Cvetje s polja modroslovskega.
(Spisal dr. Fr. L.) (Dalje).
13. O telesih v obče.
Litatelj, ki je dosedanje razkladanje dobro premislil, lahko loči različne stvari, ker ve, da niso vse jednake. Zlasti lahko loči take, katere otiplje z rokami in jih vidi z očmi, in take, ki se ne dado tipati in videti. Kos kruha vidi, tiplje, okuša; srčnosti pa ne more tipati, še manj okušati. Take stvari, ki se dado tipati, imenujemo navadno .telesa'. Seveda mislimo ob tej besedi najprej na Človeška telesa, a tukaj nam pomenja telo mnogo več: tudi kos kruha, kamen, steklenica vode, dim-------vse je telo. Zaradi tega pravimo znanstveno tako-le: Telo je tista sestavljena p o d -stat (substancija), ki je razsežna, to je: dolga, široka in visoka. Zato namreč telesa vidimo in tipamo, ker so razsežna, ker se razprostirajo v prostoru; razsežna pa so, ker so sestavljena iz delov. Ko bi se pa kakoršnakoli stvar prav nič ne pro-stirala, ko bi ne bila ne dolga, ne široka, ne visoka, temveč popolnoma jednovita, ne bi je mogli zaznati s svojimi telesnimi  čutili.
O takih stvareh torej bomo govorili najprej. Zdi se, da bo to razkladanje najložje, ker se telesa kar silijo našim očem in drugim čutom. Toda Čeprav je lahko videti telesa po zunanje, ni pa tako lahko dognati, kaj je bistvo teles, iz katerih delov so sestavljena, zakaj so razsežna in katere so njih poglavitne lastnosti. Zato so pa modroslovci že marsikaj učili o telesih,  kar se ne vjema z resnico.
Omenili smo že   poprej   (str. 98) Levkipa in Demokrlta. Ta dva sta učila, da so telesa ?Dom in svet"   1897, št. 6.
Materinska ljubezen
sestavljena iz jako majhnih delcev ali koscev, ki se ne dado nikakor več razdeliti ali razkosati. Zato sta imenovala te dele nedeljive ali atome, in njih nauk se imenuje atomizem. Ta nauk pravi nadalje, da so ti deli različno veliki in težki, a gibljejo se raznotero sem in tje, in iz tega gibanja se narejajo razne stvari in naposled vesoljni svet, četudi ni v gibanju nobenega reda. Med starimi modroslovci je sprejel Epikur ta nauk; med novejšimi pa jih je od Bakona Veru-lamskega naprej prav mnogo, ki tako uče. Tudi dandanes misli premnogo učenjakov - pri-rodoslovcev, da je ta nauk jedino pravi. Naslanjajo se na prirodo-znanstvo ; posebno kemija ali nauk o notranjih premembah teles — tako trde — zahteva, da si mislimo vsa telesa sestavljena iz neizrekljivo majhnih, nerazde-ljivih delcev, atomov; od teh sta pa vedno po dva ali jih je po več skupaj, in sicer tako, da so te skupine atomov v jed-nem telesu čisto jednake; imenujemo jih molekule. Po tem nauku je med dvema molekulama nekoliko, prostora in celo med atomi, čeprav so ti prostori silno majhni. Vsak atom in vsaka molekula ima pa tudi razne moči; moč deluje od jednega atoma do drugega : včasih se držita s tisto močjo skupaj, včasih pa se odganjata ali odbijata.
Zagovorniki tega nauka se radi sklicujejo na to, da se prav dobro vjema ž njihovimi računi, skoro tako, da vedo malone število atomov in molekul v kakem  prostoru.
Drugi modroslovci pa so se lotili tega vprašanja drugače.   Saj  telesa prav za prav ne  vi-
11