*
»
Amerikanski Slovenec
Katoliški list; za slovenske delavce v Ameriki in glasilo Družbe sv. Družine.
ŠTEVILKA 51.
JOLIET, ILLINOIS 22. MAJA 191?
LETNIK XXT1
Pershing z divizijo pojde na Francosko.
Predsednik Wilson odredil odposlatev ekspedicijskega voja, obstoječega iz regularcev.
COL. ROOSEVELT OSTANE DOMA.
Dan S. jun. dan registriranja za državljane v starosti od 21 do 30 let
O Washington, D. C., 17. maja. — Da-' les v kongresu rešena armadna predloga je bila senatu predložena dne 19. aPrila in tam dne 28. aprila s 397 proti glasom sprejeta. Odtedaj se je ba-v'l s predlogo konferenčni odsek obeh 2bornic. Njene glavne določbe so:
Ustanovitev oborožene bojne mo-Cl s pomočjo takozvanega izbornega v°jaškega nabora (selective conscrip-tlon), ki zavezuje vse državljane v sta-r°sti od 21 do vštevši 30 let, da se registrirajo ali vpišejo, Za oprostitev 0<3 službene dolžnosti veljajo posebne določbe.
Na polni vojni stalež.
'Povzdiga regularne (redne) zavez-e armade na polni vojni stalež.
"Postavljenje bojne moči najprej 500,000 mož in nadaljnjih 500,000 mož, Ce bo to smatrano za potrebno.
"Uvrstitev miliških čet v zavezno s'užbo.
"Postavljenje četverih radovoljnih d'vizij. To je takozvani Rooseveltov Popravek. Predsednik je pooblaščen, * "i mu naročeno, privoliti v to.
Povišba v plačilih.
"Povišba v plačilih za moštvo, in Slcer: za $15 na mesec za vse, ki dodajo sedaj manj nego $21 na mesec, navdolno do $6 za tiste člane moli ki dobivajo sedaj $45 ali več na Mesečnem plačilu.
. Prepoved trgovine z opojnimi pi-fTvCaini v taboriščih ali v okolici tabo-napravljenih za izvežbanje nOvih S ter druge naredbe 'v zaščito nrav-"°sti vojakov'."
Največje težave so bile premagati Pr' določitvi starostne meje. Zborni-f1 'n senat sta se končno zedinila na 0|»ipromis.
Pershing z divizijo na Francosko.
Washington, D. C., 18. maja,—Pred-SC(inik Wilson je nocoj odredil, da se
iz čet regularne zavezne armade sestavljen ekspedicijski voj v moči približno ene divizije pod vodstvom ge-neralmajorja John J. Pershinga pošlje na francosko fronto brž ko je mogoče.
General Pershing in njegov štab bosta prej nego čete zapustila Združene Države.
Proti draginji.
Washington, D. C., 18. maja. — Za-vezni pravdnik George Anderson v Bostonu je prorokoval upore v deželi, če se podraževanje živil ne ustavi. Anderson je član komisije, ki pod vodstvom poljedelskega departmenta po-zveduje o vzrokih navijanja cen živilom. Rekel je s poudarkom:
"Nekaj se mora storiti. Zanikati ni mogoče, da se udejstvijo socialni upori, če se navijanje cen za živila ne u-stavi. Znamenja, da pretijo upori, so že tu. Kdor ima oči, da vidi in ušesa, da sliši, tisti se ne more dalje varati. V Ameriki se bo pripetilo nekaj, kar se ne ujema z zakonom, zato je rečeno: 'Preprečiti je bolje nego lečiti^."
Anderson je priporočal določitev naj višjih cen, ki so označiti kot "liberalne" odstrani pridelovatelja, prekupca in použitnika. Vlada da mora najprej pritisniti "kompirjev trust", potem "jačji trust" in "čebulni trust", in sicer tako, da prevzame prodajo tega trojega važnega blaga.
Senat dovolil $3,342,000,000.
Washington, D. C., 19. maja.—Enoglasno je dovolil senat danes $3,342,-000,000 za vojni proračun, vštevši vsoto $750,000,000, določeno za ameriško trgovinsko brodovje.
Naloga prve ekspedicije.
Washington, D. C., 19. maja. — Prvi oddelek ameriških čet, ki odide na za-padno bojišče, bode pomagal Belgijcem, braniti njih krako fronto.
Vojni department ni imel snoči pri-občeni izjavi o odposlatvi ekspedicij-ske armade pod poveljstvom generala Pershinga ničesar pristaviti; poudaril je samo iznova, da se moštva vkrcajo brž ko bo mogoče.
Uradno ničesar ne izdajajo o tem, za kateri frontni odsek je določena prva ekspedicija; pravtako malo naznanjajo, kdaj ista odrine.
V tem se ujemajo vsi vojaški vešča-
ki, da se ameriške čete ne morejo takoj uporabiti za "ognjeno linijo", ampak morao napre pripraviti za fronto.
Roosevelt ostane doma.
Washington, D. C., 19. maja.—Predsednik se je odločil, da ne sprejme Rooseveltove ponudbe, voditi armado dobrovoljnikov na Francosko.
Izjavil je, da se po mnenju vojaških veščakov na obeh straneh oceana ne bodo rabili nobeni radovoljniki, in da zato mora Rooseveltovo ponudbo odkloniti.
New York, 20. maja. — Col. Theodore Roosevelt je formalno razpustil svojo divizijo danes v naznanilu na svoje pristaše, v katerem jih poziva, naj posvetijo svoje usluge deželi, bodisi v vojaškem delokrogu, ali v civilnem življenju.
V istem naznanilu Col. Roosevelt ostro odgovarja predsedniku Wilsonu, ker je kritiziral njega in dobrovoljni-ško gibanje.
Z. D. pošljejo 100,000 mož letos.
Washington, D. C., 20. maja. — Približno 100,000 ameriških vojakov se udeleži bojevanja na Francoskem pred koncem letošnjega vojskovanja, ke bo vladi mogoče, izvesti svoje sedanje načrte.
Narodne stražnike aH miličarje začne vlada odpošiljati v Evropo v septembru. Od 125,000 miličarjev bo 50,-000 do $75,000 pripravljenih za odhod jeseni.
Veliko posojilo.
New York, 19. maja. — First National Bank of New York je podpisala $25,000,000 k posojilu za svobodo (Liberty Loan). Z "'United States Steel Corporation", ki prispeva enako vsoto, prednjači med podpisalci. .
Železno disciplino hoče uvesti.
Petrograd, 19. maja. — Vo minister Kerenskij je imel pred kongresom mužikov govor, v katerem je rekel, da je odločen, uvesti v armadi železno disciplino. Pozival je vojake, podjeti zadnji junaški poskus, da sve-tH pokažejo, da je ruska armada močna in mogočna in zmožna, braniti svobodno republiko demokratske Rusije.
Zoper poseben mir.
Petrograd 19. maja. — Začasna vlada je danes izjavila, da je proti sklenitvi posebnega miru. Pogajanja da se samo za splošen mir brez prispoji-tve (aneksije) in vojne odškodnine.
Začasna vlada goji prepričanje, da rusko ljudstvo ne dovoli, da Nemčija ruske zaveznike na zapadu prisili na kolena.
held MARshrl JOFF/ZE, "JtiBRSSRDOfZ JUSSER.RHD LggO MRJ. GEti. SCOTT.
^k&al joffre, poslanik
•JUsserand in general-major scott.
llUJar V 2Kodovini Združenih Dr-
'Dr	no'5en inozemski posetnik
Po, tako navdušeno, kakor so bili
V av,icni člani francoske komisije
t|t(. ^'"»Stonu. Na teh slikah so vi-
Re^ari>1 J°ffre, poslanik Jusscrand
H ''1<!ra,n,aior Hugh L. Scott, načel-Ke„eralncga .taba Z(,ružcnih Dr_
* 'o J mot°rni kari ter prav iz bližine
"8rafir*ni Joffre.
fiffiliiii'
Cadorna nadaljuje
ofenzivo ob Soči.
Vkljub krvavim izpodletom in raznim je popolnoma izjalovilo, ovirati delo
težkim porazom se Italijani še niso upehali.
AVSTRIJCI SE DRŽE TRDNO.
Na ostalih frontah le prav malo važnih dogodkov.
Laška fronta.
"CLOSE UP" OF JOFF-fZE..
Dunaj, 16. maja. — Današnje uradno poročilo sfVstro-ogrskega vojnega vodstva pravi med drugim:
"Peti dan bitke ob Soči je prinesel enako silnih bojev kakor prejšnji dnevi. Sovražnik je ponovno in z veliko trdovratnostjo poslal svoja mnoštva k napadu. Na tisoče Italijanov je bilo žrtvovani!]. Iz borbe pa je naše orožje zopet izšlo s popolnim uspehom.
"Med Vvčami in soškim prekopom je pridni il sovražnik v malem frontnem raz, S^u nekoliko ozemlja, ne da bi bil zmožen, ta pridobitek dalje raztegniti. Začasno se je ustanovil tudi na hribu Kuku, a je bil po Ijutem spopadu zope,t prepoden.
"Ranejše italijanske prizadeve, o-svojiti Sv Goro in hrib sv. Gabrijela in avstrijske linije vzhodno in jugovzhodno pd Gorice, so se izjalovile.
"Število ujetnikov, ki so jih dovedla naše čete, je naraslo na 2,000, vštevši kakih petdeset častnikov. Povečano topniško delavnost poročajo na Tirolskem." <
Cadnna poroča pohlevneje.
Rim, 17. maja. (Čez London.) — Italijanski vojni urad je danes naznanil :
"Julijska fronta: Pričakovana reakcija . Cwaf-'W-.'sWaywje) sovražnikova proti uspeiom, pridobljenim po naših četah, se je včeraj pojavljala na najsil-nejši način, a povsod izjalovila, hvala trdni odpornosti naših čet.
"Blizu Bodreža in na višini 383 pri Plaveh so bili manjši sovražni napadi z lahkoto odbiti.
"Boj v okolišu med hribom Kukom in Vodicami je bil dolgotrajen in ljut. Znatna sovražna mnoštva, podpisana po ognju številnih baterij, so bila ponovno nastavljena proti našim novim postojankam. Vsakikrat so bila odbita in bastijon Fochux hriba Kuka od višine 611 do višine 524 je ostal trdno v naši posesti. Poleg tega smo znatno napredovali v smeri višine 652 na Vodicah.
"V okrožju vzhodno od Gorice so se sovražni protinapadi, naperjeni zlasti proti vrhu višine 174 in vzhodno od hudournika Vrtojbica, izjalovili pod našim ognjem. Pozneje je naša pehota s protinapadom zasedla važno višino južno od Krasinja po obupnem boju.
Spoznani nameni.
"Na Kraški planoti je poskušal sovražnik v očividnem namenu, zmanjšati naš pritisk na Goriškem, mogočen napad proti našim postojankam na Fajtem hribu in Vanaonaccu (?), v se-'vo, za kar se je zahvaliti junaški hra-vernem odseku planote. Njegovi pe-jbrosti braniteljev, briljantno podpira-
naše nepremagljive goriške armade.
Protinapadi.
"Snoči je sovražnik pod zaščito teme poskušal nenadne napad«* na naše postojanke ob mostnem braniku Bo-drežu (ob Soči, sedem milj jugozapad-no od Tolmina), na Vodice, Višino 592 in na naše linije pri Grazinji. Davi je sovražnik privedel svežih pomožnih čet in zopet ponovil svoj napad, ki je bil posebno silen v odseku Vodic in južno od Grazinje. Po našem baterijskem ognju pretresena sovražna mnoštva je s protinapadom odbila naša pehota, ki je na več točkah obkolila svoje napadnike in jih prisilila k predaj i.
"Dosedanje število ujetnikov znaša 6,432, vštevši 143 častnikov. Preceniti množino vojnega plena, še ni mogoče.
Topniški boj se nadaljuje.
"Ob vsej fronti od Tolmina do morja je artiljerija trajno zelo delavna. Gorica je zopet trpela težko škodo.
"Med zadnjo nočjo je ena naših zrakoplovnic pod zaščito oblakov dospela do zadnjih sovražnih linij vzhodno od Gorice, ne da bi bila opažena, in je bombardirala taborišče in se je vrnila varno."
Uradno iz Dunaja.
London, 19. maja. — Avstro-ogrski vojni glavni stan je objavil včeraj sledeče poročilo:
"Soška bitka se nadaljuje. Hrib Kuk, jugovzhodno od Plav, je bil opuščen včeraj zjutraj po dvodnevnem boju največje ljutosti. Naše čete so se u-stanovile v postojanki, ležeči več sto m°trov vzhodno od hriba.
"V goriškem okolišu je vladal ves dan znamenit mir. Zvečer je sovražnik brez vsake topniške priprave nenadoma udaril naprej v gostih mnoštvih z namenom, da bi se ustanovil v naši fronti, ali njegova namera se je temeljito izjalovila. Naša hrabra moštva so odbila vse napade.
"Sovražni sunki proti našim postojankam na Sveti Gori so se zlomili v spopadih od moža do moža. Izza pri-četka pehotne bitke smo ujeli več nego 3,000 Italijanov."
Ljuti boji.
Dunaj, 19. maja. — Včeraj, sedmi dan desete bitke ob Soči, je bil zopet poln ljutega bojevanja. Jugozapadno od Avč so Italijani, ki so se ustanovili tu na levem bregu Soče, brezuspešno poizkušali raztegniti svojo postojanko. Naše linije vzhodno od ozke doline Plave-Solkan so bili neprestano pod ognjem sovražnih topov vseh kalibrov.
Italijanska pehota, ki se njene izgube neprenehoma nadomestujejo z zalogami svežih čet, so namerjali svoje prizadeve tu predvsem proti vodiškim višinam, proti katerim so se ponovno zagnali v gostih kolonah.
Vsak teh sunkov se je zlomil krva-
hotni vali so se v našem dobro namer-jenem ognju zlomili ali so bili odbiti v neredu, ko so utrpeli težkih izgub.
"Ob vsej fronti med Tolminom in brežino je bila artiljerija vseh kalibrov neprestano v boju. Sovražne baterije nadalje razdevajo Gorico..Nekaj izstrelkov je udarilo v vojaški lazaret v Červinjanu in zahtevalo šest žrtev.
"Izza ponedeljka smo ujeli 4,021 mož, med njimi 124 častnikov. Uplenili smo tudi pet topov malega kalibra.
"Snoči je ena naših zrakoplovnic podjela napad v Vipavski dolini. Pod okriljem oblakov so se naši drzni zra-koplovci spustili globoko doli in so streljali s strojnimi puškami na sovražna taborišča. Zrakoplovnica se je nepoškodovana vrnila v svojo postajo.'
Anglež pomaga Lahu.
London, 18. maja. — Angleška težka artiljerija sodeluje z italijansko armado v ofenzivi na julijski fronti. Poročila naznanjajo, da so naši topničarji bistveno pomagali našim zaveznikom. Med svojo potjo skoz Italijo na fronto so bili povsod navdušeno sprejeti.
Rim, 18. maja. (Čez London.) — Italijansko vojno vodstvo je danes objavilo sledeče poročilo:
"Včeraj so naše čete utrjevale važno postojanko, zavzeto vzhodno od Gorice, in napravljale zvezo z ozadjem. Sovražnik je poskušal, ali « mu
nih po topništvu in zrakoplovcih, ki so se udeleževali bitke.
Posebno pohvalo zaslužijo oddelki pešpolka iz Košic, cesarja Viljema II. pešpolk št. 32, pod poveljstvom hrabrega polkovnika Pernerja, in avstro-ogrski črnovojniški bataljon št. 40.
Vsled bojevanja, ki je trajalo en teden, se je Italijanom posrečilo samo raztegniti svoje postojanke ob mostnem braniku blizu Plav za komaj dva kilometra.
V okrožju BoverPPloecken in več odsekih tirolskega okoliša se je topniško streljanje znatno povečalo po sil-nosti. V južnih Tirolah, blizu Laghi-ja in prelaza Borcola so naši ogledo-valni oddelki prodrli v sovražne postojanke in ujeli njih posadke.
Vzhodno od Gorice (soška fronta) so Italijani zopet poizkušali prodreti v naše postojanke brez topniške priprave. Izid poskusa je bil isti kakor prejšnjega dne. Naše postojanke smo obdržali popolnoma.
Živahne praske v tem odseku med nočjo so se končale s tem, da smo ujeli 150 mož, vštevši dva častnika.
Naši zrakoplovci so zbili dva sovražna zrakoplova in tretji je bil zbit blizu Vrtojbe.
Avstrijski uspehi na morju.
Dunaj, 18. maja. (Čez London.) — Pomorski odsek avstro-ogrskega dr-
žavnega vojnega ministrstva je objavil sledeče uradno poročilo:
"V ponedeljkovi noči je podjel oddelek naših lahkih vojnih ladij v O-trantski morski ožini uspešen napad, v katerem je razdejal nekaj italijanskih rušivcev, tri trgovinske parnike in dvajset oboroženih stražnih ladij. Od posadek stražnih ladij je bilo 72 Angležev ujetih.
"Na povratu so imele naše enote vrsto ljutih bojev z močnejšim sovražnikom. Sovražnik, ki je bil sestavljen iz angleških, italijanskih in francoskih vojnih ladij, je utrpel znatno škodo. Na dveh sovražnih rušivcih so bili opaziti požari.
"Udeležba sovražnih podmorskih čolnov in zrakoplovcev na boju je o-stala popolnoma brezuspešna. Na drugi 'strani so se naši pomorski zrakoplovi izkazali sijajno. Zadeli so dve sovražni križarki in se bojevali izdatno s sovražnimi podmorskimi čolni. Naše enote so se vrnile polnoštevilno z le malo izgubo in škodo.
"V izvrstnem sodelovanju z nalimi vojnimi ladjami je neki nemški podmorski čoln s torpedom zadel in po-greznil neko angleško križarko s štirimi dimniki."
Pariz, 19. maja. — Francosko admi-ralstvo je izdalo danes sledeče uradno poročilo:
"Število francoskih rušivcev in pomorskih zrakoplovov se je udeležilo bitke v Jadranskem morju (15. maja). Rušivec 'Boutefeu' je zadel ob mino, ko je hotel pomagati neki britanski križarki, in se je pogreznil. Na britanski križarki se je nahajal italijanski admiral. Častniki in večjidel posadke so bili rešeni."
Cadorna zopet poražen.
Dunaj, 20. maja. (Čez London.) — Avstro-ogrsko vojno vodstvo je danes objavilo sledeče poročilo:
"Italijansko bojno torišče: Soška bitka se nadaljuje. Sovražna pehota se je zadržala do popoldne dokaj ne-delavno, ali topniška delavnost je bila silnejša, zlasti v odseku med Tolminom in Gorico. Na severnem krilu tega odseka je bil sovražnik, ki se je obdržaVal bliztTAVč Se vedfio"Tia levem bregu Soče, pod učinkom naših topov prisiljen k umeknitvi čez reko.
"Po tretji uri danes popoldne je začela sovražna pehota blizu Vodic zopet izredno močan napad. Ljuti boj se je končal po enournem spopadu z zmago za naše orožje. V protisunku so naše čete sovražnika, ki je utrpel najtežjih izgub, prepodile z višin.
"Pravtako so se italijanski napadi vzhodno od Gorice in na obeh straneh Rožne doline izjalovili.
"Na Kraški planoti so naše napadne skupine privedle iz sovražnih zako-pov tri častnike in 30 mož na ujetnikih."
Makedonska fronta.
London, 17. maja. — Na fronti ob Strumi je sovražnik podjel dva protinapada proti Kjupriju, a je bil odbit s težkimi izgubami. Ujeli smo 96 mož v teh bojih.
Pariz, 17. maja.—Na fronti ob Strumi so Britanci zavzeli nekaj sovražnih zakopov in vas Kjupri. Odbili so več protinapadov in ujeli 85 mož.
Silna delavnost je bila razvijana na srbski fronti. Zapadno od reke Črne so francoske čete zavzele na fronti 800 metrov vrsto utrdeb, katere je sovražnik branil s trdovratnostjo. Tekom zadnjih spopadov je sovražnik poslal v boj divizijo pomožnih čet, ki je prišla iz Bolgarije.
Berlin, 17. maja. — Po topniški pripravi, ki je trajala ves dan, so Francozi napadali severno in severozapadno od Bitolja. Bojevanje se je končalo s pppolnim uspehom za nemške in bolgarske čete. V tem bojevanju in v protinapadu je bil sovražnik odbit povsod.
Pariz, 18. maja. — Dne 17. t. m. so bili krajevni boji blizu Bitolja in v kolenu Črne. Ob vsej fronti je bilo zmerno topniško delovanje.
London, 19. maja. — ovražnik je zopet hudo protinapadal naše nove postojanke na fronti ob Strumi, a je bil odbit z izgubo.
Berlin, 19. maja. — Ko so se njegovi napadi v zadnjih dneh izjalovili, ni sovražnik več napadel. Topniško streljanje je odjenjalo.
Rumunska fronta.
Petrograd, 17. maja. — Streljanje s puškami in ogledovanje se je vršilo.
Berlin, 17. maja. — Nobenih važnih razvojev ni bilo.
• Petrograd, 18. maja. — Bilo je streljanje s puškami. •
Petrograd, 19. maja. — Streljanje s
(Nadaljevanje na 3. strani.)
Amerikanski Slovenec
Ustanovljen 1. 1891.
Prvi, največji in edini slovenski-katoliški list za slovenske delavce v Ameriki ter glasilo Družbe sv. Družine.
Izdaja ga vsaki torek in petek Slovensko-Ameriška Tiskovna Družba
Inkorp. 1. 1899. •t lastnem domu, 1006 N. Chicago St. Joliet, Illinois. Telefoni: Chicago in N. W. 100.
Naročnina:
Za Združene države na leto.....$2.00
Za Združene države za pol leta.$1.00
Za Evropo na leto..............$3.00
Za Evropo za pol leta...........$1.50
Za Evropo za četrt leta..........$1.00
PLAČUJE SE VNAPREJ.
Dopisi in denarne pošiljatve naj se
pošiljajo na: AMERIKANSKI SLOVENEC
Joliet, Illinois.
Pri spremembi bivališča prosimo naročnike, da nam natančno naznanijo POLEG NOVEGA TUDI STARI NASLOV.
Dopise in novice priobčujenjo brezplačno; na poročila brez podpisa se ne oziramo.
Rokopisi se ne vračajo.
Cenik za oglase pošljemo na prošnjo.
AMERIKANSKI SLOVENEC
Established 1891.
Entered as second class matter March Uth, 1913, at the Post Office at Joliet, 111., under the act of March 3rd, 1879. _
The first, largest and only Slovenian Catholic Newspaper for the Slovenian Workingmen in America, apd the Official Organ of Holy Family Society.
Published Tuesdays and Fridays by the
SLOVENIC-AMERICAN PTG. CO.
Incorporated 1899. Slovenic-American Bldg., Joliet, 111.
Advertising rates sent on application.
Joliet, 111., 21. maja. — Rt. Rev. George W. Mundelein, nadškof chica-ške škofije, pride na uraden obisk v Joliet v četrtek, dne 24. maja, ko bode delil zakrament sv. birme v irski cerkvi Sv. Marije in v nemški katoliški cerkvi sv. Janeza Krst. Preč. prelat dospe v mesto ob 10:25 uri predpol-dne in bo birmal 225 otrok in nekaj odraslih'ob 10:30 uri v irski cerkvi. Več nego 25 jolietskih in posetnih duhovnikov bo prisostvovalo sv. birmi. Potem bode obed v irskem župnišču sv. Marije. Po obedu bode g. nadškof ogledal cerkev, ki je bila letos prenovljena in preslikana. — Ob 2. uri pojde nadškof Mundelein v nemško cerkev sv. Janeza, kjer bo birmal 200 otrok in 30 odraslih. Vsi posetni in krajevni duhovniki bodo navzoči tudi tu. V obeli cerkvah bode g. nadškof podelil jiapežev blagoslov. Nadškof se povrne v Chicago v četrtek popoldne ob 4:15 uri.
V četrtek, dne 24. maja, je praznik Kristusovega Vnebolioda in prihodnja nedelja je binkoštna.
—	Mr. Matija Čagran, potovalni zastopnik za "Ave Maria", znani nabožni poluniesečnik, se mudi te dni v Jolietu, kjer obiskuje naročnike. Prišel je semkaj iz I .a Salla. Ill-, v soboto popoldne m ostane tu menda ves teden. Rojakom ga toplo priporočamo.
—	Zadnja želja izpolnjena. Rojak Anton šneler, 36 let star, samski, rojen v Vinici na Belokranjskem, je bil danes dopoldne položen k zadnjemu počitku na slovanskem pokopališču sv. Jožefa v Jolietu, kakor je želel pred -,vojo smrtjo, Umrl je v Pittsburghu, Pa., kjer je bival zadnja štiri leta (izza 2. marca 1913) pri svoji ljubljeni materi Ani omož. George Flajnik, 3g—48th street; in sicer je umrl v sredo, 16. maja, popoldne ob 5. uri za naglo pljučnico, za katero je boloval samo devet dni. Že prej je večkrat izrazil željo, da bi bil rad pokopan v Jolietu, kjer je preživel 14 let in kjer počiva njegov prejšnji očim Anton Vogrin. in zadnja želja mu je .bila izpolnjena. Včeraj zjutraj so truplo pripeljali iz' Pittsburgha v Joliet, kjer je bilo danes dopoldne pokopano. Pogrebni izprevod je vodila pogrebna tvrdka A. Nemanich & Sin. Črno sv. mašo v slovenski cerkvi je služil naš g. župnik, Rev. John Plevnik. Mati pokojnikova, gospa Ana Flajnik, in njen soprog, g. George Flajnik, sta se
kajpada pogreba udeležila; ž njima je prišla iz Pittsburgha k pogrebu tudi gdčna. Justina Lokar, prijateljica Flaj-nikovih. Pokojni Anton Šneler je bival v Ameriki nad 18 let. V Jolietu je bil znan kot "Doc" Šneler. Bil je namreč sin nekega starokrajskega doktorja in zelo bistre glave, posebno izveden v sodnih zadevah, torej sam nekakšen "jezični dohtar", ki je neštetim tukajšnjim rojakom pomagal kot tolmač in zagovornik na sodniji proti najmanjši nagradi. Bil je telesno pohabljen in zato revež, toda poštenjak od nog do glave, in zato povsod priljubljen, zlasti še kot originalen šalji-vec prve vrste. Kdor ga je poznal, ga ne pozabi izlepa. Njegovi spoštovani materi, ki ga je ljubila s pravo materinsko ljubeznijo, in vsem drugim njegovim sorodnikom naše iskreno so-žalje, a rajniku večen mir in pokoj!
—	Umrl je 13 let stari Anton Rud-man, drugi sin g. Johna Rudmana, 916 N. Chicago st., znanega lastnika mesnice pod h. št. 1007 N. Scott st. Mladi Rudman je boloval za srčno hibo. Pogreb se je vršil v soboto. Staršem naše sožalje, a mlademu rajniku svetila večna luč!
—	Avtomobilske nesreče. V zadnjih dneh se je pripetilo več resnih avtomobilskih nezgod v Jolietu in okolici. Zadnji torek (15. maja) je bila povožena in usmrčena neka Rosie Coronti, 4 leta stara, 119 Francis st. (povožena na Meeker avenue). Istega dne sta bila tudi po avtih povožena in ranjena dva druga otroka, neki Donald Cant-well, 3 leta star, 606 Van Buren st., in John Fracaro, 10 let star, W. 9th St., Lockport. — Zadnjo sredo (16. maja) dopoldne je bil usmrčen Frank Olha, 6 let star, sin znanega salunarja Ste-phena Olha, rodom Slovaka, 200 Meeker ave., ko se je avtomobil, v katerem sta se peljala oče in sin, prevrnil na cesti v Lockport blizu Dellwood parka. G. Stephen Olha se je pri tem samo nekaj opraskal in odrgnil ter je izven nevarnosti. Poleg staršev zapušča ponesrečeni sinček tri bratce in eno sestro. Pogreb se je vršil v petek na slovaškem pokopališču sv. Cirila in Metoda. — V petek (18. maja) zvečer je bilo pri avtomobilskih nezgodah pet oseb ranjenih, dve izmed njih resno; in v soboto popoldne so bile poškodovane po avtomobilih še tri nadaljnje osebe. Pač dovolj žrtev.
—	Vodna pot še daleč. Upanje, da v kratkem prično z delom za napravo globoke vodne poti (deep waterway) skozi Joliet, je splavalo po vodi za najmanj dve leti. Tako poročajo iz Springfielda, kjer je stvar v rokah državnega zakonodajstva.
La Salle, 111. — Dne 8. maja je tukaj umrl rojak Alojzij Kramaršič, star okoli 40 let, doma od Novega mesta na Dolenjskem. Zapušča tukaj ženo in 4 nedorasle otročiče. Vzrok smrti: pobit v premogorovu. Rajnik je bil močnega prepričanja, vedno vnet Slovenec, ob smrti pa Nemec. (Kaj? Op. ur.) Sorodnikom moje sožalje, pokojniku pa mir in pokoj! — Tukaj se mudi ta teden zastopnik za "Ave Maria", g. Matija Čagran. Želim obilno Uspeha.
Naročnik Amer, Slov.
pomočnica, samo če se je lepo čedno spomniš v molitvi, in večkrat jo kliči: O Marija šmarniška, prosi za nas!
Naše katoliške žene bodo priredile v tem mesecu veselico, in to so žene društva sv. Ane št. 139 K. ,6. K. J., ki se ne ustrašijo, da bi se ne priredila veselica. Le ponosne bodite, ve članice! Imate dosti pomoči od bratskih katoliških društev in dobrih katoliških rojakov!* Kar mi je vse osebno znano in povedano bilo, da veselica se bode vršila 30. maja t. 1. v Math Kom-povih dobroznanih prostorih na 1026 Main St. Pričetek te veselice bode ob 1. uri popoldne in končala se bo ob 12. uri ponoči tisti dan. Kar bode čistega dobička pri veselici, si bojo te članice nabavile lepo novo zastavo, to pa zaradi tega, ker se bode v slučajih potrebovala. Ce se pa veselica dobro obnese, da bi se več dobilo, kar bode zastava stala, gre denar v društveno blagajno. Katera članica društva sv. j Ane št. 139 K. S. K. J. se ne udeleži te veselice, zapade kazni enega dolarja j in ta dolar se prišteje v društveno blagajno.
Ve slavna katoliška društva ste vljudno povabljena, da jim pomorete do boljšega uspeha v nadi, če bodete vi kaj sličnega imeli, bodo za gotovo tudi te članice rade kaj pomagale. Saj veste vsa društva, je že prčfcej let, kar je bilo ustanovljeno,( pa še te članice niso nikoli imele veselice. Zato je naša dolžnost, da jim pomoremo vsi do lepega uspeha. Ve članice bodite ponosne, to pa zato, ker ste pri katoliškem društvu. Kaj je lepšega, kakor če je žena pri katol. društvu, ali dekle. Jaz sem jako vesel sam, da se bodete vsaj enkrat malo razveselile, saj imate zmerom dosti gorja.
Preden dokončam to mojp slabo pisavo, me veže dolžnost kot farana cerkve sv. Roka tu v La Salle, da se našemu slov. misijonarju č. g. Kazimir Zakrajšku lepo zahvalim za lepe nam dane nauke pri sv. misijonu in za vse storjeno delo ob tistim času. Ljubi Bog naj Vas ohrani mnogo let med nami živet'. Zdravi!
H koncu. g. urednik A. S., Vas lepo pozdravim in želim, da bi se tudi vaš list Amer. Slovenec zelo pomnožil tu v naši naselbini. Pozdrav vsem katoliškim Slovencem in Slovenkam. Z Bo-Eden iz Podperesa.
gom!
VESTI IZ STARE DOMOVINE.
La Salle, 111., 15. maja. — Cenjeni g. urednik Amer. Slovenca! Prosim Vas, da mi priobčite nekoliko vrstic v listu A. S. Ne bodem popisaval veliko delavskih razmer, ker je že tako znano vsakemu, da dela je dovolj sedaj, samo da ima človek zdravje, in tudi plača ni preslaba. Toda draginja nas prav zelo tlači. Pa kaj hočemo, mora že tako biti!
Sv. misijon je minul. Udeležba je bila velika. Vsaki večer je bila cerkev natlačeno polna dobrih kristjanov, ki jim je še pri srcu vera in ljubezen do Boga. Ali nekaj rudečih purmanov je zaostalo. No, pa to nič ne de, če niso bili navzoči. Pa boljše bi bilo vendar, da bi bili, da bi bili vsaj vendar enkrat slišali be-ede misijonarja. Za gotovo rečem: boljše vam bi bilo pri srcu in spreobrnili bi se nazaj k ljubemu Bogu. Zakaj bi se cerkve bali?! Rečem vam, rojaki Slovenci, ne bojte se duhovnikov in cerkve, teh potrebujemo, ko vendar duhovniki nas prav učijo:— ampak bojte se tistih, ki so nasprotniki sv. v(,»re, duhovnov in cerkve, proč od njih, dokler je še čas! Proč s tisto chi-caško prismodo ali prosveto! Naročite dobre katoliške liste! Jaz svetujem A. S., Ave Marija in Glasilo K. S. K. j. Ti listi bi morali biti v vaši hiši, ne pa brezverski, ki so vam v pogubo. Kar* ste bili naučeni od matere Slovenije, tjsto ohranite in spoštujte: vero, duhovne in sv. cerkev. Vidiš, dragi rojak, ko smo bili še tam. v stari domovini, kako lepo smo se zbirali v mesecu maju okoli Marijinih altarjevl Kako lepo sino prepevali skupno Marijine pesmi! Ali danes storimo tu v Ameriki tudi tako? Ne! Nekateri so to kar pozabili, rajši doma čepe, ali pa se kje v kakšnem kotu zabavlja čez duhovna in cerkev. To ni prav. Tu v naši cerkvi sv. Roka so vsaki večer lepe Marijine šmarnice in to ob polosmi uri zvečer. Pridite častit in molit šmarniško Marijo, ki vas zmerom pričakuje. Ona je v vsaki potrebi naša
Nova slovenska gospodarska organizacija.
Uradna "Laibacher Zeitung" (8. lil.) prinaša uradno objavo c. kr. deželnega sodišča kot trgovinskega sodišča v Ljubljani, da je dovolilo vpis "Zadružne Centrale v Ljubljani, regi-strovane zadruge z omejenim jamstvom". (V predsedništvu te centrale se nahajata razen drugih tudi dr. Ev-gen Lampe in dr. Vladislav Pegan, ki sta uajodločnejša pristaša dr. Šuster-šičevega krila Slovenske Ljudske Stranke in največja nasprotnika jugoslovanskega demokratskega dr. Krekovega krila. Po ustanovitvi te centrale se lahko trdi, da se razdor v Slovenski Ljudski Stranki vedno bolj širi. ker je dr. Šusteršičevo (konservativno) krilo osnovalo "Zadružno Centralo" kot konkurenčno podjetje proti Krekovi "Zadružni Zvezi", pravtako kakor je dr. Šusteršič ustanovil "Ilirsko Banko" proti dr. Krekovi "Zadružni Banki".)
Program Miljukova in Slovenci.
Vsi slovenski časopisi s komaj pri-, krjto simpatijo pišejo o ruski revoluciji. "Slovenski Narod" od 17. III. prinaša obširen članek o političnih načrtih ministra zunanjih stvari Miljukova in pravi med drugim: "Posebno važnost pridaje Miljukov Srbiji, katera se ima stvoriti iz ozemlja z one strani mej Koroške in Štajerske pa vse do Drača."
Hrvatski sabor in "Edinost".
("Edinost", 13. III.) — "Visoko je valovala adresna debata v hrvatskem sabor;i. Trdo so se udarjala mejse-bojno načela, nazori, programi — jeklo ob jeklo, kamen ob kamen. Naravno je, da je opozicija odkriteje, glasneje iu brezobzirneje naglašala narodne ideale in krajnje cilje nego večina, katera nosi odgovornost za vsako i najmanjšo besedo, za vsak prenagljeni korak, za vse nepremišljene izraze. Ali iz vrst večine je došla izjava, koja deluje kakor kako veliko osvobodilno dejanje, o odnošajih med Hrvati in Srbi v banovini. Dr. Dušan Popovič, Sr-bin iz Zagreba, je med poslanci večine po obsežnosti kulturne omike v prvih vrstah..." List potem donaša najznačilnejša mesta iz govora dr. Popoviča in završtije takole: "Izjave dr. Popoviča morajo delovati tudi na opozicijo kakor oster, zdrav in čist veter, kateri bo očistil dosedanji pokvarjeni vzduh v odnosih med Hrvati in Srbi v monarhiji."
Slovenski visokošolec ustreljen v Belgradu.
Ljubljanski "Slovenec" poroča 22. marca t. 1., da je bil v Belgradu ustreljen slovenski visokošolec Ivan Go-sar, doma iz Stare Lolče pri Škofji Loki na Gorenjskem, po domače "Hre
nov". — Pred vajno je šel v Srbijo, kjer je dobil službo, katere ni mogel dobiti v "preljubi Avstriji". Sedaj so ga pa Bolgari vjeli nekje v Srbiji in avstrijsko tiranstvo ga je obsodilo na smrt kot izdajalca. Bil je napreden dijak in vsakdo, kdor ga je poznal, ga je čislal. Eden njegovih bratov biva v Rock Springu, Wyo.
Krvnik Slovencev ujet v Rusiji.
"Grazer Tagespost" poroča 31. marca t. 1. da se nahaja štajerski državni poslanec Malik v vojnem ujetništvu v Irkustku v Rusiji.
Malik je bil eden izmed najbolj zagrizenih sovražnikov Slovencev na Spodnjem Štajerskem; on je organiziral pravo vojno proti štajerskim Slovencem. Zlasti je poznan po napadu ptujske germanske tolpe na Slovence leta 1908, ker je on organiziral napad. To je imelo potem za posledice krvave dogodke v Ljubljani meseca septembra leta 1908.
Italijani in Slovenci.
Tržaška "Edinost" piše 2. aprila pod naslovom: "Izvoziti hočejo—kulturo": V Ameriki se je uveljavil zakon, ki zabranjuje priseljevanje analfabetov. Značilno je, da so se čutili Italijani pri tem najbolj prizadeti. Pravijo, da je ta zakon v prvi vrsti naperjen proti naseljevanju iz Italije. Ta efekt se mora pripisovati edinole zavesti, da imajo baš oni v sosednji kraljevini številne analfabete. Priznanje, katero vsebuje to tarnanje, je ravno sedaj zelo važno, kajti ravno sedaj Italijani uveljavljajo tudi v imenu kulture svoje aspiracije na naše ozemlje, torej tudi na naš Kras, kjer ni po statistiki niti pet odstotkov analfabetov. Iz dežele, bogate na analfabetih, hočejo zanesti v deželo, kjer narod tako pridno obiskuje šolo—kulturo. Narodnosti princip pobija aspiracijo Italijanov na naše ozemlje, kultura pa še bolj. To sta dva važna razloga, katera slabo služita Italiji. Za izvoz kulture Italija še ni zrela.
Slovenci pozdravljajo rusko revolucijo.
"O ruski revoluciji in nje pomenu je pisala tržaška "Edinost" 18. marca: Ta revolucija je vrhunec borbe za parlamentarizem, napor svobodoljublja proti birokratskemu nasilju, za suvere-niteto narodne volje in proti samo-držtvu. To je borba za zrušitev samo-držtva, iz katere izide prosvetljena, napredna Rusija ustavnosti, politične svobode, resničnega parlamentarnega življenja z vsemi svojimi neomejenimi pravicami.
Ta pokret ni bil izzvan po agitaciji upornikov ali po propagandi demagogov, temveč je dozorel in vzklil iz eti-ške sile narodne duše. Velike ideje, katere so se polastile na milijone narodnih src, ne trpe rakove poti — temveč gre njihov pravec neumorno naprej — do popolne zmage.
OJ MORJE...
Refleksija. — Spisal Vek. Vrt.
Devin, 17. aprila 1911.
Lahno se ziblje čoln na morski gladini. .Trepečejo valčki v zlatih poljubili mladih solnčnih žarkov in si šepe-čejo pravljice pomladnih sanj. Naša srca kipijo, drhtijo v nemem razkošju tega neodoljivega hrepenenja pomladi, sanj morja, in človek bi zavriskal, za-vriskal s polnim grlom, kot še nikdar, — da bi vzvalovil ves ta čisti morski vzduh, razburkal to brezmejno morje.
Oh, morje, ljubim te, ti veliko morje, ti veliki sen davnih dni, vso dušo bi potopil v tt'ojo neizmerno skrivnost!
V	dalji so se zablestela bela jadra in oglasila se je pesem, izvabilo jo je hrepenenje morja, pesem mehka, otožna in sanjava, kot morje v tišini, plakajo-ča in burna kot pesem razburkanih valov. lil zapeli smo i mi pesem, z dna duše nam je prikipela in morje je pljuskalo ob čeri...
Šumijo valovi, šumijo, šumijo v zvezdnato noč---
Lahno se ziblje čoln, kot da se igrajo ž njim srebrni valčki.
V	nebo štrli zidovje devinskega gradu, zidanp na skalo sivo polrazdrto in razpalo, a blesteč se nekdaj v moči in slavi, gospodujoč morju in krševiti kraški »bali. Žalosten spomenik tlake, bolesti, gorja, spomenik solz in sramote naših ljudi. Kot da jih vidim še sedaj one dni, oškropljene z gorko krvjo naših očetov, ki so poskušali zaman svoje orjaške sile ob orlovskem gnezdu, katero so si sami zgradili. A sedaj si polrazdrto, razpalo, čas te je razdejal, razpel okove in lepša bodočnost nam sije.
"Dantejeva skala." Glej tam na tem skalnatem otoku si stal veliki Dante in si dahnil svojim verzom nesmrtnost Da, da, poznamo jo tisto staro pesem Prišli ste in še prihajate tujci v naše kraje in am trgate in pijete krasoto naše domovine in vstvarjatc ž njo svojo umetnost. In svet se čudi, vsklika-joč: "O Italia, o bella!" — O ironija!
Lahno pluskajo valovi ob čoln. Soln-ce se potaplja v morje in vsa morska plan je zažarela, zakrvavela v zahajajočih solnčnih pramenih. Razposajeni galebi se kopajo v morju, krožijo mi mo nas in bleste se v zahajajočem
solncu njihova bela krila. Njihov polet je polil nemira, kot polno hrepenenja naše življenje.
To ne solnce, tone, še hip in izginilo je pod morjem.	^
Tam na skalnati obali stoji zamišljeno vitko dekle in zre sanjavo na morje. Zalo dete, rojeno in vzgojeno na teh skalnatih čereh ob šumenju morskih valov, tožiš li morju svojo bolest, izlivaš vanj vso blaženo skrivnost sreče, prvih sanj ljubezni? Zakaj si zadrlitelo srce v nemiru, zaplakalo plač grenak, česa si se spomnilo, po čem zalirepenelo?
Mrak je legel na morje. Tam v dalji je zagorelo tisoč lučic. Kot da gori Trst v enem samem velikem plamenu! Tiše šumljajo vali svojo pesem, melodijo sanjavo in mehko... Na nebu so zatrepetale prve zvezdice in zadrhtele v tiho noč...
NA BOJIŠČU.
Zašlo je solnce za višave, mrači vrh ruske se planjave in na planjavi vojska bdi, v tej vojski mlad vojak stoji in pismo pisati hiti:
Moj skrbni oče, draga mati, za manoj ni Vam žalovati! — Ko pasel sem doma ovce in bival še na Vašem dvoru, že sanjal o mojem vzoru, vojak postati pri naboru. In res postal sem mlad vojak,-če sem vojak, naj bom junakl-Ogla'sil se je bojni glas, težko sem pustil našo vas, in jutri stopam prvič v boj, da rešim Tebe, dom ti moj. Moj skrbni oče, draga mati, za manoj ni Vam žalovati, če morda v vojski padel bom, • pa prišel bom v nebeški dom. .
Ko zora pozlati višave, se vname bitka vrh planjave in prvi pade — naš junak, srce predrto — smrti znak.
Fr. Pavšič.
Zdravilno milo
bi morala imeti vsaka družina vedno priročno. Tako milo je Severovo Zdravilno Milo (Severa's Medicated Skin Soap). Je antiseptično čistilno, zdravilno in okrepčevalno. Posebno dobro za otroško kopelj, pa tudi za odrastle, za pranje kože, britje, za o-brazno barvo, — ne najdete boljšega. Poskusite je. Vprašajte svojega le-karja za Severovo Zdravilno Milo (Severa's Medicated Skin Soap). Cena 25 centov. Ako ga on nima, je naročite naravnost od W. F. Severa Co., Cedar Rapids, Iowa. — Adv. May.
POŠILJATELJEM DENARJAI
Vsled vojnega stanja med Združenimi Državami in Nemčijo je ves poštni in bančni promet z Nemčijo in Avstrijo za nedoločen čas ustavljen. Odseb-dob do preklica ne moremo torej nit več pošiljati denarja v Avstrijo a' Nemčijo, ali na kak drugi način izpo-slovati izplačil v omenjenih državah.
Priporočamo se za poznejši čas, k« se razmere zopet izboljšajo, ter beto žimo s spoštovanjem
AMERIKANSKI SLOVENEC, bančni oddelek, 1006 N. Chicago St	Joliet, W
ZASTONJ VSEM, KI TRPE NA NADUHI.
Novo domače zdravilo, ki je more vsakdo rabiti brez težav ali zgube časa.
Imamo nov način za zdravljenje nf duhe in želimo, da Vi to poskusiti naše stroške. Neglede, če je Vaš si"' čaj zastaran ali nov, naj bo neduj^ ^ lažja ali težavna, pošljite za naš brtf plačen način zdravljenja. Ne glede i" podnebje, starost, stan, ako Vas nadlf guje neduha, naš način Vam pomiP kmalu.
Posebno radi ga pošljemo onim, * so obupali nad ozdravljenjem, ko s® razni drugi leki bili neuspešni, hočemo dokazati brezplačno, da na*' nova metoda odstrani težkoče z dihal niktr in tcc za vselej.
Ta brezplačna ponudba je prevre nostna, da bi jo prezrli za en nov da' Pišite takoj. Ne šaljite denarja. ^ ta izrezek izpolnite in pošljite taW danes.
FREE ASTHMA COUPON
FRONTIER ASTMA CO., Rootf 416 S., Niagara and Hudson Sts-> Buffalo, N. Y. Send free trial of your method to:
ei
Adv.—39-43-47-51
Carl Schreibef
Chicago Phone 3496. 519 Marble St. :: Joliet, Illinoi1
SLOVENSKI BARV AR' IN SLIKAR.
Barvam poslopja, znotraj in $ ter opravljam vsak posel, ki spadal" barvarskega obrta področje.
Obešam stenski papir.
Poskusite 1STovo Pivo
Old Lager
•—»V STEKLENICA Je BOLJŠA in okusnejša pijača, kot katero drugo piro--IZDELUJE GA-
Joliet Citizens Brewing Co.
Oba telefona 272
Dobite je vseh boljših salonih v Jolietu
j
Union Coal & Transfer Co
515 CA8S STREET, JOLIET, ILL. Piano and Furniture Moving
Northwestern telefo«
Chicago telefon 4313.
Prvi in edini slovenski pogrebniški zavod
Ustanovljen 1. 1895.

Anton Nemanich in Si**
1002 N. Chicago Street Konjušnica na 205-207 Ohio St., Joliet, H1'
Priporoča slavnemu občinstvu svoj zavod, ki je eden največ' ^ mestu; ima lastno zasebno ambulanco, ki je najlepša v Jolietu "> tvaške vozove in kočije.
Na pozive se posluži vsak (as ponoči in podnevu.
Kadar rabite kaj v naii stroki se oglasite ali telefonajte. Ch'c* tel. 2575 in N. W. 344.
Naii kočijaži in vsi delavci so Slovenci.
S
sv. Družine
Družba
▼ ZJEDINJENIH DRŽAVAH SEVERNE AMERIKE.
(THE HOLY FAMILY SOCIETY)
Sedež: JOLIET, ILL.
Vst&novljena 29. novembra 1914
Inkorp. v drž. 111., 14. maja 1915 Inkorp. t dr ž. Pa., 5. apr. 1916
ORUZBINO GESLO: "VSE ZA VERO. DOM IN NAROD." "VSI ZAENEGA. EDEN ZA VSE."
GLAVNI ODBOR:
Predsednik............GEORGE STONICH, 815 N. Chicago St., Joliet, 111.
I. podpredsednik.......JOHN N. PASDERTZ, 1506 N. Center St., Joliet, 111.
It podpredsednik....GEO. WESELICH, 5222 Keystone St., Pittsburgh, Pa.
Tajnik........................JOSIP KLEPEC, Woodruff Road, Joliet, 111.
Zapisnikar........ANTON NEMANICH, Jr, 1002 N. Chicago St., Joliet, 111.
Blagajnik...................JOHN PETRIC, 1202 N. Broadway, Joliet, 111.
NADZORNI ODBOR:
JOSIP TE2AK, 1151 North Broadway, Joliet, Illinois.
MATH OGRIN, 12 Tenth St., North Chicago, Illinois.
JOSIP MEDIC, 918 W. Washington St., Ottawa, 111.
FINANČNI IN POROTNI ODBOR:
ŠTEFAN KUKAR, 1210 N. Broadway, Joliet, Illinois. JOHN JERICH, 1026 Main St., La Salle, Illinois. JOHN J. ŠTUA, Box 66, Bradley, Illinois.
GLASILO: AMERIKANSKI SLOVENEC, JOLIET, ILL.
KRAJEVNO DRUŠTVO ZA D. S. D. se sme ustanoviti s 8. člani(icami) v kateremkoli mestu v državi Illinois in Pennsylvaniji z dovoljenjem glavnega odbora. Za pojasnila pišite tajniku.
Vsa pisma in denarne pošiljatve se naj naslove na tajnika. — Vse pritožbe te naj pošljejo na 1. porotnika.
nasaisssiiiEissssiisffl
g |___! g
M | MIRAMAR V VOJNI. | 11
a I----1 m
iiiiiiiiBliiill
"Berliner Tageblatt" priobčuje tole potno črtico svojega posebnega dopisnika Arturja Holitscherja:
Čas in viharji, ki so se vanj zaganjali, so grad oropali barve, ga pobelili, mu odrgnili robove. S stolpa v kotu zre orel s kačo v kljunu kakor o-kostnica dol na kameneno sfingo na ■majhnem pristanskem nasipu. Od tega pomola je odrinila barka, ki z njo nadvojvoda Maksimilijan zapustil kopno, da tvega pustolovino v Mehiki. O-rel in sfinga životarita mirno dalje, zatopljena v premišljevanje; lahno pljuskanje valov in vetrič s Krasa, to je edino, kar more sedanjost še krog njih ustvariti. Sicer pa sta grad in • vrt zapuščena. Nihče ne razmišlja, nihče ne trpi več po drevoredih in dvoranah, ako se iz cvetličnih čaš ne vz-digujejo sence, ki vijejo roke, trkajo na šipe in plavajo skozi temna vrata in zavese, kakor da so to njim podobna bitja in vzduha in pozabljenosti, ne pa oprava, ki jo je iz pozemeljskega gradiva naredila človeška roka.
Iz vseh oken je razgled na morje. Vsako okno je okvir za drug odsek: voda, nebo in izpretnenjeno ozadje iz skalovja, mesta, obrisa. Povsod pa, skozi vsako okno je morje videti enako pusto in prazno: nobenega parnika s kadečimi se dimniki, nobene ladje z napetimi jadri, — samo neskončno, mrtvo, zadavljeno morje ob zalivu velike avstrijske trgovinske luke.
Morje je sinje in srebrno se svetlika. ^ Enake barve so in podobnega leska zavese po grajskih sobah. Če jih odvrneš, se ti zdi, da se morje nadaljuje v modrini zaves in da se je otožna, prazna neskončnost naselila v gradu samem.
Globoko doli pod balustrado se zib-Ijejo aloje v lahni struji; voda priteka do temeljev zidovja, sc na njih odbija, sem in tje, v večni enoličnosti. V jaslih, prozornih vodah vidiš, kako bajni veter vrhove aloj — potopljen gozd — stresa v ubranem gibanju, ki je lastno smrti in siiominoni. Na donečem parketu prostorov, ki smo jih za hip vzbudili v življenje, imajo naši koraki Podoben ritem, moji lastni, nežni koraki dragega bitja ob moji strani, pa tudi koraki starega kastelana pred na-nia.
Kakor da bi morje tam zunaj njego-v«sa hrepenenja po svetu ne moglo nasititi, si je dal nadvojvoda, preden 0 Je postal mehikanski cesar, sobe, v katerih bi naj v Miramaru bival, pregra-•liti v ladijske prostore. Videti je posnetke spalne kabine in častniške o-bednice, kakor sta bili na korveti "No-vara", njegovi ladji za potovanje o-k'"og sveta. Na nekem mestu je strop okroglo stekleno dno akvarija. Lahko si mislimo, kako je tod hodil mož, ki je bila sama fantazija, mož zazna-niovan od usode, brez miru, poln ko-Prnenja, z v srce uklesanim rekom: Navigare necessc! Slike po stenah "am kažejo njegov začudeni, prisluškujoči obraz z valovito plavo brado 111 prozornimi očmi — obraz iz morske Mitologije, obraz bitja, ki je zgrešilo sv°j življenjski element, ki so ga njc-!*0ve zvezde prevarile, ki mu je zlo-' >na sreča prisodila prokletstvo, da a »lora bloditi in tavati okrog, iskati, ^»sledovati, se radovedno povpraševa-kanj pravzaprav spada, vse iivlje-
spita zdaj, ko je postalo resnobno na svetu. Tudi njedva sta šla med strahove in pošasti v času, ki jih je prehitel.
Po drevoredu prikoraka izmena. Prodec škriplje pod vojaškimi obuvali. Kmalu je zopet mož z nasajenim bajonetom edini svedok sedanjosti po potem ob osamljenem, počasi pogreza-jočem se gradu.
NEVIDNA ZRAČNA LETALA.
(Iz "Slovenca".)
nje pričakovati od zunaj glasu in odgovora, ki mu ga notranjost noče dati.
Slika Manetova, ki kaže ustrelitev, se nam zdi kakor dovtip, če jo primerjamo s pošteno in suhoparno, a s tolikim spoštovanjem zamišljeno stensko sliko neznanega umetnika, ki je oveko-večil prizor, ko stoji mehikansko od poslanstvo v mali dvorani grajskega stolpa pred možem usode.
Stari gradnik nam odpira vrata, odgrinja zavese ter razlaga s tihim glasom, kaj je s tem prostorom, kaj z bližnjim, kdo je tukaj stanoval, kdo je nam naslikan; šestdeset let zgodovine, šestdeset nesreče, gorja, žalosti do vrha napolnjenih, prekipevajočih let človeške skupnosti, nad katero vidno plava krona, je v teh prostorih zaprtih.
Kakor pravljica o prikaznih se vse to čuje, in glas starca, ki je vse te pokojnike poznal, je tihoten, kakor je lasten ljudem, ki bivajo v zapuščenih hišah, v katerih straši. Tod hodi prikazen Maksimilijanova, potem Char-lottina; ona še živi življenje sence, bridkejše nego šestdesetkratna smrt; tukaj je spal Rudolf, tam je imel svojo delavnico, in če ti je notranjost popolnoma zbrana, moreš opaziti med drevjem, kako mimo cvetja, morja in skal brez miru gor in dol plavajo dekliško nežne, mile sence Elizabetine. V pestri, zračni, s svilo obloženi sobi s kitajskimi pagodami in metuljčki pa so še do nedavna imeli svojo igralnico otroci Frana Ferdinanda in njegove soproge Sofije,- ki so jo smatrali za neenakorodno — še po njeni enako-rodni smrti.
Z morja nas spremljajo dolgi žarki zahajajočega solnca iz sobe v sobo, pogledajo z nami vred v prostore, ki jih stari gradnik za hip odreši iz temine, da jih že prihodnji trenotek za našimi koraki zopet pahne v isto temo. In to je prav, da se bitja iz pravljic in resničnosti druga drugih ne motijo. Le sanje in žalost se ti kakor težki ogrinjali ovijata okrog ram in ti bolj in bolj tiščita grlo, čim več imaš od dvorane do dvorane dalje nositi.
Le ena živa reč ostane, ko smo vse to prehodili. Na pragu prostora, ki imamo vanj stopiti, ob vratih sobe, ki se je za nami zaprla, postojimo in poslušamo. Kakor brezdišno utripanje srca se čuje tu in tam v zaklenjenih, zatemnelih dvoranah in sobah tiktakanje ur. Ponekod gredo ure z jasnim, naglim, drugod zopet s sonornim mračnim glasom. Jutro za jutrom, obhodi stari kastelan ves grad, da na-vije ure v tej bajki, ki je pozabil na prostor in čas. Tudi alge na dnu morja se pregibljejo, kakor da bi jih gonilo kolesje ure, a to je ura, ki kaže plimo in oseko, polnoč in poldan, resnič-nejša kakor čas gori v zakletem gradu. vKrog grada se širijo gozdiči lavorike, jasmina, južnega listnatega drevja, čez ograjo vrtne galerije pa vise težki, lilabarvirf grozdi cvetoče glicinije globoko dol do naših kvišku stegnje-nili prstov. Kmalu bo tudi njih doba minila. Čez milijone majhnih, odpadlih cvetnih čašic koraka težki črevelj samotne hrvatske straže in njegov dobri, topi obraz se okrene z velikim, skoro prestrašenim pogledom kvišku, če se na koncu drevoreda kdo prikaže.
Vojak v sivi uniformi pričakuje menjave. Po mali terasi, s katere v mirni dobi dva «tara topova z odprtimi žreli zijata na morje, koraka z nasajenim bodalom gor in dol, po dvajset korakov naprej in onoliko zopet nazaj. Topova pa ležita zadaj v grmovju in
Naši vojaki, ki gredo na bojišče, so oblečeni v obleko, katere barva je taka, da se le malo razločuje od ozemlja, v katerem se nahajajo. Čete so vsled tega skoro nevidne, sovražnik jih išče zaman, in le s pomočjo najboljših daljnogledov je možno izslediti posamezne postojanke. Zračna letala, ki so, iz-vzemši najnovejših, rumene barve, nikakor ne spadajo v okvir te moderne vojske, ker so vsled svoje barve že v veliki daljavi dobro vidna. Na temnem, modrem ali oblačnem nebu izgledajo taka letala svetla, temna pa nasproti od solnca razsvitljenim oblakom tako da nudijo vedno gotov cilj zasle-dujočemu topništvu. Nehote se nam vsili vprašanje, zakaj so zrakoplovi in aeroplani prevlečeni ravno z rumenim blagom, ki je na velike daljave viden. To ima svoj posebni vzrok. Pod balonsko odejo se namreč nahaja plast iz gumija, in še pred štirimi leti se je domnevalo, da more le rumena barva varovati gumi pred utravijoličnimi žarki, ki ga uničujejo. Ko se je skušalo pred petimi leti napraviti balonsko prevleko, ki bi nadomeščala rumeno glede gumija in bila kolikor mogoče nevidna, se je pokazalo, da navaden modrozeleni ali siv plesk odgovarja le pri gotovih svitlobnih in vremenskih razmerah stavljenim zahtevam in ne varuje gumija pred svitlobnimi žarki. Pojavljali so se različni fantastični načrti, po katerih bi bilo mogoče napraviti zračna letala nevidna. Nekdo je predlagal, naj se na spodnji.strani letala pritrdijo raznobarvne navzgor o-brnjene žarnice, ki naj letalo tako raz-svitljujejo, kakor zahtevajo vsakokratne svitlobne in vremenske razmere. Ta sam na sebi duhoviti načrt se seveda praktično ni dal uporabiti. Nadaljni poskusi glede nevidnosti zračnih letal so pokazali, da mora biti zrakoplov, ki ima okroglo podolgasto obliko in se ga pri poletu vidi od spodaj in odstrani, preoblečen s popolnoma drugačno snovjo, kakor aeroplan, katerega se pri letanju vidi pravzaprav samo od spodaj. Zrakoplov mora biti prevlečen s snovjo, ki vse barve kolikor mo goče odbija (reflektira); pri aeropla-nu pa morajo krila in trup obstojati iz skrajno prozorne snovi.
Prvi neprostovoljni iznajditelj take idealne 'snovi je bil Avstrijec David Schwarz, ki je svoj leta 1897. popolnoma iz aluminija izdelan zrakoplov pre-vlekel s tanko aluminijevo pločevino. Ta prevleka je zadostovala vsem zahtevam, za svitlobo in zrak, ampak odbija tudi vse barve slično motnemu zrcalu v isti meri, v kateri vpadajo nanjo. Ta zrakoplov bi bil v večji višini tudi neviden, a se je žal že takoj po vzletu ponesrečil. Edina težkoča je bila pri tem ta, da je bila teža zrakoplova prevelika in je imel le majhen vzgon, torej za večje polete in vojaške nariene nerabljiv. Problem tedaj še ni bil rešen. Šele začetkom 1911 se je po trudapolnih poskusih posrečila tovarni Metzler v Monakovem primerna prevleka za zrakoplove; iznašla je način, po katerem je mogoče prevleči navadno gumirano balonsko prevleko z aluminijevim prahom. Ta iznajdba je bila tako pomembna, da so v kratkem času prevlekli večje število nemških Parseval-balonov in Zeppeli-novtev s to aluminijasto prevleko. Prvi tak zrakoplov je bil P. L. 17 zgrajen v Bitterfeldu 1912. V zraku se je srebrno lesketal in je bil v višini 1200 m le še malo viden. Temu je sledilo več Zeppelinovcev in tudi nekaj prostih balonov. Aluminijeva prevleka ima poleg velike odbijalnosti svetlobnih žarkov tudi to prednost, da deževnica gladko odteka in voda ob deževnem vremenu ne poveča zrakoplovne teže.
Tudi za aeroplane se je posrečilo pred tremi leti najti mesto gumirane rumenkaste neprozorne prevleke prozorno, upogljivo snov, takozvane e-majlitne plošče. S takim aeroplanom je prvi poletel avstrijski nadporočnik Blaschke na vojaškem letališču v Dunajskem Novem mestu, bil je to eno-krovnik Kondor, ki je bil že v višini 400 do 500 m malo viden (nudi torej obstreljevalcem slab cilj). Pred kakim poldrugim letom je zgradil inže-nih Knubel v Muenstru enokrovnik, katerega je prevlekel z podobno, popolnoma prozorno snovjo celon. (Ce-lon se je v zadnjih letih mnogo vpeljal v avtomobilski in zrakoplovski industriji. Celon je popolnoma prozoren, je upogljiv kakor celuloid, a ne gori, tak kakor gumi, bencin, bencol in voda ga ne razjedajo. Celon je u-porabil tudi praški inženir Adolf Tilp pri svojem sedaj iznajdenein letalu, ki ima samo eno krilo.) Ta enokrovnik je v višini 2000 m s prostim očesom neviden.
V koliko se te iznajdbe uporabljajo
v sedanji svetovni vojski, se ne da z gotovostjo povedati, kajtif%'se take dragocene iznajdbe ostanejo I tajne. Vsekako pa se gotovo lahko računi, da se večjih zračnih napadov udeležuje tudi več "nevidnih" zračnih letal.
Iz navedenega je razvidno, da so zračna letala pod gotovimi pogoji nevidna, a neslišna niso nikoli. Na podlagi tega dejstva obstojajo danes aparati, ki natančno povedo, kje v zraku se nahaja nevidno letalo. So aparati, ki ojačijo vršenje propelerjevo tako, da se izda bližajoče se letalo, še pred-no ga more uho slišati. Na Francoskem so tako izboljšali te aparate, da se posreči najti kraj, kjer se nahaja nevidno letalo, in nanj nameriti topove.
Te postes d' ecoute ali "poslušalne štacije" obstojajo iz štirih mogočnih slušal, ki so tako razporedjena, da se dado na vsako svetovno stran in v vsakem kotu proti tlom obračati. Slušala so vsa enako obrnjena in sprejmejo vsak najmanjši glas, katerega potem še mikrofoni ojačijo. Opazovalec začuti letalo že v veliki oddalji, dasirav-no se to nahaja visoko v zraku in celo za oblaki. Ravnotako je mogoče približno dognati mesto, kjer se letalo nahaja.
Francoska metoda služi samo temu .namenu, da izda bližanje sovražnega letala, v Zjedinjenih državah pa so izdelali sistem, na podlagi katerega se določi natančno kraj, oddaljenost letala ter smer, v katero mora top streljati. To se doseže na sledeči način: Mikrofoni se postavijo na ogliščih geometrične slike, ki ima obliko trikotnika ali paralelograma določene velikosti, mikrofoni se toliko časa obračajo, da se zvočni valovi pokažejo najmočnejše; iz kota in medsebojne razdalje mikrofonov se potem da lahko izraču-niti kraj, kjer se nahaja letalo.
Pri navadnem načinu, ki se porablja tudi v vojni, je vsak mikrofon zvezan z velikim slušalom. Opazovalec, ki nosi na glavi telefonsko slušalo, obrača veliko slušalo počasi na vse strani, dokler ne zasliši ropota, katerega povzroča bližajoče se letalo, in ta ne doseže svojega maksima. Nato naznani topničarju kot, ta pa poišče na za to prirejeni tabeli smer in oddalje, kamor naj strelja.
Za zračno topništvo ni potreba tiste natančnosti, kakor za poljsko in pomorsko. Zračno topništvo strelja navadno s šrapneli, ki vržejo pri eksploziji drobce čez celo ploskev, tako da je glavna naloga, da eksplodira šrapnel v isti višini kakor se nahaja letalo in kolikor mogoče blizu njega.
Mikrofoni v zvezi s slušali ujamejo ropot, ko je letalo še več kilometrov oddaljeno. Premikajočemu se cilju sledijo potem kakor dve očesi, kajti spreten opazovalec jih zna tako obračati.
Neke vrste slušalne postaje je pred kratkim napravil nek Amerikanec v Londonu v obrambo ^red Zeppelinov-ci. Toliko je znano, da je število mikrofonov razvrščeno v geometrični sliki po tleh. Zvočne valove tudi tu oja-čuje poseben aparat. Kadar so mi-
krofoni tako razvrščeni, da vsak kaže' najmočnejše glasove, so obrnjeni vsi proti eni skupni točki, ki tvori vrh 'stožca, potem je mogoče izračuniti raz dalje do letala.
To vse pa so seveda iznajdbe naših sovražnikov, ki pa se niso posebno obnesle, kakor kažejo poleti Zeppelinovcev nad Pariz, Angleško in Solun.
(Nadaljevanje s 1. strani.)
puškami in ogledovanje po skautih se je vršilo.
Dunaj, 19. maja. — Ničesar ni iz-poročiti.
Ruska fronta.
Petrograd, 17. maja. — Streljanje s puškami in ogledovanje se je vršilo.
Berlin, 17. maja. — Nobenih važnih razvojev ni bilo.
Petrograd, 81. maja. — V smeri Ko-vela, blizu Ruharov, je sovražnik metal mine in bombe proti našim zako-pom.
V smeri Vladimira Volynskega, blizu elvova, je snoči sovražnik v gostih sestavah poskušal udariti na naše postojanke v enem naših odsekov, ali je bil odbit po našem streljanju s puškami, strojnimi puškami in topovi.
Na ostali fronti je bilo streljanje in ogledovanje po skautih.
Petrograd, 19. maja. — Streljanje s puškami in ogledovanje po skautih se je vršilo.
Dunaj, 19. maja. — Ničesar ni iz-poročiti.
kov je bil obkoljen dne 9. maja po Kur dih v okraju Beamed, 10 milj vzhodno od Kasr-I-Širina (ob perzijski meji). Po deveturnem boju so si naši vojšča-ki izrezali pot. Naše izgube so znašale petnajst mož na usmrčencih in sedem na ranjencih.
Na ostali fronti je bilo streljanje in ogledovanje po skautih.
Ameriški parnik torpediran.
New York, 17. maja. — Ameriški parnik "Hilonian" je bil pred Genovo po nemškem torpedu pogreznjen, pri čemur so bili 4 možje usmrčeni, tako pravi danes na Universal Transportation Company dospela brzojavka. Parnik je bil 2,921 ton velik, je odrinil dne 27. aprila s splošnim nakladom v Genovo in je imel posadko 39 mož, med njimi 18 Američanov.
Torpediran.
London, 19. maja. — Britanski parnik "Highland Corrie", 7,583 ton velik, je bil dne 16. maja po nekem U-čolnu brez svarila torpediran. Vsled razpoka so bili usmrčeni 3 potniki poleg 5 mož posadke. Parnik se je nahajal na vožnji iz Buenos Airesa v London.
Francoska fronta.
London, 17. maja. — Danes so naše čete dovršile osvojitev Bullecourta in ujele kakih 60 mož. Cela vas, ki se je za njeno posest vršilo neprestano bojevanje izza dne 3. maja, je sedaj v naših rokah.
Pariz, 17. maja. — Nemci so ponavljali svoje poskuse v okolišu severno od Moulin de Laffaux, kjer smo popolnoma obnovili naše linije. Blizu Froid-montske farme se je sovražen nenaden napad izjalovil.
London, 18. maja. — Bojevanje na zapadni fronti je poleglo. Pariz poroča odbitje sovražnika na planoti Ca-lifornie. Berlin priznava zapustitev Bullecourta. Francoski napadi v Champagni so bili odbiti.
London, 19. maja. — Slabo yreme ovira vojaška podjetja na britanski fronti na Francoskem. Pariz poroča odbitje Nemcev severozapadno od Braye-En-Laonnois. Napadi s teko čim ognjem južno od Courcy so bili odbiti. Berlin poroča izboljšavo V postojankah pri Braye-En-Laonnois.
Argentinija v stiski.
Buenos Aires, 12. maja. — Delavski nemiri, prevozne težave in evropska vojna so to nekoč tako delavno luko izpremenile v kraj nedelavnosti. Skoro vse obrti, izvzemši mesno obrt, so omrtvele. Zlasti brodarstvo trpi. ,
Na otoku Laysan
blizu skupine Havai in na manjšem bližnjem otočiču je živelo pred 20 leti nad poldrugi milijon albatrosov, 1909 samo še pol milijona, ker so sicer redkega ptiča neprestano zalezovali. Od 1909 do 1911 se je število zopet pomnožilo, a Japonci so jih ukradli lansko leto kar pol milijona, sedaj jih je tam samo še 200,000.
Turška fronta.
Petrograd, 17. maja. — V Kavkazu, v okolišu zapadno in jugozapadno od Jalapasove, kakih 24 milj jugovzhodno od Bušnua, so bile prizadeve turških skautov, približati se našim postojankam, obrezuspešene.
Oddelek naših graničarjev in koza-
Moderna solnčna gonilna naprava.
Po prizadevanju angleškega konzula v Aleksandriji, v Egiptu, se je naročilo iz Londona znan Schumanov soln-čni gonilni stroj, katerega bodo postavili v mestu Meadi blizu Kajire. — Ta stroj bode dovažal vodo iz reke Nil v razne napajalne jarke bližnjega ozemlja. Ker so drva in premog tukaj draga za gonilno silo po tovarnah, bodo za naprej dovajali vodo za kmetijska zemljišča samo s pomočjo solnčne toplote. Dosedanji poizkusi so se obnesli vrlo dobro.
Dobro sredstvo za vtretl
ne sme manjkati pri nobenem dobro urejenem domu. Dr. Richterjev
PAIN-EXPELLER
imaie nad 50 let veliko priznanje med Slovenci na celem sveta.
Jedino pravi s varstveno znamko sidra*
25c. in 50c. v lekarnah in naravnost od F. AD. RICHTER & CO. 74-80 Washington Street. New York, N. TV
Photos by American Press Association.
VOJAŠKA POVELJA ODMEVAJO PO DEŽELI, KO SE AMERIKA PRIPRAVLJA ZA BOJ.
Po vsej Ameriki se moški vežbajo v kretanjih in ravnanju s puško, kakor je videti na sliki, da se usposobijo za službo v armadi. Vežbovniki ali vadbeni pravilniki so enaki po vseh Združenih Državah in se rabijo pri vežba-nju regularcev, mornarjev, miličarjev itd. — Št. 1 na sliki predstavlja "present arms" (dajte čast!), postranski pogled; št. 2, "rifle salute" (puški čast); št. 3, "present arms", sprednji pogled; št. 4, "salute" (izkazi čast); št. 5, "charge bayonet" (v napad bajonet); št. 6, "right shoulder arms" (puško na desno ramo); št. 7, "aim" (pomeri).
Marijina otroka.
\ \ POVEST IZ KAVKAŠKIH GORA. # p
\ V nemškem spisal Josip Spillmann, S. J.
(Dalje.)
"To smo mi storili, a stari Marjom je drugače sodil. In trezen moram re či, da mi Poljak nikoli ni storil nič ža lega. A sto srebrnih rubljev!"
"Napij se zopet šveta! Ko ga bodeš imel v glavi, boš zopet tako sodil, ka kor si oni večer. Zapomni si pa, ako nočeš sam zaslužiti teh sto rubljev, jih bo pa kedo drugi iz vaše pristave, do bil jo bom!" '
"Stoj, prijatelj! Ako že mora biti in ti glavo na vsak način hočeš imeti, prinesel ti jo bom. Udari — stari hadži Keranduk! A veš kaj, bi mi li ne mo gel dati polovico naprej na račun?"
"Še kopejke ne, preden ne vidim glave!"
"Ti meni ne zaupaš, ker misliš, da ti bom kaj unesel; kako naj pa jaz tebi? A pomni, hadži Keranduk: ako mi le jeden rubel odtegneš, prekoljem ti glavo! Si me razumel?"
"Pri moji veri, nevaren tovariš si mi, hrabri Brak-ok," se po sili posmeje stari izdajalec. "Pri taki kupčiji, ka kor je najina, mora dobiček medsebojno zaupanje vzbujati. Tvojemu tastu sporoči, da Sefer paša vsak dan priča čakuje novih čet, ki so odločene vam v pomoč. Kadar dojdejo, pošljem svojega sina na vaše selo, da bodete vedeli, kdaj je treba vdariti proti Kubanu. Zgoditi se mora istočasno od obeh strani, drugače ni pričakovati povolj-nega vspeha. Le poskrbi, da prej zaslužiš teh sto rubljev. Zdrav, hrabri Brak-ok! Otrok ne spusti izpred oči. In predno bode solnce trikrat zatonilo v morje, boš našel sled."
Ko sta sklenila kupčijo za Perečin-skijevo glavo, se ločita. Brak-ok je odšel v gore, starec pa je temno zrl za njim. "Glavo mi bode prinesel," mrmra sam s seboj, "in da mi moje ne bode preklal, bom že .skrbel." Nehote se prime za svojo debelo bučo, ter godrnja: "Ti neotesani gorjanci! Res bode treba previdnosti!"
7. Prvi pouk.
Vrnimo se k našemu mlademu prijatelju Perečinskemu, kjer je tn kako se mu godi po onem osodepolnem dnevu.
Pri luninem svitu pripeljal ga je Mar juh ob potoku v malo kočico, kake pol ure od pristave. Kočica je služila pastirjem v zavetje ob hudem vremenu, a sedaj je stala prazna.
Še le proti jutru sta dosegla ta brlog in Marjub pravi: "Tu se lahko skriješ. Skozi zadnjo steno prideš v precej dolgo jamo, tje hiti, ako zapaziš v bližini kako nevarnost. Tu te moj brat ne bode našel in tudi drugi možje ne, ki so te hoteli darovati Ta-Nan. Mara in jaz ti bodeva prinašala sira, kruha in jajec, dokler ne mine vojska. Potem pa se lahko povrneš k svojej ma-■>mici, o kateri si nama zadnjič pripovedoval."
"Dragi deček," pravi Poljak Marju-bu; "ti in sestrica sta mi rešila življenje. Z božjo pomočjo pridobil bom tudi jaz vaji za boljše življenje. Sedaj pa hiti domov, da te oče ne pogreši."
"Ne bode me pogrešil," odvrne Marjub. "O prazniku pijejo odraščeni Ab-hazi toliko posvečenega šveta, in imajo drugi dan tako težke glave, da vsi spe po svojih kočah. Pri tebi ostanem, dokler ne pride Mara, in nama pove, so li sklenili te zasledovati. Sedaj pa pojdi v jamo ter zaspi!"
Perečinski .se uda modri Marjubovi uredbi. Previdno tiplje ob steni in dospe v jamo. Tu najde ležišče iz mehkega mahu in praprota. Po kratki molitvici se uleže, brž mu zaspanec za-tisne oči. Dogodki pretečenega dne so ga zelo utrudili in razburili. f Tudi Marjub se vleže, zaspati pa ne
stoji pred njim ter ga vpraša: "Kaj pa se ti je sanjalo? Hotela sem te že zbuditi, tako si stokal."
"Si ti, Mara?" zdihne deček še ves zaspan. "Oj vzeli so nama dragocene stvari. Meni lepo sabljo z zlatim ro čem in bliskečimi demanti, tebi pa kra sni nakit!" Pove ji svoje sanje in vse kar mu je pravil Poljak o boljšem živ ljenju.
Govorjenje otrok je zbudilo tudi mla deniča v jami, kateri se jima kmalo pridruži. Vsedejo se pred kolibo pod jelko, katera je široko razprostirala svoje veje ter zakrivala vhod. Pred njimi je žuborel gorski potočec, po skalah z mahom poraščenih. Na nasprotnem bregu pa so štrleli skalnati vrhovi navpik, istotako zadaj za koli bo. Le sem ter tje životarila je kaka majhna smrečica po sivem skalovji, Solnce je ravno zahajalo, ter s svojimi žarki zlatilo skalnate vrhe. Nikdar še ni videl naš znanec bolj divjega kraja, otroka pa sta se čutila prav domača v tej skalnati globeli.
"Tukaj si brez skrbi," ponavlja Marjub, ko zapazi, kako žalosten utis dela okolica na tujca. "Tu te ne bodo iskali. — Mara, sedaj nama pa vendar povej, kako se je sinoči izteklo, in kaj počno danes na pristavi."
"Ta-Nan te je očividno varovala, prične deklica. "Komaj sem prerezala vrv, in si se umaknil v grmovje, priskočili so že možje k drevesu z golimi sabljami. Ko bi bil še privezan, raz sekali bi te bili an kosce. Jaz sem se z vrvjo komaj umaknila za bližnje drevo. Ker te ni bilo, začeli so grozno vpiti. "Kam je prešel? Ravnokar je bil še z vrvjo vred pri drevesu, in sedaj še vrvi ni! — V zrak se je spremenil, ravnokar sem ga še videl," tako so hiteli jeden za drugim, ter se jeli umikati. "Tu ni vse prav," dejal je Murko, "vrag ga je vzel." — "Ali pa ga je Ta-Nan oprostila iz naših rok," dostavi starček Marjom, ki je opravljal daritev. Mislim, da ta je prav govoril. Mati božja te je res rešila, ker nama je navdihnila to misel. Pripovedoval si nama toliko lepega o nji, da sva sklenila te rešiti."
Vsi so vrjeli Marjomu in nobenemu še na misel ni prišlo te preganjati in iskati," dostavi še deklica in seže po canjico, katero je seboj prinesla. Poda mu lonček gosto kuhane kaše (Abhazi jo imenujejo šva-pasla), nekoliko sira in kruha. V skledico pa zajame vode in mu reče: "jej in pij, pa ne boj se, da bi bile te stvari ukradene. Prosila sem Nano, naj mi jih da za ubozega moža. Vmes nama pa lahko kaj po-eš o boljšem življenji, katero si omenil Marjubu."
"Bog vama povrni, Mara in Marjub, da sta mi včeraj življenje rešila in me danes z jedjo preskrbela. Zdita se mi kakor oni krokarji, ki so Eliji donašali kruha, ali še bolj sta podobna onemu angelju, ki je preroku Danielu prinesel jed v levnjak. Vama je li znana ta povest?"
Nikoli je še nista slišala. Pove jima torej zgodbo o proroku Eliju, potem o Habakuku, katerega je angelj za lase v Babilon nesel. "O, to ga je moralo boleti," vsklikne Mara in se prime za glavo, "grem pa že raji k nogam na pristavo in nazaj." Marjub se smeje in pristavi, da ga je angelj gotovo bolj rahlo prijel, kakor naju Nana, kadar je huda.
Perečinski opravi kratko molitvico in se vsede k jedi. Povabi tudi otroka; Marjub sprejme povabilo, Mare pa ne more pregovoriti. Pri Abhazih ne smejo jesti ženske vpričo moških. Po jedi prične se zopet pouk o boljšem življenju. Perečinski jima pripovedu-
more, temuč premišljuje o boljšem'je o vstvarjenji, o Adamu in Evi, da življenji, o katerem je govoril Poljak, j sta živela v lepem raju, dokler sta bila "Morda me bode naredil kneza in mi - otroka božja. Raj je bil vrt poln naj-preskrbel tako krasno orožje, kakor je I lepših cvetic in dreves. Na drevju je je imel oni knez, ki je bil spomladi bilo sladko sadje, živali so bile krotke pri nas na pristavi? In Mari zlato oble-1 in človeku pokorne na migljaj. Zajčki ko, kakor jo nosijo kraljeve hčere, o in srnice so okrog njih skakali, še celo
skrbeti to-lepo življenje. Ako zamo-reš v ta lepi vrt, zakaj si pa tu, zakaj ne greš tje-in ne vzameš naju s sabo?" poizveduje Marjub v hipu.
"Jaz upam posesti to življenje, ker -sem otrok božji. Vsak človek, kateri je otrok božji, ima ključ do tega lepega vrta nebeškega Očeta. A sedaj še ne smem vanj, dokler me On sam ne pokliče. Ako do tistih mal ne zgubim ključa, smel bom vstopiti vanj."
"Pokaži nama ta ključ!" vsklikne Mara.
"Ključ imam v svojem srcu, in ga ne morem prej rabiti, da umrjem."
"Ali zamoreš tudi nama preskrbeti take ključe?" prosi Marjub.
"Da, ker vaju hočem narediti otroka božja."
"O stori naju otroka božja!" prosita oba z jednim glasom. "Otroka Matere božje sva uže!"
"Hvala Bogu, to je najboljši pripomoček, da postaneta otroka božja. Predno se pa to zgodi, morata se še mnogo naučiti. Sedaj se vrnifa domov, ker je uže pozno. Jutri pridita zopet. Ker -sta meni rešila časno življenje, hočem vama jaz razodeti večno ter vama pripomoči, da ga dosežeta. Molita pa posebno k Materi božji in pojdita v božjem imenu. Glejta, soln ce poljublja le še z zadnjimi žarki najvišje vrhove smrek po skalnatih robovih."
8. Starec na Elbrusu.
možje gledali sneženi vrh in groza jih
je spreletavala, ko so mislili na grozno trpljenje, ki je prisojqno predrznemu uporniku. Marjub in Mara čepela sta za vrati, ter pazljivo poslušala vso povest. Sedaj šepne Mara bratcu: "Marjub, jaz mislim, da ta zlobni mož ni nihče drugi, kakor satan, o katerem nama je včeraj pripovedoval dobri Poljak."
(Dalje prih.)
DELO DOBI PRILETEN MOŽ Več pove: Anton Nemanich, 1000 N. Chicago St., Joliet.
NAPRODAJ ŠE DOBRO OHRA-njena kuhinjska peč na 6 rinkov. Ce na $20, če se vzame takoj spoti. O-glasite se na 314 Smith St., Joliet, 111.	51—5—
katerih nama pripoveduje stara Nana?' V teh mislih zaspi ter sanja še dolgo, dolgo o boljšem življenji.
Zdelo «e mu je, da sedi na bogato
medved in volk mu nista storila nič ža-lega. O vojski in prepiru ni bilo sluha ne duha, dokler sta ostala otroka božja. Najlepše veselje pa sta uživala, ka-
osedlanem konji. Solnčni žarki so se dar se je Bog, kot dobri oče sam ž nji-lomili v krasnih demantih, ki so se sve- j ma pogovarjal. Smrt še ni bila potili na držaju njegove sablje. "Glej znana, ljudje bi bili dospeli v nebesa, Mara," dejal je proti sestrici, ki je se- J ne da bi umrli. Ali ni bilo to življenje dela poleg njega na lepem belcu, "glej boljše, nego je sedanje?" krasno orožje, katero mi je dal Po- "O kako dobro «e je takrat godilo Ijak!" A Mara mu odgovori: "O zlati: ljudem!" zdihne Mara. "A to je men-obroček, ki mi zapenja tančico, jo ven-j da le pravljica, kakor nama jih pripo-dar še lepši." — Prizor se spremeni, veduje stara Nana o pritlikavcih, ki Od vseh strani pritiskajo sovražniki, prebivajo v gorah v zlatih gradovih." in jih hočejo zajeti. Priganjajo konje I "Ni pravljica, ne, temuč gola resni-
na vso moč, a ne morejo z mesta. Že slišijo kopita in hrkanje sovražnih konj, ter čutijo vročo sapo na tilniku. Marjub potegne krasno sabljo, ter se ozre. Roka mu omahne samega strahu, a v hipu mu izvije njegov svak Brak-ok dragoceno orožje z besedami: "Ne, ne bodeta imela boljšega življenja, kakor mi in naši očetje."
co. še mnogo bolje se je godilo prvima človekoma, kakor vama jaz povedati zamorem."
"Zakaj pa nista ostala otroka božja?' vpraša Marjub.
"Ker sta postala nepokorna, ter nista spolnovala postave nebeškega Očeta, ju je Bog pahnil iz lepega vrta, ter ju prepustil revi in nadlogi ter odlo-
Marjub glasno zakriči ter se zbudi, čil, da sta morala umreti.
Bilo je že pozno popoludne. Mara1 "Pa si obljubil, da hočeš nama pre-
Brak-ok je dospel srečno domov Zvečer je sedel sredi mož, ki so bili zbrani pred vrati 'velike hiše', v kate-rej je 'stanoval Usban-ok, kot glavar cele pristave. "Velko hišo' pa si ne smemo predstavljati kot kako palačo. Lesena hiša, sezidana (če se sme tako reči) iz otesanih hlodov in desk, bila je ubogim gorjancem uže veliko poslopje; druge kočice so bile mnogo slabše: iz desk in bičevja in ilovice. Brak-ok je moral mnogokrat ponoviti novice, katere je prinesel. O svojem namerjenem zlodejstvu pa je previdno molčal, kakor mu je svetoval stari hadži. Toliko več pa je govoril o Sefer-paši, kateri ima vsak čas priti iz Carigrada z mnogimi četami. Tudi je o-menil, da pride ž njim oddelek Poljakov s kanoni, ki se bodo vrlo bojevali z Abhazi zoper Ruse.
Med poslušalci se prične prepir. Murko ni zaupal Poljakom, češ, da imajo skoro isti jezik kakor Rusi, ter da bodo le na videz na Ruse streljali. Kdo ve, če ne pridejo le zato, da spoznajo vsa gorska pota in prelaze, da jih potem Rusom izdajo.
Usban-ok ugovarja temu mnenju: Poljake so Rusi oropali svobode, ter jim vzeli domovino, zato se ti sfedaj združijo z vsakim narodom, ki gre nad Ruse. Poljakov se jaz ne bojim, pač pa Turkov. Pomagali nam bodo, da Ruse preženemo iz naših gor, a potem jih bodo sami zasedli, in čez nas gospodovali. Mi pa hočemo biti prosti, ne vklenjeni, kakor starec na Elbrusu!'
"Starec na Elbrusu! Povej nam kaj o njem, častiti Marjom", prosi Malek.
"Sivolasi Marjom, katerega smo spo znali v prazniku Ta-Nan, prijezdil je nocoj v goste, da poizve o vojski. Starec si pogladi sivo brado ter začne pripovedovati prastaro pravljico, katero so zanesli Grki ali Rimljani pred več ko dve tisoč leti v te skalnate gore. Mogoče, da je došla iz Azije, da je toraj še starejša in spominja nekoliko na kazen Luciferja, nekoliko pa na grškega Prometeja".
"Vidite li, kako se blišči najvišji vrhunec Elbrusa tam za gorami? Pokrit je po zimi in po letu z večni msnegom. Vetrovi tulijo tam noč in dan, na vrhu pa sedi starček na ogromni kameniti plošči. Snegobeli lasje mu padajo na tilnik, bela brada prirasla mu je uže do tal in ves je pokrit z belo dlako, kakor kunec. Nohti na rokah in nogah so uže kakor orlovi kremplji, krvave oči pa >se mu svetijo, kakor žareče oglje. Kadar se nam zdi, da se gora sveti, ko je uže solnce zašlo, vidimo le žar njegovih oči. Okoli vrata in pasu ima težke železne verige, ki so pritrjene na skalo. Istotako je vklenjen za ro ke in noge. V tihi noči se čuje rožljanje verig, sem in tja tudi zdihovanje in stokanje njegovo. Vselej pomeni to veliko nesrečo za našo deželo. Predno je bil zmagan hrabri šejk Šamil, slišal sem jaz starcu tri noči grozno tuliti in stokati."
"Uže na tisoče let je starec priklenjen tam gori. Pred davnim, davnim časom bil je služabnik in prijatelj velikega "Ta", kateri ga je tako ljubil, da je pra,v zaupljivo ž njim občeval. Toda prevzel se je. Hotel je postati tako mogočen, kakor veliki "Ta" (Bog) sam, in ker je znal mnogo njegovih skrivnosti, uprl se je ter hotel velikega "Ta" s prestola pahniti. Norec! Kedo se more meriti z velikim "Ta"? — Pre-vzetnež je bil premagan in v kazen priklenjen vrh Elbrusa. 'Imaš li dosti visok prestol?' rekel je velki Ta. — Le malo ljudi ga je videlo, ker pot na goro je težavna in strašna."
Tri starčke pa vendar poznam, ki so bili pri njem, a stanujejo daleč od tu, na vshodu gorovja. Vsega ne sme nobeden povedati, kar je videl, sicer zgubi življenje. Dvakrat tudi nobeden ne sme k njemu. Moj oče je poskusil v drugič, da bi zvedel izid naše vojske z Rusi, pa ga ni bilo več nazaj, kakor veste."
Tako je kDnčal Marjom. Molče so
NAPRODAJ VEČ POSTELJ IN Springov ter Modrocov, istotako raznih stolov. Oglasite se na 219 N. Hickory St., Joliet, ali telefonajte 1515 M.	51—
KJE JE JURIJ ŠIRCA? PRED POL letom je odšel iz Jolieta v South Ca-rolino v hoste. Za njega bi rad vedel Anton Knaus, 1005 N. Chicago St., Joliet.	51—4—
RABIMO DEKLE ZA HIŠNO DE-lo. Naj se oglasi v Givens Store, 1001 Scott St., Joliet, 111. —50—3
NAPRODAJ 3 NOVE HIŠE S 4 SO-bami na Elizabeth St. med Ross in Granite St. Lahki obroki. Več pove: P. R. Bannon, 701 N. Broadway, Joliet.	49-51—
Pristopite k največjemu slovenskemu podpornemu društvu.
DRUŠTVO SV. DRUŽINE
(The Holy Family Society) štev. 1 D. S. D., Joliet, Illinois.
Geslo: "Vse za vero, dom in narod, vsi za enega, eden za vse."
Odbor za leto 1917.
Predsednik..........j..George Stonich.
Podpredsednik........Stephen Kukar.
Tajnik...................Jos. Klepec.
Zapisnikar..............John Barbich.
Blagajnik................John. Petric.
Reditelj...............Frank Kocjan.
Nadzorniki:
John N. Pasdertz, Joseph Težak, John Štublar.
To društvo sprejema rojake in rojakinje in sicer od 16. do 50. leta in izplačuje bolniške podpore $1.00 na vsaki delavni dan za 50c na mesec. Zavarujete se lahko za $500.00 ali za $250.00 pri D. S. D. za malo mesečnino.
To društvo ima že nad $2,100.00 v bolniški blagajni in je v edenindvajse-tih mesecih plačalo nad $2706.50 bolniške podpore članom(icam). Kdor plača takoj ob pristopu $3.00, to je toliko, ko so plačali drugi člani zadnjih 6 mesecev, je deležen podpore v slučaju nezgode takoj po pristopu, drugače po 6 mesecih. Pristopnina je še prosta.
Redna seja se vrši vsako zadnjo nedeljo ob 1. uri pop. v stari šoli.
Kdor želi pristopiti v naše veliko in napredno društvo naj se glasi pri katerem odborniku.
Naznanilo I
Slavnemu slovenskemu in hrvatskemu občinstvu v Jolietu naznanjam, d» sem otvoril svojo
novo mesnico in grocerijo
na vogalu Cora in Hutchins cest, kjer imam največjo zalogo svežega in suhega mesa, kranjskih klobas, vse vrste grocerije in drugih predmetov, ki spadajo v mesarsko in grocerijsko področje.
Priporočam svoje podjetje vsem rojakom, zlasti pa našim gospodinjam.
Moje blago bo najboljše, najčistejše in tudi po zmerni ceni. Spoštovanjem
John 35T. Pasdertz
Chicago tel. 2917. Cor. Cora and Hutchins St., Joliet, lil
STENSKI PAPIR
Velika zaloga vsakovrstnih barv, olja in firnežev. Izvršujejo se vsa barvarska dela ter obešanje stenskega papirja po nizkih cenah.
Alexander Harass
t\ChL Phone 376 MJ N. W. 927,
120 Jefferson St.
JOLIET, ILL.
NAPRODAJ 2 LOTI (42 IN 43) NA Summit Parku blizu Woodruff road. Prodajo se poceni, če jih kupit takoj. Več poVe Peter McHale, 1219 S. Richard St., Joliet. Tel. 3026-M.
Pri prehladih
▼drgnite vrat in prsa, kakor tudi stopala ■ <5 Dr. Rlchter-Jevem
PAIN-EXPELLER
Učinkuje takoj olajšljivo in prijetno.
ledino pravi s varstveno znamko sidra«
25e. in SOe. v lekarnah in naravnost od F. AD. RICHTER & CO. V4-SO Washington Street, New York, N. Y.
POZOR ROJAKINJE!
Ali veste, kje je dobiti najboljše meso po najnižji ceni? Gotovo! V mesnici
Anton Pasdertz
se dobijo najboljše sveže in preka-jene klobase in najokusnejše meso. Vse po najnižji ceni. Pridite torej in poskusite naše meso.
Rojakom priporočamo sledeče blago.
Kranjski Brinjevec, zaboj (12 steklenic) za......................$12.00
Kranjski Slivovec, zaboj (12 steklenic) za........................$10.M
Baraga, zdravilno grenko vino, zaboj (12 steklenic) za.............(5.M
Ravbar Stomach Bitters, zaboj (12 steklenic) za...................$7.M
Kentucky Whiskey, Bottled in Bond Quarts, zaboj (12 stekl.) za 110.M S. L. C. Monogram, Bottled in Bond Quarts, zaboj (12 stekl.) za $10.N
Cognac Brandy, zaboj (12 steklenic) za ...........................$I.N
Holland Gin, zaboj (15 steklenic) za..:...........................|12.M
Rock and Rye, Quarts, zaboj (12 steklenic) za ...................$6.M
Californijsko Vino, zaboj (25 steklenic) za .......................$7.M
Californijsko Vino, zaboj (25 steklenic) za .......................|i.M
Domače Vino, v sodih po 6 galonov, 10 galonov, 25 galonov in 50 galonov, galon po..............................................7Sc
Z naročilom je poslati Money Order ali Bank Draft — Pišite v sl«v«a-skem jeziku na:
Slovenian Liquor Co., Joliet, Illinois.
Nizke cene in dojbra postrežba je naše geslo.
Ne pozabite torej obiskati nas v našej mesnici in groceriji na vogalu Broadway and Granite Street
JOUET. ILL,
PIVO V STEKLENICAH.
Chic. Phone 2768. N. W. Phone 1113. Cor. Scott and Clay Sts.....Both Telephones 26.....JOLIET, ILLINOIS
Naročite zaboj steklenic
novega piva, ki se Imenuje
AGLK EXPORT
»«JWI»v5»R>«-Ji»KA	i'J-m (UBteWtmsfi
■ - ET-^.BBaaiU«*—* IMKMMBS
ter je najboljša pijača
E. Porter Brewing Company
Ota telefon 405
S. Bluff St.. JoUet, HL