Ust Izhaja od oklobra 1947 kot tednik — Od i januarja 1958 kot poltednik — Od 1. januarja 1960 triKrat tedensko — Od 1. januarja 1964 kot poltednik, in sicer ob sredah in sobotah — Glasil o KRANJ — sobota, DNE 30. maja um — leto XVII. — št. 42 — CENA 20 DINARJEV Ustanovitelji: občinski odbon SZDL Jesenice Kranj, Radovljica, Skorja Loka. Tržič — Izdaja CP »Gorenjski tisk« — Urejuje uredniški odbor, odgovorni urednik KAREL M A K L C socialistične zveze delovnega ljudstva za gorenjsko Za prosto soboto Značilna ob vsakem uvajanju skrajšanega delovnega časa, ki OO ljudem dal možnost intenzivnejšega počitka in najbrž zato tudi večji zanos na delovnem mostu, so specifična vprašanja, na »atera naleti vsako podjetje, ki i e/.i za 42-urnim delovnim tednom. Največje probleme pri tem imajo seveda industrijska podjetja, katerih ukrepi za skrajševanje delovnega časa morajo biti taki, {da proizvodni rezultati niso nič slabši kot v pogojih 8-urnega delavnika. Na drugi strani pa imajo glede tega v tako imenovanih terciarnih dejavnostih dosti lažje delo, saj to važno gospodarsko nalogo jemljejo celo kot administrativni akt s socialnim poudarkom ... Ukrepi za skrajševanje delovnega časa so različni, vondar Podatki kažejo, da je vseh 30 podjetij, ki v Sloveniji že dlje uspešno, poslujejo s skrajšanim delovnim časom, za to i/koristilo rezerve v organizaciji dela ali pa razliko nadoknadilo z novo strojno opremo. Precej jeitudi takih podjetij, ki so med ukrepi zajela znanstveno delo v proizvodnih postopkih in novatorstvo. Zanimiv J« tudi primer v tovarni športnega orodja Elan Begunje, kjer so s pripravami začeli sicer že lani, vendar so sedaj odstopili od intenzivnih ukrepov, ker bodo pri rekonstrukciji izkoristili vse rezerve, razen tega pa bodo v drugem polletju dobili novo strojno Opremo, katere uvajanje bo tudi terjalo prizadevanje vseh zaposlenih. Seveda pričakujejo, da bodo prav na račun novih strojev lahko prešli na skrajšan delovni čas vendar šele v drugem polletju prihodnjega leta; drug tak moment pa bo organizacija higien-sko-tehnične zaščite in zdravstvene službe! Ze obratna ambulanta, ki so jo v Elanu odprli pred kratkim, je pokazala dobre rezultate, saj je odslej mnogo manj izostankov z dela, ker so manjše nezgode hitro odpravljene. Precej uspešno so se priprav lotili tudi v tržiškem Runu, vendar je tam težko priti do skrajšanega delovnega časa in pri tem obdržati isto raven proizvodnje, ker je usnjarski proces lak, da *e ne da spreminjati. Razen tega podjetju manjka delavcev, saj bi jih v tem trenutku potrebovali kar 20 nekvalificiranih. Komi-SI.ia, ki proučuje možnosti ukrepov za prehod na 42-urni delovni teden, je ugotovila, da bi samo v enem izmed treh proizvodnih obratov lahko pridobili nekaj časa z boljšo organizacijo dela, medtem ko bi v lužilnici in strojarni problem rešila le nova strojna oprema. Ko bodo dobili tri nove stroje — pričakujejo Jih ob polletju, — bodo takoj prešli na poizkusno delo v skrajšanem času. Glede prehoda na skrajšan delovni teden prihaja precej pobud tudi od delavcev, ki pa so v glavnem zainteresirani za večje osebne dohodke, čeprav bi delali še naprej vsak dan po osem ur. Ce pa bo že prišlo do tega, da bomo manj časa v podjetju, zaslužili pa toliko kot zdaj — so dejali tisti, s katerimi smo govo-riM o tem vprašanju, — potem je bolje, da imamo prosto soboto, kot pa, da vsak dan delamo po 7 ur. Mnogi so namreč za pot domov odvisni od avtobusov, zato jim je pač vseeno, ali so uro dlje na delovnem mestu ali pa čakajo na postaji. — Take in številne druge pripombe bi morale komisije, ki iščejo pogoje za Skrajšan delovni čas, vsekakor upoštevati,-ker ta ukrep nikakor "e more biti šablonski. — J. S seje kranjske občinske skupščine in kadri Dve vprašanji, k! sta med seboj v precejšnji odvisnosti, sta v četrtek prišli na dnevni red seje skupščine občine Kranj. Odborniki so najprej obravnavali polletne uspehe na strokovnih šolah ter probleme teh šol v zvezi z verifikacijo, takoj nato pa še kadrovsko problematiko v občini. Med drugim so ugotovili, da na fakultetah in visokih čolah iz kranjske občine študirata 302 študenta (184 moških in 118 žensk), na srednjih šolah pa je vpisanih 937 dijakov. Vendar pa izmed vseh teh le 243 študentov in dijakov (19 odstotkov) dobiva štipendije, pa še izmed teh jih 57 prejema štipendije od gospodarskih organizacij iz drugih krajev! SREDNJA ADMINISTRATIVNA jetja 2, kmetijska 7 SOLA V KRANJU. — Industrij- domovi 51, trgovska ska podjetja štipendirajo 17? štu- občinska uprava pa dentdv in dijakov, gradbena pod- zdravsi ven i podjetja 4, 71. Gozdar-in obrt v podeljujejo Dve ugodnosti manj S > ponedeljkom bodo vse komunalne banke v naši državi začele izdajati potrošniška posojila pod nekoliko novimi pogoji. Na žalost še ne gre za predvidene nove ugodnosti, ampak za dve omejitvi. Obe imata namen nekoliko zavreti najemanje potrošniških posojil pa tudi povpraševanje po nekaterem blagu, ki ga na našem tržišču ni dovolj. To še posebno veja za avtomobile. Pri najemanju posojil za njihov nakup bo odslej spet treba vplačati -20 odstot- kov vrednosti posojila in ne lc 10 odstotkov kot je bilo nekaj časa v veljavi. Druga omejitev je ukiinila veljavnost določila, da je mogoče del starega posojila odplačati z novo najetim. 2e lani, pa tudi v prvih mesecih letošnjega leta, je namreč mogoče opa/.'ti izredno hitro naraščanje vrednosti potrošniških posojil. Z nekaj podatki naj to trditev ilustriramo za območje medobčinske komunalne banke Kranj. Primerjave zajemajo prve štiri mesece lanskega in prve štiri mesece letošnjega leta. Ob koncu aprila lani je imelo potrošniško posojilo 17.881 prebivalcev Gorenjske (skupaj za 1 milijardo 754 milijonov dinarjev), letos pa 18.402 (skupaj za 2 milijardi 694 milijonov). V istem času je bilo 1373 posojilojemalcev dolžnih za avtomobile 465 milijonov 519 tisoč dinarjev, letos pa 20% posojilojemalcev 973 milijonov 724 tisoč dinarjev. V pivih štirih mesecih lanskega leta so gorenjske podružnice izdale za avtomobile 119 milijonov 565 tisoč dinarjev, v istem Času letos pa kar 460 milijonov 457 tisoč dinarjev. stvo, gostinstvo (!) kranjski občini ne štipendij,, čeprav vemo, da kader v teh dejavnostih ni najboljši. — Zadnji čas se kaže velika težnja po širše izobraženih pisarniških delavcih, saj dveletna administrativna šola ne daje dosti sposobnega kadra za zahtevno pisarniško delo. Zato bodo z novim šolskim letom v Kianju ustanovili štiriletno srednjo administrativno šolo, kot sta že v Mariboru in Ljubljani, šota bo tudi, prvi dve leti imela drugačen učni program kot sedanja dveletna administrativna, vendar vsaj dve leti ne bo zahtevala dodatnih sredstev in novetja učnega kadra: KAJ V KRANJU BO IN CESA NE BO. — Tako bi lahko imenovali ra/.pravo o ukrepih občinske skupščine v zvezi z izvrševanjem družbenega plana in proračuna za letošnje lclo. Ukinili so družbeni investicijski sklad, katerega sred-. stva bo medobčinska komunalna banka dajala v obliki kreditov za investicije, in sklad za razvoj obrti, komunalne dejavnosti in gostinstva. Iz teh sredstev (357 milijonov) bodo kreditirali industrijo, promet, gostinstvo, komunalno dejavnost, kmetijstvo in obrl. Sprejeli so tudi sklepa, da sredstva sklada za šolstvo povišajo za 34 milijonov, 500 tisoč dinarjev, »klad za flnanslranje kulturno.prosvetne dejavnosti pa za 5 milijonov, 200 tisoč dmarj«v. Ker proračunska sredstva ne dotekajo skladno s časovno dinamiko, razen tega pa so se v proračunski potrošnji pojavile nove obveznosti v višini 64 milijonov dinarjev, je skupščina pooblastila svet za finance, naj zavzame ukrepe za štednjo s proračunskimi sredstvi. Tako so morali pri načrtih za elektrifikacijo in javno razsvetljavo, modernizacijo in rekonstrukcijo cest, obnovo mostov in druge investicije zmanjšati obseg proračunske potrošnje, in sicer skupa i za 216 milijonov dinarejev. — J. BLED, 30. maja — Popoldne bodo v Zakl odprli kamping, ki ga je v zadnjih dveh letih uredilo turistično društvo Bled. Prostor za taborjenje meri tri hektare in na njem hkrati lahko biva 2000 turistov v kakih 600 šotorih, Kamping, katerega ureditev je veljala 56 milijonov dinarjev, je med turisti postal že zelo znan. Lani je ves mesec maj na njem taborilo 6 turistov, letos pa se je ta me« sec na njem ustavilo že 300 Izletnikov. Tudi cena za bivanje ni pretirana, saj znaša 150 dinarjev na dan, 100 dinarjev je treba plačati za parkiranje avtomobila, 80 dinarjev pa je turistična taksa, Foto: F. Perdan Maršal Malinovski bo obiskal Iskro Minister za obrambo maršal Sovjetske zveze Radlon Malinovski bo prispel v ponedeljek ob 8.30 v tovarno Iskro. Pred tovarno ga bo pozdravil predsednik občinske skupščine Kranj Martin Košir In predsednik delavskega sveta podjetja Vlado Sodin. Potem s| bo visoki gost s spremstvom ogledal tovarno, v kinodvorani pa mu bodo predvajali film o Iskri. V kinodvorani bodo tudi razgovori med gosti, predstavniki podjetja, spremstva in predstavniki vojske. Sprejet odlok o plačevanju samoprispevka V nedeljo (22. marca) pozno zvečer so bili znani rezultati referenduma kranjskih občanov, ali so za ali proti uvedbi samoprispevka za sofinanciranje Izgradnje nekaterih šol v občini. Start je bil dober, saj se je kar 20 tisoč volivcev izmed 26 tisoč udeleženih na referendumu odločilo, da bo s svojimi sredstvi podprlo nameravane gradnje. — Stlri dni kasneje je politična prepričevalna tehtnica voljo kranjskih občanov potegnila na svojo stran. Na seji občinske skupščine, 26. marca, je namreč skupščina sprejela sklep, da bo izid referenduma začasno le opora pri iskanju sredstev za gradnjo šol v Preddvoru, Cerkljah in na Zlatem polju ter v Stražišču, Šenčurju in Žabnici, da pa bodo samoprispevek uvedli kasneje. (Sledila jc polemika, ki smo ji dali prostora tudi v našem listu.) • Ta četrtek, 28. maja, je bila razprava o # uvedbi krajevnega samoprispevka za # izgradnjo šolskih poslopij v občini zno- # va na dnevnem redu seje kranjske ob- • člnske skupščine. Sklenili so, da bodo • samoprispevek uvedli. Zapis razprave # posredujemo skoraj v celoti, ker meni- • mo, da bo to zanimalo vse občane. Podpredsednik Vončina: »Na eni izmed prejšnjih sej ste bili obveščeni, da bomo sredstva, ki naj bi jih za izgradnjo šol prispevali občani, skušali dobiti iz republiških virov. Tedaj smo zato predložili sklepanje o uvedbi samoprispevka. Pozneje, ko sem bil na razgovoru pri podpredsedniku izvršnega sveta, sem zvedel, da bodo z rebalansom republiškega proračuna sicer pridobili nekaj sredstev za razvoj šolstva, vendar bodo namenjena izključno trinajstim rnanj razvitim občinam za gradnjo nujnih sol. Pojasnjeno mi je bilo, da bi prek leta republiški viri lahko /brali denar le lako, da bi ga odtegnili — občanom!« Odbornik Sefic: »Glede si i nacije, v kateri smo, vprašujem, če bodo sredstva, ki so predvidena za gradnjo teb šol, vključno seveda s samoprispevkom občanov, zadoščala, da ne bomo zabredli v težave, Ali ne bi bilo koristneje zgraditi naiprej eno šolo, potem drugo in tako naprej?« Vončina: »Tako tudi mislimo. Letos bodo izdelani načrti za nove šole, dograjena bo šola v Šenčurju in začeta telovadnica v Stražišču. Ostalega se bomo lotili prihodnje leto — skladno z dinamiko pritoka sredstev v sklad.« Odbornik Logar: »Iz katerih virov pa boda v sklad prispevale denar gospodarske organizacije? Ce mislite, da ga bodo iz sredstev .namenjenih za izobraževanje kadrov, potem občina dvakrat računa na isti denar.« Vončina: »Podjetjem ne bomo diktirali, kateri denar naj prispevajo, če bodo dala tistih 2,5 odstotka dohodka /a Izobraževanje, bomo seveda tudi zadovoljni.« : »Ali veste, kako se je Pašič v stari Jugoslaviji pripravljal na volitve? Ko je poslanec v parlamentu govoril, da je treba zgraditi ta most, je dejal: Imaš pravo! Ko pa je drug poslanec zahteval denar za oni most, je spel dejal: Imaš pravo. Tretji ga je opomnil: Pašiču, ti si oboji«! d?.o pravo, zar ne vidiš da to nije moguče? Pa mu je Pašič odvrnil: I ti imaš pravo! — Takole midva diskutirava. Zakaj smo pa potem prej govorili, da ie treba 2,5 odstotka dohodka gospodarskih organizacij izkoristiti za izobraževani<* kadrov in pomoč strokovnim šolam?! Zakaj smo potem napravili analizo, kaj potrebuje strokovno šolstvo in kje naj to dobi?!« Odbornik Zupančič: »Občani so se radi odzvali referendumu, potem pa so se pojavili razni članki proti njemu, da so se nam ljudje celo smejali. Kako tudi ne, ko pa je bilo govora, da so v Kranju boleli neodgovorno prazniti žepe delovnim ljudem. Kaj pa bodo rekli sedaj?« Vončina: »Občanom bomo zadevo pojas-^ ttill na zborih volivcev.« Odbornik Šubic: »Pridružil i-m se Zupančičevem mnenju. Predsedstvo naj \ se skupaj raje še enkrat temeljito preštudira in čez čas da na dnevni red seje. Kaj, če se bo čez. dva dni spel kdo prineljal iz Ljubljane in zahteval drugače, ali pa objavil SlaHek v Komunistu, Delu ali celo v Teoriji in praksi. Raje se z Ljubljano še ..enkrat tem 'Milo posvetujte . . .« Podpredsednik Beznlk: »Ce mislimo, da bo zaradi sprejetja odloka o uvedbi samoprispevka negodovanje med občani, potem res stvar še enkrat preštudirajmo; če pa gre le za »pranje glave od zgoraj«, potem ni prav, da o tem sploh razpravljamo, če Smo sposobni samoprispevek zagovarjati pred našimi volivci, potem je to zavestna akcija s polnopravno zaščito.« šefic: »Problem ni v tem, da občani ne bi hoteli prispevati sredstev; treba je le jamstva, da bo program, ki je bil postavljen, v resnici realiziran. Ce vemo, da ne bomo uspeli, ne pojdimo v akcijo.« Beznik: »čislo pošteno povedano, te obveze nimamo; odvisni smo namreč od gospodarskih organizacij.« Vončina: »Ce so sklepi delavskih svetov, ki so nam poznani, garancija za občinsko skupščino, potem to obvezno imamo.« Logar: »Menim, da bo povečevanje stroškov nujno nastopalo tudi pri gradnji šol. če bomo občanom znali to prav pojasniti, bodo razumeli; saj naš občan /na preceniti, kaj je objektivna in kaj subjektivna težava. Slednjih namreč nimajo preveč radi, zalo naj jih bo v zvezi s samoprispevkom čim man j ...« Vončina: »Dajem predlog odloka na glasovanje. Kdor je /a, naj dvigne roko! Proti? Nihče. Vzdržal? Nihče.« J. 20NTAR Kranjska gora med dvema sezonama Poletje, dolgo mesec dni V avgustu je mogoče oddajati tudi senike — V hotelih se nastanjajo predvsem tuji turisti V Kranjski gori v tem času še nI gostov, vsaj toliko ne, da M se kal posebno noznalo. Veča pa se število tistih, ki tu prenočujejo na poti proti Dalmaciji aH na povratku. Tako je na primer v motelu v praznikih oddano do polovico ležišč. Tako imenovana mrtva sezona Podjetje Gorenjka je za novi je torej idealen čas za priprave hotel Prisank naročilo reklamni letak, pripravljajo pa tudi prospekt za vse pomembnejše obrate. Za letošnjo poletno sezono v na naslednjo sezono: za privabljanje gostov in načrtovanje njihovega bivanja. Poletna sezona v Kranjski gori je sicer popolnoma v senci zimske, ker je ta precej Kranjski gori napovedujejo ne- daljša, vendar pa je prav mesec koliko več razvedrila. V juliju in avgust po številu gostov navadno avgustu bo pred hotelom Prisank najmočnejši mesec v letu. V tem igral ansambel »6 blues«, v ka- času so oddana vsa razpoložljiva varni »Slavec« pa bo trikrat te- ležišča v hotelih, gostiščih in za- densko ples za mani zahtevne sebnih sobah, marsikdo pa se (in manj petične) goste Kranjske mora zadovoljiti tudi z manj gore. Turistično društvo v sode- udobnim prenočevanjem na po- lovanju s podjetji pripravlja možnem ležišču. pestro vrsto folklornih, pevskih v' motelu in v vseh treh ho- ta drugih prireditev. Ob Prisanku telih gostinskega podjetja Go- nameravajo urediti ma.o !gnšče rvnjka Jesenice - Prisanku, za golf, ki bo morda pripravljeno Razorju in Eriki — so le ie letos, na vsak način pa do sklenili precej pogodb za letova- druge poletne sezone, nje skupin tujih turistov, vsak. Zanimivo je, da so nekateri ho- dan pa pnhaiajo tudi prijave po- feH fa sedaj oddani M ihodn'io samezmh gostov, tako da m ni- zimsko sezono. Tako je uspešne- kakršne bojazni, da v poletni sezoni hotelske zmogljivosti ne bi bile izkoriščene. Po izkušniah sodeč morajo vodstva hotelov računati predvsem na tuje soste, ker so domači v boljših obratih fin seveda dražjih) v veliki manjšini. Za ilustracijo neljaj cen letošnjih pensionov: Prisank 3600 dinarjev, Razor okoli 2000 dinarjev, Erika 2300 do 2500 dinarjev. Kljub temu domači gostje v Kranjski gori le prevladujejo, saj litve v nov delavski svet in svete jim je na voljo veliko število po- ekonomskih enot. Za razliko od Čitniških domov in turističnih prejšnjih volitev ima sedaj vsaka sob pri zasebnikih, v katerih je ekonomska enota enako število letovanje prav. tako prijetno, a kandidatov, tako da so v sarno- tudi občutno cenejše. upravljanju vse e*nako zastopane. mu dogovoru holandske agencije Hotel Plan s hotelom Prisank sledila Se agencija Centourv, prav tako iz Holandije. Pridružuje ss jima še neka angleška agencija in druge. Med ponolnoma oddanimi je tudi hotel Erika. — M. S. V BPT so volili V ponedeljek je kolektiv bombažne predilnice in tkalnice kot prvi v tržiški občini izvedel vo- 2_ -die in H o t o n nrid°" bila šol, izrednih štipendistov. Predvsem delovni sla 1 drugih republik bodo m«*! gradbena in druga ^oc1'ct(ja posvečati večjo pozornost, se fluktuacija ne bo še ^op' ;acijo in tuai internu :acijo. Nove kadre bo VrlC}?l la tudi s srednjih in visoki 1, kjer ima 12 rednih ifl njevala i/, leta v leto. U. ftfh ? •^.•mn ^ J- r,o.*:i, Umnn d& I* n.>£tt» komun # !•> n^Slh |cntrtn*i I* r»^**li i-~....... Izobraževalni center Liloslroj v Ljubljani objavlja vpis v i. letnik Poklicne šole (Industrijska šola) v naslednje poklice: strojni ključavničar, konstrukcijski ključavničar, strugar, obratni električar, livar in modelni mizar. Pozivamo vse tiste mladince v starosti od 15. do 16. let, ki so uspešno dokončali osemletko in ki čutijo veselje do enega izmed zgoraj navedenih poklicev, da se prijavijo naj kasneje do vključno 27. junija 1964. Prijave sprejemamo osebno in po pošti. Prijava naj vsebuje: 1. lastnoročno pisano prošnjo s kratkim življenjepisom (kolkovana s 50 dinarjev); 2. šolsko spričevalo; 3. zdravniško potrdilo; 4. rojstni list. Vse nadaljnje informacije glede pogojev šolanja bomo prijavijencem poslali po pošti. Poleg redne Poklicne šole bo Izobraževalni center Litostroj v prihodnjem šolskem letu organiziral prlučevanje za delovna mesta v metalurških obratih, v mehanski obdelavi in pločevinami. Za to vrsto priučevanja se lahko prijavijo vsi tisti mladinci, ki NISO USPEŠNO dokončali osemletke, imajo pa veselje do praktičnega dela. Priučevan je bo organizirano v skrajšani obliki. Po končanem priučevan ju se bodo kandidati zaposlili na delovnih mestih v navedenih obratih Litostroja ustrezno svoji strokovni usposobljenosti. V poštev pridejo predvsem kandidati iz Ljubljane in bližnje okolice. Prijave sprejemamo do vključno 27. junija 1964. Izobraževalni center Litostroj Ljubljana, Djakovičeva 53 telefon 33-511 interno 417 »ODDELEK ZA FINANCE SKUPŠČINE * OBČINE KRANJ« obvešča vse obrtnike in svobodne poklice, ki so obdavčeni po preteku leta, da so predlogi davčnega referenta za odmero dohodnine in prometnega davka po davčnih prijavah za leto 1963 razgrnjeni na javni na razglasnl deski v zgradbi občinske skupščine Kranj — pritličje in na. krajevnih uradih v času od 29. maja do 8. junija 1964. Seje davčne komisije za posamezne obrtne stroke Zgoraj navedenih davčnih zavezancev bodo v času od 8. do 10. junija 1964 v zgradbi skupščine občine Kranj — novi del zgradbe, pritličje, soba št. 8 — vhod skozi avlo, po naslednjem razporedu: 8 6-1964 — PREDELOVANJE LESA mizarji, kolarji, lesostrugarji, tapetniki, izdelo* valci suhe robe, sodarji in lesna galanterija; 9 6-1964 — izdelovanje tekstilnih izdelkov: tekstilna galanterija, pletilci, tkalci, vrvarji, šivilje, krojači; — predelovanje usnja: čevljarji, torbarji, krznarji, copatarji, sedlarji; — izdelovalci živil: peki, sodavičarji, slaščičarji, mlinarji, mesarji in prekajevalci mesa; — stavbna obrt: steklarji, pleskarji, soboslikariji, pečarji, cemen-tarji, opekarji, tesarji, krovci, parketarji, izdelovalci rolet, kamnoseki; — obrtne osebne in druge storitve: čistilci oken, avtoličarji; 10 6-1964— predelovanje kovin: kleparji, Ivarji, žično pletilstvo, puškarstvo, kovinska galanterija, mehaniki, ključavničarji, galva-ni/erji, finomehaniki, izdelovalci okovja, stojni ključavničarji, avtokleparii, kovinsko pasarstvo; — izdelovanje električnih aparatov: elektromehaniki, elektroinstalaterji, izdelovaci električnih aparatov; — predelovanje nekovin: 1 keramiki; — izdelovanje in popravljanje, raznovrstnih Izdelkov polivinil galanterija, žimopreja, ščetarji, zlatarji, izdelovalci igrač, izdelovalci turističnih spominkov, tiskanje blaga; — izdelovanje kemičnih izdelkov: — tiskarne ln knjigoveznice: — svobodni poklici: advokati; Na dan seje davčne komisije lahko dajejo davčni zavezanci iz tiste obrtne stroke, ki se obravnava tisti dan, SVOJe pripombe in ponudijo dodatna dokazila k predlogu davčnega referenta in to pred samim začetkom seje v času od 7. ure do 8.30 ure. Oddelek za finance Skupščine občine Kranj Izhod bo vendarle treba najti BLED — Svet krajevne skupnosti je minulo sredo skupaj z odborniki občinske skupščine obravnaval gradnjo šole na Bledu. Letošnji družbeni načrt je namreč predvidel pričetek gradenj na Bledu ter v Radovljici, vendar se je skupščina na zadnji seji žal, morala odločiti za preložitev gradnje zaradi pomanjkanja sredstev. Na Bledu so letos občani na zborih volivcev zahtevali, da je nujno potrebno rešiti težaven položaj v šolstvu z gradnjo prizidka, za katerega so načrti že pripravljeni. Problem so večkrat obravnavale družbene organizacije ter krajevna skupnost z odborniki občinske skupščine in so skupno izrekli potrebo, da morajo pričeli z gradnjo. Občina je Iskala dodatnih virov za gradnjo obeh šol — med drugim tudi pri gospodarskih organizacijah. Priporočilo skupščine, naj prispevajo 1,5 odstotka za šolstvo, ni naletelo na zadovoljiv odmev — rezultat prizadevanj je bil skromen. Spričo sedanjega gospodarskega stanja v občini ter v samem sistemu delitve dohodkov primanjkuje sredstev za osnovno dejavnost v družbenih službah, kaj šele za Investicije. Proračunska sredstva občine skupaj s skladi nikakor ne morejo zagotoviti dovolj denarja za vse. V obstoječih pogojih delitve od občine navzgor do republike in zveze postaja čedalje bolj očitno dejstvo, da ne bo mogoče zagotoviti osnovnih virov sredstev za negospo- darske Investicije in za družbeni standard. Sistem delit.e torej postaja ovira za razvoj. To se je očitno pokazalo že večkrat: pobude občanov na zborih volivcev ostejajo neuresničene, najbolj očitne potrebe, kot so gradnje šol, zdravstvenih domov, stanovanj, komunalnih objektov itd., pa se ne premaknejo z mrtve točke; ostajajo nerešene. Ljudje so o teh zadevah spregovorili dovolj odločno, ker so razumeli potrebe, občina je poskušala, kar |e pač mogla, kljub temu pt ostaja pri starem; zbori volivcev vedno znova načenjajo Iste probleme. Kje Je Izhod iz tega? Nedvomno ga bo treba najti. — J. B. Gradnja novih stanovanjskih blokov v češnjici v Selški dolini je v zadnji fazi. Bloka, ki ju vidimo na sliki, bosta kmalu sprejela svoje stanovalce — to bodo v glavnem delavci Iskre Železniki —, zraven pa bodo zrastla še nova stanovanjska poslopja Izvoz zaskrbljujoč škofja Loka, 27. maja — Na 17. seji skupščine občine škofja Loka' so obravnavali gibanje gospodarstva v prvih štirih mesecih letošnjega leta. V tem času je bila vnovčena realizacija 8,113.000 dinarjev, kar je v primerjavi z lansko realizacijo v istem razdobju za 19 odstotkov več. Izpolnjeno je torej nekaj jnanj kot z eno tretjino plana. Prvi trije meseci letošnjega leta so bili za gospodarstvo znatno bolj neugodni kot lansko leto, le v aprilu je bila realizacija pod lanskoletno. Posebno ugodne rezultate so pokazala podjetja: LIH, MLIP Cešnjica, Gorenjska predilnica, Odeja in Marmor HotavSjc. V celoti je realizacija Industrijskih podjetij za 31,5 odstotkov, večja kot lani, letni plan pa so industrijska podjetja izpolnila z 28 odstotki, pri čemer niso všteta industrijska podjetja, ki limajo svoj sedež izven škofje Loke (Termika, Gradiš). Plan proizvodnje pi je bil realiziran z 31,6%. Obrtna podjetja Za spoznanje Zaostajajo za industrijskimi; trgovina in gostinstvo se razvijata po planu. Znatno bolj neugodni rezultati pa so pri izvozu, kj je bil realiziran komaj s 17,5 odstotka predvidenega plana. Dosežen ni bil niti lanskoletni nrvo izvoza v prvih štirih mesecih. Skoraj vsa podjetja so pod lanskoletnim povprečjem izvoza, le lovama Šešir je znatno nad njim in je planirani izvoz že realizirala. Kljub temu, da so do sprejemanja družbenega plana podjetja zagotavljala, tla imajo za planirani jzvoz že sklenjene pogodbe in da postavljajo plan na povsem realnih osnovah, je sedanje stanje povsem nezadovoljivo. Podjetja imajo pogodbe sklenjene, artikle izgotov-ljenc, vendar ti ležijo v skladiščih, ker ni odpoklica. Druga podjetja pa priznavajo, da je trenutno konjuklura na domačem trgu takšna, da se bolj izplača proizvajati za domači trg. MI.] P Cešnjica bi izvozila večjo količino rezanega leta, vendar pa ie zaradi pomanjkanja hlodovine na Škofjeloškem območju potrebno deliti hlodovino oziroma rezani les med posameznimi podjetji. Z. P. V Križah pripravljajo igrišče Velika aktivnost križkih športnikov zahteva dokončno ureditev igrišča. Občinska skupščina In garnizon JLA je TVD Partizan Križe že v letu 1963 pridobil zemljišče, kjer so si zasilno uredili igrišče, ki je že lani sprejelo preko 4000 gledalcev. Letos bo društvo dokončno uredilo atletski stezi, igrišče za odbojko, v zgodnji pomladi pa je bilo posejano lepotičnb in drugo okrasno drevje. Z udarniškim delom so člani društva /gradili tudi zemeljske tribune, kar bo omogočalo obiskovalcem raznih prireditev lep razgled. — K. Prvi meseci turistične sezone Na območju radovljiške komune je bilo v prvem tromc-sečju 38.399 nočnin ali za 12 odstotkov več kot v lanskem lelu. Od tega je bilo 30 tisoč domačih gostov, slabo četrtino pa tujih. V primerjavi z. lanskim letom je poraslo število domačih nočnin za 9 odstotkov, tujih na za 22 odstotkov. Na Bledu jc v prvih mesecih letos število nočnin (šele padi') za 12 odstotkov, v Bohinju pa se je dvignilo -za 20 odstoikov. V Radovljici pa kar za 35 odstotkov. Na Bledtl ie bilo manj zlasti domačih gostov, medtem ko je število tujih nočnin ostalo enako kot lani. Največ nočnin so zabeležili v zimskih mesecih seveda na Pokljuki, v Toplicah na Bledu ter v domu na Kom ni in v Zlatorogu v Bohinju. Med tujci prevladujejo v prvih mesecih Nemci, saj jih je od skupnega števila kar 45 odstotkov, Holandcev je 21 odstotkov, drugih pa precej manj. Zaradi sezonskega značaja turizma prvi meseci še ne morejo odločilne jc vplivati na izpolnitev osnovnega plana. Na osnovi razpoložljivih podatkov je mogoče analizirati uspeh prvih mesecev zimske sezone. Vrednost gostinskih in turističnih uslug v tem obdobju pa je za 6 odstotkov višja kot lani V prvem tromesečju — to pa jc komaj zadovoljivo, šest gostinskih podjetij ni doseglo lanskoletnega prometa. Glavni vzrok za nizek letošnji promet je razmeroma slaba turistična sezona pozimi, delno pa je vzrok; tudi nizek iztržek od prodaie vina, ker so na Bledu in v Bohinju odprli vinotoče. V devetih dneh popravili okvaro Jesenice — 16. maja je prišlo do večje okvare elektromotorja »Lconard« na težki progi valjam Železarne. O nezgodi so poročali naši dnevniki in predvidevali 8-me-sečno reparaturo in zaradi tega velik izpad V proizvodnji. Strokovnjaki so ugotovili, da je nastal na kolektorju, ki je sestavljen iz dveh enakih delov, električni preboj med vezmi lamel in proti osi rotorja, in da so zaradi močnega ohločnega plamena zgorele vezi na polovici oboda in da je to močno poškodovalo izolacijo. Re-paraturc so sc lotili jeseniški železarji sami. Med lamele so vstavili nove bakrene vcv.i, zame* njali močno poškodovano izolacijo sljude in nertinaksa zv araldit-no izolacijo in z reparaturo uspeli. Opravljena pa ni bila samo strokovno, marveč tudi v rekordnem času. Po izvršenih meritvah je popravljeni motor že od 25. maja v pogonu in težka progi že obratuje s polno zmogljivostjo. Ker je omenjeni motor doda'-ni pogon težke proge, ki ima za osnovni pogon vodno turbino izpada na proizvodnji skoraj m bi bilo, če bi bilo dovolj vode. Časopisna vest o 8-mesečni re-paraturi in 40 odstotkov izpada proizvodnje jc bila po zaslugi jeseniških železa rjev odpravljena' ^ devetih dneh. Za ta uspeh nd" zasluge kolektiv elektrodc'av niči Javornik, pa tudi vodstva ener-getskih In vzdrževalnih oddelkov in priprave dela. — U. Se pred dvema letoma je bilo naSe časopisje pol-1,0 kritike na račun vajenskih šol. »Vajenske šole so odmaknjene od proizvodnje. V šoli se učijo teorijo, ki nima nobene povezave s prakso. Vajence šole izobražujejo preveč obrtniško in ne upoštevajo delitve dela ... Vajenci v proizvodnji niso ^ključem v proizvodni trak. Vajonci opravljajo dela, ki niso v nobeni zvezi z njihovim poklicem. Vajenci so najbolj izkoriščana delovna sila«, itd. Zal, je bilo v tem mnogo resnice, ki je terjala, da na ^m področju strokovnega izobraževanja napravico red in izobrazimo take kadre, kot jih naše gospodarstvo resnično potrebuje. Ko je bilo ugotovljeno, da potrebuje gospodarstvo proizvajalce °zkega profila, ki se usposobijo za določene de-*°vne organizacije v podjetju ob pomoči inštruktorja, ko smo na podlagi analiz o tehnoloških postopkih prišli do spoznanja, da gospodarske organizacije potrebujejo delavec širokega profila tj. ti-s*' ki po določenih načrtih izvajajo tehnološke postopke in znajo samostojno opravljati delo po da-°ih delovnih metodah in postopkih, in ko je bilo. končno ugotovljeno, da potrebuje naše gospodarstvo "^di tehnike, ki zaradi svoje širše tehnične kulture «1 poglobljenega teoretičnega znanja sodelujejo na eiU strani z delavci v obratu, na drugi strani pa * inženirji v konstrukciji, so bile nakazane osnov-*Je fiziognomije naših proizvajalcev in s tem po-pani tudi osnovni temelji za sodobno strokovno lz°braževalni sistem. Inštruktorji v gospodarskih °rganizacijah naj bi s pripravljalnimi tečaji in v Neprestanem stiku z novimi delavci lete usposab-na'i za delovna mesta, v poklicnih šolah naj bi sc zobraževali delavci za široke profile, na tehniških So'ah pa naj bi se šolali tehniki. Na ppdlagj teh ugotovitev je bilo potrebno' razi-s k»va t i tudi, kakšna dela opravljajo kadri širokega Profila in kje je mesto tehnika ob sodobnih tehno- loških postopkih. To zelo zahtevno in odgovorno delo je prikazalo zelo pestro sliko, iz katere se dajo izluščiti tile zaključki, ki veljajo predvsem za poklicne (vajenske) šole: — da imajo vsi poklici ene panoge (stroke) enotna osnovna znanja (A program), — da imajo sorodni poklici celo vrsto enakih znanj (B program) in — da i.maio poklici določene panoge popolnoma speci lična znanja (C program). nlm poukom, ker bodo to delo odslej opravljale le ustrezne poklicne šole. Z uvajanjem takega načina izobraževanja nismo naleteli na nikake težave v dosedanjih industrijskih šolah, ker imajo te ustrezne šolske delavnice, imajo Vse možnosti zlasti v zaključnem razredu. Pionirsko delo pa smo imeli z učenci, ki so prišli iz najrazličnejših podjetij. Tu jc bilo potrebno predvsem: — organizirati šolske delavnice za praktični pouk, »Zakaj niste pričeli tako izobraževati že prej? Učenci resno pristopajo k delu, pravilne Uporabljajo Orodje ter ne poznajo tuji h popačenk. marveč uporabljajo le našo strokovno terminologijo. V podjetjih nimamo časa, da bi se ukvarjali s takim istematičnirn izobraževanjem ko! v jk>li.« Delovne organizacije so dobile učne nacrte za praktični pouk (B program), ki naj ga z učenci predelajo v časN enoletne prakse V podjetju. Ti načrti ne vsiljujejo gospodarskim organizacijam točno Preobrazba vajenskih šol v poklicne šole Iz teh zaključkov je republiški zavod z,a strokovno izobraževan je ob pomoči strokovnjakov iz gospodarstva pristopil k izdelavi profilov in učnih programov /a praktično delo in za teoretični pouk. V šolskem letu 1%2 63 smo na eksperimentalnih šolah (na področju Gorenjske sta k temu delu pristopili poklicna šola Iskra v Kranju in železarska šola na Jesenicah) pričeti s poukom po novih načrtih, v tekočem šolskem letu pa sla se novemu Izobraževalnemu sistemu priključili še poklicni šoli kovinarske smeri v Kranju in Školji Loki. V čem je torej bistvo reforme? Dvotirni sistem pri izobraževanju poklicnih delavcev je odpravljen. Na podlagi že prej omenjenih analiz je do podrobnosti ugotovljeno, kakšna praktična in kakšna teoretična znanja mora poklicni delavec ustrez.ne stroke obvladati, pa naj se izobražuje v gospodarski organizaciji v Murski .Soboti ali na Jesenicah, iz. tega sledi, da nc potrebujemo dveh vrst šol za Izobraževanje poklicnih delavcev, l.j. vajenskih in industrijskih šol oziroma šol s praktič- — namestiti na šole za praktično delo usposobljene učne moči, , — Šinhroniziratj praktični pouk s potrebno teorijo in — uredili vpisne pogoje s tem, da ima šola najkasneje do 1. septembra učne pogodbe vseh učencev, ki se nameravajo izobraževati v poklicni šoli. Učenci so pričeli s praktičnim in teoretičnim poukom v šoli. Pri praktičnem pouku so se naučili vseh osnovnih delovnih operacij panoge, teorija pa je praktično delo le dopolnjevala. Vse to izobraŽevanje je trajalo na obeh poizkusnih šolah (Kranj in školja Loka) okoli 900 ur (5 in pol meseca), In rezultati? O teh pa naj spregovorijo gospodarske organizacije, ki so vključile svoje učence v reformirane šole. Ko smo tc dnj obiskali delovne organizacije, ki so šolale svoje učenec po novem izobraževalnem sistemu, in jih vprašati, kako so z učenci zadovoljni, smo dobili le zelo pohvalne odeovore: določenih operacij, ki naj bi sc jih m enci v tem Času naučili po precizno odrejenih nalogah, marveč sq \ tfh programih določena le znanja, ki naj se jih učenec pri praktičem pouku nauči in jih tudi obvlada. Tej praksi sledi tri mesece teoretično izo-braževanje v Soli, potem sc učenci vrnejo k prak-i vnemo pouku v podjetje, kjer sc bodo naučili specifičnih /nanj poklica, ki se ga učijo. V zadnjem ieiu nČerija opravljajo na šoli zaključne izpite in s: tako pridobijo znanja delavca širokega profila. Ker [e republiška gospodarska zbornica skupno •• zavodom za strokovno izobraževanje preverila in pregledala skoraj vse profile, ki jih Izobražujemo na Gorenjskem, bomo i šolskim letom 1964'65 pri-stopili k novemu izobraževalnemu sistemu v vseh poklicnih šolah. Ker pa nov sistem terja ureditev določenih vprašanj v gospodarskih organizacijah, bomo o tej temi pisali v prihodnji številki na.ševj3 lista. VILKO Kt 3 SOBOTA, 30. maja 1964 KULTURA KULTURA KULTURA KULTURA • KULTURA KULTURA KULTURA KULTURA KULTURA KULTI pumi jih GieoRmo Razstava fotografij, ki so jih posneli šolarji, si je v telovadnici jeseniške gimnazije ogledalo že precej vrstnikov mladih foto amaterjev Razstava Franca Kavčiča 39 stopnic angleški barvni film režija: RALPH THOMAS igrajo: KENNETH MORE TRŽIČ — Delavska univerza je v torek ob sodelovanju z muzejskim društvom in narodno galerijo iz Ljubljane odprla razstavo TAl NA ELG Da nc bo koga zavedel naslov. Ne gledamo Hitchcockovih 39 stopnic, temveč parodijo na to kriminalko. Podobna zgodba in isto okolje zanikajta kakršnokoli novo, samostojno izpoved, čeprav je to včasih njun namen. Blažji ton kot ga ima klasična angleška kriminalka, in zabavno niansira-no dogajanje, pa kljub vsemu film na novo oblikujeta in jc delo vsaj kot parodija samosvoje. Vse ostalo v filmu je solidno. Tekoče dogajanje, izbrane barve, rutinirana igra, predvsem pa kratkočasila neproblematičnost dajejo filmu tisto lahkoto miselne neangažiranosti, zaradi katere danes ljudje polnijo dvorane. Iluzija gibanja 24 slik na sekundo vpija poglede stotinam ljudi. Tu, na blestečem platnu, je tisto, kar pogrešajo v realnosti. Zato hodijo množice sanjat v kino. Tako je tudi prav, če bo sanjam sledilo osveščanje. Kratki film tega tedna: Rugovo. Za delo ni pomembna toliko banalna in nasilna primerjava industrializiranega domačina" z njegovim vrstnikom, vklenjenim v zakone starih običajev, kot dokumentarna vrednost prikaza sta-roveških izročil, ki jih je ne vem zakaj treba prikazovati kot rekreacijo industrializiranega kmeta, K sreči smo tak način dokumentarca že preboleli in je Ru-govo samo zakasneli filmski zapis. NTK Avseniki prejeli zlato ploščo 14. maja je bila v Hamburgu svečanost, ki so jo priredili ob prodaji milijonte Avsenikove plošče. Ansambel »Bratje Av-senlk« je prejel od podjetja Telefunken zlato gramofonsko ploščo z njihovimi posnetki, vsak član ansambla pa zlat cekin. Na svečanosti so »Bratje Avsenik« zaigrali v slovenskih narodnih nošah dela, -ki so posneta na zlati plošči. Poseben ovitek je natisnjen v slovenščini, nemščini in angleščini in opisuje delovanje in uspehe našega priljubljenega ansambla. Ob svečanosti v Hamburgu je »Avsenike« posnela tudi televizija, ki jo gleda okoli 20 milijonov ljudi, kar je za slovenski ansambel novo pomembno priznanje. slovenskega klasicističnega slikarja Franca Kavčiča (1762 — 1828). Kavčič se je rodil v Gorici. Po srečnem naključju ga jc opazil goriški grof Kobencelj in poslal petnajstletnega fantiča na Dunaj, kjer se je štiri leta izpopolnjeval v slikanju in kopiral stare italijanske mojstre. Klasicistični umetniški nazor, razširjen v dobi pred francosko revolucijo in po njej po vsej Evropi, si je Kavčič utrdil med štirinajstletnim bivanjem v Italiji. Tam je marljivo študiral in risal po naravi stare spomenike in pokrajinske motive rimske okolice. Zadnjih trideset let življenja je slikar preživel na Dunaju kot korektor, profesor in ravnatelj umetnostne akademije. Plod življenjskega dela so oljne slike z antično zgodovinskimi, mitološkimi in bibličnimi prizori ter približno dva tisoč risb s tušem ali sepijo in rahlo lavirane. Kavčičevo umetniško moč je spoštoval tudi nemški pesnik Goethe, ki ga je označil kot zelo nadarjenega in izvežbanega slikarja. Razstava šolskih foto krožkov Jesenice — V telovadnici jeseniške gimnazije so odprlli v soboto v okviru jugoslovanskih pionirskih iger IV. občinsko šolsko foto razstavo. Od številnih fotografij je izbrala žirija 50 najboljših, med katerimi so nekatere naravnost mojstrske in so v priznanje šolskim krožkom in avtorjem. Žirija je ocenjevala razstavo po krožkih in posamezno. Kolektivno so dosegli prva tri mesta šolski krožki osnovne šole Dovje-Mojstrana, osnovna šola »Prežihov Voranc« Jesenice in gimnazija Jesenice. Posamezno pa so bili izbrani kot najboljši Milan Pola'k, gimnazija Jesenice, Božo Orešnik, osnovna šola Koroška Bela in Darja Kemperle, osnovna šola »Prežihov Voranc« Jesenice. Razstava pod pokroviteljstvom 00 LT Jesenice vzbuja po kvaliteti razstavljenih posnetkov pozornost med mladimi, pa tudi med starejšimi fotoamaterji. U. Razstava pionirskih fotografij Tržič — Ob koncu akcije Tehnično kulturo mladim je tržiškl fotoklub pod pokroviteljstvom občinskega komiteja Zveze mladine Slovenije pripravil razstavo najboljših pionirskih fotogramov in fotografij. Ob otvoritvi je predsednik občinskega komiteja Zveze mladine Slovenije Rudi Hafner izročil najboljšim praktične nagrade. Prvi nagradi sta prejela za fotogram Boris Zaletel, za fotografijo pa Janez Perko. Fotografski krožki na, vseh treh osemletkah imajo že večletno tradicijo, tako da je vsaka razstava tako tehnično in motivično korak naprej. Prav iz te sredine je izšel tudi letošnji udeleženec republiške razstave Mladina fotografira Tadej Dolenc, ki je za svoj motorizirani trikotnik prejel prvo nagrado redakcije Dela. Letni kino za 2500 gledalcev Kranjčani in bližnji ter daljni okoličanj so ob vročih poletnih večer|h zelo radi zahajali v letni kino ob kopališču. Mnogi so menili; da bi zanj težko našli bolj primeren prostor kot je bila ta dolinica. Vendar je bil ta letni kino ukinjen, prostor pa bodo vključili v območje vtetnega kopališča in ostalih športnih .objektov. Tudi obstoječa okrepčevalnica bo obdržala svojo vlogo v tem sklopu. Predstave letnega kina bodo na stadionu. S prekrite tribune jim bo lahko sledilo 2500 gledalcev. Dodatne ureditve, potrebne za filmske predstave, se bližajo koncu, vendar o datumu prve predstave, glede na slabe izkušnje z Izvajalci podobnih del, ne gre govoriti. Vsekakor naj bi z letnim kinom nc zamudili glavne sezone. — S> Letos ne bo sredstev za Dolinarjjcvo galerijo Na seji sklada za financiranje kulturno-prosvetne dejavnosti v kranjski občini so ugotovili, da sredstva, k j so za to predvidena po finančnem načrtu, ne bodo zadoščala niti za lanski obseg dejavnosti, kar bi pomenilo stagnacijo kulture. Skladu je zmanjkalo sredstev za materialne in osebne izdatke osrednje knjižnice in gorenjskega muzeja, za revijo mladinskih pevskih zborov, za tiskanje publikacije Staroslo-vansko grobišče na Blejskem gradu in za spomeniško prezentacijo sitarske hiše v Stražišču. Skupščina je zato skladu odobrila 5 milijonov 200 tisoč dinarjev dodatnih sredstev. V zvezi s priporočeno štednjo s proračunskimi sredstvi pa je občinska skupščina sprejela sklep, da v letošnjem letu izmed negospodarskih investicij ne bo financirala gradnjo Dolinarjeve galerije, za katero so predvidevali 46 milijonov dinarjev. Hkrati so poudarili, da od gradnje galerije ne bodo odstopili. Letos bodo opravili vse priprave za gradnjo na novo določeni lokaciji, ki predvideva, da bo Dolinarjeva galerija sestavni del celotne ureditve Pungrata. J. Komunalno podjetje »VODOVOD« KRANLT razpisuje v Šolskem letu 1964/65 naslednja prosta mesta za učence v gospodarstvu: 20 vajencev vodovodno-instalaterske stroke za rajon Kranj — Medvode — škofja Loka 5 vajencev strojno-kovinske stroke Podjetje bo nudilo v času šolanja vajencem najugodnejše pogoje. Interesenti lahko nastopijo z učenjem takoj, imeti morajo dokončano osemletko. Prošnje naj oddajo v tajništvu podjetja, kjer dobijo tudi vsa potrebna pojasnila. OGLAS V GLASU najcenejši posredovalec in gotov uspeh — beseda 30 din — za naročnike 20 din Naročila sprejemajo: — uprava Glasa, Kranj, Koroška 8 — podružnica Glasa, Jesenice, Cesta železarjev — papirnica Železniki OGLAŠUJTE V GLASUl GUMARSKI IZOBRAŽEVALNI CENTER pri Tovarni gumijevih izdelkov »SAVA« Kranj RAZPISUJE vpis učencev v prvi letnik Poklicne gumarske šole v Kranju za šolsko leto 1964/65. Sprejeti učenci se bodo izobraževali v poklicni gumarski šoli Gumarskega izobraževalnega centra dve leti za enega od naslednjih poklicev: — pripravljalec polizdelkov — izdelovalec tehničnih izdelkov — izdelovalec prešanih izdelkov — izdelovalec pnevmatik^ Po uspešno zaključeni poklicni šoli je možno nadaljevati s šolanjem na tehniški šoli — gumarski odsek za zaposlene v Kranju za pridobitev poklica gumarskega tehnika. Diplomanti gumarskega odseka tehniške šole pa Imajo možnost šolanja na gumarski smeri Fakultete za naravoslovje in tehnologije za pridobitev poklica inženirja gumarske tehnologije. Center učencem poklicne gumarske šole plačuje redne mesečne nagrade in nagrade po doseženem uspehu, delovno obleko jn čevlje pa učenci dobijo brezplačno. Učenci lahko stanujejo v domu Poklicne gumarske šole. Za vpis veljajo tile pogoji: — uspešno zaključena osnovna šola — zadovoljivo zdravstveno stanje — starost 15 do 17 let. ' Vsi kandidati bodo morali v Kranju opraviti zdravniški in psihološki pregled, kamor bo vsak kandidat pismeno povabljen (prevozne stroške bo center povrnil). Kandidati morajo najkasneje do 30. junija letos predložiti Gumarskemu izobraževalnemu centru v Kranju naslednje dokumente: 1. lastnoročno napisano prošnjo za sprejem 2. zaključno spričevalo 8. razreda 3. izpisek iz rojstne matične knjige 4. prošnjo za sprejem v dom, ki jo morajo podpisati tudi starši (samo oddaljenejši učenci), 5. izjavo o sklenitvi delovnega razmerja po končani šoli s tovarno »SAVA« za dve leti, ki jo morajo podpisati tudi starši. Vsi interesenti lahko dobijo informacije v pisarni Gumarskega izobraževalnega centra v Kranju, Gregorčičeva ulica 8 (Tovarna »SAVA«, obrat I) ali po telefonu 20-71. Gumarski izobraževalni center hrenov - Leonov; 33 Listje je drhtelo spričo hrupa. Letalo je razmetalo letake, ki so kakor metulji poplesavali po zraku. Potem je odletelo. Geturiiju so prinesli letak. Oblasti so jih pozivale, naj se predajo in obljubljale dobro ravnanje z ujetniki. Sovražnikovi dokazi so bili slabi. Geturi je glasno bral: »Mi delamo vse v korist domačega prebivalstva. Beli človek je prišel v vašo deželo, da bi vas naučil discipline in rednega dela. Prinesel je kulturo ...« »In zaprl, bumbo-džumbo, vaše svobodne šole,« je pristavil Geturi. Partizani so pozorno poslušali. Dedan Geturi ve, kako je treba odgovoriti sovražniku. »Dela, da bi vam pokazal prednost sodobnih zamisli...« »Vi pa z vsemi silami delate na njegovih plantažah,« jc komentiral Dedan Geturi. »Vaši voditelji vam pravijo, naj ubijale bele ljudi in vse Ki-kuje, ki so ostali zvesti in sodelujejo z oblastjo. Nikar nc poslušajte te krvoločne hijene, ki vas silijo, naj bi delali proti tistim, ki nenehno skrbijo za vas ...« »Napisano je zelo ganljivo. Poglejte, Kamvamba se joče! Zdaj zdaj bo stekel tja in se predal. In tam so mu že pripravili pivo in bananov močnik.« Kamvamba sc je smehljal. Poveljnik dobro govori ... Zvečer je med poukom Geturi z ognjevitimi besedami preganjal besede vznemirjenja in strahu, ki bi jih lahko v gozd zanesli sovražnikovi letaki in zvočniki. Govoril je o zemlji, ki .so jo pobralj naseljenci, o suženjstvu in o poniževanju Kikuzcv, hrabril je duše borcev in utrjeval njihovo voljo. Učenci so sedeli na zemlji. Na kolenih so držali sesušene liste banan namesto papirja. V očeh borcev je Dedan Geturi> videl sovraštvo do nepovabljenih priseljencev in zadovoljen je bil s svojim govorom. Zatem so ponavljali, kar so se naučili. Geturi je poklical« Ka-gOto. Kagoto je vstal in si popravil rob umazano rdeče rute. Potrpežljivo je cepetal. »Povej nam Kagoto ... Na primer — ko bomo premagali sovražnika in spet dobili svobodo, kdo bo vodil deželo?« Dedan Geturi je strogo gledal. Z obraza je razbral, da se Kagoto ni naučil. i »Mi bomo vodili deželo, poveljnik.« »Sveti deveterih,« mu je pošepetal mladi borec, ki je sedel poleg njega. »In sveti devetih, poveljnik,« je ponovil Kagoto in poskušal vzbujati vtis, da ni slišal šepetanja. »Tako. In kakšni bodo ti sveti?« je spet vprašal Geturi, ga opazoval in se smehljal. Kagoto je dolgo premišljeval. Slednjič je dejal: »Svet deveterih ... za plese ...« »Tako. In kateri še?« »Svet za vino,« je zašepetal mlad glas in se zasmejal. »Svet za vino,« je živahno dejal Kagoto, pogledal na stran in pričakoval pompč. »Svet za ženske,« je šepetala zapeljiva kača. »Svet za ženske, poveljnik,« je veselo dejal Kagoto in pokazal dve vrsti ostrih belih zob. Nekdo je prhnil v smeh. »Tako, pogumnoi odgovarjaš. Le sedi, Kagoto! Torej svet za ženske in vino. Zelo pameten si!« Vsi so se zasmejali. Kagoto je jezno gledal soseda. Geturi je sklenil, da mora Kagoto po uri oditi k mundo-mogu, ki mu bo določil tabu: »Kagoto mora vsak dan popisati ves list in zgodaj leči. Tako bo počel vse do polne lune.« Kagoto je zavrtel oči, jezno smrknil, vendar pa se ni upiral* vedel je, da poveljnik ne bo spremenil svoj sklep. »Mkola! Kakšne svete bomo imeli?« Mkola je vstal. Njegova glava na dolgem, koščenem telesu je segala nad druge. Svečano in dostojanstveno je naštel vse svete deveterih. »Veliki plemenski svet, svet za delo, svet za zemljo, svet za kult prednikov ...« Resen in strog je smatral ure učenja za slovesno dejanje in čeprav se ni odlikoval s posebnimi sposobnostmi, je bil prvi učence v razredu — po zaslugi pridnosti in brezmejni želji, da bi vse zvedel. N »In od kod so prišli Mzungi?« Geturi je od Mkolc zahteval vselej več, kot od drugih. »Naši Mzungi, naj jih piči kača, žive za velikim oceanom, kje je mesec dober, §once pa slabotno...« »In zdaj ti, Kamvamba.« Glas Dedana Geturija se je omehča'• Kamvamba je vstal in začel pripovedovati zgodbo o vpadu Evropejcev v njihovo deželo. Geturi je poslušal in s pogledom hrabril načelnika obveščevalni službe. DVANAJSTO POGLAVJE Vanžiko je zgrešila pot. Že tretji dan se prebija skozi mračen in tih gozd in ob slehernem šumu pade na zemljo. Moči jo puščajo. Včeraj, ko je spala, so ji rjave mravlje pojedle zadnje banane in maniokin kruh, ki ga je odnesla s seboj na pot. Dekle že drugi dan ni pojedlo nič drugega kot kisle plodove divji" jabolk. Vamžiko se je le s skrajnim naporom prebijala skozi goščavo.« Utrudila se je, ker je morala nenehoma razgrinjati gosto grmovje-prestopati debele ovijalke in se plaziti po gostem grmičevju. y"d časa do časa je popolnoma izčrpana legla ma vejevje in tak° počivala. Popolnoma je obupala. V tem zlohotnem zelenem kraljestvu se ji je zdelo, da je povsem drobna in slabotna. Mar bo unifia. v tej strašni goščavi? Mar ne bo več videla Dedana? sobota m t9M 5 prodam Po izbiri prodam kravo z mlekom. Franc Markič, Kokrica 1, Kranj 2290 Prodam Cindap 200 ccm in Puch 125 ccm ali zamenjam za nioped. Naslov v oglasnem oddelku 2286 Prodam vrata za kmečko peč in lito železni polokrogli lijak. Vodnik Mirko, Skokova 9, Kranj 2326 Ugodno prodam gozdno parcelo, veliko 1 ha, dobro zaraščeno, v bližini Šenčurja. Naslov v oglasnem oddelku 2327 Prodam 80 basno harmoniko. Naslov v oglasnem oddelku 2328 Prodam stoječe seno. Golnik 24 .2329 Prodam kravo s 4. teličkom, težko 400 do 500 kg. Sp. Bcsnica 56 2330 Prodam motorno kolo Puch 250 SG, letnik 1961. Jože Meglic, Grahovče 11, Tržič 2331 Prodam Opel-Rekord, dobro ohranjen. Ocepek, Breg 9, pri Komendi 2332 Poceni prodam štedilnik »Go-Ktti« ln več kosov rabljenega pohištva, šlimene, Smledniška 66, Kranj 3333 Prodam 80 kg težko svinjo. P*enična Polica 15, Cerklje 2334 Prodam nov posnemalnik znamke Alfa, 80-Htrs.ki. Jože Rehber-Ber, Koroška Bela, Stranska 11, Slovenski Javom i k ' 2335 Prodam otroški kombiniran nov Voziček. Vičič, Staneta Rozmana 5, Kranj 2336 Prodam v dobrem stanju NSU Primo 150 ccm. Stražiška 26, Kranj 2337 Prodam motor znamke NSU Max. Zlato polje 3b, Kranj 2338 Prodam stoječo mrvo. Jezerska 77, Kranj 2339 Prodam hišo, samo, ali z go-■podarsfcim poslopjem in 1 ha '1 a zemljišča (sadni vrt). Tudi kamenjam za enakovredno. Franc Pogačnik, Prezrenje 11, Podnart 2340 Prodam dobro ohranjen otroški Voziček (tribuno, bel). Kokrica 11 2341 Prodam električni bojler, 50 1, ležeči in gnojnlčno črpalko na motorski pogon. Matija Šmid, Selca 68 2342 Prodam veliko slamoreznico in 600 kg cementa. Pšenična Polica 7, Cerklje 2363 Prodam kravo, brejo 8 mesecev. Voklo 38, Šenčur 2364 Prodam plemenskega vola 450 kg težkega. Strahinj 65, Naklo 2365 Prodam Fiat 600. Naslov v oglasnem oddelku 2366 Prodam pol ha stoječe črne detelje. Velesovo 24, Cerklje 2367 Prodam 2 m1 jesenovih plohov debelina 8 ln 9 cm. Naslov v oglasnem oddelku 2368 Prodam športni italijanski voziček, modre barve s senčnikom. Naslov v oglasnem oddelku 2369 Nujno ugodno prodam motorno kolo »Vespa« 150 ccm. Zargar Anton, Hafnerjeva 19, Kranj, Stranišče, pot ob vrnariji) 2370 Prodam 150 1 mošta ln ročno Snojnično črpalko. Zalog 17, Cerklje 2371 Prodam motor NSU Prlma 130 ccm. Ovčar Franc, Tavčarjeva 28, Kranj 2372 Prodam 15 komadov smreke za nstrežje. Naslov v oglsanem oddelku 2373 Prodam dromeljne za gumi voz. Naslov v oglasnem oddelku 2374 Prodam nova hrastova vrata, steklena, v Izmeri 90 x 200. Tršan Franc, Valburga 54, Smlednik 2375 Prodam posteljo g zimnico ln radio »Flllps«. Kranjc Ivan, Vo-dopivčeva 16, Kranj 2376 Prodam prašičke, 6 tednov »ta* fe. Legat, Selo, Žirovnica 2377 Prodam kravo, ki bo v kratkem telila ali zamenjam za telico ali za vollča težkega 250 do 300 kg. Bašelj 17, Perddvor 2373 Prodam stoječe seno in otavo v Goricah. Poizve sc Golnik 19 2380 Prodam nov bojler, električni, TIKI, 30 litrski in novo pločevinasto kopalno kad, prosto stoječo. Naslov v oglasnem oddelku 2381 Prodam lahek gumi voz, 16 eolski. Miha Celar, Jezerska 48 , 2382 Prodam motor Jawa 173 ccm zaradi bolezni. Gorcn jesavska 55. Kranj 2384 Prodam dobro ohranjeno motorno kolo NSU Maxl 175 ccm. Čebul j, Prešernova 20, Jesenice 2385 rPodam prašiča za zakol. Brce ob Savi 20, Kranj 2387 Prodam 801 električni bojler, ležeči, nov, nerabljen. Ribar, Tekstilna ulica 2, Kranj 2388 Stoječe seno in otnvo prodam ob asfaltni cesti. Na razpolago kozolec. Kropa 2 i 2392 kupim Kupim okroglo okno, premer 60 cm, novo aH rabljeno. Luz.nar-jeva 7, Primskovo, Kranj 2343 Kupim dobro ohranjeno motorno gnojnlčno črpalko. Sv. Lenart 4, Cerklje 2344 Kupim dva prašiča od 50 do 70 kilogramov težka ali staro svinjo za rejo. Gostilna, Zlate, Svet je, Medvode 2308 Kupim vprežni gumi voz, nosilnosti 2 toni. Miklav, Vodice 2361 Kupim 250 ccm motor, novejši letnik. Plačam takoj. Naslov v oglasnem oddelku 2362 ostalo pračnik. Iskreno mu čestitajo vsi Božlčevi in dr. Sedma.k 2356 Gasilsko društvo Breg pri Kranju priredi v nedeljo, 31. maja ob 15. uri veliko vrtno veselico. Igra kvintet Igorja Jamnika, poje Peter Pečar. Postrežba vsestransko solidna. Vabljeni! V slučaju slabega vremena bo naslednjo nedeljo 2357 Sobo oddam starejši ženski za varstvo 2-letnega otroka. Naslov v oglasnem oddelku 2358 Dvosobno stanovanje v novem bloku zamenjam za drug nov blok. Stanarina je 4.000 dinarjev. Naslov v oglasnem oddelku Hrano in stanovanje nudim delavki za pomoč na kmetiji. Naslov v oglasnem oddelku _2360 SAMOPOSTREŽNA RESTAVRACIJA KRANJ sprejme v zaposlitev 1 MATERIALNEGA KNJIGOVODJE, 1 GLAVNEGA BLAGAJNIKA. Pismene ponudbe oddati na upravo, Stritarjeva ulica 6, Kranj 2386 Spoznati želim starejšega osamljenega intelegenta, plemenitega značaja. Ponudbe oddati v oglasni oddelek pod »Plemeniti« 2389 Kovaškega pomočnika in delavca za priučitev (mlajšega) sprejmem takoj. Hrana in stanovanje zagotovljeno. Plača po dogovoru. Porenta , Ciril, kovač, Mengeš 2390 Javna iskrena zahvala. Dne 24. maja zvečer ob 10. url je nastal požar v vasi Vrbnjo pri Radovljici. Pogorela Je ena hiša in eno gospodarsko poslopje. Zaradi hitre in požrtvovalne pomoči sosedom in gasilcem iz. Begunj je bila nevarnost 6 poslopij kmalu odstranjena. Zadari tega se v imenu vseh ogroženih najlepše zahvaljujem sosedom kakor tudi vsem gasilcem za njihovo požrtvovalnost. Gasilski pozdrav Na pomoč!. Resmarn 2391 ZAHVALA Ob žalostni smrti in izgubi naše nepozabne mame FRANJE AMBROŽIC se zahvaljujemo vsem, ki so nam pomakli počastiti njen spomin s številnim cvetjem in nam izrekli sožaljc. Posebna zahvala za požrtvovalno skrb ob njeni bolezni primariju dr. Hafnerju, dr. Brandstctorju, dr. Vilmami in strežnemu osebju kirurgične klinike na Jesenicah, ko so nam jo skušali ohraniti. Zahvaljujemo se prav vsem, ki so nam v teh žalostnih urah pomagali ter našo ljubljeno mamo spoštovali, jo spremili in sc poslovili od nje. Žalujoči: Bogdan, Vida in Jelka z družinami. x Ljubno na Gorenjskem, 28. maja 1964 Izdaja ln tiska CP »Gorenjski tisk« Kranj, Koroška cesta 8. TekočI račun pri NB v Kranju 607-11-1-135. Telefoni: glavni ln odgovorni Urednik, uredništvo ln uprava 21-90, 24-75, 28-97. Naročnina: letno 1300, mesečno 110 dinarjev. Cena posameznih^ številk: sreda 10, sobota 20 din. Mali oglasi za naročnike 20, za nenaročnike 30 din beseda. Neplačanih malih oglasov ne objavljamo. Nagradno žrebanje Vlagajte svoje prihranke pri MEDOBČINSKI KOMUNALNI BANKI KRANJ in njenih poslovalnih enotah: na JESENICAH, v RADOVLJICI, ŠKOFJI LOKI in TRŽIČU. Kdor vloži do 30. 7. 1964 vsaj din 50.000.— in jih ne dvigne pred enim letom, dobi vUj» obresti in lahko postane dobitnik lepe nagrade. V vsaki poslovni enoti bo izžreban: televizor, radio aparat, kolo, električni gramofon, foto aparat in potovalna torba. ŽREBANJE BO V AVGUSTU 1964 Obrestne mere za vezane vloge: --p—l- vloženo za dobo nad 3 mesece obrestna mera 5,25 9/o nad 6 mesecev obrestna mera 5,50 % nad 12 mesecev obrestna mera 6,00 % nad 24 mesecev obrestna mera 6,50 n/o nad 36 mesecev obrestna mera 7,00 °/o objave Sprejmem takoj dobro brivsko-frizersko pomočnico. Teran, Naklo 2238 Dvostanovanjsko hišo zamenjam za manjšo kmetijo. Omcjc, škofjeloška '51, Kranj ' 2345 Prekllcujem lažne besede, ki sem jih izrekel proti Francu Kri-stancu. Sellnšek Mirko 2346 Stanovanje nudim zakoncema v bližini Medvod, če ml nudita brezplačno posojilo za dokončanje hiše. Naslov v oglasnem oddelku 2347 Mizarskega pomočnika ali vajenca za stavbena in pohištvena dela sprejmem takoj, plača po dogovoru, stanovanje in hrana preskrbljena. Jože Pctcrnelj, šk. Loka 2348 Rabim takoj dva pečarska pomočnika za polaganje obloge ln postavljanje peči. Anton Golob, Pečarstvo, Tržič 2349 Za nego bolnika brezplačno oddam opremljeno sobo na Jesenicah, v pofttev pride tudi upokojenka. Ponudbe oddati v oglasni oddelek pod »Nujno« 2350 Sprejmem krojaškega vajenca ali vajenko. Šenčur 115 2351 Vzamem fanta aH dekle za pomoč na mali kmetiji. Naslov v oglasnem oddelku 2352 Moški dobi hrano ln stanovanje za pomoč pri delu. Naslov v oglasnem oddelku 2353 Naprošam poštene starše dečka, ki je vzel usnjeno žogo izpred trgovine Jakopin, naj jo vrne v isti trgovini. Obenem prosim za zgubljene kotalke pred zdravstvenim domom. Pošteni najdite!! naj vmo na naslov Ivan Stare, Gospos^d. ska 17, Kranj , 2354 Oddam garažo, sobo ln skobHl-no mizo. Reševa 18, Kranj 2355 Na elektrotehnični fakulteti v Ljubljani Je diplomiral Andrej Po- Z AH V AL Podpisani bratje 1 družinami in sestra sc zahvaljujemo bratu Juriju Rozmanu in njegovi ženi Frančiški iz Srednje vasi pri Goricah za povabilo ln gostoljubnost, s čimer sta nam omogočila, da smo se lahko po tolikih letih spet sešli v svoji rojstni hiši — hiši naših staršev. Snidenje je bilo za nas vse zelo prijetno, zato nam bo njegova gostoljubnost ostala še dolgo časa v prijetnem spominu. Zahvaljujemo se tudi sinovoma Mirkptu in Cirilu za izvršene prevoze s svojimi avtomobili. Bratje Rozman z ženami in i sestra Marija OSMOSOLEC! SI ŽE IZBRAL SVOJ POKLIC Morda bi rad postal trgovski pomočnik RAZSTAVA ZNAMK Člani — mladinci Društva filatelistov v Radovljici prirejajo razstavo znamk v Radovljici — Grajski Dvor. Razstava bo odprla 2., 3. in 4. junija t.l. Razstava je zlasti za mladino zelo podučna. čE SI USPEŠNO KONČAL OSEMLETKO, SE LAHKO PO TRILETNEM ŠOLANJU PRIDRUŽIŠ PRODAJALCEM V ENI IZMED NAŠIH SODOBNO UREJENIH TRGOVIN S TEHN. MATERIALOM V LJUBLJANI OGLASI SE PRI NAS ALI PA NAM PIŠI NA NASLOV: meta lica Personalni oddelek LJUBLJANA - DALMATINOVA 2 Komisija za sprejem in odpust delavcev pri Kovinskem obrtnem podjetju, Kranj — Jezerska cesta 40. sprejme takoj \ ključavničarje, strugarje in vajence, za katere plačamo mesečno nagrado po dogovoru Nastop službe takoj. Plača po tarifnem pravilniku. Interesenti naj se /.glasijo v upravi podjetja. ČP »Gorenjski tisk« Kranj sprejme v uk 15 učencev za grafično stroko Interesenti z dokončano osemletko naj oddajo prošnje v tajništvu podjetja, kjer dobijo tudi vsa druga pojasnila. »GOZDNO GOSPODARSTVO KRANJ« — Gozdni obrat Škofja Loka o o vešča vse posestnike gozdov na območju Občinske skupščine škofja Loka, da bo redna priglasitev sečnje drevja za leto 1965 dne 3. 6. jn 10.6.1964 od 6. do 12. ure in od 14. do 18, ure na sedežih proizvodnih okolišev Zali log, Cešnjica, Bukovica, škofja Loka, Poljane in Gorenja vas. Istočasno bodo posestnikom s področja k. o. Dražgoš, k. o. Križa, k. o Studeno, k. o. Železniki in k. o. Nikolaj na vpogled rezultati revizije gozdnogospodarskega načrta. Rok za zamudnike bo 17. 6 1964 ob istem času in na istem mestu Naknadnih prijav delovna organizacija ne bo sprejemala.« Za naročnike Dela -ugodnost pri malih oglasih DELO čE STE NAROČENI NA »DELO«, VAM PRI NAROČILU MALEGA OGLASA NUDIMO 25 »/o POPUSTA! Upoštevajte to ugodnost, kadar naročate male oglase v »DELU« 25 % popusta pri malih oglasih za naročnike »DELA«! TRGOVSKE POMOČNIKE za kovinsko stroko, z deljenim delovnim časom sprejme metalka LJUBLJANA — DALMATINOVA : samska stanovanja so zagotovljena! / Sport • šoort • Snr»rt • s---t