Naše NOVINE 16. juli 1979 Slovenska stran t]! PIŠETA IN UREJUJETA: Lojze Košorok in Pavla Gruden Kar Po Domače, Letos mineva 30. leto odkar so prvi Slovenci po drugi svetovni vojni stopili na avstralska tla. Tridest let je dolga doba a sloge med nami še ni. Naši uspehi na kulturnem polju v multikulturni družbi Avstralije so minimalni. Zgodilo se mi je pred kratkim, da me je ena uradnic na Ministrstvu za emigracijo vprašala kdo so Slvoenci... In mi ni hotela verjeli, da je slovenščina danes v Avstraliji eden od maturitetnih predmetov. Tako mak) se trudimo za priključitev v javno življenje Avstralije. Da smo v Avstraliji dobili takšno priznanje za slovenski jezik, je zasluga nekoliko poedincev, katerim je treba izreči globoko zahvalo in spoštovanje za delo. ki je bilo brez. dvoma zelo' naporno. Vsi Slovenci bi jim morali i/kazati. Vsako društvo, vsak posameznik, da smo jim iz srca hvaležni. Saj so nas dvignili na raven vidnejših narodov Avstralije vkljub-temu. da smo kot etnična skupina ena od najmanj /apaženih. Prepričana sem. da je trud te skupine Slovencev - Slovenskega šolskega odbora-zahteval neznansko veliko predno so prišli do uspeha. Moramo se zavedati, da je ta dogodek najvažnejši kulturni dogodek v zgodovini avstralskih Sk)vencev, ki zasluži da p ovekovečimo za naše bodoče rodove. Bik) bi, če smem kaj svojega predložiti, pravilno da vrsti teh somenikov našim pesnikom, dodamo, in to vsaka naša organizacija v svojih prostorih, nazidno spominsko ploščo z datumom zgodo vimskega tega dne in z imeni posameznikov, ki so nam brez dvoma z velikimi napori pridobili ta privilegij. Bila bi gromozanska sramota če bi dovolili, da nas tudi v temu slučaju nadvladajo predsodki kakršnekoli narave. Človeku, ki stori dobro delo je treba dati priznanje brez ozira na to če ga imaš rad ali ne, bre ozira nato če se politično ali versko ne strinjaš z njim. Spominska plošča v zahvalo tem našim izseljenskim kulturnim delavcem, ki so se, v kar sem popolnoma prepričala, brez sebičnih namenov trudili za enakopravnost sk)venskega jezika z ostalimi svetovnimi jeziki, bi bila ne samo izraz naše hvaležnosti, ne samo v zpodbudo slovenskemu rodu, ki bo živel v Avstraliji ko nas več nebo, ne samo spomin na imena leh zaslužnih ljudi, ki so se duhovno dvignili nad naše grde razprtije, ampak bi bila tudi izraz naše srčne kulture, ki smo je do sedaj bore malo pokazali. In bilo bi sramotno če bi se od sedaj naprej kar vsi skupaj hvalili, češ res smo nekaj vredni, kako visoko smo dvignili našo materinščino. Nismo jo dvignili mi - nasa izseljenska skupnost-ki je ni. Dvignili so jo posamezniki. Priznati je treba, da jim kot večina nismo bili v oporo. Upam, da bodo naša društva sprejela ta moj predlog. Takšna spominska plošča, izraz naše srčne kulture v zahvalo borcem za slovensko besedo v Avstraliji bo tudi iz raz naše narodne zavesti. Naj ob koncu izrazim še mojo osebno zahvalo Slovenskemu šolskemu odboru k uspehu, ki ga je z dolgo ztrajno borbo priboril za nas vse - čeprav tega nismo zaslužili. Pavla Gruden Dvojezična šola v Monoštru V Monoštru, središču Porabja na Madžarskem, kjer živijo pripadniki slovenske narodnosti, sta se l. junija prvičsestala na skupni seji odbor za narodnostna vprašanja pri izvršnem svetu Železne županije in komisija za narodnosti pri pomurskem medobčinskem svetu SZDL. Gre za dva organa v sosednjih pokrajinah, ki jima je skupna predvsem problematika uresničevanja narodnostne politike, s tem da gre pri nas za pripadnike madžarske narodnosti, v Železni županiji pa živijopripadniki slovenske, hrvaške in nemške pripadnosti. V Železni županiji v 18 vaseh živi okoli 10.000 prebivalcev slovenske,'hrvaške in nemaške narodnosti, kar predstavlja 4 odstotke vsega prebivalstva v županiji. Pri tem so v Železni županiji že dosegli nekaj lepih uspehov tako na gospodarskem, kulturnem kot socialnem in izobraževalnem področju. Usmeritev županije je, da izgrajujejo vasi, v katerih živijo narodnosti, hitreje kot madžarske vasi in tako popravijo, kar so zamudili v preteklem obdobju. Tako se lahko pohvalijo s številnimi novimi vrtci, šolami, kulturnimi domovi in zdravstvenimi postajami. Med najpomembnejše akcije štejejo priprave na pričetek gradnje osrednje narodnostne šole v Monoštru, v kateri bo 16 učilnic in v kateri nameravajo uvesti dvojezični pouk, pomemebno novost, v katero bodo vključili vse učence višjih stopenj iz slovenskih vasi v Porabju. Vrtci in nižja stopnja osnovih šol pa bodo še naprej ostali v krajih, kjer živijo pripadniki slovenske narodnosti. Pri tem jim strokovno in materialno pomaga matična domovina Slovenija. Slovenec, Jamar v Novi Gvineji Na Kratko Jamariji niso ljudje, ki "jamrajo", nego se pogumno spuščajo v globine podzemskih jam in jih raziskujejo. Pri nas v Sloveniji imamo poleg Postojnske lepo število drugih podzemskih jam. Veliko teh je še neraziskanih. Vsi takozvani jamarji so organizirani v društvih, kjer se tudi strokovno podkujejo, kajti spuščat se v temne globine ni le samo hobi. ampak zahteva nekaj znanja, srčnosti in poguma. Tako je naneslo, da sem se te dni srečal z mladim možem Slovencem, ki je bil na poti v Novo Gvinejo. Šilom prilikom se je moral ustaviti v Sydneyu za teden dni, da si je preskrbel vizo za Novo Gvinejo. Tako je imel priliko, da si ogleda Sydney, sreča z rojaki in z avstralskimi jamarji. Izkoristil je priliko, da je imel na dveh Sydncyskih univerzah dva predavanja. Na Univerzi NSW je predaval članom Društva biologov, na Sydneyski univerzi pa članom Društva biologov iz Sydneya. Predavanja so bila o naših Kraških jamah. G. Čuješu pa je obljubil, da bo ob povratku iz Nove Gvineje imel predavanje za nas Slovence. Pokazal bi tudi nekaj slik - diapozitivov iz naših kraških jam in verjetno tudi nekaj posnetkov iz Nove Gvineje, ki jih bo posnel tam na svoji ekspediciji. Ta naš mladi mož po imenu Franci MALIČKAR je doma iz bližnje okolice Kopra. Na Ljubljanski univerzi študira geologijo. Star šele 22 let si je nabral že precej znanja in izkustev in pozna vse naše podzemske jame. S tem hobijem se bavi že od svoje rane mladosti. Pred nedavnim so naši časopisi v domovini prinesli vest, ko se je s svojim kolegom spustil v neko še neraziskano jamo yže m globoko in sta ostala kar sedem in pol dneva v jami. Svojevrsten rekord! Ta jama se nehaja 1230 m nad gladino Bohinjskega jezera in na dnu 760-ih metrov je temperatura do 5 stopinj izpod ničle. Jamarji se spuščajo z najlonskimi vrvmi v podzemlje, svetijo si s karbidovkami. iščejo prehode, merijo globine, ugotavljajo sestav kamenin, ugotavljajo smert tekočih voda, spoznavajo nam neznani čarobni svet v kraljestvu podzemlja. Podobno kot potopljači morskih globin. Pozabil sem ga vprašati, če se je že srečal v svojih podzemskih hodnikih tudi s palčki in podzemskimi škrati, kot nam jih čarajo naše pripovedke. Verjetno nebi mi odgovoril na to vprašanje. No ta naš pogumni jamar iz skwenskega Krasa bo kake tri mesece preživel v Novi Gvineji v gorovju Nove Britanije. Baje so to precej visoki hribi, kamenine so apnenčaste in vulkanskega izvora in imajo veliko vale, rek in brzic in seve podzemskih jam. Prava vaba za jamarje. Pridružil se je Švicarjem. Zveza švicarskih jamarjev je poslala ekipo mednarodno jamarsko odpravo - na Novo Gvinejo. Zveza je povabila tudi našega Francija k sodelovanju. To pomeni, da je naš rojak poznan jamar, bi rekli mednarodnega slovesa. Nemara bo to prava paša za te jamarje v Novi Gvineji. Ker so v tej ekspediciji strokovnjaki, bi) to brezdvoma velik doprinos tej panogi znanosti, tako za Švicarje kot za Slovence. No pa recite, da naši Slovenci niso nič, pred nedavnim so osvajali Himalajo, sedaj pa še prodor v "neznane skrivnostne podzemske jame v gorovju Nove Britanije na Novi Gvineji. Toliko za danes. Zaželel sem mu srečno pot in veliko lepih uspehov pri odkrivanju novih jam na N-Gvineji. Obljubil je da se nam bo javil, več pa vam bo sam povedal, ko se bo vrnil iz ekspedicije. ko bo imel predavanje za nas Slovence v Sydney. To be nekje v prvi polovici v oktobru mesecu, verjetno na Triglavu, vrača pa se v domovino 21 oktobra. Brezdvoma bo to eno najzanimivejših srečanj, posebno pa za tiste, ki še od doma poznate kraške jame. Lojze Košorok Velenje: Selitev rudniških objektov V delovni organizaciji Rudnik lignita Velenja nameravajo sedanje republiške objekte v Prelogah čimpreje preseliti, da bi tako sprostili velike zaloge kvalitetnega premoga, ki ostajajo sedaj neizkoriščene. V nekaj naslednjih letih bi lahko s tako sproščenim odkopnim področjem, kjer leži 70 milijonov ton premoga, zagotovili možnosti za doseganje načrtovanega letnega izkopa 4,7 milijona ton premoga. Predračunska vrednost celotne investicije je ocenjena na 2 milijardi 278 milijonov 671 tisoč dinarjev. Za prvo fazo investicije, ki je načrtovana za čas od leta 1979 do 1980 in kjer gre le za preselitev sedanjih rudniških objektov v Prelogah. so sredstva v višini 926 milijonov 985 tisoč dinarjev že zagotovljena iz sredstev, ki se formirajo pri ISE. Ljubljana: Izvoz gozdnih sadežev In zelišč Delovna organizacija Emona ( ommerce je ena največjih izvoznic gozdnih plodov in zdravilnih zelišč pri nas. l-ansko leto so izvozili za okrog 120 milijonov dinarej svežih, posušenih ter vloženih gob. in sicer največ v Italijo. ZR Nemačijo. Avstrijo in Švico ter Francijo. Precej izvažajo zdravilnih zelišč in drugih gozdnih plodov, za kar ima Emona (.ommerce organizirano močno odkupno mrežo po vsej državi. Letno tako odkupijo okrog 155 tisoč kik)gramov borovnic, 280 tisoč kilogramov malin, 150 tisoč kilogramov sipka. 120 tisoč kilogramov brinovih jagod. 160 tisoč kilogramov bezga in še več tisoč kilogramov gozdnih zelišč, ki jih predelane ali sveže pošiljajo na evropski trg. Sodelujejo pa tudi z domačimi farmacevtskimi tovarnami, na primer s Krko. Zalog: Dvajset let mesne industrije Letos bo delovni kolektiv mesne industrije v Zalogu praznoval 20. obletnico obstoja. Prvnomo so bili proizvodi klavnice v Zalogu namenjeni le Ljubljani, danes pa oskrbuje la klavnica / mesom in mesnim izdelki vso Slovenijo in tudi druge republike, razen lega pa izvažajo meso, predvsem v Grčijo in Italijo. Poudarili je treba, da je mesna industrija v Zalogu ena redkih klavniških industrij, ki nima izgub. Že šesto leto potujejo pozitivno. Letno povečajo storilnost za 4 do 5 odstotkov. Lani so predelali 14.000 glav gover. od tega so jih spitali na farmah Emone 5000 glav. iz ihanske farme pa so dobili tudi 40.000 prašičev. l£tos načrtujejo predelavo 85.000 prašičev, za lisoč glav pa bodo povečali predelavo goveje živine. Za vse načrtovane količine imajo že sklenjene pogodbe s proizvajalci. Lani so pričeli z dvema naložbama, in sicer / gradnjo plinovoda m prestavitvijo industrijskega lira za nakladalno pkščedjo in nadslrešnico. Za investicijska vzdrževanja so lani porabili 260 milijonov din. Slovenci v Zemejstvu Nova Slovenska Šola v Stari Gorici Goriški župan Pasquale de Simone je 27. maja prerezal trak pred novozgrajeno osnovno šolo za slovenske otroke v severnem delu stare Gorice. Dogodek je vredno zabeležiti, ker po eni strani odraža spremenjen odnos lokalnih oblasti do slovenske narodnostne skupnosti, po drugi strani pa priča o izrednih zakasnitvah pri realizaciji potreb slovenske narodnostne skupnosti v mestu. Nova osnovna šola je namreč prvi šolski objekt, ki je bil zgrajen v Gorici za potrebe slovenskih učencev z javnim denarjem. Že pod Avstrijo so Slovenci sami postavili potrebna šolska poslopja z zbiranjem prispevkov med zainteresiranim prebivalstvom; fašistična vladavina pa je po zloglasni Gentilijevi reformi proti koncu dvajsetih let te objekte na različne način odtujila. Tako po vojni gostujejo šole bodisi v zasebnih objektih ali pa v dotrajanih zgradbah. Nova šola v severnem delu mesta je največja osnovna šola s slovenskim učnim jezikom v goriški občini. Skupaj ima okoli 100 učencev. Objekt je zgrajen zares funkcionalno ter tako zasnovan, da bo zadoščal potrebam tudi, če bo število otrok še naraščalo. Občina in dežela sta investirali v zgradbo okoli 350 milijonov lir. Ob šoli so začeli graditi tudi novi vrtec za slovenske otroke, ki ga bodo odprli v začetku osemdesetih let. Sicer pa so v občini Gorica še štiri slovenske osnovne šole in sicer ena v meslu ter po ena v Štandrežu, Pevmi in Podgori. Skupaj obiskuje trenutno vse šole okoli 300 učencev. V primerjavi z leti nazaj se njihovo število stalno veča in tudi za prihodnja leta napovedujejo nadaljnji porast števila slovenskih otrok. Fadijske oddaje za porabske Slovence V boju za enakopravnost na vseh področjih so tudi Slovenci na Madžarskem zabeležili nov uspeh. Konec rnaja je namreč studio Gyor radia Budimpešta pripravil prvo oddajo v slovenščini, ki pomeni začetek enakopravnega uveljavljanja Slovencev tudi na tem področju. S slovenskimi oddajami se bo Gyorski radio v začetku oglašal sicer samo vsaka dva tedna po četrt ure, toda pozneje bodo te oddaje postale pogostejše in tudi daljše. Radijske oddaje za slovensko narodnostno skupnost so namreč rezultat razvoja narodnostne politike na Madžarskem v zadnjih letih in je ob nadaljnjem takšnem razvoju pričakovati še nadaljnje uspehe. Zeleni vlak med Mariborom in Ljubljano Železniško gospodarstvo Ljubljana med Mariborom in Lubljano uvaja nov vlak, ki ustreza vsem zahtevam modernega prometa in predstavlja merilo, po katerem bodo oblikovali bodoče medmestne vlake višje kvalitete. Vozni čas ZELENEGA VLAKA je skrčen na minimum, poslovnemu potniku pa vlak nudi udobje, ki ga osebno vozilo ne premore: med vožnjo mu bodo postregli z brezplačnim obrokom, mogoče bo dobiti jedi in pijače po naročilu, na voljo bo dnevno časopisje. V vsaki enoti vlaka je salon za 5 oseb, ki omogoča zbrano in nemoteno delo s sodelavci. Mogoče je celo naročiti taksi ali rent-a-car, ki bo čakal na postaji. Vsi vozori so klimatizirani. Vozovnice, ki zagotavljajo tudi sedež, je mogoče naročiti najkasneje en dan pred potovanjem tudi telefonično na železniških postajah in v poslovalnicah TTG, železničarji pa bodo poskrebeli. da bodo pravočasno dostavljene delovni organizaciji, ki jih je naročila. "BRANA TRAVEL AGENCY & RECORD BAR Mi vam sredujemo sve vrste dokumenata i organizuje-mo putovanja u sve krajeve sveta. Kod nas takode možete kupiti sve novije ploče iz zemlje, kao i najaktuelniju štamptu. ~ —"--~~— ^iss© Strana za čitaoce __16. juli 1979 NOVINE Stara 9 Pjesma Noči On, taj hvaljeni glas svima... nad naseljem kasni alt dijevojački, pod mjesecem čela svoga, poji pjesme o skamenjenoj prošlosti. Srebrno je svijetlo zasvijetlilo, vasionom glasa i njenog tjela, sa sumrakom početak snova naslutila je i ruža plamena. Sa usana joj tada šapat zamire, a u plavetnilu krila prošlost pišu, minuloga dana ljubavi su umrle i u taktu snova one sada dišu. Njihaju se polagano, smiruju poput ruke joj bijele, u sjeni od večeri do zore, nestaje zadnji dio prisutnosti njene. Samo noč osta u tami svoje tame zakičena ponekim zvijezdanim sjajem, u hrabrosti nevjerstva i nemoči svoje, (samo u snovima) luta pjesnik sretan, tudim krajem. Pupoljak Mlad pupoljak, u ružinog cvijeta tek počinje pomalo da cvijeta. Ne za dugo da ruža postane, te če netko da joj lomi grane. Latice se počele da šire, kao da su od bijele svile. Kud pogledaš, oko da ti stane razvila se ko jelkine grane. Divan miriš tad ona dobiva, kao rosa sa njim te opija. Najljepša, je u cvijetnome raju, ko prolječe kada je u maju. Tko god prode mora da zastane i pogleda na ružine grane mnogi cvijetak tada joj zavridi, a u sebi i on joj se divi... iaca Vukovič rS% V ¿.t v.\v iv ' ■■'-'v^-.y i v,. Svi radovi konkurišu za 'Njegoševu nagradu' Traži Četu Imena mu se ne sečam, cela varoš ga je prosto zvala puškar jer je bio vlasnik prodavnice oružja i lovačkog pribora i oveče radionice za popravku vatrenog oružja. Bio je visok, elegantnog izgleda, dobro uhranjeni Švaba, rumenih obraza i crvenog nosa. Impozantno je delovao kada bi išao u lov. Obučen u zeleno odelo, sa dva velika psa, u čizmama i sa zelenim šeširom. Daleko, još pre izbijanja rata, bio je vrlo aktivan folksdojčer. Nekada bi nedeljom zamenuo zeleno lovačko odelo črnim kao uniforma, kakvo su u to vreme nosili mnogi Nemci u Jugoslaviji hitlerovski nastrojeni. Tih aprilskih dana 1941, kada se stara, kraljevska, jugoslovenska vojska povukla a okupatorska još nije stigla, kada vlada neka vrsta bezvlašča, ulicom je lutao jedan jugoslovenski vojnik. Od vatrenog oružja nije imao ništa, jedino oružje mu je bio bajonet u koricama obešen za pojasom. Nekako izostavši iza kolone, izgubivši se lutao je tražeči svoju jedi niču da bi joj se priključio. Oko njega su se bili sakupili ljudi, žene, deca. Upitan kada sada ide i koga traži odgovorio je: - "Tražim svoju četu." - Po tome kako je meko izgovorio reč "četu" odmah se dalo zaključiti da je Makedonac. Žene su mu iznosile hrane da ima za put, neka kolača, neka kobasice, šunke. Zahvaljivao se govoreči da mu je to dovoljno, da nema gde to sve ni staviti. Tražeči kolonu stigao je i u ulicu gde se nalazila prodavnica gospodina puškara. Nalazio se na suprotnoj strani ulice ispred same prodavnice, osvrtao se i gledao na sve strane neče li od nekud naiči njegova četa. Puškar je to posmatrao iz svoje radnje, uzeo ga na nišan, opalio i mladi vojnik se srušio mrtav. Telo mrtvog vojnika koji kod sebe nije imao čak ni oružja je čitav dan na ulici ležalo u lokvi krvi. Daleko od svog rodnog kraja, daleko od svoje majke, oca, sestara i brače. Puškar se još mnogo kasnije hvalio i ponosio svojim herojskim delom. Naša narodna poslovica kaže: "Došao davo po svoje." Tako se desilo i sa puškarom, kao pripadnik "SS" jedinica zajedno sa slarijim sinom zaglavio je kod Staljingrada. Mladi sin i zet su takode poginuli negde prilikom savezničkog iskraca vanja i Evropu. Žena mu nije htela da dočeka kraj rata kod kuče nego se kao i mnogi drugi Nemci koji su živili u Jugoslaviji htela prebaciti u Nemačku. Ta nepregledna kolona "povlačečih" civila je negde na putu pretrpela strahovito bombardovanje. Poginula je zajedno sa čerkom snahom i unučadima. Srdan Čičulič O Ljiljani Umrla je Ljiljana koju si ti nekad znao Umrla je tako tiho jedne noči tugujuči. Umrla je Ljiljana i ne traži je više. Nje nema, ne postoji zauvek je nestala. Umrla je Ljiljana i njena prošlost njena velika Ijubav njena jedina sreča... Ovu što vidite sa tužnim očima raspletene kose to je druga Ljiljana. Ovenulo njeno lice usne bez osmeha nesigiirni koraci usamijene Ljiljane. Od lepe Ljiljane Hjubav napravi - roba vernost - pustinju iskrenost - ruševinu. To je sada Ljiljana U poznajte se s njom Al ti, ne prilazi ona je za tebe mrtva. Tošeski Liljana Kad češ draga doci meni! Prode još jedna godina upletena u smedoj kosi prolazeči osiavila je irag na licu sa tužnim očima. A negde, u jednoj zemlji hielo je srceoiiči htelo je leto provesii... No, nije moglo tamo ostati. Neka još jedna slana padne na širna polja još jedna prolet procveti jedno leto u vodu ostaviti... Lepo lice, žarka ljuba v dan i noč zovu vetor da ponese mene do srca tog što osta zauvek u svetu tom. Ceslo puta slika me pita: "Kad češ draga doči meni da meni radost vratiš, a sebi srečne i vesele dane". Govoreči lik sa slike smršti čelo, stegnu usne zasvetleše smede oči vrele kapi iz. njih poteko.še. Na tvoj rodendan Tošeska Liljana Jednog toplog julskog dana bilo je veselje tvoga rodendana. Majka tvoja, brat i sestra, sa buketom cviječa poželjeli u život, da te uvijek prati sreča. Baš tog istog julskog dana s tobom sam se upoznala. Bio je to dan, pun radosti, sreče kao rosa kad u zoru, pomiluje cviječe. Tvoja pažnja blage riječi pa i poklon mali šal maramu boje neba, kad mi oko vrata stavi. Veselo je srce bilo od radosti i od sreče, jer se prava Ijubav zajedno susreče. Sve dok žuta lišča, padalo je s grane šetali smo alejama i brojali sretne dane. Mjesec nam se blagi pridružiti znao, dok smo zagrljeni bili, nježno je sijao. Dvije zvijezde male sa neba su pale i pored nas, obje su zastale. Svojim divnim sjajem obasjale put, od tog trena ostasmo, jedno drugom vijerni drug. U ljubavi i u slozi, čerka nam se zlatna rodi to je bio sretan minut i zvijezdama vračen dug. Za nagradu zvijezdo mala, od srca vam mnogo, mnogo HVALA. Maca Vukovič Biseri Nasmejana nosiš dva sunca na ramenima I mamiš ševe u modrinu svojih očiju Mesec ti pase livade na grud ima Umorne krave preživaju u predvečerju tvojih bokova Sasvim sigurna ideš mojim koracima Noseči rubine u svojim očima 0 čuvaj te derdane na svom vratu Te madeže sreče iz noči mojih /ubi Voleia si šume livade i ljubičice Smejala si se rekama virovima i slapovima Radovala si se višnjama šapatima i zvezdama Sanjala si o nočima dodirima tim bučnim Bila si mlada hrabra i vesela 1 znala si doči i gledati golubove moga smeha Kakoodleču sa mojih usana na tvoje čelo I tihim koracima izašla si sa osmehom iz mojih snova sa buketima lepote i postala biser moga dana Naskoro če da polete ševe iz tvojih očiju U lov na lude ritmove sunca Jovo Miloš