 nad 50—60 4 nad 60—70 5 nad 70—80 6 nad 80-90 7 nad 90—100 8 nad 100—110 9 nad 110-120 10 nad 120—130 11 nad 140—150 12 nad 150—160 13 nad 160—170 14 nad 170—180 15 nad 180—190 16 nad 190—200 18 8. 17. člen se spremeni, in sicer: Lastna udeležba je vračljiva po 10 letih v enkratnem znesku s 3 % obrestno mero. O plačilu soudeležbe sklene občan z občinsko samoupravno stanovanjsko skupnostjo posojilno pogodbo. Brez pogodbe iz tega člena oziroma potrdila iz prvega odstavka tega člena ni mogoče skleniti stanovanjske pogodbe. 9. Doda se novi 18. člen: Upokojenci in invalidi, ki prejemajo od Skupnosti invalidskega pokojninskega zavarovanja pokojnino z varstvenim dodatkom in katerim je njim in članom družine edini vir dohodka, so oproščeni plačila soudeležbe pri vselitvi v novo ali večvredno stanovanje. Izola, 25. septembra 1981 Predsednik zbora uporabnikov JOŽE NUČIČ, 1. r. SAMOUPRAVNA KOMUNALNA !NTERESNA SKUPNOST OB&NE P!RAN Pri objavi spremembe samoupravnega sporazuma o ustanovitvi interesne skupnosti občine Piran (Uradne objave, št. 29/81) je pomotoma prišlo do izpada iz objave *Sk!epa* skupščine občine Piran o soglasju k tem spremembam. Zato dajemo naslednji ^ POPRAVEK SPREMEMBAM SAMOUPRAVNEGA SPORAZUMA O USTANOVITVI OBČINSKE KOMUNALNE SKUPNOSTI V PIRANU in sicer: SOCIALISTIČNA REPUBLIKA SLOVENIJA SKUPŠČINA OBČINE PIRAN Številka: 022-11/78-81 Piran: 21. 9. 1981 Na podlagi 221. člena statuta občine Piran (Uradne objave, št. 12/78) in 25. člena samoupravnega sporazuma o ustanovitvi občinske komunalne skupnosti je skupščina občine Piran na ločenih sejah zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 21. septembra 1981 sprejela naslednji SKLEP 1. Skupščina občine Piran soglaša z naslednjimi spremembami samoupravnega sporazuma o ustanovitvi občinske komunalne skupnosti v Piranu (Uradne objave, št. 3/77): — spremeni se naziv sporazuma, ki se pravilno glasi: * Samoupravni sporazum o ustanovitvi Samoupravne komunalne interesne skupnosti občine Piran*. — v 14. členu, se v drugi alinei spremeni število delegatov zbora izvajalcev od *18* na *13*. — v 21. členu, ki govori o izvršnem odboru skupnosti, se črta besede *in 8 članov, ki jih imenuje skupščina skupnosti izmed sebe* in se nadomesti z *podpredsednika in 9 članov*. 2. Ta sklep velja takoj. Predsednik ANTON MIKELN, I. r. SAMOUPRAVNA KOMUNALNA !NTERESNA SKUPNOST OBČINE PIRAN — ENOTA ZA UPRAVLJANJE S STAVBNIM ZEMLJIŠČEM Pri objavi statuta samoupravne enote za upravljanje s stavbnim zemljiščem občine Piran (Uradne objave, št. 29/81) je pomotoma prišlo do izpada iz objave *Sk!epa* skupščine občine Piran o potrditvi tega statuta ter *Sklepa* skupščine samoupravne komunalne interesne skupnosti o soglasju k statutu. Zato dajemo naslednji POPRAVEK K STATUTU SAMOUPRAVNE ENOTE ZA UPRAVLJANJE S STAVBNIM ZEMLJIŠČEM OBČINE PIRAN in sicer: SOCIALISTIČNA REPUBLIKA SLOVENIJA SKUPŠČINA OBČINE PIRAN Številka: 022-11/79 Piran, dne 26/11-1979 Na podlagi 7. člena zakona o upravljanju in razpolaganju s stavbnim zemljiščem (Uradni list SRS, št. 7/77) in 221. člena statuta občine Piran (Uradne objave Št. 12/78) je skupščina občine Piran na ločenih sejah zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 26. novembra 1979 sprejela naslednji SKLEP 1. Potrdi se statut Samoupravne enote za upravljanje stavbnega zemljišča. 418 URADNE OBJAVE Ta sklep velja takoj. 2. Predsednik ANTON MIKELN, !. r. SAMOUPRAVNA KOMUNALNA INTERESNA SKUPNOST OBČINE PIRAN Številka: 3C/40. 1/79-81 Piran, dne 24. 4. 1981 Na podlagi 20. člena statuta Samoupravne komunalne interesne skupnosti občine Piran je skupščina SKIS na seji dne 24.4.1981 sprejela naslednji ____30. oktobra 1981— §t ^ OBČ!NSKA !ZOBRAŽEVALNA SKUPNOST !ZOLA Na podlagi določi! Samoupravnega sporazuma o ustanovitvi Oha ske izobraževalne skupnosti Izola je skupščina občinske izobral skupnosti na svoji redni seji obeh zborov dne 25. 12. 1980 ^ ^ sprejemom Samoupravnega sporazuma o ustanovitvi Občinske * ževalne skupnosti sprejela naslednji Kobra- UGOTOVITVENI SKLEP I. Skupščina Občinske izobraževalne skupnosti Izola ugotavlja da od 5728 zaposlenih v občini Izola pristopilo k Samoupravnemu šporf zumu o ustanovitvi Občinske izobraževalne skupnosti Izola 3378 K slenih, to je, večina udeležencev sporazumevanja. ^ SKLEP L Skupščina SKIS podaja soglasje k statutu Samoupravne enote za upravljanje s stavbnim zemljiščem za območje občine Piran. Ta sklep velja takoj. 2. Predsednik skupščine SKIS JOŽE JAMSgK, l.r. II. Na podlagi ugotovitve iz I. točke tega sklepa je Samoupravni sporazum o ustanovitvi Občinske izobraževalne skupnosti Izola sklenjen. III. Ta sklep velja takoj. Štev.: 347/80 Datum: 31. 12. 1980 Predsednik skupščine: Tomaž Pavletič SKUPNOST OTROŠKEGA VARSTVA OBČINE KOPER Na podlagi 43. člena Zakona o družbenem varstvu otrok (Ur. list SRS št. 35/79), skladno s 23. členom Dogovora o enotnih merilih za pridobitev pravice do minimalnega obsega denarnih pomoči otrokom in upoštevaje zagotovljena sredstva v finančnem načrtu skupnosti za leto 1981 je skupščina skupnosti otroškega varstva občine Koper na seji obeh zborov dne 14. 10. 1981 sprejela SKLEP O POVEČANJU DENARNIH POMOČI V OBČINI KOPER OD L MAJA 1981 DALJE L Denarna pomoč se poveča za: — lOOdin mesečno in je 80()din mesečno na otroka, ki je upravičen do denarne pomoči po I. točki, drugi podtočki sklepa o višini denarnih pomoči m o dohodkovnih pogojih v letu 1981 (Uradne objave št. 12 z dne 10. 4. 1981), — 150 din mesečno in je 500 din mesečno za otroka, ki je upravičen do denarne pomoči po I. točki, tretji podtočki, v prvi alinei te točke navedenega sklepa, — 150 din mesečno in je 500 din mesečno za otroke iz kmečkih družin ob pogojih iz II. točke navedenega sklepa, — 150 din mesečno in je 500 din mesečno povečane denarne pomoči za težje telesno ali duševno prizadete otroke ob pogojih iz prvega odstavka HI. točke navedenega sklepa, — 50 din mesečno in je 200 din mesečno povečane denarne pomoči za otroke edinih hranilcev ob pogojih iz drugega odstavka III. točke navedenega sklepa. II. '/Rina denarne pomoči iz 1. točke 1. člena in ostale določbe sklepa, objavljenega v Uradnih objavah št. 12 z dne 10. 4. 1981 ostanejo nespremenjene. III. Ta sklep začne veljati osmi dan po objavi v Uradnih objavah občin Izola, Koper in Piran, uporablja pa sc ga od 1. maja 1981 dalje. Številka: 193-3/81 Koper, 14. oktobra 1981 Predsednica skupščine skupnosti IDA GEC, I. r. OBČINSKA IZOBRAŽEVALNA SKUPNOST IZOLA IZVRŠNI ODBOR Delavci v temeljnih organizacijah združenega dela in delovnih skupnostih in drugi samoupravni organizirani delovni ljudje ter občani v krajevnih skupnostih, kot uporabniki in delavci v temeljnih organizacijah združenega dela. ki opravljajo vzgojno-izobraževalno dejavnost kot glavno dejavnost oziroma na podlagi posebnega zakona določeno dejavnost na področju vzgoje in izobraževanja ali s svojo dejavnostjo sodelujejo pri zagotavljanju pogojev za opravljanje vzgojnoizobraže-valne dejavnosti ter delovni ljudje in občani, organizirani v družbenih organizacijah in društvih, ki opravljajo vzgojnoizobraževalno dejavnost oziroma za njeno opravljenje, kot izvajalci, sklenejo na podlagi prvega odstavka 8. člena zakona o svobodni menjavi dela na področju vzgoje in izobraževanja(Uradni list SRS št. 1/80) ter 66.členazakonao osnovah svobodne menjave dela (Uradni list SRS št. 17/79) SAMOUPRAVNI SPORAZUM O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH SAMOUPRAVNE^ SPORAZUMA O USTANOVITVI OBČINSKE IZOBRAiLt VALNE SKUPNOSTI IZOLA. skupnosti Izola uskladili A Občinske izobraževalne na področju vzgoie in h orbami zakona o svobodni menjavi dela samoupravni SDora7..J^° ruvanja so se udeleženci sporazumeli, da sti Izola z dne 21 isn ° ustanovitvi Občinske izobraževalne skupno-nijo ter spreimein n *976 ustrezno spremenijo oziroma dopoi- sporazumu. figovo prečiščeno besedilo, ki je priloženo temu izvajalci na območf,^^^^ sklenjen, ko ga sklenejo uporabniki in občine Izola in ie A , Izola, ko da k njemu soglasje Skupščina Izola, Koper Piran ^ Uradnih objavah občin Ilirska Bistrica, Ta sporazum Sežana. Izola, novem^r 1980 °""" URADNE OBJAVE 419 30. oktobra 1981 — čt. 30 podlagi 8. člena in 32. člena zakona o svobodni menjavi dela na področju vzgoje in izobraževanja (Ur. list SRS štev. 1/80) ter 66. člena zakona o osnovah svobodne menjave dela (Ur. list SRS 17/79) sklenejo delavci v svojih temeljnih organizacijah združenega dela in delovnih skupnostih in drugi delovni ljudje po svojih samoupravnih organizacijah ter občani po krajevnih skupnostih kot uporabniki in delavci temeljnih organizacij združenega dela, ki opravljajo vzgojnoizobraže-valno dejavnost kot svojo glavno dejavnost in delavci v drugih temeljnih organizacijah združenega dela, ki na podlagi posebnega zakona opravljajo določeno dejavnost na področju vzgoje in izobraževanja oziroma s svojo dejavnostjo sodelujejo pri zagotavljanju pogojev za njeno opravljanje v občini Koper, kot izvajalci SAMOUPRAVNI SPORAZUM o ustanovitvi Občinske izobraževalne skupnosti Izola I. SPLOŠNE DOLOČBE L člen S tem samoupravnim sporazumom se na podlagi prvega odstavka 8. člena zakona o svobodni menjavi dela na področju vzgoje in izobraževanja (Ur. list SRS štev. 1/80) uporabniki in izvajalci z območja občine Izola združijo v Občinsko izobraževalno skupnost Izola (v nadaljnjem besedilu Izobraževalna skupnost), da bi v skladu z zakonom v njej ugotavljali in obravnavali celotne potrebe in interese v vzgoji in izobraževanju v občini Izola in jih v skladu s potrebami družbenega razvoja uresničevali s svobodno menjavo dela v svoji skupnosti in po njej, z usklajevanjem planov izobraževalnih skupnosti ter z oblikovanjem in sprejemanjem dogovora o temeljih plana občine Izola. 2. člen V Izobraževalni skupnosti omogočajo uporabniki in izvajalci uresničevanje samoupravno ugotovljenih osebnih, skupnih in celotnih družbenih potreb in interesov na področju vzgoje in izobraževanja tako, da zlasti: — opredeljuje potrebe na področju vzgoje in izobraževanja ter možnosti in načine uresničevanja teh potreb v planih svojih organizacij in skupnosti; — zadovoljujejo potrebe uporabnikov na področju vzgoje in izobraževanja z neposredno svobodno menjavo dela; — se sporazumevajo o uresničevanju svobodne menjave dela, o vzajemnosti in solidarnosti, o drugih ukrepih za pospeševanje razvoja vzgoje in izobraževanja in za dvig izobrazbene ravni delovnih ljudi ter sprejemajo vzgojnoizobraževalne programe. T* 3. člen S svobodno menjavo dela v izobraževalni skupnosti uporabniki in izvajalci zadovoljujejo skupne ter celotne družbene potrebe in interese na področju osnovnega šolanja, izobraževanja in usposabljanja šoloobveznih otrok z motnjami v telesnem in duševnem razvoju, osnovnega glasbenega šolanja, splošnega družbenega izobraževanja delavcev in občanov, združujejo sredstva in delo za opravljanje teh dejavnosti, ugotavljajo družbene potrebe po usmerjenem izobraževanju ter druge potrebe po vzgoji in izobraževanju v skladu z zakonom in tem samoupravnim sporazumom. 4. člen Uporabniki in izvajalci urejajo medsebojne pravice, obveznosti in odgovornosti v družbenoekonomskih in drugih samoupravnih odnosih v izobraževalni skupnosti s samoupravnim sporazumevanjem, z druž-enim dogovarjanjem in drugimi oblikami samoupravnega odločanja v s adu z zakonom in tem samoupravnim sporazumom. 5. člen Za oblikovanje skupnih osnov politike vzgoje in izobraževanja v socialistični republiki Sloveniji in za uresničevanje nalog skupnega pomena se uporabniki in izvajalci po izobraževalni skupnosti skupno z drugimi izobraževalnimi skupnostmi združujejo v Izobraževaino skupnost Slovenije. 6. člen Za usklajen razvoj in oblikovanje standarda vzgoje in izobtaževanja na obalnem območju se izobraževalna skupnost povezuje z občinskima izobraževalnima skupnostima Koper in Piran. 7. člen Uporabniki storitev ene ali več vzgojnoizobraževalnih otganizacij lahko skupaj z delavci te organizacije in drugimi izvajalci za uresničevanje svobodne menjave dela ustanovijo enoto izobraževalne skupnosti. Za kar najbolj neposredno uresničevanje medsebojnih piavic, obveznosti in odgovornosti v svobodni menjavi dela na posameznem področju vzgojnoizobraževalne dejavnosti sc uporabniki in izvajalci lahko v izobraževalni skupnosti organizirajo v temeljno skupnost. S statutom izobraževalne skupnosti se določijo pogoji za organiziranje enot in temeljnih skupnosti ter načela za njihovo samoupravno organiziranost. 8. Člen Izobraževalna skupnost ima svoj statut, ki ga sprejme njena skupščina. Statut prične veljati, ko ga potrdi Skupščina občine Izola in ga objavi v svojem uradnem glasilu. 9. člen Dejavnost izobraževalne skupnosti je posebnega družbenega pomena. Izobraževalna skupnost je pravna oseba s pravicami, obveznostmi in odgovornostmi, ki jih ima na podlagi ustave, zakona, družbenih dogovorov in samoupravnih sporazumov ter drugih splošnih aktov. Ime skupnosti je: Občinska izobraževalna skupnost Izola. V italijanskem jeziku se ime glasi... Sedež skupnosti je v Izoli, Veluščkova 2. Delo izobraževalne skupnosti je javno. II. DELOVNO PODROČJE 10. člen Izobraževalna skupnost upošteva pri oblikovanju politike in programov skupnosti družbeno dogovorjene cilje, zakonske predpise, družbene dogovore in samoupravne sporazume. 10. a člen Delavci v organizacijah združenega dela in delovnih skupnostih, delovni ljudje v drugih samoupravnih organizacijah in občani v krajevnih skupnostih, uresničujejo samoupravljanje v Izobraževalni skupnosti po načelih enakopravnosti, vzajemne odgovornosti in solidarnosti tako, kot je to določeno s tem samoupravnim sporazumom, z drugimi samoupravnimi splošnimi akti in z zakoni: — z odločanjem na svojih zborih, z referendumom in drugimi obli-* kami neposrednega izjavljanja, — z odločanjem po svojih delegatih v organih upravljanja v organizacijah združenega dela, drugih organizacijah oziroma skupnosti, — z odločanjem po svojih delegatih v Izobraževalni skupnosti, v Izobraževalni skupnosti Slovenije, in v drugih združenjih, v katere se vključi Izobraževalna skupnost, — s kontrolo nad izvrševanjem odločitev, ki jih sprejemajo delovni ljudje in občani pri uveljavljanju svoje pravice odločanja in s kontrolo nad delom organov in služb izobraževalne skupnosti. Ko uporabniki in izvajalci v izobraževalni skupnosti oblikujejo osnove politike vzgoje in izobraževanja, se usklajujejo tudi s samoupravnimi interesnimi skupnostmi drugih družbenih dejavnosbh z družbenopolitičnimi skupnostmi in družbenopolitičnimi organizacijami o vprašanjih, ki so pomembna za skladen družbeni razvoj. Al \ URADNE OBJAVE______ 30. oktobra 1981 — $t 30 a) da poravna jo obveznosti iz dohodka za zadovoljevanje .jo],v skupiiih in splošnth družbenih potreb ter druge doiočene obvezno^ izdatke, ki se na podiagi zakona pokrivajo iz dohodka, Il.Člcil V izobraževalni skupnosti uporabniki in izvajalci. — usklajujejo elemente za pripravo samoupravnega sporazuma o temeljiti plana; — usklajujejo predloge programov stontev odroma posanučmn vzgojnoizobraževalnih stontev s področja skupnosti, — usklajujejo predloge meril za vrednotenje programov stontev oziroma posameznih vzgojnoizobraževalnih storitev, — ugotavljajo obseg sredstev za izvedbo programov storitev oziroma posamičnih stontev v posameznih planskih obdobjih in sprejemajo ukrepe za zagotavljanje teh sredstev; — zagotavljajo solidarnostna sredstva za uresničevanje obveznega osnovnega šolanja; — zagotavljajo sredstva za razširitev zmogljivosti Šol in drugm izobraževalnih organizacij, kolikor ta sredstva niso vsebovana v ceni stori-tev; — sprejemajo plan izobraževalne skupnosti; — sodelujejo pri planiranju usmerjenega izobraževanja; — sodelujejo s posebnimi izobraževalnimi skupnostmi, ž občinskima skupnostijna Koper in Piran, s skupnostjo za prosveto in kulturo pripadnikov italijanske narodnosti, z Izobraževalno skupnostjo Slovenije, s skupščino občine, z zavodom za šolstvo in družbenopolitičnimi organizacijami pri reševanju skupnih zadev; — sklepajo samoupravne sporazume in družbene dogovore; — skrbijo za uresničevanje nalog s področja ljudske obrambe in družbene samozaščite na področju vzgoje in izobraževanja; — opravljajo druge naloge, določene z zakonom in s samoupravnimi splošnimi akti izobraževalne skupnosti. IH. URESNIČEVANJE SVOBODNE MENJAVE DELA 12. člen Uporabniki in izvajalci skupno in enakopravno planirajo vzgojnoi-zobraževalno dejavnost, sprejemajo vzgojnoizobraževalne programe ter se sporazumevajo o svojih pravicah, obveznostih in odgovornostih tako, da uresničujejo enakopraven družbenoekonomski položaj. Medsebojne pravice, obveznosti in odgovornosti ter pogoje in načine uresničevanja svobodne menjave dela urejajo uporabniki in izvajalci s samoupravnimi sporazumi o temeljih plana, z drugimi samoupravnimi sporazumi in pogodbami. 13. člen Predmet svobodne menjave dela na področju vzgoje in izobraževanja je program storitev v skladu z zakonom, lahko so pa tudi posamične vzgojnoizobraževalne in druge storitve, s katerimi se zadovoljujejo potrebe skupnega pomena, opredeljene v samoupravnem sporazumu o temeljih plana izobraževalne skupnosti ali drugem samoupravnem sporazumu. V programih vzgojnoizobraževalnih stontev morajo biti vrste, obseg in zahtevnost vzgojnoizobraževalncga dela ter pričakovani rezultati tega dela usklajeni: — s celotnimi družbenimi potrebami za izobraževanje po teh programih; — s samoupravno dogovorjenimi standardi in normativi; — z materialnimi možnostmi uporabnikov, da zagotovijo izvaja! cem povračila v skladu s tem sporazumom. Programi vzgojnoizobraževalnih storitev v svobodni menjavi dela so ovrednoteni s samoupravno dogovorjenimi cenami za enote teh storitev po osnovah in merilih, določenih v skladu z zakonom in tem sporazumom. ^ 14. člen Povračilo za opravljen program storitev v predvidenem obsegu in s predvidenim rezultatom mora temeljni organizaciji združenega dela izvajalcev zagotoviti celotni prihodek v tolikšni višini, da delavci iz njega lahko: 1. pokrijejo materialne stroške, potrebne za opravljanje teh storitev, 2. pokrijejo stroške amortizacije osnovnih sredstev, potrebnih za opravljanje teh storitev, 3. ustvarijo dohodek, ki jim zadošča: b) da oblikujejo sredstva za osebne dohodke in skupno porabo d lavcev, udeleženih pri opravljanju storitev, č) da oblikujejo sredstva rezerv v višini predpisanih z zakona upoštevaje tisti de) dohodka,, ki je ustvarjen s povračilom. Sredstva, ki jih delavci potrebujejo za širitev materialne osnove deh se vračunajo v povračilo, če je tako določeno s samoupravnim spora, zumom o temeljih plana izobraževalne skupnosti. 15. člen Višina povračila se dokončno ugotavlja, ko je storitev opravljena Izvajalci imajo med letom pravico do akontacij na plansko vrednost programa storitev. Razlike med prejetim zneskom akontacij in ugotovljeno višino povračila se poravnajo po poteku leta. IV. ZDRUŽEVANJE SREDSTEV 16. člen Uporabniki združujejo v izobraževalni skupnosti sredstva, potrebna za uresničevanje z zakonom določenega obsega obveznega osnovnega šolanja in sredstva za uresničevanje z zakonom določenih nalog skupnega pomena ter s samoupravnim sporazumom dogovorjenih skupnih nalog. Višino in način združevanja sredstev, ki jih uporabniki po prvem odstavku združujejo v izobraževalni skupnosti, za izvedbo programov storitev v izobraževalni skupnosti in po njej, določa samoupravni sporazum. V. SAMOUPRAVNA ORGANIZIRANOST a) Sestava skupščine 17. člen Izobraževalno skupnost upravlja skupščina, ki ima zbor uporabnt kov in zbor izvajalcev. S statutom izobraževalne skupnosti se določi tudi način delegiranja delegatov uporabnikov in izvajalcev. * 18. člen Enoto oziroma temeljno skupnost izobraževalne skupnosti upradja skupščina, ki ima zbor uporabnikov in zbor izvajalcev. S samoupravnim sporazumom o ustanovitvi enote oziroma temeljne skupnost) sc določi število delegatskih mest v zborih skupščine enote oziroma temeljne skupnosti ter število in način delegiranja delegatov, ki jih de e girajo delegacije uporabnikov in izvajalcev. 19. člen j Razdelitev delegatskih mest na združeno delo in krajevne ter povezovanje delegacij manjših delovnih organizacij, lovnih skupnosti v konference delegacij, se uredi s statutom ah tv aktom skupnosti. b) del. področ. skupščine 20. člen Po svojih delegatih v skupščini izobraževalne skupnost! niki in izvajalci sporazumevajo o svobodni menjavi dela, en in sporazumno oblikujejo politiko na področju vzgoje in n ja, se sporazumevajo o programih storitev, cenah oziroma samoupravnem nadzoru, sprejemajo odločitve, ki so potre vanje skupnosti in njenih organov, za začetek in potek samoup sporazumevanja, za ugotovitve, da so sklenjeni satnoupravms ^ mi, ki jih sklepa izobraževalna skupnost terza izvajanje po- sporazumov in soodločanje v Skupščini cbčine Izola o vpra a dročja "zgoje In izobraževanja. 30. oktobra 1981 št. 30 URADNE OBJAVE 421 Delegati v skupščini izobraževalne skupnosti se sporazumevajo oziroma sprejemajo odločitve tudi o drugih medsebojnih pravicah in obveznostih ter odgovornostih, ki jih določata ta sporazum in statut izobraževalne skupnosti. 21. člen Skupščina izobraževalne skupnosti: 1. ugotavlja, da so udeleženci skupnosti: — prejeli samoupravni sporazum o ustanovitvi občinske izobraževalne skupnosti, _____sprejeli samoupravni sporazum o temeljih plana razvoja občinske izobraževalne skupnosti za srednjeročno obdobje, — izvolili delegate v skupščino občinske izobraževalne skupnosti. 2. voli in razrešuje: — predsednika skupščine in namestnika predsednika, — stalne in občasne odbore in druga telesa, — delegate za konferenco delegatov za skupščino Izobraževalne skupnosti Slovenije. 3. imenuje in razrešuje: — z drugimi skupščinami samoupravnih interesnih skupnosti v občini vodjo delovne skupnosti (44. člen), — delavca s posebnimi pooblastili in odgovornostmi (45. člen) tajnika skupščine, — delegata, ki v odsotnosti predsednika ali njegovega namestnika, predstavlja in zastopa skupnost, — odredbodajalca za izvrševanje finančnega načrta skupnosti, — delegata v razpisno komisijo za imenovanje vodje delovne skupnosti, — dva delegata v razpisno komisijo za imenovanje odgovornega delavca s posebnimi pooblastili in odgovornostmi, ki bo v delovni skupnosti skupne strokovne službe opravljal strokovne naloge za potrebe izobraževalne skupnosti in njenih samoupravnih organov, 4. sprejema: — statut skupnosti, poslovnik o svojem delu in programe svojega dela, — zaključni račun, — samoupravne sporazume in družbene dogovore o uresničevanju programov izobraževalne skupnosti in o drugih skupnih nalogah, s katerimi se udeležencem skupnosti ne nalaga dodatnih finančnih obveznosti, — usklajene elemente za pripravo samoupravnega sporazuma o temeljih plana in pripravi predloga tega samoupravnega sporazuma, — letni ali dolgoročni plan izobraževalne skupnosti, — letni delovni program in letni finančni načrt za uresničevanje letnega ali srednjeročnega plana skupnosti, — ukrepe za uresničevanje programa in finančnega načrta skupnosti, — programe kadrovske politike in strokovnega izobraževanja kadra, ki delajo na področju vzgoje in izobraževanja, — družbene dogovore in samoupravne sporazume z drugimi samoupravnimi interesnimi skupnostmi ter drugimi samoupravnimi organizacijami in skupnostmi o medsebojnem sodelovanju o vprašanjih, ki so skupnega pomena, o usklajevanju donosov in meril v svobodni menjavi dela, o združevanju dela in sredstev, ali o izvajanju drugih ukrepov za dosege skupnih ciljev, — usklajene elemente za določanje cen vzgojnoizobraževalnega dela, ki jo lahko zagotovijo izvajalci ob danih kapacitetah, kadrovski zasedbi ter veljavnih normativih in standardih za vzgojnoizobraže-valno delo, ceno oziroma povračilo za opravljanje vzgojnoizobraževalnega dela oziroma za opravljeno vzgojnoizobraževalno delo, povračila o delu odborov in drugih delovnih teles, ki jih imenuje skupščina in o delu delegacije v Izobraževalni skupnosti Slovenije, sklepe o podeljevanju nagrad (delavcem in organizacijam) za uspehe pri uresničevanju nalog na področju vzgoje in izobraževanja v občini Izola, ukrepe na področju ljudske obrambe in družbene samozaščite, 5. ustanovi: skupaj z drugimi samoupravnimi interesnimi skupnostmi v občini zola delovno skupnost skupne strokovne službe, 6. obravnava: — poročilo odbora samoupravne delavske kontrole, — poročilo upravnega organa pri skupščini občine, ki skrbi za zakonitost poslovanja skupnosti in njenih samoupravnih organov. — poročilo Službe družbenega knjigovodstva, — poročilo in pobude družbenega pravobranilca samoupravljanja, 7. zagotavlja: — stalno in tekoče obveščanje delegatov, delegacij članov skupnosti, družbenopolitičnih organizacij in javnosti, — družbenopolitično izobraževanje delegatov, 8. ugotavlja: — družbene potrebe po usmerjenem izobraževanju in sodeluje pri planiranju razvoja usmerjenega izobraževanja ter pri usmerjanju v izobraževanju. Skupščina izobraževalne skupnosti opravlja tudi druge zadeve, za katere je pristojna po zakonu, po tem sporazumu, statutu skupnosti in po drugih samoupravnih splošnih aktih. 22. člen O vprašanjih, ki so s področja vzgoje in izobraževanja v pristojnosti Skupščine občine Izola skupščina izobraževalne skupnosti odloča enakopravno z njenimi pristojnimi zbori. 23. člen Zbor uporabnikov in zbor izvajalcev izobraževalne skupnosti lahko samostojno obravnavata vsa vprašanja z delovnega področja skupščine, zavzemata stališča do teh vprašanj in dajeta pobude za njihovo reševanje. Vsak zbor samostojno vodi in razrešuje predsednika in namestnika predsednika zbora, oblikuje organe in delovna telesa zbora ter vodi in razrešuje njihove člane. 24. člen Delegati v skupščini izobraževalne skupnosti odločajo v obeh zborih enakopravno o sprejemu statuta skupnosti, plana skupnosti ir ukrepih za njihovo uresničitev, o usklajevanju elementov za pripravo samoupravnega sporazuma o temeljih plana, s sprejemu drugih samoupravnih splošnih aktov ter o drugih zadevah v skladu s samoupravnim sporazumom. 25. člen Zbor uporabnikov izobraževalne skupnosti oziroma enote izobraževalne skupnosti delegira delegate v svete vzgojnoizobraževalnih organizacij, ki izvajajo programe po 3. členu tega sporazuma. c) Način odločanja v skupščini. 26. člen Delegati v skupščini izobraževalne skupnosti sprejemajo odločitve po medsebojnem usklajevanju stališč do vprašanj, z delovnega področja skupščine. Ko delegati v skupščini obravnavajo posamezna vprašanja, izražajo stališča delavcev, ki so jih izvolili ter stališča delegacij in delegatskih organov, ki so jih delegirali. Delegati v mejah prejetih pooblastil usklajujejo različna stališča, da bi našli rešitev, ki najbolj ustreza temeljnim posamičnim in skupnim ter širše družbenim potrebam in interesom. Pri usklajevanju stališč v skupščini lahko vedno sodelujejo predstavniki družbenopolitičnih skupnosti, družbenopolitičnih in družbenih organizacij ter združenj, katerih dejavnost prispeva k uresničevanju določenih vzgojnoizobraževalnih smotrov. S statutom in poslovnikom se zagotovi možnost udeležbe teh predstavnikov pri delu skupščine. Pod pogoji, določenimi s poslovnikom, lahko v obravnavanju posameznih vprašanj sodelujejo tudi delegati, ki niso bili delegirani na sejo in povabljeni predstavniki organizacij in skupnosti, ki zaradi posebne zainteresiranosti za obravnavano vprašanje lahko pomembno prispevajo k oblikovanju ustrezne rešitve. 27. člen Skupščina izobraževalne skupnosti sprejema odločitve na sejah. Skupščina zaseda na sejah zborov, ki so lahko tudi skupne. Zbor skupščine ima lahko sejo izven zasedanja skupščine zaradi usklajevanja sta- URADNE OBJAVE Mi med deiegati v zboru do posameznih vpraianj z delovnega področja skupščine a!i zaradi usklajevanja sta!,M med deiegat, v zboru do posamezni vprašanj z deiovnega področja skupič.neat. ^d.odiočanjao zadevah, o katerih zbor iahko samostojno odloča. Postopek skitca m potek sej zbora ter način odiočanja oziroma sporazumevanja, urejujeta statut in posiovnik izobraževalne skupnosti. č) Organi skupščine in njenih zborov 30. oktobra 1981 — §( 30 VI SODELOVANJE MED OBČINSKIMI IZOBRAŽEVALNi^n SKUPNOSTMI OBALNIH OBČIN , 34. člen ;. Način in oblike medsebojnega sodelovanja uredijo občinske izobra-ievalne skupnosti obalnih občin na podlagi sprejetih stališč občinskih in družbenopolitičnih organizacij. t:!; 28. člen Skupščina oblikuje skupne izvršilne organe za izvrševanje določenih v skupnosti sprejetih odločitev in za pripravo osnutka oziroma predlogov samoupravnih splošnih aktov, sklepov, stališč, priporočil in drugih odločitev, ki jih sprejema skupščina. Skupščina in njena zbora lahko oblikujeta svoja stalna ali občasna delovna telesa za obravnavanje določenih vprašanj z delovnega področja skupščine.in za pripravo stališč do teh vprašanj. Način oblikovanja izvršilnih organov in delovnih teles ter njihova pooblastila, obveznosti in odgovornosti določa statut, način njihovega dela pa ureja poslovnik. V izvršilne organe in delovna telesa je lahko izvoljen, kdor je lahko delegiran v skupščino izobraževalne skupnosti. 29. člen Za usklajevanje dela zborov skupščine in njenih organov, za programiranje in pripravo sej ter za sodelovanje v teh vprašanjih s skupščino občine Izola in njenimi organi in z organi družbenopolitičnih organizacij in skupnosti občine Izola in Obale se oblikuje predsedstvo izobraževalne skupščine kot metoda njenega dela. Način oblikovanja predsedstva in njegovo delovanje podrobneje urejati statut izobraževalne skupnosti in njen poslovnik. d) Samoupravna delavska kontrola 30. člen Uporabniki in izvajalci uresničujejo samoupravno delavsko kop-trolo v izobraževalni skupnosti po svojih delegatih v njeni skupščini, njenih organih in delovnih telesih ter po svojih delegatih v njenem odboru samoupravne delavske kontrole. Način, kako-se-uporabniki in izvajalci seznanijo s plani in programi izobraževalne skupnosti, z uresničevanjem svobodne menjave dela in drugih družbenoekonomskih odnosov ter z delom organov skupnosti, urejajo statut in drugi samoupravni splošni akti izobraževalne skupnosti. S samoupravnimi splošnimi akti iz prejšnjega odstavka se uporabnikom in izvajalcem ter organom samoupravne delavske kontrole zagotovi tudi uresničevanje pravice do vpogleda v listine, spise in poročila ter v poslovanje z družbenimi sredstvi. 31. člen Skupščina nadzoruje delo svojih organov in strokovne službe. V nadzorovanju njihovega dela jim skupščina daje smernice in navodila, da bi odpravi:: ugotovljene nepravilnosti. . 32. člen Odbor samoupravne delavske kontrole nadzoruje izvajanje samoupravnih sporazumov, družbenih dogovorov in drugih v izobraževalni skupnosti sprejetih samoupravnih splošnih aktov zlasti glede uveljavljanja pravic, izpolnjevanja obveznosti in uresničevanja odgovornosti uporabnikov in izvajalcev ter strokovne službe. Odbor samoupravne delavske kontrole posebno skrbno nadzoruje poslovanje z združenimi sredstvi in uporabo teh sredstev. S statutom in drugimi samoupravnimi akti se uredi obveznost organov in strokovne službe, da sproti obveščajo odbor samoupravne delavske kontrole o odločitvah, ki so pomembne za njegovo delo ter da mu daio na voljo podatke, ki jih potrebuje za delo. Skupščina je dolžna obravnavati poročila in predloge odbora samoupravne delavske kontrole ter odpraviti nepravilnosti oziroma obvestiti ta odbor o ugotovljenem stanju, sprejetih ukrepih ali stališču v zvezi s posameznim vprašanjem. 33. člen Število čtanov odbora samoupravne detavske kontrole, njihovo sestavo, volitve in odpokUc ureja statut izobraževalne skupnosti. VII. PLANIRANJE IN URESNIČEVANJE DRUGIH SAMOUPRAVNIH ODNOSOV Nosilci planiranja v izobraževalni skupnosti so uporabniki in izvajal-ci. Planiranje mora biti v skladu z dohodkom, ki je kot rezultat skupne družbene produktivnosti planiran v temeljnih organizacijah združenega dela uporabnikov. 36. člen S samoupravnim sporazumom o temeljih plana se udeleženci sporazumejo, katere naloge bodo uresničevali s svobodno menjavo dela v svoji izobraževalni skupnosti in katere naloge bodo reševali po njej. Samoupravni sporazum o temeljih plana izobraževalne skupnosti temelji na usklajenosti elementov, ki jih sprejemajo uporabniki in izvajalci na podlagi zakona in določa tudi druge naloge, za kalere se še posebej dogovorijo kot npr. naložbe v razširitve zmogljivosti temeljnih organizacij združenega dela izvajalcev, ki niso vključene v ceni storitev, posebni dogovorjeni programi izobraževanja in štipendiranja delavcev izvajalcev, ki niso zajeti v ceni storitev, strokovno in raziskovalno delo za potrebe razvoja izobraževanja, zagotavljanje razširjenih pravic učencev osnovnih šol, zagotavljanje pogojev, ki jih osnovne šole omogočajo za življenje in delo mladine v krajevni skupnosti itd. Skupščina izobraževalne skupnosti spremlja izvajanje samoupravnega sporazuma o temeljih plana in uresničevanje plana ter najmanj enkrat letno poroča o tem delavcem uporabnikom in izvajalcem. 37. člen S statutom izobraževalne skupnosti se v skladu z zakonom in tem sporazumom uredijo vprašanja, ki so pomembna za delovanje skupnosti, kot so zlasti: — število delegatskih mest v zborih skupščine in način oblikovanja konference delegacij za delegiranje skupnih delegatov; — način zagotovitve možnosti sodelovanja predstavnikov organov drugih organizacij in skupnosti v skupščini izobraževalne skupnosti; — usklajevalni postopek za primer, da med zborom skupščine ni soglasja; — delovna področja, pooblastila, obveznosti in odgovornosti delegatov s stalnimi funkcijami v skupščini in njenih zborih ter njihovih organih in način njihove izvolitve in razrešitve; — način oblikovanja izvršilnih organov in delovnih teles skupščine in njenih zborov, njihova pooblastila, obveznosti in odgovornost!, način izvolitve in odpoklica članov ter njihove pravice, obveznost! m odgovornosti; — postopek sprejemanja vzgojnoizobraževalnih programov; — način seznanjanja uporabnikov in izvajalcev z delovanjem s up nosti in način uveljavljanja njihove pravice do vpogleda v listine, sp*$6 in poročila ter v poslovanje z združenimi sredstvi; — sestava, volitve in odpoklic ter število članov odbora samo pravne delavske kontrole ter obveznosti organov in strokovne s do tega odbora; — naloge s posebnimi pooblastili in odgovornostmi delavcev, opravljajo; — sedež skupnosti; — zastopanje in predstavljanje skupnosti; — odgovornost skupnosti v javnem prometu; ^ — zadeve, o katerih enakopravno z zboroma skupščine o moupravna interesna skupnost za prosveto in kulturo italijans rodnosti; — načela za ureditev vprašanj, ki se urejajo s poslovnikom s u ne; — druga vprašanja, določena s tem sporazumom ali z za o 30. oktobra 1981 — št. 30 URADNE OBJAVE 423 38. člen Za reševanje sporov, ki nastanejo iz družbenoekonomskih in iz dru-zih samoupravnih odnosov v izobraževalni skupnosti je pristojno Sodišče združenega dela za področje izobraževalnih skupnosti SR Slovenije v mejah svoje stvarne pristojnosti. Ne glede na prejšnji odstavek se stranke v sporu lahko sporazumejo, da reši spor arbitraža, ki jo ustvarijo s samoupravnim sporazumom. VIII SODELOVANJE S SAMOUPRAVNO INTERESNO SKUPNOSTJO ZA PROSVETO IN KULTURO PRIPADNIKOV ITALIJANSKE NARODNOSTI V OBČINI IZOLA 39. člen Skupnost za prosveto in kulturo pripadnikov italijanske narodnosti v občini Izola (v nadaljnjem besedilu: skupnost za prosveto in kulturo) obravnava svoj program dela skupaj z izobraževalno skupnostjo, na skupni seji skupščin obeh skupnosti. Skupščina skupnosti za prosveto in kulturo nastopa enakopravno v vseh zadevah, ki pomenijo uresničevanje pripadnikov italijanske narodnosti s skupščino izobraževalne skupnosti. 40. člen Če ni doseženo soglasje med skupščinama iz prejšnjega člena o določeni zadevi po dveh zaporednih obravnavanj, se ustanovi skupna komisija, v katero izvoli vsaka skupščina enako število članov. Skupna komisija pripravi predlog za uskladitev spornih vprašanj. Če skupna komisija ne doseže soglasja, ali če skupščini skupnosti ne sprejmeta njenega predloga, se spoma zadeva odloži z dnevnega reda in se o tem obvesti skupščino občine Izola. O upravni zadevi dokončno odločata zbor združenega dela in družbenopolitični zbor občinske skupščine. dolžnosti in odgovornosti vodje delovne skupnosti in delavca s posebnimi pooblastili in odgovornostmi, tajnika skupščine, ki v delovni skupnosti opravlja naloge za izobraževalno skupnost. X. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE 46. člen Ta samoupravni sporazum je sklenjen, ko ga podpiše 2/3 pooblaščenih podpisnikov, ustanoviteljev skupnosti. Ko da k njemu soglasje Skupščina občine Izola, ga objavi v Uradnih objavah občine Ilirska Bistrica, Izola, Koper. Piran, Postojna in Sežana. Ta sporazum začne veljati osmi dan po objavi. 47. člen Ta samoupravni sporazum se lahko spremeni po postopku, ki velja za njegovo sklenitev. Spremembe lahko predlagajo ustanovitelji skupnosti. 48. člen Do sprejetja statuta Izobraževalne skupnosti opravljajo naloge skupnosti organi skupnosti v sedanji sestavi. Z dnem, ko stopi v veljavo ta sporazum, preneha veljati dosedanji samoupravni sporazum o ustanovitvi občinske izobraževalne skupnosti Izola. Številka: 346/80 Datum: 31. 12. 1980 41. člen ' Za uresničevanje sprejetega programa skupnosti za prosveto in kulturo, zagotovi sredstva izobraževalna skupnost. SKUPNOST OTROŠKEGA VARSTVA 42 čten - OBČTNE IZOLA Sodelovanje s skupnostjo za prosveto in kulturo podrobneje ureja statut izobraževalne skupnosti. IX. STROKOVNA SLUŽBA 43. člen Za opravljanje strokovnih, administrativnih, finančnih in tem podobnih del, ki omogočajo uporabnikom in izvajalcem, da v izobraževalni skupnosti samoupravno sprejemajo in uresničujejo odločitve, razen za dela, ki jih lahko opravljajo uporabniki in izvajalci sami oziroma upravni organi, ustanovi izobraževalna skupnost skupaj z drugimi samoupravnimi interesnimi skupnostmi družbenih dejavnosti v občini Izola skupno strokovno službo. Delovna skupnost skupne strokovne službe se oblikuje s samoupravnim sporazumom. Na podlagi določil samoupravnega sporazuma o ustanovitvi Skupnosti otroškega varstva občine Izola je skupščina skupnosti otroškega varstva na svoji redni seji obeh zborov dne 23. 12. 1980 v zvezi s sprejemom samoupravnega sporazuma o ustanovitvi Skupnosti otroškega varstva občine Izola sprejela naslednji UGOTOVITVENI SKLEP I. Skupnost otroškega varstva občine Izola ugotavlja, da je od 5728 zaposlenih v občini Izola pristopilo k Samoupravnemu sporazumu o ustanovitvi skupnosti otroškega varstva občine Izola 3378 zaposlenih, to je večina udeležencev sporazumevanja. 44. člen i Vodjo delovne skupnosti imenujejo in razrešujejo skupščine samoupravnih interesnih skupnosti, ki so jo ustanovile, potem ko dobijo mnenje delovne skupnosti. Vodjo delovne skupnosti se imenuje za dobo Štirih let. odja delovne skupnosti je za svoje delo in delo delovne skupnosti govoren skupščinam skupnosti, ki so ustanovile delovno skupnost. ' 45. člen hn ^braievalne skupnosti in samoupravni sporazum o ustanovi- elovne skupnosti podrobneje urejata način imenovanja, pravice, II Na podlagi ugotovitve iz I. točke tega sklepa je Samoupravni s^iora-zum o ustanovitvi Skupnosti otroškega varstva občine Izola sklenjen. III. Ta sklep velja takoj. Štev.: 301/80 Datum: 24. december 1980 Predsednica skupščine IRENA KOSMINA I.r. Ka podlagi 61. člena Ustave SR Slovenije (Ur. 1. SRS, št. 6^74) tn 34. ter 45. č!ena Zakona o družbenem varstvu otrok (Ur. L SRS, št. 35/79), sklenejo delavci in drugi delovni ljudje v svojih temeljnih organizacijah združenega dela ter delovnih skupnostih, drugi delovni ljudje po svojih samoupravnih organizacijah in občani v krajevnih skupnostih kot uporabniki in delavci v temeljnih organizacijah združenega dela, ki opravljajo vzgoj-novarstveno dejavnost, kakor tudi delovni ljudje in občani, organizirani v družbenih organizacijah in društvih, če s svojo dejavnostjo v okviru sprejetih vzgojnovarstvenih programov sodelujejo pri vzgoji in varstvu predšolskih otrok kot izvajalci SAMOUPRAVNI SPORAZUM O USTANOVITVI SKUPNOSTI OTROŠKEGA VARSTVA OB- .. ČINE IZOLA I. SPLOŠNE DOLOČBE * ' L člen S tem samoupravnim sporazumom se na podlagi Zakona o družbenem varstvu otrok uporabniki in izvajalci z območja občine Izola združujejo v Skupnost otroškega varstva občine Izola (v nadaljnjem besedilu: Skupnost) z namenojn, da v skladu z zakonom v tej Skupnosti ugotavljajo in obravnavajo celovite potrebe ter interese za vzgojo in varstvo predšolskih otrok in jih v skladu s potrebami družbenega razvoja uresničujejo v svobodni menjavi dela v svoji Skupnosti in po njej s tem da usklajujejo plane vzgoje in varstva predšolskih otrok ter sprejemajo dogovore o temeljih plana občine Izola. Ta samoupravni sporazum dalje ureja osnove družbenoekonomskih odnosov, določa načela za samoupravno organiziranje udeležencev v svobodni menjavi dela na področju družbenega varstva ogrok ter druge oblike družbenega varstva otrok. 2\ člen Skupnost neposredno organizira in uresničuje programe vzgojnovarstvenih dejavnosti predšolskih otrok v okviru Skupnosti za občino Izola. Nadalje potom Skupnosti otroškega varstva Slovenije sodeluje pri oblikovanju politike izhodišč, usmeritev in ciljev ter sprejema odločitve o programiranju razvoja družbenega varstva otrok in izvajanja drugih nalog, ki so skupnega pomena za družbeno varstvo otrok na območju SR Siovenije (program skupnih nalog). 3. člen Za usklajen razvoj in oblikovanje standardov in normativov vzgoj-novarstvenega dela na obalnem območju, se Skupnost povezuje z občinskimi skupnostmi Koper in Piran. Oblike povezovanja in sodelovanja se opredelijo v statutu Skupnosti ali v drugem aktu. 4. člen Delavci ene ali več vzgojnovarstvenih organizacij in tisti uporabniki, katerih potrebe in interese ti delavci zadovoljujejo, lahko v okviru te Skupnosti pod pogoji, ki jih določa zakon in ta samoupravni sporazum, ustanovijo tenoto skupnosti otroškega varstva. S statutom Skupnosti se določijo pogoji za organiziranje enot in načela za njeno samoupravno delovanje. II. STATUSNE DOLOČBE 5. člen , Skupnost otroškega varstva občine Izola je pravna oseba s pravica- mi, obveznostmi in odgovornostmi, ki jih ima na podlagi ustave, zakonov, tega sporazuma in drugih družbenih dogovorov ali splošnih aktov Za svoje obveznosti odgovarja z vsemi svojimi sredstvi neomejeno. 6. člen Dejavnost Skupnosti je posebnega družbenega pomena. 7. člen Skupnost ima svoj statut, ki ga sprejme skupščina Skupnosti. Statut začne veljati, koda nanj soglasje Skupščina občine Izola in ko je objavljen v občinskem uradnem glasilu. Skupnost ima svoj žiro račun, ki ga vodi Služba družbenega knjigovodstva Koper. ' * 8. člen Ime Skupnosti se glasi: SKUPNOST OTROŠKEGA VARSTVA OBČINE IZOLA. V italijanskem jeziku se Skupnost glasi: COMUNITÀ PER LA TUTELA DELU INFANZIA DEL COMUNE DI ISOLA. 9. člen Delo Skupnosti je javno. Skupnost obvešča delovne ljudi in občane ter druge organizacije o stanju in problemih dejavnosti v Skupnosti. Informacije potekajo potom delegatov in organov Skupnosti in potom sredstev javnega obveščanja ter na druge primerne načine. Podrobnejše določbe o zagotavljanju javnosti dela in organizaciji poslovanja vsebuje statut Skupnosti. 10. člen Nadzorstvo nad zakonitostjo poslovanja in dela v Skupnosti opravlja Komite za družbeno dejavnost pri Skupščini občine Izola. < * 11. člen Spore iz družbenoekonomskih odnosov, iz samoupravnih odnosov pri sprejemanju in izpolnjevanju planskih odločitev in iz drugih samoupravnih razmerij, ki jih delovni ljudje samostojno urejajo v Skupnosti, rešuje posebno sodišče združenega dela. Do ustanovitve tega sodišča, navedene spore rešuje sodišče združenega dela. III. NALOGE SKUPNOSTI 12. člen Delavci, delovni ljudje in občani, organizirani v tej Skupnosti, zlasti. 1 usklajujejo elemente za pripravo samoupravnega sporazuma o temeljih plana, 2. usklajujejo predloge programov storitev oziroma posameznih storitev s področja Skupnosti, 3. usklajujejo predloge meril za vrednotenje programov storitev oziroma posameznih storitev, 4 ugotavljajo obseg sredstev, potrebnih za izvedbo programov storitev oziroma posameznih storitev v posameznih planskih obdobjih m sprejemajo ukrepe za zagotavljanje teh sredstev, 5. zagotavljajo sredstva za širjenje zmogljivosti vzgojnovarstven organizacij, ' 6. zagotavljajo sredstva za izvajanjč pravice do denarnih pomoči. 7. sprejmejo plan Skupnosti otroškega varstva občine Izola, 8. organizirajo sodelovanje s TOZD, krajevnimi skupnost^ skupščino občine Izola in Obalno skupnostjo pri uresničevanju na o družbenega varstva otrok in pri drugih vprašanjih, pomembnih žara zvoj družbenega varstva otrok, . . 9. sc sporazumevajo o drugih zadevah, določenih z zrkonom in tem sporazumom in drugimi samoupravnimi splošnimi akti i(). sodelujejo z družbenopolitičnimi organizacijami in s stK* ninii institucijami ter združenji pri reševanju vprašanj, pomem ni družbeno varstvo otrok, 30. oktobra 1981 — št. 30 URADNE OBJAVE 425 11. sodelujejo z drugimi samoupravnimi interesnimi skupnostmi, zlasti s skupnostmi na področju socialnega varstva, zdravstvenega varstva in izobraževanja, s skupnostmi otroškega varstva v drugih občinah, s skupnostjo za prosveto in kulturo pripadnikov italijanske narodnosti in se z njimi sporazumevajo o načrtovanju in izvajanju skupnih nalog ter o zagotavljanju potrebnih sredstev, 12. sporazumevajo se o skupnih nalogah, ki jih uresničujejo v Skupnosti otroškega varstva Slovenije, in o združevanju sredstev za te namene, 13. sklepajo samoupravne sporazume in družbene dogovore, 14. skrbijo za uresničevanje nalog s področja narodne obrambe in družbene samozaščite na področju otroškega varstva. IV. SREDSTVA SKUPNOSTI OTROŠKEGA VARSTVA OBČINE IZOLA IN SREDSTVA SKUPNOSTI OTROŠKEGA VARSTVA SLOVENIJE 1,3. člen Delavci, delovni ljudje in občani združujejo sredstva za naslednje naloge, ki se izvajajo in uresničujejo v skupnosti otroškega varstva občine Izola in v Skupnosti otroškega varstva Slovenije: a) sredstva za potrebe in naloge občinske Skupnosti: — zagotovljeni program (mala šola, razvojni oddelki, denarne pomoči) — vzgojnovarstvena dejavnost za oddelke v vzgojnovarstvenih organizacijah in za družinsko varstvo — dodatni programi — delovanje samoupravnih organov in strokovne službe kakor tudi strokovne službe za denarne pomoči b) sredstva za potrebe in naloge republiške Skupnosti (skupne naloge družbenega varstva): — nadomestilo osebnih dohodkov v Času porodniškega dopusta, — denarna pomoč kmečki materi ob porodu, — pomoč pri opremi novorojenca, — pospeševanje razvoja vzgojnovarstvene dejavnosti, — solidarnostno zagotavljanje sredstev za: ' * — zagotovljeni enotni program priprave otrok na osnovno šolo v letu pred vstopom v Šolo (mala šola) — zagotovljeni program vzgoje in varstva predšolskih otrok motenih v telesnem in duševnem razvoju, — minimalni obseg denarnih pomoči, — delo organov skupnosti otroškega varstva Slovenije in skupne strokovne službe f ! — delovanje skupnosti v izrednih razmerah ter — druge samoupravno dogovorjene naloge. Višina sredstev, način zagotavljanja sredstev ter ukrepi za preprečevanje motenj v izpolnjevanju sprejetih obveznosti se določijo s samoupravnimi sporazumi o temeljih planov družbenega varstva otrok v SR Sloveniji in Skupnosti otroškega varstva občine Izola. V. PLANIRANJE V SKUPNOSTI , 14. člen Uporabniki in izvajalci opredelijo potrebe po vzgoji in varstvu predšolskih otrok ter temeljne cilje ip usmeritve razvoja za srednjeročno obdobje na tem področju z analizami razvojnih možnosti in z elementi za sklepanje samoupravnega sporazuma o temeljih plana skupnosti. Potrebe po vzgoji in varstvu predšolskih otrok in ostale pravice pa us-klajujejo zlasti s sodelovanjem pri pripravi in s sprejemanjem samoupravnega sporazuma o temeljih plana Skupnosti otroškega varstva občine Koper, z usklajevanjem planov z ostalimi interesnimi skupnostmi ter s sodelovanjem pri pripravi in sprejemanju družbenega dogovora o temeljih plana občine in drugih družbenopolitičnih skupnosti. 15. člen V samoupravnem sporazumu o temeljih plana uporabniki in izvajalci določijo obvezne, prednostne, solidarnostne in ostale programe in posamezne storitve ter pravice, standarde in normative za posamezne storitve, načm povračila za opravljene naloge in druge medsebojne obveznosti. * Določijo tudi vire in višino sredstev za sprejete programe in ukrepe za preprečevanje motenj v izpolnjevanju sprejetih obveznosti. 16. člen S samoupravnim sporazumom o temeljih plana družbenega varstva otrok v SRS se uporabniki in izvajalci dogovorijo, katere potrebe in interese bodo zagotavljali z neposredno svobodno menjavo dela, katere pa s svobodno menjavo dela po krajevnih skupnostih, v skupnostih otroškega varstva oziroma po njih. VI. SOUSTANOVITELJSTVO DRUGIH SKUPNOSTI IN RAZMERJE MED SKUPNOSTMI . * * * * 17. člen a) Soustanoviteljstvo Skupnosti otroškega varstva Slovenije Skupnost otroškega varstva občine Izola je soustanovitelj Skupnosti otroškega varstva Slovenije. Za oblikovanje politike, usmeritev, ciljev, skupnega sprejemanja odločitev o programiranju razvoja družbenega varstva otrok ter usklajevanje opredelitev in drugih nalog, ki so skupnega pomena za družbeno varstvo otrok na območju SR Slovenije, se delavci, drugi delovni ljudje in občani, organizirani v Skupnosti otroškega varstva občine Izola po njej in skupno z drugimi občinskimi skupnostmi združujejo v Skupnost otroškega varstva Slovenije. 18. člen b) Soustanoviteljstvo Skupnosti socialnega varstva Izola Skupnost otroškega varstva občine Izola je soustanovitelj Skupnosti socialnega varstva občine Izola. Zaradi uresničevanja enotne politike in usklajevanje programov socialnega varstva v občini, se Skupnost otroškega varstva občine Izola poveže z Občinsko skupnostjo socialnega skrbstva Izola, Skupnostjo pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji — enoto v občini Izola, Skupnostjo za zaposlovanje občine Izola in Samoupravno stanovanjsko skupnostjo občine Izola zaradi ustanovitve Skupnost socialnega varstva občine Izola. V skupnosti socialnega varstva s področja otroškega varstva v občini delovni ljudje in občani usklajujejo predvsem: — osnove in merila za uveljavljanje pravic denarnih pomoči in njihovo obliko; — osnove in merila za subvencioniranje cen storitev v vzgojnovar- stvenih organizacijah in v drugih oblikah vzgojnovarstvene dejavnosti v občini; * — kriterije in prednosti pri sprejemu otrok v vzgojnovarstvene organizacije in v druge oblike družbeno organizirane dejavnosti za predšolske otroke. Potom Skupnosti socialnega varstva ta skupnost sodeluje pri odločanju kot četrti zbor občinske skupščine. Medsebojna razmerja in obveznosti ter samoupravno organiziranost skupnosti socialnega varstva določa Samoupravni sporazum o ustanovitvi Skupnosti socialnega varstva občine Izola. V skupščini Skupnosti socialnega varstva občine Izola ima Skupnost 6 delegatskih mest. 19. člen c) Center za socialno in svetovalno delo Skupnost je skupaj s skupnostjo socialnega skrbstva in z izobraževalno skupnostjo Izola soustanoviteljica Centra za socialno in svetovalno delo v občini Izola. V organu Centra za socialno in svetovalno delo ima skupnost eno delegatsko mesto. 20. Člen Za skladnejši razvoj in uresničevanje skupnih nalog, pravic in interesov s področja vzgoje in varstva otrok na obalnem območju, se Skupnost povezuje s skupnostima otroškega varstva občine Koper in Piran. Način in obliken povezovanja opredelijo te skupnosti na osnovi političnih izhodišč s posebnim sporazumom. 426 URADNE OBJAVE VH. SODELOVANJE Z DRUŽBENOPOLITIČNIMI DEJAVNIKI IN SKUPNOSTJO ZA PROSVETO IN KUL*JRO Skupnost sodeluje z družbenopolitičnimi organizacijami in družbenopolitičnimi skupnostmi, ki se zlasti uresničuje pri. — izmenjavi mnenj in stališč po raznih vprašanjih — izmenjavi informativnih, dokumentacijskih in drugih gradiv — organiziranju javnih razprav (problemske konference in sh no) — sodelovanje predstavnikov organizacij, skupnosti na sejah organov skupnosti otroškega varstva. 22. člen Skupnost sodeluje s pripadniki italijanske narodnosti občine Izola, sodelovanje pa je usklajeno na osnovi pozitivnih predpisov. Na podlagi ustave SRS in statuta občine Izola oblikujejo pripadniki italijanske narodnosti, ki živijo na narodnostno mešanem območju svojo samoupravno interesno skupnost za prosveto in kulturo, v kateri razvijajo svojo nacionalno kulturo, vzgojo in izobraževanje v lastnem jeziku, narodnostni tisk in druga sredstva javnega obveščanja ter založništvo in stike z matičnim narodom zaradi kulturnega in jezikovnega razvoja. 23. člen Skupnost za prosveto in kulturo oblikuje program otroškega varstva skladno z določili 12. člena tega sporazuma z enakopravnim odločanjem s skupnostjo otroškega varstva in skupni seji skupščin obeh skupnosti. Ko je doseženo soglasje o programu skupnosti za prosveto in kulturo. postane ta program sestavni de! programa skupnosti otroškega varstva. 30. oktobra 1981 — §t gQ 27. člen Zbor uporabnikov in zbor izvajalcev skupščine Skupnosti otroškem varstva občine Izola izvolita izmed delegatov vsak svojega predalnika in njegovega namestnika, oba zbora pa predsednika skupščine in nje-govega namestnika. " Mandat predsednikov zborov, predsednika skupščine in njihovih namestnikov traja 4 leta. ' ' 28. člen Predsednik skupščine predstavlja Skupnost otroškega varstva občine Izola v stikih z drugimi samoupravnimi interesnimi skupnostmi družbenopolitičnimi skupnostmi in organizacijami ter drugimi samoupravnimi organizacijami in skupnostmi ter opravlja druge naloge, določene s Statutom Skupnosti otroškega varstva občine Izola. 29. člen V skupščihi delegati: ^ a) ugotavljajo, da so člani skupnosti: — sprejeli Samoupravni sporazum o ustanovitvi Skupnosti otroškega varstva občine Izola, — sprejeli samoupravni sporazum o temeljih plana Skupnosti otroškega varstva za srednjeročno obdobje, — izvolili delegate v skupščino skupnosti otroškega varstva občine Izola; ' b) volijo in razrešujejo: — predsednika in namestnika predsednika skupščine, — stalne in občasne odbore in druga telesa, — delegate za skupščino Skupnosti otroškega varstva Slovenije in Skupnost socialnega varstva občine Izola; 24. člen Skupščina skupnosti za prosveto in kulturo nastopa enakopravno v vseh zadevah, ki se nanašajo na interes pripadnikov narodnosti. Brez uskladitev stališč ni mogoče sprejeti nobene odločitve, ki zadeva ta posebni interes. V primeru, da se obe skupščini po dveh zaporednih obravnavah ne zedinita o sponi zadevi, se ustanovi skupna komisija, v katero izvolita obe skupščini enako število članov. Skupna komisija pripravi predlog za uskladitev spornih vprašanj. Če se skupna komisija ne sporazume ali če skupščini skupnosti ne sprejmeta njenega predloga, se predlog da v obravnavo in sklepanje zboru združenega dela in družbenopolitičnemu zboru občinske skupščine, da o zadevi dokončno odločita. ' - * VIII. SAMOUPRAVNA ORGANIZIRANOST SKUPNOSTI 25. Ren Skupn otroškega varstva občine Izota upravtja skupščina. Skupščmo sestavljata zbor uporabnikov in zbor izvajatcev. Delegate v zbor uporabnikov delegirajo detegacije v temeljnih organizacijah združenega deta in detovnih skupnostih ter v krajevnih skupnostih ter detegacije detovnih tjudi, ki z osebnim detom s sredstvi v iastnini občanov opravtjajo gospodarsko ati negospodarsko dejavnost v občini Izola. V zbor izvajalce^ detegirajo detavci vzgojnovarstvenih organizacij oziroma njihove detegacije ter organi družbenih organizacij in društev, ki izvajajo vzgojnovarstveno dejavnost. 26. čten Zbor uporabnikov sestavtja 35 detegatov, zbor izvajalcev pa 8 d legatov. Skupščma skupnosti sprejme poseben sklep o števitu in sestavi det ra^-ma ° """"" ^'"S'ran.a v skupščine, ki je pritoga tega :p c) imenujejo in razrešujejo: — delegata, ki v odsotnosti predsednika ali njegovega namestnika predstavlja in zastopa Skupnost, — delavca s posebnimi pooblastili in odgovornostmi — tajnika skupščine, — skupno s skupščinami drugih skupnosti vodjo delovne skupnosti strokovne službe, ki izvaja naloge za skupnost, — odredbodajalca za izvrševanje finančnega načrta skupnosti, — delegata v razpisno komisijo za imenovanje vodje delovne skupnosti, — dva delegata v razpisno komisijo za imenovanje odgovornega delavca s posebnimi pooblastili in odgovornostmi, ki bodo v delovni skupnosti skupne strokovne službe opravljali strokovne naloge za potrebe skupnosti otroškega varstva in njenih samoupravnih organov — tajnika skupščine; č) sprejemajo: — statut Skupnosti, poslovnik o svojem delu in programe svojega dela, — zaključni račun, — samoupravne sporazume in družbene dogovore, ki sc nanaša jo na njeno delo in ne nalagajo članom Skupnosti dodatnih hn^Čnih obveznosti, ki niso vključene v sporazum o temeljih plana, — usklajene elemente za pripravo samoupravnega sporazuma o temeljih plana in predlog tega sporazuma, — letni in dolgoročni plan Skupnosti, — letni delovni program in letni finančni načrt Skupnosti, — ukrepe za uresničevanje programa in finančnega načrt kupnosti, — sklep o višini in cenzusih za uveljavljanje pravice dò denarnih pomoči, — družbene dogovore in samoupravne sporazume z drupnu *a moupravnimi interesnimi skupnostmi in drugimi organizacijam* m skupnostmi v medsebojnem sodelovanju o usklajevanju meri! in n no sov v svobodni menjavi dela, o združevanju dela in sredstev in o izvaja nju drugih ukrepov za dosego skupnih ciljev, samoupravni sporazum o ustanovitvi skupne strokovne s! — elemente za določanje cen vzgojnovarstvenega dela in druge po* goje pri svobodni menjavi dela, . u elemente za obseg in kakovost vzgojnovarstvenih storitev, * J* lahko zagotovijo izvajalci v danih kadrovskih in prostorskih pogoj na osnovi veljavnih normativov in standardov, URADNE OBJAVE 427 30. oktobra 1981 — Št. 30 — ceno storitev in njihovo sestavino oziroma povračilo za oprav-Ijcno delo, ^- kriterije za določitev deleža staršev otrok, kot neposrednih koristnikov v ceni vzgojnovarstvenih storitev, tako da vsak prispeva po svojih možnostih (diferencirano), — ukrepe in naloge na področju ljudske obrambe in družbene samozaščite, — ukrepe za pospeševanje razvoja posebnih oblik družbenega varstva otrok, — ugotovitveni sklep o sprejetih prispevnih stopnjah za letni program Skupnosti; d) dajejo predloge, soglasja za: — izboljšanje razmer, v katerih živi družina z otroki, — racionalizacijo in izboljšave v vzgojnovarstvenih dejavnostih, — soglasje k statutu in letnemu programu skupne strokovne službe, — priznanja organizacijam združenega dela in posameznikom za izjemne dosežke na področju družbenega varstva otrok; e) obravnavajo razna poročila in opravljajo še druge naloge in zadeve, za katere je skupščina pristojna po zakonu in drugih splošnih predpisih in samoupravnih aktih. 30. člen Zbor uporabnikov in zbor izvajalcev lahko samostojno obravnavata vsa vprašanja z delovnega področja skupščine in dajeta pobude za njihovo reševanje. ^ Vsak zbor samostojno^oli in razrešuje predsednika in namestnika predsednika zbora, oblikuje organe in delovna telesa zbora ter voli in razrešuje njihove člane. 31. člen Delegati obeh zborov odločajo enakopravno o sprejemu statuta Skupnosti, plana, elementov za pripravo samoupravnega sporazuma o temeljih plana, drugih samoupravnih splošnih aktih ter o drugih zadevah v skladu s sporazumom. 32. člen Postopek sklica in potek sej skupščine in zborov ter način odločanja ter sporazumevanja urejata statut in poslovnik skupščine. Skupni organi Skupnosti 33. člen Skupščina Skupnosti otroškega varstva občine Izola ima skupne samoupravne organe uporabnikov in izvajalcev, ki skrbijo za izvajanje njenih sklepov in za pripravo predlogov iz njene pristojnosti. Število skupnih samoupravnih organov, njihovo delovno področje ter sestavo določi skupščina s svojim statutom in posebnim sklepom. Člani skupnih samoupravnih organov so lahko samo delegati obeh zborov skupščine. 34. člen Za opravljanje nalog Skupnosti imenuje skupščina tajnika; Pravice, dolžnosti in odgovornosti tajnika skupščine ureja statut Skupnosti. Način in postopek sporazumevanja v skupnosti 35. člen Skupščina sprejema odločitve na sejah svojih zborov. Delegati v skupščini odločajo: — po predhodnem izjavljanju delavcev, drugih delovnih ljudi in občanov, — na skupni seji obeh zborov, — enakopravno v obeh zborih in ' ' samostojno v posameznem zboru. 36. člen Po predhodnem izjavljanju delavcev, drugih delovnih ljudi in občanov odločajo delegati o planskih dokumentih skupnosti in njegovih spremembah in dopolnitvah. 37. člen Na skupni seji obeh zborov delegati zlasti: — oblikujejo politiko na področju družbenega varstva otrok v občim Izola, določajo predlog samoupravnega sporazuma o temeljih plana skupnosti sprejemajo ugotovitvene sklepe o sprejetih prispevnih stopnjah za financiranje programov Skupnosti, volijo predsednika skupščine in njegovega namestnika ter člane skupnih organov, volijo delegate za skupščine Občinske skupnosti socialnega varstva Izola, odločajo o organiziranosti, nalogah in odgovornostih Skupnosti na področju ljudske obrambe in družbene samozaščite, * dajejo soglasje k statutu delovne skupnosti strokovne službe, ki se nanašajo na uresničevanje nalog, zaradi katerih je bila strokovna služba ustanovljena, — dajejo soglasje k programu del in nalog strokovne službe ter k razvidu del in nalog, — dajejo priznanja organizacijah združenega dela oziroma posameznikom za dosežke na področju družbenega varstva otrok, — odločajo o drugih zadevah, za katere je pristojna skupščina skupnosti po zakonu in drugih splošnih predpisih ter samoupravnih aktih. 38. člen Enakopravno in ločeno v obeh zborih delegati zlasti: — sodelujejo pri sprejemanju dogovora o temeljih plana, — oblikujejo elemente za pripravo samoupravnega sporazuma o temeljih plana Skupnosti, — sprejemajo plan Skupnosti, — določajo predlog samoupravnega sporazuma o temeljih plana Skupnosti, — določajo standarde in normative za opravljanje vzgojnovarstve-nega dela, — oblikujejo merila za izvajanje svobodne menjave dela pri izvajanju vzgojnovarstvenih programov in posameznih vzgojnih storitev, -^- oblikujejo merila za solidarnostno izvajanje zagotovljenega programa vzgoje predšolskih otrok, — odločajo o solidarnostnem zagotavljanju minimalnega obsega denarnih pomoči, — odločajo o drugih zadevah. 39. člen V zboru uporabnikov delegati: — volijo predsednika zbora in njegovega namestnika in — odločajo o drugih zadevah. 40. člen V zboru izvajalcev delegati: — volijo predsednika zbora in njegovega namestnika in — odločajo o drugih zadevah. IX. ORGAN SAMOUPRAVNE DELAVSKE KONTROLE .* H' ' . . . ' 41. člen Skupnost otroškega varstva občine Izola ima obor za samoupravni nadzor. Odbor je organ delavske kontrole, ki nadzira: izvajanje sprejetih programov Skupnosti, — izvajanje določi! samoupravnih aktov Skupnosti, — izvajanje samoupravnih sporazumov in družbenih dogovorov, katerih udeleženka je Skupnost, — izvajanje sklepov organov Skupnosti, — uporabo in razpolaganje s sredstvi Skupnosti, — obveščanje delegatov v vprašanjih, ki so pomembna za njihovo odločanje, ___ opravlja druge naloge, določene z zakonom in splošnimi akti Skupnosti. 428 URADNE OBJAVE __________________________30^M°br. tW-^, XII. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE 42. člen Odbor ima 7 članov. . Člani odbora ne morejo biti hkrati delegati v skupščin! skupnosti otroškega varstva. . . . , evru Kandidate za člane odbora predlaga Občinska konferenca SZDL Izola. Člane odbora izvolijo in odpokličejo članice Skupnosti otroškega varstva občine Izola preko skupščine Skupnosti. Mandat člana odbora traja 2 leti—ista oseba je lahko največ dvakrat zaporedoma izvoljena za člana odbora. 43. člen Pravice, doižnosti in odgovornosti odbora podrobneje ureja statut (in pravilnik o detu in nalogah odbora). X. ODBOR ZA LJUDSKO OBRAMBO IN DRUŽBENO SAMOZAŠČITO 44. člen Skupnost otroškega varstva občine Izola ima odbor za ljudsko obrambo in družbeno samozaščito, ki šteje 7 članov. Podrobnejša določila o sestavi in pristojnostih odbora vsebuje statut Skupnosti. 45. člen V primeru, da bi nastopile izjemne razmere, mora Skupnost prilagoditi svoje delo načrtom za delo v teh razmerah in ukreniti vse potrebno za nemoteno delo ter odstranjevanje posledic takega stanja. 50. člen Ta samoupravni sporazum je sklenjen, ko k njemu pristopi 1/2 poo blaščenih podpisnikov in da nanj soglasje Skupščina občine Izola Veljati začne 8. dan po objavi v Uradnih objavah. 51. člen Ta samoupravni sporazum se lahko spremeni ali dopolni po enakem postopku, kot je bil sprejet. 52. člen Z dnem uveljavitve tega sporazuma preneha veljati dosedanji Sa-moupravni sporazum o ustanovitvi Skupnosti otroškega varstva občine Izola z dne 18. 5. 1978. 53. člen Do sprejetja statuta Skupnosti otroškega varstva Izola, naloge v Skupnosti opravljajo organi v dosedanji sestavi. Številka: 317/80 Datum: 30. december 1980 at 46. člen Skupnost otroškega varstva občine Izola se za usklajeno in učinkovito načrtovanje dela v izjemnih razmerah povezuje z drugimi samoupravnimi interesnimi skupnostmi, družbenimi in družbenopolitičnimi organizacijami in krajevnimi skupnostmi. RAZ!SKOVALNA SKUPNOST OBČCNE !ZOLA 1 47. člen Skupnost otroškega varstva občine Izola mora v samoupravnem sporazumu o temeljih planov in drugih planskih aktih zagotoviti tudi sredstva, potrebna za delo v izjemnih razmerah. Na podlagi določi! Samoupravnega sporazuma o ustanovitvi Raziskovalne skupnosti občine Izola je skupščina Raziskovalne skupnosti Izola na dopisni seji januarja 1981 v zvezi s prejemom prečiščenega besedila Samoupravnega sporazuma o ustanovitvi Raziskovalne skupnosti občine Izola sprejela naslednji XI. SKUPNA STROKOVNA SLUŽBA UGOTOVITVENI SKLEP 48. člen Za opravljanje strokovnih, administrativnih, finančnih in tem podobnih del, ki omogočajo nemoteno delovanje Skupnosti ustanovi skupnost otroškega varstva skupno z drugimi samoupravnimi interesnimi skupnostmi družbenih dejavnosti v občini Izola skupno strokovno službo. O tem sprejemajo udeležene skupnosti samoupravni sporazum. Skupščina skupnosti otroškega varstva daje soglasje k statutu skupne strokovne službe, k programu dela ter k razvidu del in nalog ki jih služba opravlja. Skupščina Raziskovalne skupnosti občine Izola ugotavlja, da je 5728 zaposlenih občanov v občini Izola pristopilo k Samoupravnemu sporazumu o ustanovitvi Raziskovalne skupnosti občine Izola 3378 ra poslenih, to je večina udeležencev. Na podlagi ugotovitve je šteti, da je Samoupravni sporazum o usta novitvi Raziskovalne skupnosti občine Izola, sklenjen. 49. člen Pravice, obveznosti in odgovornosti delavcev v skupni strokovni službi ureja samoupravni sporazum, ki ga sklenejo delavci delovne skupnosti skupne strokovne službe s samoupravnimi interesnimi skupnostmi, ki so službo ustanovile. ^ Prihodek deiovne skupnosti strokovne siuibe se obtikuje s svobodno menjavo deia na osnovi pogodbe (samoupravnega sporazuma o menjav. deia) s samoupravnimi interesnimi skupnostmi in na podiagi sore-jetega programa. ^ III. Ta sklep velja takoj. Št.: 109,80 Datum, 30. decembra 1981 Predsednik TREBŠE-ŠTOLFA LJUDMIL* 30. oktobra 1981 — št. 30 URADNE OBJAVE 429 Ha podlagi 52. in 73. člena Zakona o raziskovalni dejavnosti in raziskovalnih skupnosti (Uradni list SRS 35,79) ter 66. člena Zakona o osnovah svobodne menjave dela Uradni list SRS 17,79, sklenejo delavci v svojih temeljnih organizacijah in delovnih skupnostih, drugi samoupravno organizirani delavci in delovni ljudje ter občani v krajevnih skupnostih kot uporabniki raziskovalnega dela in storitev v skladu s citiranimi zakonskimi predpisi spremembe in dopolnitve k samoupravnemu sporazumu o ustanovitvi občinske raziskovalne skupnosti, ki se v prečiščenem besedilu glasi: SAMOUPRAVNI SPORAZUM O USTANOVITVI RAZISKOVALNE SKUPNOSTI OBČINE IZOLA i L SPLOŠNE DOLOČBE 1. člen S tem samoupravnim sporazumom se določajo in opredeljujejo nameni in cilji ustanovitve občinske raziskovalne skupnosti in svobodne menjave dela, samoupravna organiziranost, vsebina, način in postopek sporazumevanja o medsebojnih pravicah, obveznostih in odgovornostih, osnove družbenoekonomskih odnosov v občinski raziskovalni skupnosti, pravice in odgovornosti organov skupnosti, odnose med raziskovalnimi skupnostmi ter druge zadeve in vprašanja, ki so skupnega pomena za njene člane in njihove delovne skupnosti. 2. člen Občinska raziskovalna skupnost neposredno organizira in uresničuje program raziskovalne dejavnosti in neposredno v delovnih organizacijah, TOZD in delovnih skupnostih. II. NAMEN IN CILJI USTANOVITVE OBČINSKE RAZISKOVALNE SKUPNOSTI y - 3. člen Delavci v TOZD in delovnih skupnostih ter samoupravno organizirani delovni ljudje in občani v krajevnih skupnostih ustanavljajo občinsko raziskovalno skupnost z namenom, da načrtujejo in uresničujejo svojo dejavnost in razvoj na podlagi dosežkov raziskovalnega in inovacijskega dela in na njih temelječih razvojnih možnostih. Svoje interese na področju raziskovalne dejavnosti uresničujejo tako, da: — vključujejo svoje potrebe po raziskovalni dejavnosti in uporabi njenih dosežkov v svoje plane ter v njih opredeljujejo tudi možnosti za njihovo zadovoljevanje, — organizirajo po potrebi lastno raziskovalno dejavnost, — pri svojem delu se neposredno povezujejo z delavci raziskovalnih organizacij in z njimi postavljajo družbenoekonomske bdnose in dohodkovne odnose na načelih svobodne menjave dela, — za uresničevanje skupnih raziskovalnih potreb in širših družbenih interesov na podoročju raziskovalne dejavnosti se združujejo skupaj z delavci organizacij združenega dela, ki oprvljajo raziskovalno dejavnost v samoupravni interesni skupnosti za raziskovalne dejavnosti. 4. člen Glede na namene opredeljene v prejšnjem členu tega sporazuma, člani skupnosti z organiziranjem raziskovalne dejavnosti zagotavljajo združevanje dela in sredstev za uresničevanje svojih lastnih in skupnih potreb in interesov ter za doseganje naslednjih skupnih ciljev: raziskovalna dejavnost mora postati sestavni de! in neločljivi del združenega dela, kar predstvlja splošni cilj sklenjenega sporazuma, intenzivno je razvijati inovacijske procese in raziskovalno dejavnost skozi vse oblike raziskovalnega dela in s tem doseči višjo gospo- darsko rast in družbeni standard v občini, kar se kot strateški cilj dosega preko sledečih podciljev: a) intenzivirati raziskovalno dejavnost v naslednjem planskem obdobju in doseči ter preseči stopnjo povprečnega družbenega razvoja SR Slovenije b) izgrajevati in raziskovalno obvladovati prostor kot enega odločujočih parametrov družbenega razvoja območja občine d) smotrneje izkoriščati surovinske in energetske vire e) razvijati in posodabljati proizvodne procese in tehnologijo f) izboljšati zdravstvene in življenjske razmere delovnih ljudi, proučevati in uveljavljati vse oblike kulturnega življenja in zaščite človekovega naravnega okolja g) učinkovita izraba raziskovalnih kapacitet in zagotovitev pogojev za njihov strokovni razvoj v občini, kar predstavlja taktični cilj tega sporazuma. 5. člen Pri uresničevanju ciljev bodo udeleženci tega sporazuma opredelili svoje dejavnosti z letnimi plani in programi dela, s katerimi bodo zlasti: — zavzemali se, da bo načrtovanje razvoja združenega deta na vseh področjih gospodarstva in družbenih dejavnosti temeljilo na večjem vključevanju znanja, posebej domačega in lastnih inventivno inovacijskih potencialov v strukturo dela in v organizirane inovacijske procese — skrbeli za koncentracijo raziskovalnih zmogljivosti na tista raziskovanja, ki pospešujejo tehnološki napredek, dvig produktivnosti dela, ekonomičnost, uveljavljanje samoupravnih odnosov, razvoj dokumentacijsko informacijskih sistemov in novih domačih surovinskih, energetskih in prehrambenih virov — podpirali in spodbujali aplikativna raziskovanja in jih prilagajali za neposredno uporabo v praksi — podpirali raziskave, za katere prihajajo pobude in ideje od uporabnikov raziskav in s tem prispevali k večji povezanosti vsega združenega dela — podpirali hitrejši razvoj tistih raziskovalnih dejavnosti, ki ga terjajo specifični interesi občine ali širšega območja — podpirali raziskovanja, ki bodo izboljšala konkurenčno sposobnost združenega dela v mednarodni delitvi dela in s tem zmanjševali dolgoročno surovinsko in tehnološko odvisnost od zunanjega sveta ter prispevali k večji racionalizaciji potrošnje na vseh področjih — osredotočevali družbene znanosti na raziskovanja, ki so tesno povezana z realizacijo družbenih odnosov začrtanih v ustavi, oz. z uveljavljanjem socialističnega samoupravnega sistema in delovanja organiziranih socialističnih si! podpirali proučevanje zgodovinskega razvoja na območju občine Izola — podpirali proučevanje zgodovinskega razvoja na območju ob. Izola Zato se bodo zavzemali za kompleksna in interdisciplinarna raziskovanja, povezanost ekonomskih, demografskih, socioloških, filozofskih, politoloških in drugih raziskovanj, skupinsko delo ter razvoj ustrezne raziskovalne metodologije, pri Čemer je temeljni smoter pospešen razvoj teorije samoupravnega socializma z vidikov vseh znanstvenih disciplin. — podpirali in spodbujali raziskovanja, ki so povezana z uresničevanjem dolgoročnih programov ekonomskega in družbenega razvoja občine in ki odkrivajo naravne, ekonomske in druge posebnosti naše družbe — podpirali raziskovanja, ki so povezana s posodabljanjem izobraževanja in vzgoje z večjo učinkovitostjo ter usklajenostjo šolstva s potrebami gospodarstva in družbenih dejavnosti ter družbe kot celote ter s hitrejšim procesom novih dogajanj znanosti in socialistične prakse v vsebino izobraževalnega procesa v celotnem šolstvu. — podpirali raziskovanja, usmerjena v iskanju rešitev, ki so bistvene za zaščito delovnih ljudi, zdravstvo in socialno varstvo, za boljše življenjske in delovne razmere, za razvoj slovenske nacionalne kulture, za pospešeno ceneno in kvalitetno gradnjo stanovanj, za zdravo prehrano, za varstvo naravnega okolja in za splošni ljudski odpor. *. . ) . . 6. člen Zaradi uresničevanja skupnih raziskovalnih potreb in širših družbenih interesov na področju raziskovalne dejavnosti v občini Izola, ustanavljajo delovni ljudje in občani obvezno občinsko raziskovalno skupnost. 430 URADNE OBJAVE 30. oktobra 1981 -6. gQ !H. OSNOVE DRUŽBENOEKONOMSKIH ODNOSOV V OB ČINSKI RAZISKOVALNI SKUPNOSTI — opravljajo druge naloge, v skladu s lem samoupravnim sporam mom, statutom skupnosti ati sprejetimi sklepi skupščine 7. člen Osnove družbenoekonomskih odnosov v občinski raziskovain, skupnosti so v svobodni menjavi dela med udeležena. . - delavci temeljnih organizacij in delovnih skupnost, ter drug.m. samoupravnimi organizacijami, dciovnimi tjudnu ter občan, v krajevnih skupnostih, kot uporabniki raziskovainega dela .n stor.tev ter — delavci raziskovalnih organizacij združenega dela .n delavc. v drugih organizacijah združenega dela, k. na podlagi posebnega zakona opravljajo posebno oziroma določeno dejavnost na področju raziskovalne dejavnosti v občini, kot izvajalci raziskovalnih nalog .n stontev. IV. PREDMET SVOBODNE MENJAVE DELA 8. člen Predmet svobodne menjave dc!a v občinski raziskovalni skupnosti je: — usmerjeni raziskovalni program — raziskovalni projekt — raziskovalna naloga — raziskovalna storitev — druga storitev. 9. člen Medsebojne odnose v svobodni menjavi dela urejajo uporabniki in izvajalci s samoupravnim sporazumevanjem o temeljih plana razvoja raziskovalne dejavnosti, z drugimi samoupravnimi splošnimi akti in pogodbami. V SODELOVANJE MED OBČINSKO IN POSEBNIMI RAZI SKOVALNIMI SKUPNOSTMI TER REPUBLIŠKO RAZlSKo* VALNO SKUPNOSTJO 12. člen Občinska in posebne raziskovalne skupnosti sodelujejo med seboj usklajujejo delo, se dogovarjajo o skupnih programih in izvajanju teh programov ter usklajujejo pogoje svobodne menjave dela. V ta namen lahko ustanavljajo skupne organe. Statut natančneje opredeljuje pogoje in način ustanavljanja skupnih organov iz prvega odstavka tega člena skladno s sklenjenimi dogovori. 13. člen Med skupne naloge občinske in posebnih raziskovalnih skupnosti,ki se uresničujejo v Raziskovalni skupnosti Slovenije, sodi zlasti: — zagotavljanje medrepubliškega sodelovanja ter vzpodbujanje medrepubliških raziskav — zagotavljanje vključevanja v mednarodno-znanstveno dogajanje — pospeševanje priprave in prenosa raziskovalnih dosežkov v družbeno prakso \ — usmerjanje razvoja in izobraževanja kadrov, ki delajo na področju raziskovalne dejavnosti — pospeševanje znanstvenega tiska in znanstvenih sestankov — pospeševanje informacijsko-dokumentacijske dejavnosti — pospeševanje razvoja raziskovalne infrastrukture. Za uresničevanje teh skupnih nalog občinska raziskovalna skupnost združuje pri Raziskovalni skupnosti Slovenije dogovorjena sredstva. 10. člen Sredstva, ki jih uporabniki preko svobodne menjave dela združujejo pri občinski raziskovalni skupnosti za uresničevanje dogovorjenega občinskega raziskovalnega programa, se oblikujejo iz dohodka temeljnih organizacij združenega dela in delovnih skupnosti. Osnove in merila ždruže/anja dohodka določa samoupravni sporazum o temeljih plana razvoja raziskovalne dejavnosti za srednjeročno obdobje. Za zadovoljevanje potreb in interesov po raziskovalni dejavnosti, ki se opravlja z neposredno menjavo dela se zagotavljajo sredstva iz: — materialnih stroškov TOZD oziroma delovnih, skupnosti za sprotne potrebe raziskovalnega dela, ki se opravlja v okviru delovnega procesa. — drugih virov, ki jih določa zakon. 11. člen Uporabniki in izvajalci bodo v občinski raziskovalni skupnosti uresničevali smotre in cilje tako, da: — ugotavljajo in opredeljujejo potrebe in interese po raziskovalni dejavnosti v občini ter usmerjajo raziskovalne pobude na svojem področju — informirajo delavce, delovne ljudi in občane o raziskovalni dejavnosti pomembni za razvoj občine in pospešujejo uporabo raziskovalnih dosežkov v prakso — organizirajo in pospešujejo samoupravno sporazumevanje na podoročju raziskovalne dejavnosti — dajejo pobude za vnašanje raziskovalne dejavnosti v širša razvojna prizadevanja občine — oblikujejo raziskovalni program na svojem območju, organizirajo in pospešujejo samoupravno sporazumevanje za uresničevanje tega programa — se sporazumevajo o zagotavljanju sredstev in merilih za vrednotenje raziskovalnih nalog in storitev v svobodni menjavi dela, ki se uresničuje v občinski razisKovalni skupnosti skrbijo za popularizacijo in stimulirajo inovacijske dejavnosti v dciovnih organizacijah, TOZD in delovnih skupnostih — spodbujajo, organizirajo in stimulirajo inovacijske dejavnosti v delovnih organizacijah, TOZD in delovnih skupnostih 14. člen Občinska raziskovalna skupnost sodeluje z drugimi samoupravnimi interesnimi skupnostmi družbenih dejavnosti in materialne proizvodnje, sc dogovarja o skupnih nalogah in izvajanju teh nalog ter usklajuje raziskovalne programe. V ta namen lahko ustanavlja s temi samoupravnimi organi skupne organe. Občinska raziskovalna skupnost usklajuje s samoupravnimi interesnimi skupnostmi za vzgojo in izobraževanje ter s samoupravnimi tnte-resnimi skupnostmi za zdravstvo raziskovalne programe in pogoje svobodne menjave dela na visokošolskih in zdravstvenih organizacijah združenega dela, ki opravljajo tudi raziskovalno dejavnost. , 15. člen Uporabniki in izvajalci v občinski raziskovalni skupnosti Izola, se skupno z drugimi občinskimi raziskovalnimi skupnostmi in posebnun! raziskovalnimi skupnostmi obvezno združujejo v raziskovalni skupnosti Slovenije, da bi v njej uresničevali skupne interese in potrebe po raziskovalni dejavnosti in tako soodločali o vprašanjih, za katera je na področju raziskovalne dejavnosti pristojna skupščina republiške raziskovalne skupnosti. VI. ENOTE IN TEMELJNE SKUPNOSTI V OBČINSKI RAZI SKOVALNI SKUPNOSTI 16. člen . V okviru občinske raziskovalne skupnosti lahko uporabni i * jalci s samoupravnim sporazumom ustanavljajo: . ^ — enote raziskovalne skupnosti za uresničevanje skupni m ^ in potreb pri oblikovanju in izvajanju raziskovalnega preje Usmerjenega raziskovalnega programa Ivanje — temeljne skupnosti raziskovalne skupnosti za ^javi medsebojnih pravic, obveznosti in odgovornosti v svobodni dela na določenem območju ali področju. 30. oktobra 1981 — št. 30 URADNE OBJAVE 431 Pogoje za ustanovitev in ostale zadeve v zvezi ustanavtjanja in deio-vanja enot in temetjnih skupnosti ureja statut občinske raziskovaine skupnost!. VII. STATUSNE DOLOČBE <17. člen Občinska raziskovalna skupnost je pravna oseba in je nosilec pravic in obveznosti v skladu z določili tega samoupravnega sporazuma in statuta skupnosti. Za svoje obveznosti odgovarja z vsemi svojimi sredstvi neomejeno. 18. Člen Občinska raziskovalna skupnost ima svoj sedež v Izoli, Veluščkova ulica Štev. 2. 19. člen Ime skupnosti v italijanskem jeziku se glasi: COMUNITÀ DI RICERCHE DEL DOMUNE DI ISOLA. 20. člen Občinsko raziskovalno skupnost predstavlja in zastopa predsednik skupščine občinske raziskovalne skupnosti. V njegovi odsotnosti pa predstavlja in zastopa občinsko raziskovalno skupnost namestnik predsednika. Za občinsko raziskovalno skupnost podpisuje vse listine neomejeno predsednik oz. namestnik predsednika skupščine s tem, da morajo imeti sprejete obveznosti svojo osnovo v sklepih samoupravnih organov občinske raziskovalne skupnosti. Drugi delavci podpisujejo za občinsko raziskovalno skupnost v mejah pooblastil, ki jih določa statut občinske raziskovalne skupnosti. 21: člen Predmet poslovanja in delovanja občinske raziskovalne skupnosti je: — oblikovanje in načrtovanje raziskovalne politike v občini — izvajanje in financiranje dogovorjenega občinskega raziskovalnega programa in raziskovalnega dela v občini — koordiniranje izvajanja raziskovalnega dela v občini, ki ga uresničujejo neposredno združeno delo ali posredno preko občinske, posebnih raziskovalnih skupnosti in raziskovalne skupnosti Slovenije — sodelovanje in načrtovanje skupnih raziskovalnih nalog občinskih raziskovalnih skupnosti v območju — pospeševanje raziskovalne in inovacijske dejavnosti v občini 22. člen ! Občinska raziskovalna skupnost se registrira v sodnem registru, ki ga vodi Temeljno sodišče v Kopru. 23. člen Zakonitost poslovanja in dela občinske raziskovalne skupnosti opravlja in nadzira pristojni upravni organ občinske skupščine Izola. 24. člen Podrobnejša določila o statusnih zadevah, organizacij dela in poslovanja ter o drugih pomembnejših zadevah vsebuje statut občinske raziskovalne skupnosti. VIII. SAMOUPRAVNA ORGANIZIRANOST OBČINSKE RAZISKOVALNE SKUPNOSTI 25. člen Občinsko raziskovalno skupnost upravlja skupščina, ki jo sestavljajo delegati ustanoviteljev kot uporabniki raziskovalnih storitev in raziskovalnega dela. Pri obravnavi programov raziskovalnega dela sodelujejo v razpravi tudi delegati tistih izvajalcev, ki opravljajo storitve za občinsko raziskovalno skupnost pa niso člani občinske raziskovalne skupnosti, ne glede na to, kje je sedež njihove delovne organizacije. 26. člen Delegate v skupščino občinske raziskovalne skupnosti delegirajo delegacije ali konference delegatov temeljnih organizacij, delovnih skupnosti, drugih samoupravno organiziranih delovnih ljudi, delavcev, ki delajo s sredstvi v osebni lastnini in kmetje kooperanti ter občanov organiziranih v krajevnih skupnostih. 27. člen Skupščina občinske raziskovalne skupnosti šteje 37 delegatov, ki jih delegirajo delovni ljudje in občani zlasti iz: — TOZD — OZD ali delovnih skupnosti 30 delegatov, — krajevnih skupnosti 5 delegatov, — delovni ljudje, ki delajo s sredstvi v lasti občanov 1 delegat, — kmetje kooperanti 1 delegat. Razdelitev delegatskih mest na združeno delo in krajevne skupnosti in povezovanje delegacij manjših delovnih organizacij, TOZD in delovnih skupnosti v konference delegacij, urejajo člani skipnosti s posebnim dogovorom, katerega predlaga občinska konferenca SZDL in je sestavni de! tega sporazuma. 28. člen Delegati so za svoje delo in delo skupščine občinske ntziskovalne skupnosti in njenih organov odgovorni delegaciji, konferenci delegatov in delovnim ljudem, ki so jih izvolili. Delegat, ki v skupščini in njenih organih ne opravlja županih delovnih nalog ali jih opravlja slabo in neučinkovito, je lahko predčasno razrešen dolžnosti delegata v primerih, na način in postopku, ki ga določa statut organizacije oz. delovne skupnosti. ir IX. SKUPŠČINA OBČINSKE RAZISKOVALNE SKUPNOSTI IN NJENE PRISTOJNOSTI 29. člen Skupščina občinske raziskovalne skupnosti je mesto za sporazumevanje o svobodni menjavi dela med uporabniki in izvajalci na področju načrtovanja in uresničevanja raziskovalnega dela in raziskovalne dejavnosti. 30. člen K delu skupščine občinske raziskovalne skupnosti se vabijo predstavniki družbeno političnih organizacij, predstavniki organov občinske skupščine in samoupravnih interesnih skupnosti ter drugih organizacij in društev, ki lahko s svojim sodelovanjem prispevajo k uresničevanju delovnih nalog in programov skupščine. Pri delu skupščine imajo njihovi predstavniki pravico do enakopravnega sodelovanja z delegati skupščine, vendar brez pravice odločanja. 31. člen Skupščina občinske raziskovalne skupnosti opravlja naslednje delovne naloge in je pristojna da: 1. Predlaga in ugotavlja, da so Člani skupnosti: — sprejeli samoupravni sporazum o ustanovitvi občinske raziskovalne skupnosti, — sprejeli samoupravni sporazum o temeljih plana razvoja raziskovalne dejavnosti občine za srednjeročno obdobje, — izvolili delegate v skupščino občinske raziskovalne skupnosti. 2. Voli in razrešuje: — predsednika skupščine in namestnika predsednika, — stalne in občasne odbore in druga delovna telesa, — delegate za konferenco delegatov za skupščino raziskovalne skupnosti Slovenije. URADNE OBJAVE 3. imenuje in razrešuje: . — z drugimi skupščinami samoupravnih interesmh skupnosti v ottani, vodijo delovne skupnosti, — delegata, ki v odsotnosti predsednika ali njegovega namestnika predstavlja in zastopa skupnost, — odredbodajalca za izvrševanje finančnega načrta skupnosti, — delegata v razpisno komisijo za imenovanje vodje delovne skup- — dva delegata v razpisno komisijo za imenovanje odgovornega delavca s posebnimi pravicami in obveznostmi, ki bo v delovni skupnosti opravljal strokovne naloge za potrebe raziskovalne skupnosti in njenih samoupravnih organov. 4. Sprejema: — statut in druge samoupravne splošne akte občinske raziskovalne skupnosti — zaključni račun, — samoupravne sporazume in družbene dogovore o uresničevanju programov raziskovalne dejavnosti in drugih skupnih nalog, s katerimi se članom skupnosti ne nalaga dodatnih finančnih obveznosti, — letni ali dolgoročni plan občinske raziskovalne skupnosti, — letni delovni program in letni finančni načrt za uresničevanje letnega ali srednjeročnega plana raziskovalne dejavnosti, — ukrepe za uresničevanje programa raziskovalnega dela in finančnega načrta skupnosti, — ukrepe za pospeševanje in stimuliranje inovacijske in raziskovalne dejavnosti, — programe kadrovske politike in strokovnega izobraževanja kadrov, ki delajo na področju raziskovalne dejavnosti, — ukrepe za racionalno porabo raziskovalnih zmogljivosti in raziskovalne opreme v raziskovalnih organizacijah in raziskovalne opreme, s katero upravlja in razpolaga združeno delo, — potrebe po raziskavah, — elemente za obseg in kakovost raziskav, ki jih lahko zagotavljajo raziskovalne organizacije ob danih kapacitetah, kadrovski zasedbi in veljavnih normativih in standardih za raziskovalno delo, — ceno oz. povračila za opravljanje raziskovalnega dela, — poročila o delu odborov in drugih delovnih teles, ki jih imenuje skupščina in o delu delegacije v skupščini republiške raziskovalne skupnosti, — o podeljevanju inovacijskih nagrad za uspele in uresničene inovacijske dosežke v občini, — elemente za določanje cene raziskovalnega dela in druge pogoje pii svobodni menjavi dela. 5. Oblikuje: — sama ali skupaj z drugimi samoupravnimi interesnimi skupnostmi v občini delovno skupnost. 30. oktobra 1981 — §(. 3Q spodarskega in družbenega razvoja in dejavnik kakovostnega spremi-njanja gospodarstva v občini. 33. člen Po predhodnem izjavijanju delavcev, delovnih ljudi in občanov v temeljnih organizacijah združenega dela in drugih samoupravnih organizacijah in skupnostih lahko skupščina sprejema odločitve o dodatnem zbiranju sredstev za financiranje raziskovalne dejavnosti v občini iz dogovorjenega ali dodatnega občinskega raziskovalnega programa. 34. člen Skupščina občinske raziskovalne skupnosti je sklepčna, če je na skupščini prisotna več kot polovica vseh delegatov. Sklep ali odločitev na skupščini je sprejet, če ga sprejme več kot polovica prisotnih deleča-tov. X. PREDSEDNIK IN NAMESTNIK PREDSEDNIKA SKUPŠČINE OBČINSKE RAZISKOVALNE SKUPNOSTI 35. člen Predsednika skupščine in njegovega namestnika voli in razrešuje skupščina občinske raziskovalne skupnosti in vrst delegatov skupščine. Predsednik skupščine je za svoje delo odgovoren skupščini. Mandatna doba predsednika traja štiri leta. 36. člen Predsednik skupščine ima naslednje pravice in dolžnosti: — predstavlja in zastopa skupnost, — podpisuje sklepe, odločitve in druge listine skupščine, — sklicuje seje skupščine in jim predseduje, — skrbi, da je delo in postovanj&skupščine, njenih organov in strokovne službe v skladu s tem sporazumom, statutom in drugimi splošnimi akti ter zakoni, — sodeluje pri oblikovanju dnevnih redov, materialov in informacij za zasedanje skupščine, — posreduje informacije o delovanju skupščine in njenih organov, — koordinira delo med odbori in komisijami, ki jih imenuje sxups-čina, — opravlja druga dela, ki jih določa statut, drugi samoupravni splošni akt ali zavezuje sklep skupščine. 6. Obravnava: — poročila odbora samoupravne delavske kontrole, — poročila upravnega organa pri skupščini občine, ki skrbi za zakonitost poslovanja skupnosti in njenih samoupravnih organov, — poročila Službe družbenega knjigovodstva, — poročila in pobude družbenega pravobranilca samoupravljanja 7. Zagotavlja: — stalno in tekoče obveščanje delegatov, delegacij članov skupnosti, družbeno političnih organizacij in javnosti, — družbeno politično izobraževanje delegatov, — popularizacijo raziskovalnega dela med mladino v šolah in delovnih organizacijah. Skupščina občinske raziskovalne skupnosti opravlja tudi druge zadeve, za katere je pristojna po zakonu, po tem samoupravnem sporazumu, statutu skupnosti in drugih samoupravnih splošnih aktih. XI. ORGANI SKUPŠČINE 37. člen Za urejanje posameznih zadev ima skupščina tudi svoje odbore, komisije in druga telesa. Skupščina občinske raziskovalne skupnosti voli in razrešuje odbore, komisije in druga telesa. Delo odborov, komisij in drugih teles je javno in organizirano ta o, da omogoča najširše strokovno in družbeno presojo. 38. člen Člani odborov, komisij in drugih delovnih teles so za svoje delo neposredno odgovorni skupščini. 32. člen Skupčina občinske raziskovalne skupnosti enakopravno z zbo črnske skupščine razpravlja in odioča o sprejemanju odlokov in d splošnih aktov ter o splošni politiki načrtovanja in uresničevan ia skovalne dejavnosti v občini v cilju, da postaneta raziskovalna c no^t m znanost sestavina združenega deia in bistveni pospeŠevah 39. člen Za urejanje posameznih zadev ima skupščina naslednje stain* re: ; odbor za samoupravne, organizacijske in kadrovske zadeve, — odbor za družbeno planiranje in svobodno menjavo deia, odbr za pospeševanje inovacijske in razsikovalne dejavoos odbor za splošni ljudski odpor in družbeno samozaščito URADNE OBJAVE 433 30. oktobra 1981 — št. 30 Odbori imajo 7. članov, ki jih vo!i skupščina občinske raziskovalne skupnosti na prvem zasedanju. Mandatna doba odborov traja štiri leta. Način de!a odborov določa poslovnik, ki ga sprejme odbor. 40. člen 1. Odbor za samoupravne, organizacijske in kadrovske zadeve ima predvsem naslednje naloge: — spremlja samoupravne odnose in delegatski sistem ter predlaga ukrepe za izboljšanje teh odnosov, — spremlja in proučuje samoupravno organizacijo občinske raziskovalne skupnosti, povezavo z ostalimi samoupravnimi interesimi skupnostmi s področja družbenih dejavnosti in materialne proizvodnje ter predlaga ustanovitev skupnih organov in druge ukrepe, — obravnava kadrovsko problematiko ORS ter predlaga skupščini občinske raziskovalne skupnosti posamezne kandidate, ki bodo v okviru delovne skupnosti opravljali strokovne naloge za potrebe skupnosti, — zbira predloge kandidatov za člane odborov in komisij skupščine in predlaga ustanovitev občasnih komisij ter pripravlja potrebno gradivo zà volitve, — oblikuje predloge dnevnega reda skupščine, — sprejema analize, obrazložitve in poročila ter oblikuje predloge za skupščino ORS, — skrbi za koordinacijo dela med skupščino in njenimi stalnimi odbori in komisijami, — uresničuje informativno službo za delegate, delegacije, člane skupnosti in javnost, — opravlja še druge naloge v zvezi s samoupravnimi, organizacijskimi in kadrovskimi zadevami. 41. člen 2. Odbor za družbeno planiranje in svobodno menjavo dela ima predvsem naslednje naloge: — pripravlja osnutke za izdelavo samoupravnega sporazuma o temeljih plana razvoja raziskovalne dejavnosti v občini, — pripravlja predloge letnih in srednjeročnih planov in delovnih programov, — pripravlja elemente samoupravnih sporazumov o svobodni menjavi dela med izvajalci in uporabniki (elemente cen in druge pogoje), — analizira in spremlja rezultate svobodne menjave dela, — obravnava predlog zaključnega računa in posreduje mnenje skupščini ORS, — objavlja razpise za prijave raziskovalnih projektov in nalog, — opravlja druge naloge v zvezrz raziskovalnimi deli in programi, — sprejema ukrepe za izvajanje delovnih programov in planov občinske raziskovalne skupnosti, — pripravlja predlog finančnega načrta ORS. * 42. člen 3. Odbor za pospeševanje inovacijske in raziskovalne dejavnosti ima predvsem naslednje naloge: — pospešuje in usmerja inovacijsko in raziskovalno dejavnost v združenem delu, — spremlja in analizira rezultate inovacijske dejavnosti v občini, — razpisuje natečaje za nagrajevanje najuspešnejših inovacijskih dosežkov,v občini in predlaga skupščini podelitev priznanj in nagrad, ^ TOZD in delovnim skupnostim nudi strokovno pomoč v organiziranju inovacijske dejavnosti in aktivnosti ter pomoč pri oblikovanju m sprejemanju samoupravnih splošnih aktov s področja inovacijske in raziskovalne dejavnosti, Po šolah organizira strokovna predavanja o pomembnosti inovacijske in raziskovalne dejavnosti in spodbuja mladino, da se vključuje v raziskovalno dejavnost, informira TOZD in delovne skupnosti v občini o inovacijskih in raziskovalnih dosežkih v občini, organizira razstave inovacijskih dosežkov v občini. 43. člen * Odbor za splošni ljudski odpor in družbeno samozaščito ima Predvsem naslednje naloge: sprejema in dopolnjuje obrambni načrt skupnosti, skrbi za organiziranje in usposabljanje enote teritorialne obrambe, če ima skupnost takšno enoto, -- usklajuje obrambne priprave skupnosti, njenih enot teritorialne o rambe in civilne zaščite z drugimi obrambnimi pripravami v skupnosti ter z obrambnimi pripravami občine in krajevnih skupnosti, predlaga obrambne elemente razvojnega načrta in drugih splošnih aktov s področja ljudske obrambe, za katere so prisotni organi upravljanja in drugi organi skupnosti organizira in pripravlja vse možne oblike in načine izvajanja nalog in ukrepov ljudske obrambe glede na predvidene vojne razmere, skrbi za izvajanje varnostnih in zaščitnih ukrepov pri pripravah za ljudsko obrambo po načelih družbene samozaščite,' — v soglasju s pristojnimi občinskimi organi določa delavce, ki opravljajo posebno zaupna dela pri pripravah za ljudsko obrambo. 44. člen Poleg odborov iz 39. člena tega sporazuma lahko imenuje skupščina tudi druge stalne ali začasne odbore, komisije in delovna telesa. Mandatna doba članov odborov traja štiri leta. XH. ODBOR SAMOUPRAVNE DELAVSKE KONTROLE 45. člen Za uresničevanje in varstvo samoupravnih pravic članov skupnosti ima občinska raziskovalna skupnost odbor samoupravne delavske kontrole. Odbor samoupravne delavske kontrole ima sedem Članov. Predsednika odbora, si voli odbor iz vrst članov odbora. Mandatna doba članov odbora traja štiri leta. 46. člen Člane odbora samoupravne delavske kontrole voli in od;)oklicuje skupščina občinske raziskovalne skupnosti z neposrednimi in trajnimi volitvami. Kandidate za Člane odbora samoupravne delavske kontrole evidentira občinska konferenca SZDL. , t 47. člen Odbor samoupravne delavske kontrole ima predvsem naslednje pravice in dolžnosti: — skrbi za uresničevanje pravic članov s tem, da nadzoruje izvajanje pravic in opravlja nadzor nad uveljavljanjem pravic, obveznosti in odgovornosti, nad oblikovanjem in uporabo sredstev, nad izvajanjem sprejetega plana, delovnega programa in nalog ter nad delovanjem samoupravnih organov skupnosti in njene strokovne službe, — nadzira izvajanje statuta in drugih samoupravnih splošnih aktov skupnosti ter samoupravnih sporazumov ter družbenih dogovorov, izvajanje sklepov samoupravnih organov skupnosti in strokovne službe, — opravlja druge naloge, za katere je odbor pristojen po zakonu, statutu ali po drugih samoupravnih splošnih aktov občinske raziskovalne skupnosti. Statut občinske raziskovalne skupnosti v skladu z zakonom ureja pravice, dolžnosti in odgovornosti odbora samoupravne delavske kontrole ih njihovih članov, sestav, volitve in odpoklic. XIII. USTANOVITEV SODIŠČA ZDRUŽENEGA DELA ZA PODROČJE RAZISKOVALNE DEJAVNOSTI 48. člen Spore iz druzbqno ekonomskih odnosov in samoupravnih odnosov pri sprejemanju in izpolnjevanju planskih odločitev in drugih samoupravnih razmerij, ki jih delovni ljudje samostojno urejajo v občinski raziskovalni skupnosti, rešuje posebno sodišče združenega deta za področje raziskovalne dejavnosti, ki se ustanavlja pri Raziskovalni skupnosti Slovenije. 434 URADNE OBJAVE 49. člen Občinska raziskovalna skupnost skupaj z ostalimi občmskunt razr-skovalnitni skupnostmi Slovenije, posebnimi raztskovalntmt skupnostmi in Raziskovalno skupnostjo Slovenije ustanov) skupno sodtsee združenega dela z področje raziskovalne dejavnosti. Posebno sodišče združenega dela za področje raziskovalne dejavno- sti se ustanavlja s samoupravnim sporazumom. Ostala določila o delovanju posebnega sodišča združenega dela za področje raziskovalne dejavnosti vsebuje Samoupravni sporazum o ustanovitvi posebnega sodišča združenega dela za področje raziskovalne dejavnosti. . - ' -. . \ ' XIV. STROKOVNA SLUŽBA ZA ORS 50. člen Za opravljanje strokovnih, administrativnih, finančnih in pomožnih nalog oblikuje občinska raziskovalna skupnost skupaj z drugimi samoupravnimi interesnimi skupnostmi v občini delovno skupnost. Delovna skupnost se oblikuje s samoupravnim sporazumom. Vodjo delovne skupnosti imenujejo in razrešujejo skupščine samoupravnih interesnih skupnostj, ki so jo oblikovale potem, ko dobijo mnenje delovne skupnosti. Vodja delovne skupnosti se imenuje za dobo štirih let. Vodja delovne skupnosti je ^a svoje delo in delo delovne skupnosti odgovoren skupščinam, ki so oblikovale delovno skupnost. Samoupravni sporazum o oblikovanju delovne skupnosti ureja položaj, pravice in dolžnosti odgovorne osebe, ki dela v delovni skupnosti za potrebe občinske raziskovalne skupnosti. — statut občinske raziskovalne skupnosti, — predlog samoupravnega sporazuma o.temeljih plana razvoja raziskovalne dejavnosti v občini, — plan občinske izobraževalne skupnosti, — letni finančni načrt občinske raziskovalne skupnosti, — praviinik o delu odbora samoupravne delavske kontrole, ___ posloynik o delu skupščine in njenih samoupravnih organov, — ostale samoupravne akte, sporazume in pravilnike, ki so potrebni za nemoteno delovanje občinske raziskovalne skupnosti. XVII KONČNE IN PREHODNE DOLOČBE 54. člen Ta samoupravni sporazum začne veljati, ko ga sprejme najmanj večina ustanoviteljev, občinska skupščina pa poda na njegovo vsebino svoje soglasje. Skupščina ORS ugotovi s sklepom, da so člani skupnosti sprejeli ta samoupravni sporazum in ga objavi v Uradnem glasilu občine. 55. člen < Članice skupnosti imajo pravico, da predlagajo dopolnitev ali spremembo tega sporazuma po enakem postopku, kot je bil sprejet. ' , 56. člen Do sprejetja statuta občinske skupnosti, naloge v tej skupnosti opravljajo organi v dosedanji sestavi. XV. PLANIRANJE V OBČINSKI RAZISKOVALNI SKUPNOSTI 51. člen Planiranje v občinski raziskovalni skupnosti se opravlja na podlagi usklajenih elementov in se določa s samoupravnim sporazumom o temeljih plana občinske raziskovalne skupnosti in s planom občinske raziskovalne skupnosti. 52. člen Samoupravni sporazum o temeljih plana občinske raziskovalne skupnosti zlasti vsebuje: ^ — raziskovalni program, razčlenjen po raziskovalnih nalogah, raziskovalnih projektih, usmerjenih raziskovalnih programih ter raziskovalnih in drugih storitvah, —I program drugih nalog občinske raziskovalne skupnosti, program skupnih nalog, ki se bodo uresničevale v Raziskovalni skupnosti Slovenije, — program naložb v modernizacijo in razširitev materialne osnovne raziskovalne dejavnosti, — obseg potrebnih sredstev za uresničevanje dogovorjenega raziskovalnega programa in drugih nalog skupnosti. — osnove in merila za oblikovanje sredstev za izpolnjevanje obveznosti v svobodni menjavi dela, ' — način zagotavljanja potrebnih sredstev za posamezno leto planskega obdobja, — instrumente za združevanje sredstev, — posebne pogoje pri opravljanju raziskovalne dejavnosti, — medsebojne pravice, obveznosti in odgovornosti udcležncccv pri delu, razvoju in zadovoljevanju dogovorjenih potreb. Statut občinske raziskovalne skupnosti določa postopke sprejemanja in uresničevanja ostalih planskih dokumentov in tega sporazuma. 57. člen Ta samoupravni sporazum o ustanovitvi občinske raziskovalne skupnosti je bi! sprejet v času od 1.12.1980 do 18.5.81, ko je svoj pristop na podlagi pristopnih izjav potrdilo 1/2 TOZD, delovnih skupnosti in krajevnih skupnosti v občini. S sprejemom tega samoupravnega sporazuma preneha veljati samoupravni sporazum o ustanovitvi občinske raziskovalne skupnosti, ki ga je sprejela skupščina ORS na seji dne 15. 6. 1978. Skupščina občine Izola je dala soglasje k temu samoupravnemu sporazumu na seji vseh zborov skupščine dne 5. marca, 1981. . . ( . St. 109-80 Datum, 30. decembra, 1980. TELESNOKULTURNA SKUPNOST OBČ!NE !ZOLA Na podlagi določi! samoupravnega sporazuma o ustanovitvi Tee tokulturne skupnosti občine Izol^je skupščina telesnokulturne skup 3sti na svoji redni seji zborov dne 24. 12. 1980 v zvezi s sprejemom mioupravnega sporazuma o ustanovitvi Telesnokulturne skupnos bčinc Izola sorcicla naslednii XVI. SAMOUPRAVNI SPLOŠNI AKTI OBČINSKE RAZISKO VALNE SKUPNOSTI 53. člen Občinska raziskovalna skupnost pripravlja in po skupščini sprejema naslednje samoupravne splošne akte: UGOTOVITVENI SKLEP 1 clcsnokulturna skupnost občine Izola ugotavlja, da je od ^ ^ poslenih v občin^ Izola pristopilo k Samoupravnemu sporazum ustanovitvi Telesnokulturne skupnosti občine Izola 3378 zapose to je večina udeležencev sporazumevanja. URADNE OBJAVE 435 30. oktobra 1981 — Št. 30 H. Na podlagi ugotovitve iz I. točke tega sklepa je Samoupravni sporazum o ustanovitvi Telesnokulturno skupnosti občine Izola sklenjen. III. Ta sklep velja takoj. ^ Štev.: 161/80 Datum: 30. decembra, 80. - * * Predsednik skupščine VINKO GREGORIČ, 1. r. Delavci v temeljnih in drugih organizacija združenega dela in v delovnih skupnostih ter drugi delovni ljudje in občani v krajevni skupnosti — kot uporabniki in drugi delovni ljudje in občani združeni v tele-snokulturnih organizacijah ter delavci, ki opravljajo telesnokulturno dejavnost, kot svojo glavno dejavnost ter delavci v delovnih skupnostih tclesnokultumih organizacijah — kot izvajalci na podlagi čl. 6. in 23. zakona o svobodni menjavi dela na področju telesne kulture (Ur. 1. SRS št. 3$/79)sklenejo SAMOUPRAVNI SPORAZUM O USTANOVITVI TELESNOKULTURNE SKUPNOSTI OBČINE IZOLA I. SPLOŠNE DOLOČBE * 1. člen Za uresničevanje skupnih in celotnih družbenih potreb in interesov na področju telesne kulture, zlasti za oblikovanje politike razvoja telesne kulture, za sporazumevanje o uresničevanju svobodne menjave dela, o ukrepih za pospeševanje razvoja telesne kulture in za pospeševanje množičnega vključevanja delovnih ljudi v telesne dejavnosti ter za zagotavljanje pogojev za razvoj selektivnega vrhunskega športa ustanavljajo uporabniki.in izvajalci telesnokulturno skupnost občine Izola (v nadaljnjem besedilu občinska TKS) kot samoupravno interesno telesnokulturno skupnost na območju občine Izola. : - ' , 2. člen Uporabniki in izvajalci omogočajo uresničevanje samoupravno ugotovljenih osebnih, skupnih m celotnih družbenih potreb in interesov na področju telesne kulture, tako da zlasti: — opredeljuje potrebe in interese na področju telcsnekulture tčr možnosti in načine uresničevanja teh potreb in interesov v planih svojih samoupravnih organizacij in skupnosti ter planih oziroma programih tclesnokultumih organizacij, — zadovoljujejo potrebe in interese uporabnikov na področju kulture s svobodno menjavo dela, se združujejo v telesnokulturno skupnost ter s svobodno menjavo dela v tej skupnosti uresničujejo skupne, celotne družbene potrebe in interese na področju telesne kulture ter v njej in skupaj z drugimi samoupravnimi interesnimi skupnostmi oblikujejo politiko razvoja telesne kulture. ' 3.Ren y samoupravnem sporazumu se poleg namenov in ciljev ustanovitve občinske TKS opredelijo še zlasti: pravice, dolžnosti in obveznosti uporabnikov in izvajalcev, predmet svobodne menjave dela, delovno področje, — samoupravna organiziranost, sestav, pooblastila in odgovornosti skupščine in drugih organov, *- vsebina, način in postopek dogovarjanja ter sporazumevanja, nadzor nad delom organov in delovne skupnosti, druge zadeve in vprašanja skupnega pomena za ustanovitelje občinske TKS. 4. Člen t , Uporabniki in izvajalci usklajujejo in zagotavljajo potrebe tn interese na področju telesne kulture s samoupravnim sporazumom o temeljih plana občinske TKS ter s sodelovanjem pri pripravi in sprejemu dogovorov o temeljih plana občinske TKS. 5. člen Medsebojne pravice, obveznosti in odgovornosti v družbenoekonomskih in drugih samoupravnih odnosih v občinski TKS sc urejajo z družbenimi dogovori, samoupravnimi sporazumi, s pogodbami in drugimi oblikami samoupravnega odločanja, v skladu s tem sporazumom, statutom in zakonom. 6. člen Občinska TKS je pravna oseba s pravicami in obveznostmi, ki jih ima na podlagi ustave, zakona, tega samoupravnega sporazuma, statuta in drugih samoupravnih splošnih aktov. 7. člen Sedež TKS je v Izoli, Vcluškova ul. 2. II. SVOBODNA MENJAVA DELA 8. člen ' Predmet svobodne menjave so telesnokulturno in druge storitve potrebne za izvedbo nalog, ki jih opravlja posamezna organizacija izvajalca (v nadaljnjem besedilu: program storitev), oziroma posamične te-lesnokultumc, ali druge storitve s katerimi se zadovoljujejo potrebe uporabnikov, ali zagotavljajo možnosti za telesnokulturno aktivnost. 9. člen Uporabniki in izvajalci v svobodni menjavi dela na področju telesne kulture vrednotijo rezultate dela izvajalcev kot samoupravno dogovorjeno povračilo za opravljen program storitev oziroma ceno posamičnih storitev. 10. člen Potrebna sredstva za izpolnjevanje obveznosti v svobodni menjavi dela se zagotavljajo iz naslednjih virov. — iz osebnega dohodka delavcev in iz dohodka oz. prihodkov drugih delovnih ljudi za naloge, določene s samoupravnim sporazumom o temeljih plana občinske TKS — iz sredstev sklada skupne porabe temeljnih organizacij združenega dela in delovnih skupnostih za potrebe rekreacije na področju telesne kulture — iz sredstev za razširitev materialne osnove dela v temeljni organizaciji združenega dela za naložbe za telcsnokulturne objekte in naprave, kadar so te naložbe potrebne zaradi uveljavljanja novih potreb oz. zaradi posebnih interesov določenih uporabnikov v skladu s samoupravnim sporazumom o temeljih plana občinske TKS. 11. člen Uporabniki in izvajalci ugotavljajo in usklajujejo potrebe in interese na področju telesne kulture, zlasti glede vrst in obsega telesnokuiturnih storitev, zagotavljanja materialnih in drugih pogojev za tclesnokul-turnc objekte in naprave. Pravice in obveznosti ter odgovornosti uporabniki in izvajalci določijo s samoupravnim sporazumom o temeljih plana občinske TKS. \ 12. člen Za uresničevanje nalog iz prejšnjega člena morajo uporabniki določiti: — obseg potreb posameznih vrstah telesnokuiturnih storitev — vrste in obseg nalog potrebnih za zagotavljanje materialnih in drugih pogojev za telesnokulturno aktivnost delovnih ljudi in občanov 436 URADNE OBJAVE * 30. oktobra 1981,— čt. 30 — sredstva, ki jih bodo uporabniki združevali za izvajanje telesno-kukurnih sredstev in opravljanje drugih nalog. izvajalci pa morajo določiti: — obse;, in kvaliteto programov storitev, ki jih izvajalec lahko zagotovi ob danih kadrovskih in materialnih zmogljivostih . — predloge za morebitne spremembe v načinu uporabe danih materialnih zmogljivost: ter spremembe standardov in normativov z utemeljitvijo vpliva teh sprememb na obseg, kvaliteto in ceno storitev ___predloge za nove naložbe v telcsnokultumc objekte in naprave z utemeljitvijo vpliva teh sprememb na obseg, kvaliteto in ceno teh stori-tev ___ povračilo za posamezne programe stontev oz. cene za posamične storitve po vrstah storitev. 111. SAMOUPRAVNA ORGANIZIRANOST 13. člen Telesnokultumo skupnost upravlja skupščina. Skupščina ima zbor uporabnikov in zbor izvajalcev. Število delegatskih mest v zboru izvajalcev ter v zboru uporabnikov določi skupščina telcsnokultumc skupnosti s posebnim sklepom. Zbor uporabnikov sestavljajo delegati, ki jih delegirajo delegacije temeljnih in drugih organizacij združenega dela in delovnih skupnosti ter delovni ljudje in občani v krajevnih skupnostih Zbor izvajalcev sestavljajo delegati tele-snokultumih organizacij, ki jih delegirajo organi teh organizacij, ter delegati, k: jih delegirajo delegacije temeljnih organizacij združenega dela, ki opravljajo telesnokultumo dejavnost in delegacije delovnih skupnosti telesnokultumih organizacij. Način delegiranja delegatov v posamezne organe se določi v statutu občinske TKS. , Za delegate v skupščipo občinske TKS oziroma njena zbora ne morejo biti delegirani predsedniki telesnokultumih organizacij, člani samoupravne delavske kontrole občinske TKS in delavci delovnih skupnostih telesnokultumih skupnosti. 14. člen Mandatna doba delegatom v skupščini občinske TKS traja štiri leta. IV. NALOGE SKUPŠČINE 15. Člen Skupščina občinske TKS odloča in sprejema svoje odločitve na zasedanjih svojih odborov. Zbor uporabnikov in zbor izvajalcev obravnavata in odločata o vprašanjih iz pristojnosti skupščine občinske TKS enakopravno na ločenih sejah ali na skupni seji in tudi samostojno. S tem sporazumom in statutom občinske TKS se določijo tudi zadeve, o katerih delegati odločajo po predhodnem izjavljanju delavcev, delovnih ljudi in občanov v temeljnih organizacijah združenega dela in drugih samoupravnih organizacijah in skupnostih. 16. člen Skupščina telesnokultume skupnosti občine Izola na zasedanjih svojih zborov: 1. ugotavlja, da so udeleženci skupnosti: — prejeli samoupravni sporazum o ustanovitvi občinske tclesno-kulturne skupnosti, — prejeli samoupravni sporazum o temeljih plana razvoja občinske telesnokultume skupnosti za srednjeročno obdobje 2. vodi in razrešuje: — predsednika skupščine in namestnika predsednika, — staine občasne odbore in druga telesa, — ddegate za konferenco de!ega:ov za skupščino teiesnokuiturne skupnosti Slovenije. 3. imenuje in razrešuje: , — z drugimi skupščinami samoupravnih interesnih skupnosti v občini vodjo delovne skupnosti — delavca s posebnimi pooblastili in odgovornostmi tajnika skupščine, — delegata, ki v odsotnosti predsednika ali njegovega namestnika predstavlja in zastopa skupnost, — odredbodajalca za izvrševanje finančnega načrta skupnosti, — delegata v razpisno komisijo za imenovanje vodje delovne skupnosti, — dva delegata v razpisno komisijo za imenovanje odgovornega delavca s posebnimi pooblastili in odgovornostmi, ki bo v delovni skupnosti skupne službe SIS družbenih dejavnosti opravlja! strokovne naloge za potrebe telesnokultume skupnosti in njenih samoupravnih organov. 4. sprejema: — statut skupnosti, poslovnik o svojem delu in programe svojega dela, — zaključni račun, — samoupravne sporazume in družbene dogovore o uresničevanju programov telesnokultume skupnosti in o drugih skupnih nalogah, s katerimi se udeležencem skupnosti ne nalaga dodatnih finančnih obveznosti, — usklajuje elemente za pripravo samoupravnega sporazuma o temeljih plana in pripravi predlog tega samoupravnega sporazuma, — letni srednjeročni ali dolgoročni plan telesnokultume skupnosti, — letni delovni program in letni finančni načrt za uresničevanje letnega ali srednjeročnega plana skupnosti, — ukrepe za uresničevanje programa in finančnega načrta skupnosti, — programe kadrovske politike in strokovnega izobraževanja kadrov, ki delajo na področju telesne kulture — družbene dogovore in samoupravne sporazume z drugimi samoupravnimi interesnimi skupnostmi ter drugimi samoupravnimi organizacijami in skupnostmi o medsebojnem sodelovanju o vprašanjih, ki so skupnega pomena, o usklajevanju odnosov in meri! v svobodni menjavi dela, o združevanju dela in sredstev ali o izvajanju drugih ukrepov za dosego skupnih ciljev, — odločitve o drugih zadevah, ki so določene z zakonom in drugimi samoupravnimi akti, — sklepe o povračilu za delo odborov in drugih delovnih teles, ki jih imenuje skupščina in za delo delegacije telesnokuhurni skupnosti Slovenije, — sklepe o podeljevanju nagrad (delavcem in organizacijam) za uspehe pri uresničevanju nalog na področju telesne kulture v občini Izola, — ukrepe na področju ljudske obrambe in družbene samozaščite, 5. ustanovi: — skupaj z drugimi samoupravnimi skupnostmi v občini Izola delovno skupnost skupne strokovne službe, 6. obravnava: — skupni program telesnokultume skupnosti Slovenije in zagotav- lja sredstva za naloge skupnega pomena v skladu s samoupravnim sporazumom o temeljih plana TKS, - ' — poročilo odbora samoupravne delavske kontrole, poročilo upravnega organa pri skupščini občine, ki skrbi za zakonitost poslovanja skupnosti in njegovih samoupravnih organov poročilo Službe družbenega knjigovodstva, — poročilo in pobude družbenega pravobranilca samoupravljanja. 7. zagotavlja: stalno in tekoče obveščanje delegatov, delegacij Članov skupno sti, družbenopolitičnih organizacij in javnosti, družbenopolitično izobraževanje delegatov. 17. člen . Zbor uporabnikov in zbor izvajalcev skupščine občinske TKS M samostojno obravnava vprašanja delovnega področja skupščine o m ske TKS, zavzema stališča do teh vprašanj in dajo pobudo za njihovo reševanje. Vsak zbor samostojno: URADNE OBJAVE 437 30. oktobra 1981 — št. 30_________________________________________ — vo!i in razrešuje predsednika zbora in njegovega namestnika, — obiikuje organe in deiovna te!esa zbora ter vo!i njihove člane, — delegira člane v skupne organe skupščine občinske TKS in skupščino TKS Slovenije, — določa elemente za pripravo samoupravnega sporazuma o temeljih plana. 18. člen V zadevah, v katerih odločata oba zbora enakopravno so odločitve sprejete, če so bile sprejete z večino glasov v vsakem zboru in v enakem besedilu v obeh zborih. V zadevah o katerih odločata oba zbora na skupni seji so odločitve sprejete, če jih je sprejela večina delegatov v obeh zborih, v enakem besedilu. Če ni doseženo soglasje med zboroma se izvede usklajevalni postopek, ki je določen s statutom skupnosti. 19. člen Skupščina občinske TKS sprejema odločitve z usklajevanjem stališč delegatov. Pri obravnavanju vprašanj in stališč lahko sodelujejo tudi predstavniki družbenopolitičnih organizacij, družbenopolitičnih skupnosti ter drugih organizacij in skupnosti. Na zasedanja skupščine občinske TKS so vselej vabljeni predstavniki družbenopolitičnih organizacij občine: občinske konference SZDL, občinskega sindikalnega sveta, občinske konference ZSM, delegati delavcev temeljnih organizacij združenega dela, ki v okviru svoje dejavnosti upravljajo za telesno kulturo pomembne objekte in naprave oz. opravljajo za telesno kulturo v občini pomembne storitve ter predstavniki občinske ZTKO. K posameznim točkam dnevnega reda zasedanj skupščine občinske TKS oziroma njenega zbora se lahko vabijo tudi predstavniki drugih občinskih samoupravnih interesnih skupnosti organizacij in skupnosti. Le-ti na zasedanjih pojasnjujejo, poročajo in tolmačijo problematiko k posameznim točkam dnevnega reda, ki zadevajo njihovo področje. 20. člen Skupščina občinske TKS je sklepčna, če je na seji navzočih večina delegatov v vsakem zboru. 21. člen V zadevah, o katerih odločata oba zbora skupščine občinske tKS enakopravno, so odločitve sprejete z večino glasov in v enakem besedilu v vsakem zboru. (e ni doseženo soglasje med zboroma se izvede usklajevalni postopek, ki je določen v statutu. V. ORGANI SKUPŠČINE 22. člen Skupščina občinske TKS ima predsednika in namestnika. Predsednika in namestnika imata tudi oba zbora skupščine. Mandat predsednika skupščine in njegovega namestnika ter mandat predsednikov zborov in njunih namestnikov je štiri leta. Po poteku mandatne dobe so lahko ponovno izvoljeni zapored še za eno mandatno dobo. 23. člen Skupščina občinske TKS ima predsedstvo, ki šteje 9—11 članov. Predsedstvo sestavljajo predsednika in njuna namestnika obeh zborov, predsedniki stalnih skupnih organov skupščine, ostale člane pa izvoli skupščina iz vrst delegatov uporabnikov in izvajalcev skupščine občinske TKS. Predsedstvo skupščine občinske TKS ima predsednika, ki ga izvoli skupščina izmed članov predsedstva. Mandat predsednika predsedstva traja 4 leta. Pristojnosti predsedstva so podrobno opredeljene v statutu. 24. člen Skupščina občinske TKS ima za izvrševanje odločitev skupščine in za pripravo predlogov iz njene pristojnosti skupne organe uporabnikov in izvajalcev, ki jih sestavljajo delegati skupščine obeh zborov. Število teh organov, delovno področje posameznega organa in njihovo sestavo določi skupščina občinske TKS v skladu s statutom. Za svoje delo so odgovorni skupščini občinske TKS in predsedstvu. 25. člen Skupščina občinske TKS ima, če tako skleneta oba zbora stalne ali občasne skupne organe ali komisije za reševanje posameznih vprašanj iz pristojnosti skupščine občinske TKS ali njunih zborov. 26. Člen Zaradi usklajevanja dela in nalog, dogovarjanja in izvajanja teh nalog ter za uresničevanje skupnih ciljev, občinska TKS sodeluje z drugimi samoupravnimi interesnimi skupnostmi zlasti s področja vzgoje in izobraževanja, zdravstva, raziskovanja in otroškega varstva. V ta namer ustanavljajo te samoupravne interesne skupnosti skupne organe, ki opravljajo predloge za skupščino. Število predstavnikov v skupnem organu se določi skladno z dogovorom med posameznimi samoupravnimi in interesnimi skupnostmi. 27. člen Za opravljanje nadzorstva nad izvajanjem sprejete politike nad uveljavljanjem pravic in obveznosti izvajalcev in uporabnikov občinske te-lesnokulturnc skupnosti, nad uresničevanjem sprejetih samoupravnih odločitev nad uporabo sredstev ter nad delovanjem organov občinske TKS in njene delovne skupnosti ima skupščina občinske TKS organ samoupravne delavske kontrole. Organ samoupravne delavske kontrole šteje pet članov in ga izvolijo uporabniki in izvajalci za čas, kolikor traja mandat delegatom v skupščini občinske TKS; skupščina občinske TKS pa le ugotovi njihovo izvolitev. 28. člen Za člana samoupravne delavske kontrole ne more biti kandidiran, kdor po zakonu ne more biti izvoljen v delegacijo za samoupravne interesne skupnosti in tudi ne delavec, ki opravlja strokovna in administra-tivno-tehnična opravila ali naloge s posebnimi pooblastili in odgovornostmi za občinsko telesnokulturno skupnost. 29. člen Mandatna doba člana samoupravne delavske kont:o!e je 2 leti. Člani samoupravne delavske kontrole ne morejo biti odpoklicani pred potekom mandatne dobe, razen v primerih, ki jih določa zakon. 30. člen Nihče ne more bit' več kot dvakrat zapored izvoljen za člana samoupravne delavske kontrole. Kdor je izvoljen v samoupravno delavsko kontrolo, ne more biti delegiran v skupščino občinske TKS. 31. člen Nadzorstvo nad zakonitostjo poslovanja in dela občinske TKS opravljajo pristojni občinski upravni organi. VI. SODELOVANJE MED OBČINSKIMI TELESNOKULTUR-NIMI SKUPNOSTMI OBALNIH OBČIN 32. člen Način in oblika medsebojnega sodelovanja uredijo občinske tele-snokulturne skupnosti obalnih občin na podlagi sprejetih stališč občinskih in obalnih družbenopolitičnih organizacij. 438 URADNE OBJAVE 30. oktobra 1981 — $t. 30 VH. JAVNOST DELA 33. Men Delo obiinske TKS je javno. Seje skupščine občinske TKS, njenih zborov ter skupnih organov so javne. Za javnost de!a občinske TKS odgovarjajo predsednik skupščine, predsednik predsedstva, tajnik občinske TKS in vodja deiovne skupnosti. 34. čien Statut in drugi samoupravni spiošni akti TKS Izola se objavljajo v uradnih objavah Primorskih novic. VIII. POSTOPEK SPREJEMANJA SPORAZUMA 35. člen Osnutek tega sporazuma obravnava skupščina občinske TKS in ga da v javno razpravo. 36. člen Na podlagi pripomb in javne razprave občinske TKS pripravi predlog sporazuma in ga posreduje v sprejem skupščini občinske TKS. 37. člen Ta sporazum je sprejet z večino glasov in v enakem besedilu v vsakem zboru. IX. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE 38. člen Ta sporazum začne veljati, ko skupščina skupnosti s sklepom ugotovi, da ga je sprejela večina članov iz vrst uporabnikov in večina članov iz vrst izvajalcev in ko da k njemu soglasje Skupščina občine Izola in se ga objavi v Uradnih objavah. 39. člen Spremembe in dopolnitve tega sporazuma se sprejmejo po istem postopku, ki velja za njegovo sklenitev. 40. člen Podrobnejše določbe o nalogah in načinu odločanja v skupščini občinske TKS, o skupnih organih in njihovih pristojnostih, načinu sodelovanja drugih samoupravnih organizacij in skupnosti, pravicah in obveznostih delegatov delovni skupnosti, samoupravni delavski kontroli in drugih zadevah so opredeljene v statutu občinske TKS. 41. člen Z dnem ko začne veljati ta sporazum, preneha veljati dosedanji samoupravni sporazum o ustanovitvi, organizaciji in delu občinske TKS sklenjen na seji skupščine občinske TKS dne 26. 6. 1978. 42. člen Do sprejetja statuta TKS opravljajo naloge skupnosti organi skupnosti v sedanji sestavi. - ?.. - : ' " Številka: 161/80 Datum: 30. decembra, 1980 SAMOUPRAVNA KOMUNALNA !NTERESNA SKUPNOST OBČINE PIRAN Na podlagi 10. člena zakona o komunalnih dejavnostih posebnega družbenega pomena (Ur. list SRS št. 24/75) in 5. člena samoupravnega sporazuma o ustanovitvi samoupravne komunalne interesne skupnosti občine Piran (LIradne objave št. 3/77) je skupščina komunalne interesne skupnosti občine Piran na seji dne 25. februarja 1981 sprejela STATUT SAMOUPRAVNE KOMUNALNE INTERESNE SKUPNOSTI OBČINE PIRAN !. SPLOŠNE DOLOČBE 1. člen Delovni ljudje in občani s področja krajevnih skupnosti ter delavci organizacij združenega dela kot uporabniki in delavci v komunalnih delovnih organizacijah kot izvajalci usklajujejo svoje interese in razvoj v samoupravni komunalni interesni skupnosti (v nadaljnjem besedilu: skupnost) po načelu vzajemnosti in solidarnosti ter smotrno zadovoljujejo svoje osebne in skupne potrebe s področja komunalne oskrbe in komunalnih storitev. 2. člen Ta statut podrobneje določa: — sestav skupnosti in skupščine skupnosti ter delegatskih mest; — način delegiranja delegatov v skupščino skupnosti; — način odločanja v skupščini; — formiranje organov skupščine ter njihove naloge in pristojnosti; — način predlaganja in sprejemanja dolgoročnih ter srednjeročnih programov ter letnih planov za posamezne dejavnosti; — sprejemanje finančnih planov skupnosti; — organizacijo strokovnih služb. Skupnost je pravna oseba s pravicami in dolžnostmi, ki jih ima na podlagi ustave, zakona, samoupravnega sporazuma, tega statuta in drugih samoupravnih splošnih aktov. Sedež skupnosti je v Piranu, t 4. člen Skupnost ima svoj pečat okrogle oblike s slovenskim in italijanskim besedilom, ki se glasi. »Samoupravna komunalna interesna skupnost«, v spodnjem delu je naveden sedež skupnosti »Piran« oziroma »Comunità d'interesse autogestita per gli affari comunali«. V spodnjem delu je naveden sedež skupnosti »Pirano«. 5. člen Skupnost predstavlja predsednik skupščine, v njegovi odsotnosti pa podpredsednik. 6. člen Delo skupnosti je javno. Javnost dela se zagotavlja s tem, da so vse seje skupščine in vseh njenih organov javne. O vseh svojih važnejših sklepih obvešča skupščina javnost v objavi v sredstvih javnega obveščanja. Skupščina obvešča javnost tudi o planih in programih dela s področja komunalnih dejavnosti, kakor tudi o njihovi izvršitvi: Zlasti mora skupnost občane obveščati o višini zbranih sredstev in o njihovi uporabi. 7. člen Kadar skupščina Samoupravne komunalne interesne skupnosti odloča o ključnih vprašanjih, ki se nanašajo na upravljanje s stavbnim zemljiščem, se v delo skupščine Samoupravne komunalne interesne skupnosti vključi skupščina Samoupravne enote za upravljanje s stavbnim zemljiščem občine Piran, kot tretj: zbor ali kot enotni zbor 'Skupščine Samoupravne komunalne interesne skupnosti z vsemi pravicami odločanja. 30. oktobra 1981 št. 30 URADNE OBJAVE 439 Skupščina Samoupravne enote sodeluje kot tretji zbor a!i kot enotni zbor skupščine Samoupravne komunalne interesne skupnosti, kadar skupščina odioča o naslednjih zadevah s področja upravljanja s stavbnim zemljiščem: — ko sprejema dolgoročne in srednjeročne programe razvoja pomembnih komunalnih dejavnosti; — ko odloča o osnovni politiki srednjeročnih in letnih programov, finančnem načrtu in zaključnem računu Samoupravne enote; — ko obravnava predloge predpisov, ki se nanašajo na upravljanje s stavbnim zemljiščem; — v drugih primerih, če tako sklene skupščina Samoupravne komunalne interesne skupnosti. H. ČLANSTVO SKUPNOST! 8. člen Člani skupnosti so kot porabniki komunalnih storitev vse krajevne skupnosti z območja občine Piran ter vse temeljne organizacije združenega dela in druge samoupravne organizacije, ki sklenejo in podpišejo samoupravni sporazum o ustanovitvi skupnosti. 9. člen Kot izvajalci storitev s področja komunalnih dejavnosti so člani skupnosti vse temeljne in druge organizacije združenega dela, ki opravljajo dejavnosti iz 3. člena zakona o komunalnih dejavnostih posebnega družbenega pomena (v nadaljnjem besedilu: izvajalci). 111. NALOGE SKUPNOST! 10. člen Naloge skupnosti so določene v zakonu in občinskem odloku o komunalnih dejavnostih posebnega družbenega pomena ter v samoupravnem sporazumu o ustanovitvi skupnosti, predvsem pa: — v njej občani in delovni ljudje kot uporabniki komunalnih storitev skupno z delavci v komunalnih delovnih organizacijah samoupravno odločajo o zadevah, ki so bistvenega pomena za razvoj in funkcioniranje komunalnih dejavnosti ter za občane in razvoj občine kot celote; — v skladu s svojimi interesi, potrebami in možnostmi in v skladu s splošnimi družbenoekonomskimi cilji občani in delovni ljudje skupno in enakopravno odločajo o združevanju in smotrni uporabi sredstev za komunalne dejavnosti ter s sprejemanjem dolgoročnih in srednjeročnih programov ter letnih planov, zagotavljajo medsebojno povezovanje in skladen razvoj komunalnih dejavnosti; — zagotavlja organizirano in racionalno izgradnjo, uporabo in vzdrževanje komunalnih objektov in naprav na podlagi raznih oblik poslovnega sodelovanja in združevanja dela ter sredstev; — zagotavlja čim hitrejše in racionalno zadovoljevanje komunalnih potreb in dvig celotnega zasnovanega standarda v skupnosti; — zagotavlja porabnikom odločujoč vpliv pri določanju namena in pogojev za uporabo sredstev za vzdrževanje in izgradnjo komunalnih objektov in naprav ter pri določanju poslovne politike posameznih komunalnih dejavnosti; sodeluje pri pripravah na splošen ljudski odpor in pri organizaciji civilne zaščite. t 11. člen Pri opravljanju svojih nalog mora skupščina sodelovati zlasti z vsemi organizacijami združenega dela in interesnimi skupnostmi, ki delujejo "3 področju izgradnje naselij, vodnega gospodarstva, prometa, PTT storitev in energetike. Organizacije združenega dela s področja teh dejavnosti so zastopane up§čjnj skupnosti v zboru izvajalcev z delegatskimi mesti (izvajalci c komunalnih dejavnosti posebnega družbenega pomena v skladu z 18. členom tega statuta). ^ IV. ORGANIZACIJA SKUPNOSTI 12. člen Samoupravne pravice in dolžnosti uveljavljajo ustanovitelji v skupnosti preko skupščine in drugih organov skupnosti na podlagi delegatskega sistema. 13. člen Organi skupnosti so: — skupščina, . — izvršni odbor, j — odbor za posamezne ali skupine komunalnih dejavnosti, — komisija družbene kontrole. 14. člen Skupščino skupnosti sestavljata dva zbora: — zbor uporabnikov in — zbor izvajalcev. * ' ' * - ' J ' 15. člen Zbor delegatov uporabnikov sestavljajo delegati krajevnih skupnosti in delegati delavcev iz temeljnih in drugih organizacij združenega dela ter samoupravnih skupnosti, ki so uporabniki komunalnih storitev. 16. člen Krajevne skupnosti delegirajo v zbor uporabnikov 16 delegatov, in sicer: — KS Piran 3 delegate — KS Portorož *. 3 delegate — KS Lucija 3 delegate — KS Sečovlje 2 delegata — KS Strunjan 2 delegata — KS Padna, Raven Nova vas 3 delegate Krajevne skupnosti določijo način delegiranja delegatov v interesno skupnost na seji zbora delegatov, skladno z določbami svojega statuta. !7. člen ^ Delavci iz organizacij združenega dela in samoupravnih skupnosti delegirajo v zbor delegatov uporabnikov 24 delegatov. Za določanje delegatov uporabnikov sc delegacije TOZD združujejo v konferenco delegacij po grupah, določenih s statutarnim sklepom skupščine. 18. člen V zbor izvajalcev delegirajo delovne organizacije izvajalci 13 dele- gatov, in sicer: — Komunalno podjetje Piran * 4 delegate — Samoupravna enota za upravljanje s stavbnim zemljiščem 3 delegate ter v skladu z določilom 1 L člena tega statuta: — Rižanski vodovod Koper 1 delegata — PTT promet Koper 1 delegata — DES — Elektro Koper 1 delegata — Samoupravna stanovanjska skupnost občine Piran 2 delegata — Hidro Koper 1 delegata 19. člen Seje skupščine sklicuje in vodi predsednik, ki ga izvoli skupščina na prvi seji po predhodnem postopku evidentiranja za dobo 4 let. Postopek evidentiranja izvrši Koordinacijski odbor za kadrovska vprašanja pri Predsedstvu OK SZDL Piran. Predsednik nadomešča v njegovi odsotnosti ah zadržanosti podpred- 440 URADNE OBJAVE 30. oktobra 1981 — Št. 30 sednik, ki ga izvoii skupščina po enakem postopku kot predsednika. Seje zborov vodita predsednika zborov, ki ju zbora izvoiita na svoji prvi seji za dobo 4 !ct. Predsednika zborov imata podpredsednika, ki jih izvoiita zbora po enakem postopku kot je zgoraj navedeno. 20. čien ; / „ Skupščina skupnosti: — sprejema statut in druge samoupravne spiošne akte ter njihove spremembe in dopoinitve; ' — sprejema !etne piane in finančne načrte skupnosti; — sprejema doigoročne in srednjeročne programe razvoja posameznih komunainih dejavnosti in potrjuje ietne piane deia komunainih deiovnih organizacij; — odioča o cenah in tarifah komunainih storitev in proizvodov; —^ odioča o združevanju in porabi združenih sredstev; — odioča o investicijah v komunaine objekte in naprave; — odioča o pogojih in načinu upravijanja posameznih komunainih storitev, kakor tudi o pravicah in doižnostih komunainih deiovnih organizacij pri opravijanju teh storitev; — odioča o ustanavijanju komunainih deiovnih organizacij, o spremembi njihovega predmeta posiovanja, o spremembi sedeža komunainih deiovnih organizacij ter o razširitvi oziroma zožitvi območja njihovega posiovanja; — odioča o razpoiaganju s komunainimi objekti in napravami; — odioča o standardih za posamezne komunaine storitve; — odioča o vrstnem redu zadovoijevanja potreb s področja komunaine oskrbe; — potrjuje statute komunainih deiovnih organizacij; — voii in razrešuje predsednika, podpredsednika in ciane izvršnega odbora; — voii in razrešuje predsednika in ciane odborov; — skiepa o ustanovitvi zveze skupnosti in zanjo voii deiegacijo; — enkrat ietno poroča ustanoviteijem o deiu skupnosti; — odioča in skiepa o drugih vprašanjih, ki jih doioča ta statut. 21. čien Skupščina skupnosti praviioma zaseda naločenih sejah obeh zborov. Zbora iahko skieneta, da bosta obravnavata doiočene zadeve na skupni seji, vendar tudi v tem primeru giasujeta iočeno. ' Skupščina iahko skiene, da bosta izjemoma obravnavaia in giasovaia o doiočenem vprašanju kot enoten zbon \ 22. čien Seja skupščine je skiepčna, Če je na seji več kot poiovica vseh dcicga-tov vsakega zbora. Skicp skupščine je sprejet, če ga v enakem besediiu sprejmeta oba zbora z večino giasov vseh deiegatov. Če skiep ni sprejet v enakem besediiu v obeh zborih, imenujeta zbora skupno komisijo, v katero dotočita enako Števiio čianov. Komisija pripravi enoten prediog za ponovno skiepanje. . Kadar tudi na tem postopku skiep ni bii sprejet, odioči o spornem vprašanju skupščina občine Piran. * Skupščina občine dokončno odioča tudi o zadevah, ki jih sicer ureja z odiokom ter o vprašanjih, ki so ji pridržana s statutom občine. O skiepih skupščine morajo bui obveščene vse dciegacije skupščine in organizacije, ki jih skiepi zadevajo. 23. čien Skupščina se mora sestati najmanj dvakrat ietno. Predsednik mora skijcati sejo skupščine, če to prediaga: — eden od zborov, — izvršni odbor, __ — skupščina občine, — najmanj ena tretjina deiegatov skupščine skupnosti. 24. čien Predsednik skupščine je za svoje deio odgovoren skupščini. Predsednik skupščine opravija zaisti nasiednje naioge: — skiicuje in vodi seje skupščine, — podpisuje akte in skiepc skupščine, — zastopa skupščino pred tretjimi osebami, — spremija in odgovarja za izvrševanje skiepov skupščine, —opravija druge naioge, ki mu jih zaupa skupščina. 25. čien Na sejah skupščine in zborov se piše zapisnik. S posiovnikom se podrobneje doioči način deia skupščine in obeh njenih zborov. V. ORGANI SKUPŠČINE \ ' A) Izvršni odbor 26. čien Izvršni odbor je izvršiini organ skupščine in ima predsednika, podpredsednika in 9 čianov. Predsednik se voii po predhodnem postopku evidentiranja za dobo 4 iet. ** . , ... 27. Čien Izvršni odbor: — pripravija predioge in gradivo za deio skupščine in njenih teies; — izvršuje skiepe skupščine in njenih odborov; — pripravija, obravnava in prediaga skupščini predioge samoupravnih spiošnih aktov; — izvaja doiočiia samoupravnega sporazuma, tega statuta in drugih spiošpih aktov; — koordinira deio odborov; — uskiajuje deio samoupravnih organov skupnosti z drugimi samoupravnimi interesnimi skupnostmi; — imenuje in razrešuje predsednika in čiane svojih komisij; — odioča o skiepanju pogodb za potrebe skupnosti; — doioča podpisnike za finančno posiovanje; — obravnava predioge, pobude, mnenja in poročiia, ki jih prejema skupnost; — poroča skupščini o svojem deiu; — opravija druge naioge skupnosti, ki mu jih zaupa skupščina aii če s statutom ni doiočena pristojnost skupščine in njenih teies. Izvršni odoor je za svoje deio odgovoren skupščini skupnosti. 28. čien Čiane izvršnega odbora izvoii skupščina praviioma iz vrst deiegatov za dobo 4 iet. Večina čianov izvršnega odbora mora biti iz vrst uporabnikov. 29. čien ? \ - . Predsednika izvršnega odbora in podpredsednika izvoii skupščina skupnosti. 30. oktobra 1981 — št. 30 URADNE OBJAVE 441 Predsednik izvršnega odbora opravlja zlasti naslednje naloge: — sklicuje in vodi seje izvršnega odbora; — podpisuje akte in sklepe izvršnega odbora; — zastopa izvršni odbor; — odgovarja skupščini za izvrševanje sklepov skupščine, izvršnemu odboru pa izvršitev njegovih sklepov; — je odredbodajalec za izplačilo po finančnem načrtu skupnosti. 30. člen Izvršni odbor dela in odloča na sejah. Seja izvršnega odbora je sklepčna, če je na njej navzočih več kot polovica članov. Izvršni odbor "irejema sklepe z večino glasov vseh članov izvršnega odbora. Na sejah izvršnega odbora se piše zapisnik. 31. člen Predsednik skliče sejo izvršnega odbora na lastno pobudo, mora pa jo sklicati, če to zahteva predsednik skupščine, predsednik zbora delegatov katere samoupravne enote ali predsednik komisije za samoupravno družbeno kontrolo. B. Odbori za določena področja komunalnih dejavnosti 32. člen Za uspešnejše in poglobljeno delo na določenih področjih komunalnih dejavnosti ima izvršni odbor odbore. Izvršni odbor ima naslednje odbore: — odbor za kanalizacijo, oskrbo z vodo in vodno gospodarstvo, energetiko in PTT storitve; — odbor za urejanje in vzdrževanje okolja, ki obsega: komunalno čistočo, parke, zelenice, javno razsvetljavo, pokopališče, javna kopališča in plaže, urejanje obale, javnih površin, dimnikarsko službo in druge komunalne dejavnosti, ki niso drugače opredeljene; — odbor za urbanizacijo in sanacijo mesta Piran; — odbor za cestno gospodarstvo in mestni promet; — odbor za ljudsko obrambo in družbeno samozaščito. i 33. člen Odbori proučujejo probleme komunalne dejavnosti iz svojega področja, bodisi na lastno pobudo, po predlogu ižvršnega odbora, ali po nalogu skupščine skupnosti. Odbori predlagajo izvršnemu odboru v sprejem program razvoja in letne načrte komunalnih dejavnosti, finančne načrte kakor tudi predloge ukrepov za njihovo izvrševanje. Vsak odbor predloži izvršnemu odboru svoj letni program dela. 34. člen Pri svojem delu odbori sodelujejo z OZD in drugimi delovnimi organizacijami, ki so člani skupnosti, z drugimi samoupravnimi interesnimi skupnostmi in strokovnimi institucijami iz svojega delovnega področja. 3$. člen Člane odbora izvoli skupščina delegatov uporabnikov in izvajalcev za dobo 4 let. ^ Vsak odbor ima predsednika, ki ga izvoli skupščina skupnosti in šest Odbori posredujejo gradiva in predloge skupščini v odločanje. 36. člen Odbori proučujejo vprašanja iz razvoja tistih komunalnih dejavnosti, za katere so imenovani. 37. člen Za opravljanje posebnih strokovnih nalog skupščina ustanavlja še druga pomožna telesa ter jim določi sestav in naloge. 38. člen Izvršni odbor lahko za izvršitev posebnih strokovnih nalog imenuje svoje občasne konrsije. C. Komisija za samoupravno družbeno kontrolo 39. člen Uresničevanje in varstvo samoupravnih pravic, ki izhajajo iz samoupravnega sporazuma o ustanovitvi komunalne skupnosti, uveljavljajo ustanovitelji prek komisije za samoupravno družbeno kontrolo. Komisija nadzira izvajanje samoupravnega sporazuma o ustanovitvi skupnosti, in tega statuta ter drugih samoupravnih splošnih aktov skupnosti, izvajanje sklepov organov upravljanja in drugih organov skupnosti ter skladnost teh aktov in sklepov s pravicami in dolžnostmi ustanoviteljev; nadzira, če se odgovorno ter družbeno in ekonomsko smotrno uporabljajo družbena sredstva ter uresničujejo druge pravice, dolžnosti in interesi delovnih ljudi in občanov, združenih v skupnosti. Komisija ima pravico in dolžnost, da z ugotovljenimi dejstvi in pojavi seznani ustanovitelje, organe upravljanja in strokovne službe skupnosti ter daje svoja mnenja za odpravo ugotovljenih pomanjkljivosti. 40. člen Komisija za samoupravno družbeno kontrolo je stalen organ skupnosti in deluje v sestavi treh članov, ki ima vsak svojega namestnika. Člane in namestnike komisije izvolijo ustanovitelji skupnosti za dobo 4 let. yi. SPREJEMANJE PLANOV 41. člen ' Za skladen in čim hitrejši razvoj komunalnih dejavnosti, sprejema skupnost dolgoročne in srednjeročne plane na podlagi samoupravnih sporazumov o osnovah njenih planov. Plane sprejme skupščina skupnosti, pri čemer enakopravno odločajo uporabniki in izvajalci. 42. člen Dolgoročne in srednjeročne programe razvoja omrežja in naprav za oskrbo prebivalstva s proizvodi in storitvami individualne komunalne potrošnje predlagajo skupnosti v potrditev komunalne delovne organizacije — izvajalci storitev. Programe razvoja iz prejšnjega odstavka sprejemata enakopravno oba zbora skupščine skupnosti. 43. člen Na osnovi srednjeročnih planov komunalne dejavnosti sprejema skupnost letne plane dela za posamezna področja. URADNE OBJAVE 30. oktobra 1981 — Št. 30 442 Piane investicijskih vlaganj v naprave individualne komunalne potrošnje predlaga o skupnosti organi upravljanja komunalnih dejovnih organizacij. 44. člen Ker se v naprave za individualno komunalno potrošnjo financirajo s cenami teh proizvodov in storitev, odloča skupščina skupnosti ob potrjevanju programov investicij, tudi o cenah komunalnih storitev v skladu s poiitiko cen, ki jo določa občinska skupščina. 45. člen Kratkoročni načrti dela in investicij morajo temeljiti na predvidenih virih financiranja, tako, da se na osnovi razpoložljivih sredstev vnesejo v letne plane najnujnejša dela. 46. člen Vse predloge dolgoročnih in srednjeročnih programov, kakor tudi kratkoročne načrte mora skupnost vsaj en mesec pred sprejemom dati v javno razpravo vsem ustanoviteljem skupnosti t. j. krajevnim skupnostim in temeljnim in drugim organizacijam združenega dela in interesne skupnosti. Vse prejete pripombe je dolžna skupnost obravnavati. Predlagateljem pripomb, ki jih skupnost ni mogla upoštevati, mora to sporočiti z obrazložitvijo. 47. člen Letni programi dela za naslednje leto morajo biti dani v javno razpravo pred koncem predhodnega leta, sprejeti pa morajo biti vsaj do 31. januarja tekočega leta. Dolgoročni in srednjeročni programi morajo biti sprejeti v rokih, ki jih določajo predpisi in navodila o sprejemanju teh programov. 48. člen O dolgoročnih in srednjeročnih programih komunalnih dejavnosti daje soglasje občinska skupščina. 49. člen Na osnovi programov in planov komunalnega urejanja ter razpoložljivih denarnih sredstev skupnosti jn možnih kreditov, pripravi izvršni odbor predlog letnega programa dela in finančnega načrta skupnosti. Ta predlog mora biti dan v javno razpravo istočasno s predlogom letnih programov dela v roku iz 47. člena tega statuta. Glede pripomb iz javne razprave veljajo določila 46. člena tega statuta. 50. člen Finančni načrt, s katerim se razporejajo sredstva skupnosti, kakor tudi letni zaključni račun, sprejema skupščina skupnosti. VH. MEDSEBOJNA RAZMERJA KOMUNALNE SKUPNOSTI IN DELOVNE SKUPNOSTI 51. člen Za opravljanje strokovnih, administrativnih, finančnih in drugih zadev za potrebe komunalne skupnosti, ustanovi skupnost skupno strokovno službo z drugimi interesnimi skupnostmi gospodarske dejavnosti občine Piran. S samoupravnim sporazumom o ustanovitvi skupne delovne skupnosti in sporazumom o medsebojnih pravicah, obveznostih in odgovornostih med delovno skupnostjo in komunalno skupnostjo, se podrobneje določijo pravice in obveznosti delovne skupnosti. 52. člen Višino nadomestil in povračil delegatom, ki neprofesionalno vršijo funkcije v skupščini in njenih organih, odloči skupščina skupnosti, v skladu z družbenim dogovorom, ki velja za voljene in imenovane delegate in funkcionarje v organih skupščine občine. VIII. NALOGE NA PODROČJU LJUDSKE OBRAMBE IN DRUŽBENE SAMOZAŠČITE 53. člen Naloge s področja ljudske obrambe in družbene samozaščite izvaja odbor za ljudsko obrambo in družbeno samozaščito. Odbor za ljudsko obrambo in družbeno samozaščito je nosilec vseh-priprav na ljudsko obrambo in družbeno samozaščito v skupnosti. Odbor sodeluje s pristojnimi organi občinske skupščine in družbenopolitičnih organizacij ter drugih samoupravnih organizacij in skupnosti v občini pri izvajanju nalog ljudske obrambe in družbene samozaščite na področju komunalnih zadev. 54. člen Odbor za ljudsko obrambo in družbeno samozaščito šteje 5 članov. Predsednik odbora je po položaju predsednik skupščine skupnosti. Član odbora po položaju je tudi predsednik izvršilnega odbora skupnosti. IX. KONČNI DOLOČBI 55. člen Ta statut začne veljati, ko ga sprejme skupščina skupnosti in ko nanj da svoje soglasje skupščina občine Piran ter se objavi v Uradnih objavah. 56. člen Ko začne veljati ta statut preneha veljavnost statuta občinske samoupravne komunalne interesne skupnosti za območje občine Piran, ki ga je sprejela skupščina samoupravne komunalne interesne skupnosti. Piran, 25. februar 1981 Predsednik skupščine JOŽE JAMŠEK, 1. r. SOCIALISTIČNA REPUBLIKA SLOVENIJA SKUPŠČINA OBČINE PIRAN Številka: 022-6/80-81 Piran: 20. aprila 1981 Na podlagi 9. člena zakona o komunalnih dejavnostih posebnega družbenega pomena (Uradni list SRS, št. 24/75), 221. člena statuta ob- 30. oktobra 1981 — št. 30 443 URADNE OBJAVE čm.Pu.n (Uradne obptve, it. 12/78) in na predlog H.tutam.-pravne k.muaj. skupičme občme je skupka .Mia. Piran na Menih sejah zbora združenega dela. zbora krajevnih skupnosti dne 20 anrda 1981 sprejela naslednjt aprua SKLEP L. Skupščina občine Piran daje soglasje k statutu .Samoupravne ko-munaine interesne skupnosti občine Piranc. 2. Mandatne dobe funkcionarjev skupščine samoupravne komunalne interesne skupnosti in njenih teles naj sc uskladijo z mandatnimi dobami funkcionarjev občinske skupščine in njenih organov, ko bodo sprejete spremembe in dopolnitve statuta občine Piran v katerih bo določena mandatna doba funkcionarjev. !/ 3. Ta sklep velja takoj. Predsednik. ANTON MIKELN, 1. r. s f*