r Mercator I Praznična ponudba... 1 od29.ll. do31.12.2001. Kraški pršut s kostjo, «**/*«, Mir 1 4.188,00 SIT—.« 2.409,00SIT Akcija 4 Prekajena Šunka, BK vale. pak.,polovice, cena ta kg/kot, MDK ' 2.230,00 SIT,*, mr 1.399,00 SIT Akcija Vabljeni v soboto, 22.12.2001, ob 10. uri v Mercator Center Novo mesto, kjer bo potekala zaključna Bozičkova prireditev. Podelili bomo glavno nagrado štedilnik Gorenje. Št. 51 (2730), leto Lil • Novo mesto, četrtek, 20. decembra 2001 • Cena: 240 tolarjev Božičeva, Primc in košarkarji Novomeščani izbrati športnike leta NOVO MESTO - Agencija za šport Novo mesto je v ponedeljek na tradicionalni prireditvi Športnik leta razglasila zmagovalce letošnjega izbora. Med dekleti je tako kot lani največ točk glasovalcev zbrala atletinja Katka Božič, dvoranska državna prvakinja v teku na 60 m z ovirami in udeleženka univerziade v Pekingu, kjer je slovenske študentke zastopala v teku na 100 m z ovirami. Pri moških je največ točk dobil Igor Primc, ki si je letošnji naslov športnika leta prislužil na svetovnem prvenstvu, kjer se je prvič v karieri uvrstil v finale in osvojil 11. mesto, atletska zveza Slovenije pa ga je razglasila tudi za najboljšega slovenskega atleta. Med športnimi kolektivi so letos največje uspehe želi košarkarji Krke, ki so spomladi uspešno zaključili nastope v Suproligi, kjer so se uvrstili med najboljših 16 moštev, jeseni pa so se najprej uvrstili v Evroligo, kjer so ugnali dve izmed najboljših moštev stare .celine - Real in Panathinaikos. . . . - .....-'T-rL,V.. Ueliko miru in spokoja za božične praznike • tej? • ta&i 'IT. .7¥yv ■ V - **'r’ »J ’■ ■ '7 * “Ponosni smo na tako nuklearko” Direktor JEK Stane Rožman: elektrarna deluje na visoki ravni - Kaj bo prinesel slovensko-hrvaški sporazum? - Preuredili bodo skladišče in posodobili varovanje KRŠKO-“Kot vodstvo in kot kolektiv smo zadovoljni, da smo -pripeljali ta.*d»j#kUMočl«^k»t Ko se zavrti življenje, se porajajo ljubezni. Ko se zavrti srce, se porajajo zvoki nvljenja. Da bi seoh njih vsakič znova zaljubljali v življenje! Iz srca! je danes. Nobenega razloga ni, da ne bi bili na to ponosni. Naša želja je, da bi to ostala tudi v bodoče.” Tako meni Stane Rožman, direktor Jedrske elektrarne Krško. V prihodnje bo marsikaj glede neuklearke določal meddržavni sporazum o lastništvu in statusu NEK. O tem dokumentu, o njegovem nastajanju in podpisovanju Rožman v ponedeljek, dva dni pred napovedanim podpisom, sicer ni želel govoriti. V zvezi z delovanjem elektrarne direktor pravi, da nuklearka deluje stabilno, saj že blizu tri leta, ni bilo prisilne zaustavitve. Letošnji proizvodni načrt bo dosegla z malenkostnim odstopanjem nazgor ali navzdol. Dosegla bo tudi druge obratovalne kazalce. V letu 2001 kupci elektrarni redno plačujejo elektriko, tako da nuklearka letos sproti pokriva vse obveznosti v zvezi z obratovanjem in naložbami. “V tehnološkem pogledu uresničujemo vse tiste projekte, ki smo si jih postavili v začetku leta. Po ustaljeni praksi gre v funkcijo precejšnje število tehnoloških novosti. Med večjimi projekti sta preurejanje skladiščnih kapacitet za iz- Berite danes stran 2: • Upravna enota v porodnišnico stran 4: • Jasno sporočilo nesklepčnega zbora stran 6: •Argumenti premalo prepričljivi stran 7: • Proti sežigalnici olj in gum stran 22: • Narobe je, če hočemo otrokom dati vse stran 23: •Antonu steklenica napove vinsko letino trošeno gorivo in celotna posodobitev tehnično-fizičnega varovanja objekta. Ta dva projekta bodo zaključili konec naslednjega leta. Zadnjih pet let smo uveljavili prakso, da letno vlagamo v obnovo in tehnološki razvoj dve milijardi tolarjev,” pravi Stane Rožman. M. L. Srebrni znak Turistični zvezi GORENJE GRADIŠČE - Turistična zveza Dolenjske in Bele krajine, ki je letos obeležila 45-letnico delovanja, je v decembru prejela srebrni znak Turistične zveze Slovenije za 45-let-nico aktivnega delovanja na področju razvijanja in promocije turistične dejavnosti regije. Priznanje je sprejel predsednik Turistične zveze Dolenjske in Bele krajine, Alojz Serini. Svet pokrajine Posavje nasprotuje pogodbi o JEK KRŠKO - Svet pokrajine Posavje v ustanavljanju je na ponedeljkovi seji obravnaval sprejem slovensko hrvaške pogodbe o lastništvu in statusu Jedrske elektrarne Krško. Svet je s seje poslal odprto pismo predsedniku vlade Republike Slovenije dr. Janezu Drnovšku. V pismu poudarja, da je pogodba v predlagani obliki za Posavje in Slovenijo nesprejemljiva. “Pogodbi ostro nasprotujemo in predlagamo, da je ne podpišete na vladni ravni, sicer bomo o spornih določilih pogodbe seznanili širšo slovensko javnost in uporabili vsa sredstva, da preprečimo ratifikacijo pogodbe v Državnem zboru Republike Slovenije.” Kot še poudarja Svet pokrajine Posavje v ustanavljanju, je za Krško in Posavje pogodba še posebej nasprejemljiva v točkah, ki se nanašajo na razgradnjo nuklearke ter na odlaganje radioaktivnih odpadkov iz jedrske elektrarne. illM Danes popoldne in v noči na petek bo snežilo, nato pa bo ob koncu tedna spremenljivo oblačno z rahlim sneženjem. Košarka Goodvear lica KRKA : ZADAR Novo mesto, f aI ✓ l^KRKN ŠDLeo"sJri; k 7T r* 22.12.2001, k y\ ob 19. uri. Vojska se bo izselila NOVO MESTO - Slovenska vojska bo do leta 2004 izpraznila nekatere objekte v Sloveniji, ki jih uporablja zdaj. Tako bo ukinila na dolenjskem območju vojašnico v Jedinšči nastopu Mladinskega pihalnega orkestra (na posnetku) koncem tega leta P°d taktirko prof. Franca Zupanca, kjer se je kot solist izkazal p p pozavnist Florjan Jazbec, so z burnim aplavzom izsilili še dodatek. (Foto: P. P.) 126 milijonov tolarjev več! MOKRONOG - “Če odštejemo vse finančne obveznosti, ki jih moramo kot nova občina izpolniti do posameznih postavk (npr. komunala, zdravstvo, šola, vrtec, socialna varnost), nam še zmeraj ostane 48 milijonov tolarjev,” pravi Anton Maver, predsednik sveta KS Mokronog. Če samoprispevka ni, ostane 30 milijonov investicijskega tolarja. Simulacija je pokazala, da bi bil proračun občine letos 166 milijonov tolarjev, kar pomeni od proračuna KS letos 126 milijonov več. V ta proračun bi z davčnimi in tekočimi prihodki občani sami zbrali 101 milijon tolarjev, razliko v višini 65 milijonov tolarjev pa bi krila država. Ker letos zbiranje sredstev poteka še s samoprispevkom, bi bil proračun večji še za 18 milijonov tolarjev in bi znašal 184 milijonov tolarjev. Učijo se skrbeti sami zase Zahvala predsednice Sožitja Sevnica vsem, ki so naredili veliko dobrih del - Novi prostori VDC ■ Na domu obiščejo iw prizadete, ki niso vključeni v nobeno institucionalno obliko O občini Mokronog MOKRONOG - V tukajšnjem kulturnem domu se bodo v soboto, 22. decembra, ob 18. uri krajani na zboru krajanov, ki ga sklicuje svet krajevne skupnosti, seznanili z argumenti za ustanovitev samostojne občine Mokronog in tudi izrazili morebitne pomisleke. Vabljeni! MOKRONOG - Decembra se zaključuje petletno obdobje krajevnega samoprispevka. Vsak mesec so Mokronožani zbrali na ta način približno milijon in pol tolarjev. Predsednik sveta krajevne skupnosti Mokronog Anton Maver pravi, da so denar namensko porabili za izvedbo del po programu, ki ga je svet krajevne skupnosti Mokronog sprejel v decembru 1996, in so večino tega programa tudi uresničili. Posodobili so lokalne in krajevne ceste, uredili pločnike v Mokronogu in kanalizacijo v nekaterih vaseh. Ni pa bilo mogoče narediti preusmerili v izgradnjo pločni- vsega pri načrtovanih preplastitvah krajevnih cest, ker so se cene posameznih del v 5 letih povečale, ponekod so se celo podvojile. Še najmanj je uresničen program v Martinji vasi, na Puščavi in v Hrastovici. Izostala je gradnja pločnika od pošte do zdravstvenega doma, čeprav bi bili prav tu pločniki nujno potrebni. Cesta, ob kateri naj bi te pločnike zgradili, je regionalna, zato ima zadnjo besedo pri vsem država. Z občino Trebnje se trudijo, da bi prišli do celovite projektne dokumentacije. Država je zahtevala, naj se v Mokronogu celostno uredi starotrško jedro, v nadaljevanju tega pa še pločniki. Trenutno je odprta lokacija avtobusne postaje, ki naj bi se umaknila iz jedra. Sredstva, ki so bila namenjena izgradnji prej omenjenih pločnikov, so Štefanov pohod vinogradnikov ČATEŽ - Vinogradniško-turi-stično društvo Čatež vabi v sredo, 26. decembra na Štefanov pohod. Pohod se bo pričel ob 8. uri pred trgovino v Temenici in končal okrog 15. ure na Čatežu. Občni zbor KŠOT TREBNJE - Klub študentov občine Trebnje) KŠOT) vabi vse člane na redni letni zbor, ki bo v sredo, 26. decembra, ob 11. uri v prostorih kluba. Božična koncerta v kov od trgovine kmetijske zadruge do Doreme in v javno razsvetljavo. “V letu 2002 bo v KS Mokronog narejenega zelo malo, Anton Maver, predsednik sveta KS Mokronog ker ni denarja. Edina sredstva so nadomestila od stavbnih zemljišč in davkov od premoženja, to pa znese približno deset milijonov tolarjev. Od tega samo za delovanje KS porabimo 6 milijonov tolarjev. Brez 120 let PGD Mokronog MOKRONOG - Mokronoški gasilci bodo prihodnje leto poleti obeležili 120 let delovanja in PGD je v sodelovanju s krajevno skupnostjo izdalo zelo lep in zanimiv stenski koledar, ki ga je vsebinsko zasnoval in oblikoval Borut Dvornik. Koledar predstavlja PGD in Mokronog kot kraj s tisočletno zgodovino. Tak koledar bi si lahko zaželelo še marsikakšno društvo ali krajevna skupnost na Slovenskem. Brez samoprispevka ne bo razvoja Pa tudi brez samostojne občine ne, so prepričani v vodstvu krajevne skupnosti Mokronog - Decembra se zaključuje 5-letno obdobje samoprispevka - Mesečno zbrali milijon in pol tolarjev f Trebanjske iveri j STARE IZGUBIL STAVO - Mirnski birt Jože Stare, ki je predan priljubljeni gostilni Pri Francki z dušo in telesom in v delo vključuje celotno družino, je izgubil stavo z znanim podjetnikom Marjanom Bartoljem. Stare ni verjel, da bo Bar-tolj res šel na eno “zgodovinskih” tekem Katančeve enajsterice za SP v Beograd, kjer so si naši vrli nogometaši na tekmi z Jugoslovani priborili odločilno točko. Bartolja je upokojeni nogometni sodnik Boško Vujasin vključil v ekspedicijo in zgodil se je, vsaj za Stareta, pravi čudež. Stal gaje pripravo večerje, na jedilniku pa je bila prvovrstna riba kovač. Stare je žrtvoval kar dva lepe primerka, saj sta bila za omizje povabljena tudi taka jedca, kot sta direktor trebanjske KZ Ludvik Jerman in direktor godbe slovenske policije Janez Kukec. Stare je rekel, da bi jim, če ne bi prišli tokrat -enkrat jih je že čakal - bi jim serviral kovača pred vrata službenih prostorov... ŽARNIČE - Pred občinsko stavbo v Trebnjem in Sevnici je podobna žalost, kot da niso pred vrati prazniki. Le par žarnic so privoščili oblastniki svojim podanikom. In to je okrasitev! JANEZ BRAČKO - DOBER KRMAR - Mirnski mini župan Janez Bračko (na posnetku) je eden tistih predsednikov svetov krajevnih skupnosti, ki nima ambicij, da bi postal “veliki” oz. “tapravšnji” župan. Bolj se posveča perečim problemom KS, slovi kot dober krmar in ubira zanimivo prakso preverjanja doseženega ob izteku leta. Tokrat je Bračko manj zadovoljen z odzivnostjo podjetnikov oz. poslovnežev iz KS, na “inventuro” pa je prišel sam vrh občine Trebnje z županom na čelu. Sevniški paberki JANCI, JARCI, BIKI IN NEOTESANI MOČVIRNIKI - Ena izmed komercialnih televizij pri nas je v športni dvorani sevniške OŠ pripravila zabavno-glasbeno prireditev Ježek show, kjer naj bi občinstvo služilo predvsem kot kulisa. Voditelj in popevkar Aleksander Jež, ki naj bi mu po spominih starejših Sevničanov pred leti neki gost v gostilni pri Osovnikarju ponujal juija, če bi nehal peti, je imel kaj klavrne prebliske. Bogve kje je v množici opazil sevniškega župana Janca, ki ga je mimogrede prekrstil v - Jarca in se poskušal zatem izvleči z duhovičenjem, češ da bi bilo še slabše, če bi rekel, da je bik! Jancu je bilo gotovo žal, da je pristal na parketu in v taki družbi. Dober nauk za prihodnjič! MEDENOST - Z ministrstva za okolje in prostor so prihajali ugodni signali za torkovo javno obravnavo oz. zaslišanje izvajalca glede začetka pripravljalnih del na HE Boštanj. Po neugodnih odmevih in komentarjih so bili mopov-ci nenavadno medeni. So pa verjetno poskrbeli, da v Boštanju tokrat ne bi bilo direktorja območne geodetske uprave Romana Novšaka, ker je imel ob istem času sestanek kolegija v Ljubljani. Krške novice BI PODPISAL?-Novinarka Posavskega obzornika iz Krškega Bojana Mavsar je vprašala direktorja jedrske elektrarne Krško Staneta Rožmana, ali bi se kot krajan Krškega podpisal pod listino zoper podpis meddržavnega sporazuma o NEK. Zgovorna Bojana je to vprašala v uradnem delu novinarskega pogovora z direktorjem. Odgovora “po seji” poročila s terena ne omenjajo. Lahko ugibamo in najbrž ni daleč od resnice, da bi Rožman kot prebivalec Krškega tako listino podpisal. BILI SO ZRAVEN, VENDAR JIH NI BILO - Vlada trdi, da je meddržavni sporazum o NEK pripravljala z vednostjo in v sodelovanju z vodstvom nuklearke. Vodstvo nuklearke o kakem takem svojem sodelovanju ne ve ničesar. Tudi vlada se včasih zmoti, mar ne, vlada ne govori neresnice, ker to ni lepo. Greh tudi ni. LDS pač ne priznava greha. NOVE OBČINE - Po občini Krško se vrstijo javni pogovori o tem, na koliko občin bi lahko razpadla sedanja občina Krško. O bodočih novih županih tu še ne govorijo, vendar so imena že znana vsaj v ožjih krogih. Prav mislite, katera imena so to? Novo v Brežicah BREZ ŠPORTNIKA LETA - V Brežicah letos ne bodo izbirali športnika leta. Organizacija take prireditve, ki jo ponekod pripravljajo z velikim pompom, v mestu na sotočju Save in Krke očitno ne zanima nikogar, potem ko je prireditev občina razpisala. “Športnika leta” torej ne bodo izbirali, brežiške športnike, leta in vse druge, pa to močno žalosti. Upravičeno, saj so se dokazali z lepimi dosežki, nekateri še posebno. BLIŽINA PRESTOLNIC -“Vam kmetijam pri Ljubljani kar malo zavidamo, ker ste tako blizu Ljubljane, mi pa smo zdaj tako daleč od Zagreba.” Tako so na posvetu Zveze slovenske podeželske mladine na Bizeljskem rekli članom organizacije, ki so doma in ki kmetujejo blizu slovenske prestolnice in ki lahko svojo solato in svoj krompir prodajo ljubljanski gospodi. “Odveč je vsaka žalost,” bi nemara rekel Kamil Krošelj iz Sevnice, ki je na čisto drugem mestu, na seji Sveta pokrajine v Posavju v Krškem, navedel bližino hrvaške prestolnice kot veliko trgovsko in sploh gospodarsko priložnost Posavja. Zagreb je ali Zagreba ni, to bo sicer še večkrat veliko vprašanje v Posavju in Sloveniji. NI VEČ LUŽ! - Parkirišče pri zdravstvenem domu je nekdo dal nasipati z gramozom. Kot da bi se hotel odkupiti za vse luže na tem parkirišču, v katerih je v preteklosti že itak prehlajenemu ljudstvu pritekala voda v čevlje. Božični koncert na Raki RAKA - Dekliška vokalna skupina Srake z Rake bo v soboto ob 19. uri v telovadnici OŠ Raka pripravila božični koncert. Nastopili bodo tudi dekliški pevski zbor Mesečina z Bučke, Leskovški oktet iz Leskovca, mešani mladinski zbor Krila iz Cerkelj ob Krki, Šentjernejski oktet, Posavski oktet ter akademska glasbenika: pianist Lucijan Cetin iz Cerkelj ob Krki in Andreja Zlatič iz Brežic s flavto. HUfclt j ^ J i A S J J-J O Ei Č J J i Ufil SLOVENSKO PODEŽEUE POZNAJO TUDI PO NJIH - Na posvetu Zveze Slovenske podeželske mladine na Bizeljskem so zbrani predstavniki Zveze in njenih društev delali z mislijo, da je sedanja generacija društev podeželske mladine zelo delavna, pri čemer šene ve, ali bodo take tudi prihajajoče generacije. Levo predsednik ZSPM Martin Mavsar. (Foto: M. L.) Zvezo poznajo po njenem delu Posvet podeželske mladine BIZELJSKO - Na letošnjem posvetu Zveze slovenske podeželske mladine (ZSPM), ki so ga ob koncu tedna organizirali na Bizeljskem, so se udeleženci posveta zavzeli za to, da bi ZSPM k sodelovanju pritegnila čim širšo populacijo mladih s podeželja in jim omogočila dodatno spoznavanje naravnih in kulturnih značilnosti slovenskega podeželja. Udeleženci so menili, da ima ZSPM primeren delovni načrt in da ga je tudi sposobna uresničiti. Na posvetu so pregledali najpomembnejše projekte, ki jih izvaja ZSPM v sodelovanju s svojimi lokalnimi enotami -društvi podeželske mladine. Nekatere od teh projektov smo dopolnili ali vsebinsko spreme- nili. Pri tem ne moremo govoriti o velikem spreminjanju vsebine, ker gre predvsem za majhne popravke točk, ki so v preteklosti bodisi onemogočale sodelovanje pri projektih bodisi oteževale izpeljavo projekta. Državni kviz Mladi in kmetijstvo, državne kmečke igre, izbor “naj” mladega gospodarja leta ter izobraževalni seminarji za naše člane so v slovenskem prostoru zelo odmevne akcije, po katerih je naša organizacija najbolj razpoznavna, da pa se ne bi vsebina iz leta v leto ponavljala, so bile potrebne določene dopolnitve,” je povedal predsednik ZSPM Martin Mavsar, sicer doma z Gore pri Krškem. M. L. ZIMA NA RIBNIKU - Če je zima pokazala zobe voznikom na cestah in odmaknjenim domačijam daleč od nespluženih javnih poti, pa je prinesla dosti veselja ljubiteljem zimskih radosti. V Posavju si na Planini na enem najvišje ležečih urejenih smučišč južno od Ljubljane lahko privoščijo smuko. Tudi drsalci pridejo na svoj račun. Ljubitelji drsanja se podajajo na led tudi na ribniku ob cesti med Kostanjevico in Podbočjem. (Foto: M. Luzar) BREŽICE IN KRAGUJEVAC - Dijaki iz Kragujevca so ob nedavnem obisku v brežiški gimnaziji predstavili gradivo, ki so ga zbrali o Slovencih, živečih v Kragujevcu. Prisostvovali so tudi pouku. Gostom iz Kragujevca in njihovim gostiteljem je pripravila sprejem tudi brežiška podžupanja Milena Jesenko v imenu župana Vladislava Deržiča. Tretja z desne v zadnji vrsti ravnateljica Gimnazije Brežice Stanislava Molan, na njeni desni direktor I. gimnazije Kragujevac Dobrilo Gačevič. "Dobro je, da se spoznamo in se potem poznamo. Slabo je, da se poznamo prej, preden smo se spoznali. Mi iz Kragujevca in Brežic smo se najprej spozna-I li," pravi Gačevič. (Foto: M. L.) SLAVKU KUNEJU PRIZNANJE-Slavku Kuneju iz Krškega so podelili novembra častno priznanje Združenja žrtev okupatorjev 1941-1945. Združenje, katerega predsednik je Tone Kristan, se je Kuneju s tem zahvalilo za “vse njegove številne zasluge, ne samo v naši organizaciji’’, kot je poudaril Tone Kristan, predsednik Združenja. Kunej je sodeloval pri nastajanju Društva izgnancev Slovenije, ki so ga na pobudo Franca Šetinca ustanovili leta 1991. Priključil se je Združenju žrtev okupatorjev 1941-1945 takoj ob nastanku te organizacije. Ob podeljevanju priznanja so poudarili, da Kunej spada med maloštevilne ljudi, ki bi “žrtvovali toliko energije za uveljavljanje in priznavanje zgodovinskih dejstev in boja za svoje pravice’’. (Foto: Arhiv Združenja žrtev okupatorjev 1941-1945) Praznik brez obvoznice Ob 750-letnici Kostanjevice še ne bo obvoznice - V izdelavi gradbena dokumentacija, gradnja okoli leta 2004 Srečelov za računalniške programe OŠ Brežice zbira denar za programsko opremo -Darilo zakoncev Encinas BREŽICE - Na osnovni šoli Brežice bodo 21. decembra ob 17. uri organizirali kulturno prireditev s srečelovom. Izkupiček bodo uporabili za nakup programske opreme in licenc za nove računalnike, ki sta jih šoli podarila Božena in Rolan-do Encinas, ki živita na Švedskem. Za opremo teh računalnikov šola potrebuje okrog 500.000 tolarjev, tega stroška v začetku proračunskega leta ni načrtovala. • Računalništvo v brežiški osnovni šoli, ki mu s prireditvijo nameravajo dati nove možnosti, skušajo učitelji razviti kar najbolj. Zato med drugim na šoli organizirajo tri računalniške krožke, kjer spoznajo vsaj osnovno delo za računalnikom tudi učenci, ki doma nimajo računalnikov. Za srečelov so naredili veliko izdelkov učenci pri pouku, mnoge stvari, ki bodo dobitki na srečelovu, so naredili učitelji, v izdelavo so se vključili tudi starši šolarjev. Za dobitke so prosili tudi sponzorje in ti so se odzvali ugodno. Pobudo za organiziranje prireditve s srečelovom je dal predsednik sveta staršev Vlado Križman in svet šole jo je podprl. Božena in Ro-lando Encinas sta v zvezi z računalniki za osnovno šolo Brežice tudi organizirala prevoz v Slovenijo ter uredila formalnosti na ambasadi na Švedskem in carini v Krškem. M. L. DOLENJSKI LIST Vaš četrtkov prijatelj KOSTANJEVICA NA KRKI - Prvotno je bilo mišljeno, da bo obvoznica v Kostanjevici zgrajena do 750-letnici njenih mestnih pravic, vendar se je zapletlo pri izboru trase. Zato bodo naslednje leto namesto otvoritve podpisali pogodbo z državo o sofinanciranju te okoli 2 milijardi vredne investicije. Direktor občinske uprave Krško Franc Glinšek je povedal, da so bolj realni datumi za začetek gradnje obvoznice okoli leta 2004. Čez dober mesec bi moralo biti izdelano tudi gradbeno dovoljenje za traso, ki so jo izbrali z upoštevanjem območja kulturno zavarovanega spomenika in s soglasjem krajanov. Za leto 2002 načrtujejo odkup zemljišč, sledijo razpisi in nato gradnja. 550 metrov dolga obvoznica bo potekala v S krivini severno od otoka, imela bo 176 metrov dolg most in dve krožišči - vsako na eni strani obvoznice. Me- sto bo obvozila severno od otoka. Ob robu bodo po kolesarski stezi smeli voziti tudi kolesarji, predvidena je tudi javna razsvetljava. Franc Glinšek je povedal, da pločnika ne bo, saj cesta ne bo potekala čez urbano naselje. Kostanjevičani potrebujejo obvoznico, če želijo ohraniti srednjeveško mestno jedro pred propadanjem. Tresljaji, ki nastajajo zaradi prometa, namreč uničujejo kulturno zaščiteno arhitekturno strukturo in oba lesena mostova. S preusmeritvijo prometa bodo na otoku tudi pridobili prireditveni prostor, zaradi manjšega hrupa pa se bodo izboljšali tudi bivalni pogoji v starem delu Kostanjevice. Morda se bodo potem v zdaj skoraj mrtvo, a še vedno prelepo Kostanjevico le vrnili prebivalci, brez katerih sicer kulturno zavarovano območje ne bo moglo zaživeti kot takšno. M. R. “Slovenija je tu dosti pred nami” Brežiško gimnazijo obiskala delegacija 1. gimnazije iz Kragujevca - Velike razlike v izobraževalnih sistemih - Sodelovanje mladih pomembno za prihodnost - Stiki tudi v prihodnje BREŽICE - Potem ko je Gimnazija Brežice obiskala 1. gimnazijo Kragujevac, je gimnazija iz Srbije minuli konec tedna vrnila Brežičanom obisk. Gimnaziji sodelujeta v projektu Partnerstvo v jugovzhodni Evropi, ki je nastal pri Svetu Evrope. V tem projektu so izbrali 5 parov in v enem od teh sta Slovenija in Srbija in tako sta tudi tudi omenjeni gimnaziji. Dobrilo Gačevič, direktor 1. gimnazije Kragujevac, je ob obisku v Brežicah dejal, da so navdušeni nad spoznanji, kijih odnašajo s seboj iz Brežic, in da so se lahko veliko naučili. Cilj projekta, v katerem oboji sodelujemo, je zbliževanje ljudi. Na ta način naj bi spoznavali različnost in različnost tudi razumeli, kar je bogastvo. “Toda ker smo iz šole, nam je zelo pomembna izkušnja z izobraževanjem v Sloveniji glede na to, da ste ga vi že pred desetletjem začeli spreminjati. Mi namreč takih sprememb še ne uvajamo, čeprav v Republiki Srbiji sicer razmišljajo o uvajanju sprememb v izobraževanju po zgledu Slovenije, je dejal Gačevič.” Poudaril je, da so za izobraževalni sistem v nje- govi državi značilni veliki oddelki, kjer je 32 do prek 40 učencev. V takih razmerah ni mogoče posvečati pozornost posamezniku, ampak se učitelj obrača h kolektivu. “Zelo boleča točka našega izobraževalnega sistema je način ocenjevanja. Taje preveč subjektiven, kar povzroča številne probleme. Pri vas, kot sem videl, obstaja objektivna matura v osnovni in srednji šoli, kar bo v bodoče še izboljšalo šolstvo v Sloveniji. Toda naše šolstvo je prav zaradi omenjenih razlogov v veliki krizi,” meni direktor 1. gimnazije Kragujevac. Stanislava Molan, ravnateljica Gimnazije Brežice, ob obisku delegacije iz Kragujevca poudarja, da ima njena šola zaradi sodelovanja v več pro- jektih bogate mednarodne izkušnje. “Projekt, v katerega smo vključeni s Kragujevcem, je prav tako zanimiv kot vsi ostali, in dijaki, ki so bili v Srbiji, so prišli nazaj izjemno navdušeni. Sodelovanje mladih in medsebojno spoznavanje se mi zdi izjemno pomembno. Mislim, da veliko problemov, kijih ima čoveštvo, nastaja zaradi nepoznavanja kultur drugega. Mladi, ki so zdaj v srednjih šolah, so bodoči graditelji družbe in zanje je tako medsebojno sodelovanje velika izkušnja. S takim sodelovanjem se med mladimi ustvarja ugodna klima, zato mislim, daje dobro naložen denar, ki ga družba namenja za take projekte.” Šoli upata, da ne bo ostalo samo pri dosedanjem sodelovanju. Prva človeka obeh ustanov obljubljata, da bosta našla tudi denar za sodelovanje v prihodnje. M. L. Več časa za računalnikom kot v hlevu S kmetijsko reformo naj bi bil vstop v EU manj boleč - Prelomno obdobje za naše kmetijstvo - Francoske izkušnje: skupna kmetijska politika je preveč birokratska Z NOVOMEŠKE TRŽNICE Na novomeški tržnici so branjevke v ponedeljek ponujale: koren, redkev in kolerabo po 250 do 300 tolarjev kilogram, česen po 600 do 800, kislo repo in kislo zelje po 200, krompir po 100, lešnike po 1.500, orehova jedrca po 1400 do 1500, rozine po 500, suhe slive in fige po 700 in suhe marelice po 900. Liter domačega žganja je stal 1000 tolarjev, kozarec medu 1000 tolarjev, za eno jajce je bilo potrebno odšteti 25 do 30 tolarjev in za merico majarona 250 tolarjev. sejmisca BREŽICE - Na sobotnem sejmu so imeli naprodaj 33 do 3 mesece starih prašičev, ki so jih prodajali po 400 do 430 tolarjev 1 kg, kar pomeni 11.000 do 13.000 tolarjev za žival. Prodajali so tudi 26 prašičev, starih 3 do 5 mesecev in težkih po 40 do 70 kg. Cenili so jih po 370 do 400 tolarjev, kar znaša 15.000 do 26.000 tolarjev. Rejci so pripeljali 5 prašičev, težkih po 100 kg, katerih cena je bila 320 do 350, kar je 32.000 do 35.000 tolarjev. Prašiče, težke 120 kg, so prodajali po 350 tolarjev 1 kg, kar znaša 42.000 tolarjev za žival. Cena 200-kilo-gramskih in večjih prašičev je dosegla 250 do 280 tolarjev 1 kilogram. LJUBLJANA - Vstop Slovenije v Evropsko unijo se vse bolj približuje in s tem tudi prelomno obdobje za slovensko kmetijstvo. Slovenija se bo z vstopom v EU odpovedala samostojnemu izvajanju kmetijske politike, nadomestila jo bo skupna kmetijska politika Unije, ki je rezultat desetletij poseganja razvitih evropskih držav v kmetijstvo. Darko Simončič, državni sekretar na kmetijskem ministrstvu, je na seminarju o kmetijstvu in slovenskem vključevanju v EU prejšnji teden v Ljubljani spregovoril o pripravah na vstop. Francoske izkušnje na področju skupne kmetijske politike pa je predstavila Sylvie Larriere, glavna urednica francoskega regionalnega časopisa Agriculture Horizon. V času pred pristopom bo ministrativno določene cene EU državam kandidatkam nudila posebno pomoč za področje kmetijstva in razvoj podeželja s pomočjo posebnega programa Sapard. Slovenija bo iz programa predpristopne pomoči lahko dobila vsako leto po 6,4 milijona evrov. Prejšnji teden je vlada na predlog kmetijskega ministrstva sprejela uredbo o ukrepih kmetijske strukturne politike programa razvoja podeželja Sapard, s pomočjo katere bo ministrstvo v kratkem objavilo razpis za posamezne ukrepe iz tega programa. Pomoč bo razpisana za naložbe v kmetijska gospodarstva, v predelavo in trženje kmetijskih pridelkov in ribiških proizvodov, dodatno gospodarsko dejavnost na kmetijah, razvoj in izboljšanje infrastrukture na podeželju ter za tehnično pomoč. Slovenija je leta 2000 začela izvajati kmetijsko reformo po zgledu skupne kmetijske politike. Zaradi z EU primerljive ravni cen kmetijskih pridelkov so tako novost neposredna plačila in premije, ki so vitalnega pomena za ohranitev slovenskega kmetijstva. Ad- helena mrzli kar gospodinjski kotiček Praznična sladka darila Mesec december ja lahko kljub številnim opravilom eden najlepših mesecev v letu. Za prijetne trenutke pa se moramo potruditi, da nam bodo še dolgo ostali v spominu. Del prijetnih spominov so tudi praznična sladka darila, ki jih izdelamo sami. Marsikoga bomo razveselili z domačimi piškoti ali z lepo oblikovano in polnjeno marcipanovo štručko. Surovi marcipan lahko kupimo, bolj aromatičen pa je, če ga naredimo sami. Za 500 g surovega marcipana potrebujemo 250 g mletih mandljev, 200 g sladkorja v prahu, 1 beljak in nekaj kapljic grenke mandljeve arome. Mlete mandlje in sladkor v prahu stresemo v skledo in dobro premešamo s prsti. V drugi skledi stepemo beljak v trd sneg. Po žlicah ga dodajamo mandljem in sladkorju ter sproti mešamo z leseno kuhalnico. Nazadnje dodamo še mandljevo aromo. Na delovni površini, potreseni s sladkorjem, zgnetemo zmes, da postane gladka, in tako dobimo surovi marcipan. Iz marcipana izdelamo praznična sladka darila, kot je polnjeno suho sadje. Potrebujemo suhe slive, marelice, datlje, 125 g surovega marcipana, 200 g sladkornih kock, pol kozarca vode in sok pol limone. Marcipan zvaljamo v dolgo klobaso, narežemo na koščke ter ga oblikujemo v podolgovate svaljke. Suho sadje izkoščičimo in vanj vložimo marcipan. V posodi segrejemo vodo, sladkor in limonin sok. Ko se sladkor stopi in tik preden se spremeni v karamelo, odstavimo posodo s štedilnika. S pinceto ali z zobotrebcem primemo sadež in ga pomočimo v karamel. Pustimo ga na mrežasti podlagi, da se odcedi in posuši. Slaščice položimo v papirnate posodice. Podobno pripravimo tudi orehe. Košček marcipana položimo med dve polovici orehovega jedrca, ali pa oblikujemo v kroglico. Tako pripravljene sladice potopimo v karamel in pustimo, da se posušijo. Kot sladko darilo pa je primeren tudi čokoladni kolač z marcipanom. Vzamemo 200 g masla ali margarine, 160 g sladkorja, 1 vanilijin sladkor, 40 g surovega marcipana, ščepec soli, 3 jajca, 260 g moke, 1 žličko pecilnega praška, 60 g mlečne čokolade, 120 g jedilne čokolade, maščobo za model in 20 g narezanih mandljev. Maščobo, sladkor, marcipan, vanilijev sladkor in sol gladko razmešamo. Drugo za drugim primešamo jajca. Moko presejemo s pecilnim praškom, dodamo ostale sestavine in zame-simo testo. Vmešamo tudi sesekljano čokolado. Model premažemo z maščobo, potresemo z narezanimi mandlji in ga napolnimo s testom. Kolač pečemo 1 uro pri 180° C. Pečeni kolač naj se ohladi v modelu. Nato ga previdno zvrnemo na pladenj ali položimo v darilno škatlo in prevežemo z okrasno pentljo. pa so nadomestile tržne ureditve s sistemom intervencij na trgu v primeru zaostrenih razmer in neposrednih plačil na hektar. Sprejeti so že tržni redi za žita, semenski material, govejo živino, sladkor, ovčje in kozje meso, za sadje in zelenjavo, za vino, v pripravi pa je še tržni red za prašičje meso. Tržni redi so med seboj različni, vsebujejo pa natančne postopke, kdaj, kje in kako v primeru intervencije. Tržni red za sadje, zelenjavo, vino in hmelj predvideva organiziranje pridelovalcev v delniške družbe, zadruge, d.o.o. s ciljem, da se ponudba združi. To je novost, vendar združevanje za posameznega pridelovalca ni obvezno. “Naša neposredna plačila še ne dosegajo izplačil v EU, kajti če bi hoteli izplačati tako kot v EU, bi potrebovali 23 milijard tolarjev, pri nas pa jih je bilo na voljo 12,” je povedal državni sekretar Darko Simončič. Problem je, ker so naše kmetije majhne, čeprav prestrukturiranje kmetij že poteka, povečuje se delež kmetij, velikih nad 10 hektarjev in manjša delež do 5 ha. Francoske izkušnje Za Francijo je značilno, da je k skupni evropski kmetijski politiki, ki je tudi prva skupna evropska politika, pristopila že kmalu po drugi svetovni vojni, zato ima veliko izkušenj in dobro organizirane kmete v treh velikih sindikatih. Cilj skupne kmetijske politike je, prizadevati se za primerno življenjsko raven kmetijskih pridelovalcev, stabilizacijo kmetijskih trgov, povečano storilnost ter nemoteno oskrbo s hrano po sprejemljivih cenah. Sylvie Larriere, glavna urednica francoskega regionalnega časopisa Agriculture Horizon, je povedala, da je po vojni v Franciji živelo od kmetijstva kar 22 odst. prebivalstva. Skupna kmetijska politika se je zaradi anomalij morala spreminjati, v sedemdesetih letih je prišlo z razvojem tehnologije do zasičenosti trga, v osemdesetih letih so sledile težave zaradi različne finančne valute, kar je prispevalo do razlik med državami, v obdobju med letom 1980 in 1990 pa so zaradi presežkov hrane uvedli kvote za mleko, pšenico, goveje meso itd. Število aktivnega kmečkega prebivalstva se je stalno zmanjševalo, kmetijska proizvodnja se je koncentrirala, kar je povzročalo večjo škodo za okolje. Leta 1992 je sledila nova kmetijska politika - uvedli so celo vrsto ukrepov za zmanjševanje obremenjevanja okolja. “To je velika sprememba v kmetijstvu. Agenda 2000 pravi, da se mora kmetovanje razširiti tudi na težavna območja, da bi podeželju omogočili preživetje, in da je treba spoštovati zahteve potrošnikov po varni in kakovostni hrani,” je poudarila Larrierova. V Franciji so pred Agendo 2000 sprejeli nacionalni zakon o kmetovanju, ki je uvedel t.i. teritorialne pogodbe o kmetovanju. To so pogodbe, ki jih kmetje podpišejo z državo, le tako namreč lahko pridejo do subvencij. Pri mleku zelo obvladujejo proizvodnjo; čeprav so bili leta 1984 kmetje nezadovoljni zaradi določitve kvot, pa so z njihovo pomočjo dosegli sprejemljive cene. Francoski kmetje menijo, da je skupna evropska politika preveč birokratska in da več časa porabijo za urejanje zadev na računalniku kot pa v proizvodnji. Izpolniti morajo nešteto deklaracij in raznih obrazcev, k sreči pa je raven izobrazbe kmetov višji kot pred leti. “Število kmetov se je v tridesetih letih za polovico zmanjšalo. Imamo vasi, kjer ni več kmetij. Mladi pa se težko odločajo za prevzem kmetij, še posebej, če niso dovolj velike. In če bi naše kmete danes vprašali, ali so za skupno evropsko kmetijsko politiko, bi zagotovo večina odgovorila z ‘ne’,” je povedala Larrierova, potem ko je videla, da se pri nas večina kmetov zavzema za vstop v EU. J. DORNIŽ LEDENA TRGATEV- Vino Brežice, d.d., je letos namenilo štiri hektare vinogradov, zasajenih z modro frankinjo, laškim rizlingom in sauvignonom, za posebne trgatve, zlasti za ledeno vino, kolje povedal direktor komerciale Branko Cvetkovič. Hudi mraz prejšnji teden je omogočil, da so v petek pričeli trgati. Obirali so tudi v soboto, nedeljo in ponedeljek, vsako jutro nekaj ur. “Veter je ob tem mrazu sicer dodatna nevšečnost, kvaliteta pa je plačilo za težavno delo, ’’ so menili v Vinu. Vino Brežice s tokratno trgatvijo za ledno vino nadaljuje tradicijo največjega proizvajalca posebnih trgatev, zlasti ledenih vin. Na fotografiji: v Vinovi vinski kleti v Orešju na Bizeljskem so stiskali nabrano grozdje. (Foto: M. Luzar) 0 kmetijsko svetovanje Pujski potrebujejo topel hlev Ob padanju okoliške temperature pada tudi telesna temperatura pujskov - Nujna ureditev grelnih gnezd Število odstavljenih pujskov na svinjo je ključni faktor pri ekonomičnosti reje prašičev. Eden osnovnih pogojev za rentabilno rejo plemenskih svinj je tako prireja čim večjega števila zdravih in vitalnih pujskov na svinjo letno in v njenem življenjskem obdobju. Pogoj za to je dosledno upoštevanje uveljavljenih tehnoloških navodil pri reji plemenskih svinj (pri prireji pujskov je npr. rojstna teža, s tem pa tudi vitalnost živorojenih pujskov odvisna od prehrane plemenskih svinj v času brejosti). Enako pomembna pa je tudi primernost postopkov pri vzreji pujskov, zlasti v ekstremnih pogojih, kar nizke temperature zagotovo so. Ekonomična intenzivna reja prašičev ne dovoljuje kaj več kot 10 odst. izgub živorojenih pujskov, iz praktičnih izkušenj pa vemo, da so izgube bistveno večje. Izgube se na kmetijah običajno še povečajo ob ekstremnih pogojih. Poleg poleganja pujskov je enako pomemben vzrok "stradanje” (zaradi hipoglikemije) pujskov. Vzroki stradanja so lahko zelo različni; od najpreprostejšega, da mati nima dovolj kolostruma ali da nastopi popolna agalakcija, je lahko enako pomembna nevitalnost oz. v teh hladnih dneh otrplost pujskov. Zaradi otrplosti ne zmorejo dovolj moči, da bi se napotili k seskom, Prve dni in tudi tedne po rojstvu pujski nimajo dovolj razvite lastne termoregulacije (niso sposobni uravnavati telesne temperature), zaradi češar je njihova telesna temperatura zelo odvisna od okoliške temperature. To pomeni, da ob padanju okoliške temperature pada tudi telesna temperatura pujskom. Ker pujski prve dni po rojstvu potrebujejo temperaturo okoli 30 stopinj, je nujna ureditev grelnih gnezd. Vendar pa ta rešitev ni dovolj učinkovita pri trenutnih dlje časa trajajočih izredno nizkih temperaturah. V primeru, da bo pujske preveč zeblo zunaj gnezda (stiskali"se bodo tik ob viru toplote v grelnem gnezdu), se ne bodo odločili ali pa manj pogosto za sesanje pri materi. Tako bodo zaužili manj kolostruma in si pridobili manj pasivne zaščite, kar je lahko prvi vzrok za obolelost. Pri ohlajenem zraku nastopi še dodatna težava, in sicer nevarnost kondenziranja vlage, pri čemer se vlažnost zraka lahko poveča nad 80 odst., kar je lahko še dodaten vzrok za prekomeren razvoj patogenih mikroorganizmov. Ker večina kmetij nima tako velikega števila živali v hlevu, da bi koncentracija živali omogočala dovolj visoko okoliško temperaturo, so nujni nekateri ukrepi, da ne bi prihajalo do podhladitve predvsem mlajših kategorij prašičev. V hlevu velja najprej imeti termometer in v primeru, da okoliška temperatura pada dlje časa pod 18° Celzija, velja poleg grelnih gnezd uporabiti še: ogrevamo lahko celoten hlev, povečamo količino nastila (seveda če ni rešetk), pokrijemo bokse oz. jih s treh strani zaščitimo s polnimi pregradami (seveda ne pokrivamo nad rešetkami!). Kljub hladnemu vremenu je potrebno občasno poskrbeti za izmenjavo hlevskega zraka, saj se “škodljiv” zrak zadržuje pri tleh in tako najbolj škodi najmlajšim kategorijam prašičev. Manjšo in enakomerno izmenjavo zraka lahko uredite že s preprostim (vendar izoliranim) odvodnim jaškom, katerega višina mora biti 0,5 m nad slemenom strehe. Že s tako urejeno izmenjavo zraka (vzgonska ventilacija) boste tudi zmanjšali vlažnost v hlevu, s tem pa tudi nevarnost kondenza. Okolje (tudi higiena hleva!), ki ga nudimo namlajšim kategorijam, je odločilna za uspešno vzrejo. Mag. ZDENKA KRAMAR Proti odpiranju kamnoloma Člani Lovske družine Velike Poljane opozarjajo, da bi to najbolj prizadelo območje zaščitenega rjavega medveda in zimovališče jelenjadi in divjih prašičev ORTNEK - Pri razgrnitvi pripomb in predlogov Sprememb in dopolnitev prostorskih sestavin občine za Obdobje 1986-2000 ter srednjeročnega občinskega plana za obdobje 1986-1990 so po besedah ribniškega župana Jožeta Tanka tudi ob podaljšani javni razgrnitvi načrta skoraj povsod upoštevali pripombe ljudi. Zavrnjeni so bili le posegi v varovalna območja. Nova podoba občine v zrcalu prostorskih načrtov je doslej najbolj razburila člane Lovske družine Velike Poljane, ki ne privolijo v odpiranje novega kamnoloma s separacijo Petračev Laz na pobočju severne ribniške Male gore. Tamkajšnja zelena bratovščina opozarja, da je to poseg v naravno okolje, nova “rana” pa bi najbolj prizadela območje zaščitenega rjavega medveda in izrazito zimovališče jelenjadi in divjih prašičev. Odlov se vrši na mrhovišču le nekaj sto metrov od načrtovane lokacije kamnoloma. Če bi v mirni kraški naravi res brneli gradbeni stroji (pove- čale bi se emisije onesnaženega zraka in hrupa), potem lovci ne bi mogli izvajati sonaravnega upravljanja z divjadjo, moteno bi bilo tudi zagotavljanje ekološke in socialne funkcije divjadi ter njenega življenjskega prostora. Težave bi nastopile zlasti pri ohranjanju biološke in krajinske pestrosti življenjskih združb. Lovci kot tudi krajani Velikih Poljan in okoliških vasi opozarjajo, daje poseg pri razširitvi skladišče goriva v Ortneku in načrtovano odprtje kamnoloma Petračev Laz zelo velika obremenitev prostora, ki je to območje ne prenese. Strokovni pripravljavci prostorskega načrta so seznanjeni s pripombami poljanskih lovcev. Če bodo še naprej izkoriščali kamnolom v Kotu in Prigorici, se ni bati, da bi “aktivirali” Petračev Laz, so zapisali. Občani Dobrepolj in Ribnice pa naj bi bili zaradi osebne varnosti odločno proti sedanjemu mrhovišču, ki je zelo blizu naselij. M. G. Pijmo za zdravje KRŠKO - Kar 73,9 odst. Slovencev je prepričanih, da je vino pametno piti vsak dan. Le 5 odst. Slovencev po vinu ne seže nikoli. Čeprav so že stari Grki ugotovili, da je vino hrana, pa so v današnjem času številne polemike in nasprotujoča mnenja o zdravstvenih učinkih vina. Vino naj bi ugodno vplivalo na prebavo in zmanjševalo možnost srčnih obolenj, seveda popito v normalnih količinah, kar znaša 20 do 40 gramov na dan, so zapisali v decembrski številki revije za sadjarstvo, vinogradništvo in vinarstvo Sad. Oživitvena rez za stotine dreves V okviru “Oživitve travniških sadovnjakov’’ so v črnomaljski občini preko javnih del v pol leta obrezali 677 dreves - Nadaljevanje v prihodnjem letu - Prednost parkoma Kolpa in Lahinja ČRNOMELJ - Konec aprila so začeli v črnomaljski občini v okviru projekta “Oživitev travniških sadovnjakov” (OTS) z javnimi deli. Čeprav so imeli težave z zaposlenimi, so v Radencih, Sodevcih in Dečini v krajinskem parku Kolpa do konca oktobra obrezali 667 visokodebelnih dreves, v Ziljah pa 10 vrb. Ker dolgoročni cilji, ki so si financiralo več občin. Čeprav jih zastavili v letošnjem letu, ostajajo aktualni tudi vnaprej, so v Kmetijsko-gozdarskem zavodu Novo mesto predlagali črnomaljskim svetnikom, naj tudi v prihodnjem letu namenijo denar za javna dela v okviru OTS. Svetniki so soglasno dvignili roke za 1,3 milijona tolarjev za štiri zaposlene preko javnih del v kmetijstvu in koordinatorja, ki ga bo sicer TRGATEV PRI MINUS 15 - V soboto zjutraj, ko je termometer kazal 15 stopinj Celzija pod ničlo, so v Cvelbarjevem vinogradu v Mevcah nad Gorenjo vasjo pri Šmarjeti trgali. Gospodar Lojz in sin Marko, znana vinogradnika in izvrstna pridelovalca cvička, sta na dobrih 100 trtah šardoneja pustila izbrano grozdje do dolgotrajnega zimskega mraza. To je bila že tretja Cvelbarjeva ledena trgatev, poleg tega pa so imeli še jagodni in suhi jagodni izbor. Mošt letošnje ledene trgatve je imel kar 220 ekslejevih stopinj, kar obeta izjemno vino, ki ga bodo stekleničili čez leto dni. (Foto: A. B.) Tri penine Simoničevih Da bi zadovoljili čim več okusov, Simoničevi letos ponudili na trgu suho in polsuho belo penino ter modro frankinjo ČREŠNJEVEC - Vinska klet metliške Kmetijske zadruge je bila prva v Beli krajini, ki je pred dvema letoma donegova-la peneče vino. Lani pred mar-tinovim pa je penino kot prvi belokranjski vinogradnik ponudil na trgu Ivan Simonič s Črešnjevca pri Semiču. To je bila polsuha penina iz kvalitetnih belih sort grozdja, ki so ga potrgali leta 1998. Že takrat je Simonič namignil, da za prihodnje leto pripravlja še dvoje različnih penečih vin, a je bil pri tem precej skrivnosten. Danes skrivnosti ni več, saj je pred kratkim iz svoje kleti poslal med ljubitelje dobre kapljice tri penine, vse zorele po klasični šampanjski metodi z drugim vrenjem v steklenicah: suho belo semiško penino letnika 1999, polsuho belo semiško penino letnika 1999 ter suho modro frankinjo letnika 1998. Ivan Simonič v kleti s semiško penino “Za tri različne penine smo se na naši kmetiji odločili zato, da bi zadovoljili čim več okusov. Prav tako že zorijo v steklenicah vse tri penine letnika 2000, za penino pa imam tudi že pripravljeno vino letošnjega letnika. Če bodo v prihodnje v vinogradu normalne letine, bomo tako kot letos vsako leto pripravili tri različne penine, o čem novem pa vsaj za zdaj ne razmišljamo,” je povedal gospodar Ivan, ki prizna, da so s pridelavo penin poskušali že od leta 1995. Medtem ko so s prvo penino napolnili tisoč steklenic, ki so šle za med, so jih tokrat ponudili kupcem že štiri tisoč. Simonič opaža, da je veliko zanimanje za tovrstno vino predvsem v prazničnih dneh ob koncu leta. Sicer pa se ne boji, da zaloga ne bi pošla, saj gre za kvalitetno vino, kar dokazuje tudi zlata medalja za polsuho semiško penino 1. 1999 na letošnjem Kmetijsko-živilskem sejmu v Gornji Radgoni. Uvrstila se je na drugo mesto, tik za Isteničevo penino, in Ivan ne taji, daje tako dobra uvrstitev presenetila celo njega. Simoničevi, ki imajo v vinogradih v Semiču, na Štrekljev-cu in Črešnjevcu okrog 5 tisoč trt, ostalo vino prodajo odprto. Sicer pa so vinogradništvo, vinarstvo, izdelovanje jabolčnega in vinskega kisa in kisa za vlaganje ter sadjarstvo le dopolnilne dejavnosti na Simoničevi kmetiji. M. BEZEK-JAKŠE so bili ljudje v začetku nekoliko nezaupljivi do oživljanja starih sadovnjakov, je bilo po besedah univ. dipl inž. Janija Gačnika, ki organizacijsko vodi nacionalni projekt OTS, zanimanje za oživitveno rez kmalu zelo veliko. K temu je gotovo pripomogel tudi Slovenski kmetijski okoljski program, ki je uvrstil oživljanje travniških sadovnjakov med deset subvencioniranih ukrepov. Doslej se je za rez v črnomaljski občini prijavilo več kot 80 lastnikov sadovnjakov, prijave pa še vedno zbirajo. Poleg tega, da nameravajo v črnomaljski občini preko javnih del obrezati čim več visokodebelnih dreves ter s pravilnim rezom uravnovesiti njihovo rodnost, je pomembno tudi izobraževanje ljudi. “Želimo, da bi ljudje zvedeli čim več o pravilni pridelavi in predelavi sadja, zato smo letos pripravili v Jankovičih, Damlju in Sodevcih prikaz pridelave jabolčnega soka in žganjekuhe. Ljudi spodbujamo, da se odločajo za ekološko sadjarstvo ter se učijo predelano sadje tržiti. Nič manj pomembno ni povezovanje sadjarstva z drugimi dejavnostmi, na primer s turizmom, saj bi si tako ljudje lah- Jani Gačnik ko prislužili dodatne tolarje,” pravi Gačnik. Nekaj zastavljenih ciljev so v okviru projekta že uresničili, za druge bo potrebno več časa, spodbudno pa je, da so že prvi rezultati zadovoljivi. Sicer pa bo projekt OTS imel v črnomaljski občini prednost na zaščitenih območjih, kot sta krajinska parka Kolpa in Lahinja, ter tam, kjer so težji pogoji za pridelavo sadja. M. B.-J. Za spodbujanje izrabe biomase Slovenija pridobila nepovratna sredstva LJUBLJANA - Minister za okolje in prostor Janez Kopač in predstavnik Programa ZN za razvoj Ben Slay sta pretekli teden podpisala pogodbo za pridobitev sredstev Sklada za svetovno okolje (GEF). Slovenija bo za projekt Odstranjevanje ovir za povečano izrabo biomase kot energetskega vira pridobila nepovratna sredstva v višini 4,3 milijona dolarjev, ki bodo namenjena spodbujanju rabe lesne biomase in zmanjšanju emisij toplogrednih plinov v ozračje. Z omenjenim projektom bomo zgradili tri do pet kotlovnic na lesno biomaso. Za izvedbo projekta je zadolženo Ministrstvo za okolje in prostor. 2,5 milijona dolarjev bo namenjenih za kapitalske vložke v podjetja, ki bodo investirala v gradnjo lokalnih kotlovnic za daljinsko ogrevanje, kjer se bo kot gorivo uporabljala lesna biomasa. 1,8 milijona dolarjev bo namenjenih za strokovno tehnično podporo projektom, kot je priprava projektov, organiziranje izobraževalnih dejavnosti, promocija in informiranje na lokalni ravni ipd. Prejemniki teh sredstev bodo lokalne skupnosti. Za projekt je predviden denar tudi v prora- Zaživela prva prašičja farma LOŠKI POTOK - Danijel Kordiš, največji rejec goveje živine v občini Loški Potok iz Retij je letos prenovil del hleva na goveji farmi Slavka Bartola na Hribu in ga opremil s sodobno dansko opremo. V hlevu ima 10 plemenskih svinj. Prvi prirastek pričakuje januarja naslednje leto. Ko bo hlev v celoti opremljen, bo lahko sprejel veliko število plemenskih svinj, lastnik pa ga namerava še razširiti. čunu, in sicer v višini 2,5 milijona dolarjev, kijih bo Agencija RS za učinkovito rabo energije v naslednjih treh letih na podlagi javnih razpisov namenila izgradnji sistemov daljinskega ogrevanja na lesno bio- EN HRIBČEK BOM KUPIL... Praznična vina Pravo vino k pravi jedi Od nekdaj je praznike spremljalo vino. Tudi danes bi bilo žalostno videti praznično mizo, ki je ne bi krasili vinski kozarci z žlahtno tekočino rumenkasto zlate in rdeče barve s številnimi odtenki. Škof Anton Martin Slomšek, velik poznavalec vina, nam je povedal v mnogih pesmih o vinu in vinski trti, da imamo odlična vina. V svojih pesmih nas na čudovit način uvaja v zmerno in spoštljivo uživanje vina. “Žalostna je miza, na kateri ni dobrega vina”, je njegov pregovor, ki ima veliko privržencev. Kako se z vini pripraviti na božične in novoletne praznike, razmišljajo ljubitelji dobre kapljice. Nekateri imajo težave, ker ne znajo izbrati vina in potrebujejo nasvet. Zato ima vinogradnik lepo priložnost svojim stalnim ali občasnim kupcem svetovati vina za božično kosilo in silvestrsko večerjo. Znanje o vlogi vina v družbi jedi je lahko dober pripomoček zlasti na kmetiji, ki se usmerja v prodajo svojega vina na domu. Vinogradnik, ki ima naprodaj več različnih vin, jih bo lažje in bolje prodajal, če bo znal povedati, h kateri hrani se posamezno vino posebno prileže. Takšno znanje imajo vinski svetovalci (someljeji), ki si ga pridobijo na specializiranih tečajih. Natakarji v restavracijah in gostilnah se zato dodatno izobražujejo in sedaj je v Ureja: dr. Julij Nemanič Sloveniji že nekaj sto somelje-jev. Med njimi je ta tečaj opravilo tudi veliko vinskih ljubiteljev pa tudi nekateri vinogradniki, kar kaže lep napredek v ponudbi. Do tega znanja se lahko pride tudi s samoizobra-ževanjem, z branjem strokovnih knjig. Kupec na kmetiji bo prijetno presenečen, ko bo ugotovil, da lahko pri svojem vinogradniku zve tudi, kako kombinirati njegova vina s svojo domačo kuhinjo. Nobeno vino ne prija vsaki jedi. V interesu vinogradnika pa je, da bodo njegovi kupci zadovoljni. Marsikdaj je neznanje iz strežbe vina krivo, da smo bili razočarani. Še tako čudovito lahkotno belo pitno vino nas ne bo razveselilo, ampak bo delovalo revno, če ga bomo postregli k zabeljeni in močni pečenki iz temnega mesa, pač pa bi bil užitek popoln ob rdečem vinu, npr.: modri frankinji. Še tako čudovito vino pozne trgatve, ali izbora, z izraženim značajem in prepoznavnim vonjem ter okusom po žlahtni gnilobi, bi delovalo ubogo, če bi ga postregli ob krvavici ali kranjski klobasi, kjer je mesto cvička in ostalih lažjih mladih rdečih vin. Krasno pa bi se obneslo ob palačinkah. Vsako vino lahko pokaže svojo kakovost in značaj, če je postreženo v pravem trenutku in z ustrezno jedjo. Vsem bralcem Dolenjskega lista želim vesel in doživet božič pa tudi pravilno odbrano vino za družinsko zdravico. (Se nadaljuje) Dr. JULIJ NEMANIČ Obujati in ohranjati, kar je naše Državno tekmovanje Etnološke in kulinarične značilnosti slovenskega podeželja -Med mladimi zanimanje za pozabljene običaje - Najboljša skupina dijakov iz Kranja NOVO MESTO - Na Kmetijski šoli Grm je v četrtek, 13. decembra, potekalo četrto državno tekmovanje v etnoloških in kulinaričnih značilnostih slovenskega podeželja. Tekmovanja se je udeležilo pet skupin iz srednjih šol iz Nove gorice, Maribora, Kranja in Novega mesta, ki sta ga zastopali skupini dijakov iz Kmetijske šole Grm in Srednje šole za gostinstvo in turizem. K sodelovanju so letos povabili tudi društva kmečkih žena. Na tekmovanje so se dijaki ohranjati, kar je naše. K temu začeli pripravljati že v začetku šolskega leta z raziskovalnimi nalogami na različne teme, v katerih so povprašali starejše o običajih in navadah, pregledali staro literaturo itd. V tekmovalnem delu so skupine pripravile praznično pogrnjene mize z domačimi dobrotami, nato so pripravljeno zagovarjale pred komisijo, ki je izbrala najboljšo skupino. Letos so si ta naziv prislužili dijaki Biotehniške šole iz Kranja s predstavitvijo gorenjskih potic. Raziskovalne naloge, ki so jih dijaki pripravili za tekmovanje, bodo lahko, če so v skladu z učnim načrtom, uveljavili tudi pri praktičnem delu poklicne mature. Profesorica biologije in gospodinjstva na Kmetijski šoli Grm Tjaša Vidrih, ki je bila koordinatorica tekmovanja, je povedala, da je tudi zaradi bližine vstopa Slovenije v Evropsko unijo stare slovenske jedi in običaje treba obujati in tako sta dijake spodbudila tudi župan MO Novo mesto Anton Starc in predsednik državnega sveta Tone Hrovat. Po besedah direktorice Kmetijske šole Grm Vide Hlebec se na podeželju ohranja še veliko običa- jev, za katere je med mladimi veliko zanimanja, zato jih spodbujajo, naj običaje odkrivajo. V netekmovalnem delu so društva kmečkih žena iz Dolenjske, Bele krajine in Posavja pripravila razstavo domačih jedi, ki je bila na ogled za vse obiskovalce. Letos so jih k sodelovanju povabili prvič, z željo, da bi si učenci v pogovoru z njimi izmenjali izkušnje in izvedeli kaj poučnega. I. P. PRIPRAVA PRAZNIČNO POGRNJENE MIZE- V tekmovalnem delu so dijaki pripravili praznično pogrnjene mize z etnološkimi in kulinaričnimi značilnostmi slovenskega podeželja. Na fotografiji skupina dijakov iz Kranja, ki je s predstavitvijo gorenjskih potic osvojila prvo mesto. (Foto. I. Pavlič) dežurni poročajo VLOMIL V VIKEND - Med 2. in 11. decembrom je neznanec v Semiški gori vlomil v vikend in iz njega ukradel glasbeni stolp, lovski nož in žgano pijačo. S tem je lastnika J. O. iz Kranja oškodoval za okoli 35 tisočakov. OKRASNI POKROVI -11. decembra je neznanec na parkirnem prostoru Defrancheskijeve ulice v Novem mestu s koles osebnega avtomobila znamke Opel corsa ukradel okrasne pokrove, z dejanjem pa lastnika F. O. iz okolice Trebnjega oškodoval za okoli 20 tisoč tolarjev. S KAMNOM RAZBIL STEKLO - Med 8. in 9. decembrom je neznanec na parkirnem prostoru na Majerju v Črnomlju s kamnom razbil dve stekli na kombiniranem vozilu in podjetje VDC Črnomelj s tem oškodoval za 20 tisoč tolarjev. PRIDRŽALI SO JU - Y. M. iz Novega mesta se bo za razgrajanje zagovarjal pri sodniku za prekrške. 15. decembra zvečer so ga namreč policisti pridržali do iztreznitve, ker je doma razbijal. Podobna je bila tudi usoda 18-letnika G. L. iz Brežic, ki je 14. decembra ponoči vinjen ogrožal varnost domačih in razbijal po hiši. NAPIHAL - 15. decembra zvečer so policisti blizu naselja Gmajna pri Krškem ustavili voznika osebnega avtomobila M. E. iz okolice Novega mesta, za katerega so ugotovili, da je vozil pod vplivom alkohola, saj je napihal kar 2,70g/kg alkohola. Ker prepovedi vožnje ni upošteval, so ga pridržali do iztreznitve. POSEKAL BUKVE - V Ro-rah pri Krškem je neznanec v gozdu, ki je last A. H. iz Brežic, posekal štiri bukve in s tem lastnika oškodoval za okoli 20 tisočakov. PONAREJENE MARKE - J. M. iz Brežic je 11. decembra v NLB v Brežicah skušal zamenjati ponarejena bankovca za 100 nemških mark, vendar mu uslužbenke banke ni uspelo preslepiti. Policist izsilil prednost NOVO MESTO - 17. decembra dopoldne sta v križišču v Žabji vasi trčila policist J. V. iz Rodin s službenim avtomobilom, ki se je peljal proti Novem mestu, in voznik osebnega avtomobila F. T. s Sel pri Zajčjem Vrhu, kije pripeljal iz smeri Metlike. Policist, ki je bil na nujni vožnji, je v križišču ob rdeči luči izsilil prednost, pri tem pa je prišlo do trčenja, v katerem se je F. T. hudo poškodoval, policist in sopotnici v vozilu F. T. pa lažje. Vožnja skozi križišče je bila dalj časa ovirana, voznik osebnega avtomobila pa je ob preskusu z alkotestom napihal 0,52 promila alkohola. Pazite na varnostno razdaljo! Prekratka varnostna razdalja nevarna - Lani 6.296 nesreč zaradi te kršitve Policisti nanjo še posebej pozorni, tudi s Provido - Formula za izračun K varni vožnji v cestnem prometu nedvomno pripomore tudi primerna varnostna razdalja za vozilom, ki vozi pred nami, kar pa radi pozabljamo. Ta mora biti takšna, da omogoča varno in zanesljivo ustavitev pri nenadnem zaviranju. Zakon o varnosti cestnega Samo lani se je zgodilo 6.296 prometa v L odstavku 25. čl. določa, da mora voznik voziti na takšni razdalji od vozila pred njim, ki omogoča, da lahko vselej zmanjša hitrost ali ustavi, če je to potrebno, in ki omogoča varno vrnitev na prometni pas, po katerem vozi, voznikom, ki ga prehitevajo, razen kadar se zaradi gostote prometa izoblikuje kolona vozil. Drugi odstavek istega člena določa kazensko sankcijo -denarno kazen v višini 15 tisoč tolarjev za tistega, ki ravna v nasprotju s predpisi. Kar nekaj je teorij, kakšna je prava varnostna razdalja, v praksi pa seje izoblikovalo stališče, da je še dopustna minimalna razdalja med voziloma tista, ki jo vozilo prevozi v eni sekundi. Vožnja na prekratki varnostni razdalji je na slovenskih cestah pogosta kršitev. V nasprotju z drugimi vzroki prometnih nesreč se ta številčno povečuje. po dolenjski deželi • OD KABLA DO MLEKA -Med 5. in 10. decembrom je nepridiprav ob železniški progi v Volčičevi ulici v Novem mestu ukradel 308 metrov elektriinega kabla in s tem oškodoval podjetje PAP Tele-matika iz Ljubljane za 150 tisočakov. Očitno je bilo za polaganje električnega kabla prehladno, saj so že naslednjo noč iz stanovanjske hiše na Lamutovi ulici v Novem mestu "izginili" trije baterijski vložki. Lastnik A. P. je bil s tem oškodovan za več kot 15 tisoč tolarjev. Po napornem delu se je tat v isti noči okrepča! s tremi svinjskimi kračami, svinjskimi rebrci in več kilogrami osličevih filejev iz hladilnih skrinj Gostišča na Glavnem trgu in ga s tem oškodovat za okoli 10 tisočakov. Žejo si je z 9 platoji alpskega mleka in več jogurti, ki jih je odnesel izpred vhoda v skladišče trgovine Spar v Klemenčičevi ulici v Novem mestu, gasil naslednje jutro. Če jo je pogasil in če gre v vseh primerih za isto osebo, policisti še ugotavljajo. nesreč zaradi te kršitve, letos pa se je do konca avgusta zgodilo 4.118 tovrstnih prometnih nesreč, največ v naseljih z uličnim sistemom, sledi glavna cesta prvega in druga reda. Na avtocestah se je v tem obdobju zgodilo 115 tovrstnih nesreč. Povzročitelji so bili najpogosteje vozniki, stari od 24 do 34 let. S pridobitvijo novih video-nadzornih sistemov v letošnjem letu v Sektorju za cestni promet Uprave uniformirane policije v Ljubljani pravijo, da Prijava zaradi pornografije Na ribniškem kabelskem omrežju RIBNICA - “Posamezniki in skupine občanov smo letos že večkrat javno protestirali proti javnemu vsakomur dostopnemu predvajanju pornografije v kabelskem omrežju in tudi opozorili, da takšno predvajanje pomeni kršenje zakonov. Predvsem pa to pomeni žalitev človekovega dostojanstva in napeljevanje mladih v nasilje in v spolnost brez omejitev,” je povedal Franc Mihič, ki je že lani opozoril na enako ravnanje kabelskega operaterja, podjetja R-Kanal, d.o.o., iz Ribnice. Mihič je skupaj s tremi občani zaradi “predvajanja pornografije” tudi 29. novembra okrog 19.30 prijavil kršitev 84. člena Zakona o medijih. “Čutimo se prizadete, saj je javni protest občanov in uporabnikov vse doslej ostal brez odziva poklicanih in pristojnih. O neodgovornem in, lahko bi rekel, tudi nasilnem ravnanju kabelskega operaterja smo obvestili tudi ministrstvo za kulturo RS,” pravi. Zlatko Polajžar, direktor podjetja R-Kanal, d.o.o., je povedal, da se tudi oni tako kot drugi kabelski operaterji po Sloveniji med 24. uro in 4.30 vklapljajo v tuji (SCT) satelitski program z erotično vsebino. Ob vseh verskih, državnih in drugih praznikih pa ga izklapljajo. “Preden smo se odločili za ta program, smo seveda natančno prebrali določila 84. člena Zakona o medijih. Nikakor se nismo ujeli v past, ki nam jo nastavljajo nekateri posamezniki," pojasnjuje Zlatko Polajžar. bodo pričeli učinkoviteje in dosledneje nadzirati tovrstne kršitve. Za to so pridobili ustrezen računalniško podprt sistem, ki omogoča obdelavo posnetega gradiva ter izračun varnostne razdalje med vozili. Tako bodo policisti začeli pogosteje nadzirati tovrstne prekrške in jih dokumentirati, in sicer z videonadzornimi sistemi Provida. Posneli jih bodo na videotrak, voznika ustavili ter ga seznanili s prvimi ugotovitvami. Posnetek bodo kasneje analizirali v Specializirani enoti za nadzor prometa, nato pa bodo vozniki prejeli plačilni nalog ali pisno obvestilo o prekršku, ki bo vključevalo tudi posnetek z izračunano varnostno razdaljo. Sicer pa si vozniki na povsem enostaven način lahko sami izračunajo minimalno varnostno razdaljo, formula pa je naslednja: hitrost vozila, pomnoženo s tri in deljeno z deset. Pri vožnji s 130 km/h je to: 39 metrov, če peljete 90 km/h, 27 metrov in pri hitrosti vozila 50 km/h 15 metrov. L. M. Pogorela brunarica KRŠKO - 9. decembra je po odhodu lovcev zgorela brunarica LD Veliki Podlog v Krakovskem gozdu. Policisti, ki so bili o požaru obveščeni čez tri dni, so na pogorišču ugotovili, da se je med kurjenjem štedilnika, ob katerem so se pred tremi dnevi greli lovci, pregrela pločevinasta cev med štedilnikom in dimnikom, zaradi česar so se vnela bruna in izolacija. V požaru je brunarica povsem pogorela, nastalo škodo ocenjujejo na okoli 1,5 milijona tolarjev. NA POGORIŠU NA BREZOVICI - V požaru, ki je 10. decembra ponoči zajel gospodarsko poslopje, last A. J. iz Brezovice pri Šmarjeti.je zgorelo seno in kmetijsko orodje, živino pa so rešili. Policisti vzrok za požar še ugotavljajo, nastalo škodo pa ocenjujejo na okoli 6 milijonov tolarjev. Da je zgorelo skoraj vse razen zidov, je morda krivo tudi to, da požara, ki se je zgodil okoli I. ure zjutraj, dolgo nihče ni opazil. Lastnik gospodarskega poslopja namreč živi drugje. (Foto: I. Pavlič) Na ledu je dobro pokalo Konec tedna so mraz, sneg in led marsikateremu vozniku pošteno zagodli - Zvita pločevina in kri na cesti NOVO MESTO - Minuli dnevi voznikom niso bili naklonjeni, saj sta mraz in sneg ceste spremenila v drsalnice, na katerih je marsikdo, ki je precenil svoje vozniške sposobnosti, potegnil kratko. Po dolenjskih posavskih in belokranjskih cestah je pokalo kot za stavo, nekaj nesreč pa se je končalo slabo ne le za pločevino, ampak tudi za njene lastnike in njihove sopotnike. V petek, 14. decembra, je na Seidlovi cesti 19-letna Novo-meščanka, ki se je z 18-letno Novomeščanko T. E. peljala proti Ločni, zavrla. 24-letni U. K. iz Črneče vasi, ki je peljal za njo s prekratko varnostno razdaljo, ni mogel pravočasno ustaviti, zato je treščil v njeno vozilo. Obe dekleti sta hudo poškodovani končali v novomeški bolnišnici. Dan kasneje je 20-letni J. Š. iz Novega mesta prehitro peljal skozi križišče pri A-banki v Novem mestu, tako da ga je na spolzki cesti zaneslo in seje zaletel v stoječe vozilo V. U. iz Trebnjega. Hudo poškodovanega povzročitelja nesreče so odpeljali v bolnišnico. 29-letni M. Š. iz Hrasta pri Vinici za razliko od povzročiteljev prej omenjenih nesreč ni nikogar ogrožal razen sebe. V nedeljo, 16. decembra, se je ob pol šestih zjutraj peljal iz Zapudja proti Draga-tušu. Pri odcepu za Obrh je zapeljal na obcestni zemeljski usek in se prevrnil. Med prevračanjem se je hudo poškodoval. S čolnom po Krki GORENJA GOMILA -Med 14. in 16. decembrom je neznanec na Gorenji Gomili ukradel čoln, ki je bil privezan ob reki Krki. Lastniku J. K. iz okolice Šentjerneja je povzročil za 100 tisočakov škode. PETARDE ZE POKAJO Ali ni brez njih lepše in varneje? Mnogi ne morejo praznovati brez petard in drugih pirotehničnih izdelkov -Če že, ravnajmo previdno - V petih letih dva mrtva, 21 hudo poškodovanih, tudi invalidi ■ Pripravlja se zakonodaja Že je tu veseli december in z njim pokanje petard. Nemalo ljudi je prepričanih, da morajo svoje veseljačenje popestriti tudi na nevaren način - z uporabo petard in drugih pirotehničnih sredstev. Pri tem se premalo zavedamo, da gre to največkrat na škodo razpoloženja in miru someščanov, predvsem pa ogroža varnost ljudi, zlasti otrok. PREVIDNO - V trgovini Rojal v Novem mestu so zatrdili, da petard ne prodajajo, dovoljene so le čičoline. Sicer pa gredo največ v promet rakete (na sliki), ki so od vseh teh izdelkov tudi najmanj nevarne, saj odletijo v zrak, stran od ljudi. Kupce na vse potrebno opozarjajo. (Foto: L. M.) Posledice nepravilne ali celo nezakonite uporabe petard so pogosto: telesne poškodbe, povzročitve splošne nevarnosti oz. ogrožanja drugih, gmotna škoda, vznemirjanje državljanov, motenje miru ipd. Čeprav nekateri pirotehnične izdelke uvrščajo med t.i. zabavno pirotehniko, pa je potrebno vedeti, da gre za nevarne igrače, če se uporabljajo neprevidno ali tako, da koga ogrožajo. Združenje invalidov - Forum Slovenije, kjer so menda večkrat opozarjali na to problema-. tiko, je letos od ministra za notranje zadeve Rada Bohinca zahtevalo, naj nemudoma pripravi predlog zakona o prepovedi uporabe pirotehničnih sredstev v Sloveniji, a zaenkrat ni nikakršnega odziva. “Vse drago plačane propagandne akcije s fotografijami poškodovancev minula leta niso zalegle, zato je zdaj na vrsti pravna država z vsemi svojimi sredstvi,” pravi predsednik združenja Borut Pogačnik. Pirotehnični izdelki so glede na količino eksplozivnega polnjenja razdeljeni v različne razrede. Po veljavni zakonodaji v Sloveniji lahko trgovci v maloobmejni prodaji prodajajo samo izdelke L in 2. razreda (pirotehnične igrače in izdelke za male ognjemete). Ti izdelki morajo imeti uporabno dovoljenje za promet v Sloveniji, ki ga pridobi uvoznik. Starostna meja za nakup izdelkov 2. razreda je 16 let. Pri uporabi je treba skrbno upoštevati navodila, ki so na vsakem izdelku. Če jih uporabljate tako, da ogrožate svoje ali tuje premoženje, ste za to sami odgovorni. S pirotehničnimi sredstvi prav tako ne smete motiti nočnega reda in miru. Uporaba izdelkov s pokalnim učinkom je dovoljena le v obdobju od 27. decembra do 2. januarja. Tildi v tem času je prepovedana uporaba v stanovanjskih naseljih, v zgradbah in vseh zaprtih prostorih, v bližini bolnišnic, domov za ostarele, vrtcev, šol, cerkva, kinodvoran, gledališč, na stadionih, v prevoznih sredstvih, namenjenih potniškemu prometu, in na drugih površinah, kjer so razne prireditve oz. je zbranih več ljudi. • V nesrečah s pirotehničnimi sredstvi sta v zadnjih petih letih izgubili življenje dve osebi, 27 jih je bilo težko in trikrat več lažje poškodovanih. Pri težkih poškodbah je prišlo do trajne invalidnosti. Med njimi je bilo največ otrok. Veliko je bilo na ta način tudi ubitih, mučenih ali trpinčenih živali. Slovenija seje obvezala, da bo do leta 2002 sprejela celotno zakonodajo na področju eksplozivnih snovi. Na Ministrstvu za notranje zadeve dela projektna skupina, ki pripravlja nov zakon o eksplozivnih snoveh za civilno uporabo, kamor bo uvrščena tudi vsa pirotehnika. L. MURN Razraščajoče nasilje v družini Policijska postaja Sevnica v letu 2001 - Kar 42 voznikov na sevniških cestah je bilo letos pod vplivom mamil ■ Odkrili prvo skupino mladoletnih vandalov ■ Črni peskokopi SEVNICA - Kar 42 voznikov na sevniških cestah je bilo letos pod vplivom mamil, več, kot sojih skupaj našteli policisti v brežiški in krški občini. Večina, vsaj 80 odstokov, je bilo med temi domačinov! Ali tudi po prestopkih v zvezi z narkomanijo Sevničani postajajo vodilni v Posavju, potem ko so imeli v posesti že neslavne rekorderje po stopnji alkoholiziranosti. Pa tudi to, kako radi Sevniča- stijana Janca. Policisti sami ni pregloboko pogledajo v kozarec, je še vedno zaskrbljujoče. Alkohol je kot povzročitelj prometnih nesreč, ki jih je bilo letos za desetino več kot lani, z dvema mrtvima (svež je še spomin na tragično smrt treh deklet lani pri Artu!), po besedah komandirja Sandija Hervola bliže 12 kot 10 odstotkom! Hervol in njegov pomočnik Jani Vimpolšek sta seznanila s trenutnimi varnostnimi razmerami v občini tudi župana Kri- Sandi Hervol, komandir Policijske postaje Sevnica niso kos reševanju problematike mamil, zato pričakujejo pomoč različnih drugih ustanov in civilne družbe. Policija se mora ukvarjati tudi z vandalizmom po sevniških ulicah in sprehajalnih poteh, saj nekateri svojo energijo, žal, sproščajo tudi z uničevanjem javnega dobra. Odkrili so prvo skupino otrok in mladoletnikov, ki je razbijala javno razsvetljavo na brvi čez Savo in v drevoredu pri Srednji šoli. Starši mladoletnikov bodo Občini kot oškodovancu morali povrniti nastalo škodo. Zaostrili bodo tudi politiko do nelegaliziranih peskokopov v občini, saj se ti razraščajo kot gobe po dežju. In kje je tu skrb Vsaj bundo je pustil KRŠKO - V noči na 16. december je 2 l-letni A. K. iz okolice Brežic v diskoteki v Krškem v garderobi odložil bundo, v kateri je imel mobilni telefon in ključe osebnega avtomobila. Ko je v jutranjih urah odhajal domov, je ugotovil, da v bundi ni več ničesar. Neznanec gaje oškodoval za okoli 40 tisočakov. Na vajo, kot da gre zares! Na sobotni reševalni vaji r Ledeni jami so sodelovali tudi policisti - Utečeno sodelovanje prinaša rezultate KOČEVJE - V reševalni vaji Stojna, ki so jo minulo soboto organizirali v Ledeni jami na Stojni člani jamarskega društva Netopir iz Kočevja, so poleg jamarjev, gasilcev in zdravstvenega osebja sodelovali tudi policisti. Za delavce Policijske postaje Kočevje je bila to letos že tretja udeležba na vajah, ki jih pripravljajo pristojni za posredovanje in reševanje v primeru prometnih in drugih nesreč; za razliko od ostalih udeležencev, ki se na vajah običajno pojavljajo kot prostovoljci, pa so se je policisti tudi tokrat udeležili v okviru svojega rednega dela. Robert Somensary “Takšne vaje, pri kateri se preverjajo tehnike in ukrepi za reševanje ponesrečencev iz jam, na Kočevskem že dolgo ni bilo,” je povedal komandir PP Kočevje Robert Somensary. Vaja je temeljila na predpostavki, da se je planinec pri pleza- za okolje, če se že požvižgajo na zakone? V zvezi s tem so policisti napisali več kazenskih ovadb zoper lastnike zemljišč, ki dovoljujejo to početje in se delajo, kot da so za luno in seveda tudi zoper izvajalce. Družno s Centrom za socialno delo bodo skušali zajeziti razraščajoče nasilje v družini, ki se je skoraj povsem preselilo izjavnih, gostinskih lokalov za zidove stanovanj. P. PERC Stol v okno DOLENJE KAMENCE -M. Ž. iz Novega mesta je 17. decembra okoli polnoči v Dolenjih Kamencah vrgel manjši plastičen stol v okno stanovanjske hiše A. C. in razbil steklo. Lastnika je oškodoval za okoli 20 tisoč tolarjev. CESTE SO MANJ VARNE - Zima z mrazom in snegom zahteva od vseh udeležencev v prometu varnejšo in bolj premišljeno vožnjo, saj lahko kaj hitro pride do zdrsov, trčenj ali zastojev, ki potem ovirajo preostali promet, kot je bil primer prejšnji teden na cesti Obrežje-Ljubljana, ko je pri Čatežu ob prometni nesreči zdrsnil s ceste večji tovornjak. (Foto: Mi M) Telefonirala bosta ŠENTJERNEJ, NOVO MESTO - Med 27. in 6. decembrom so iz skladišča Telekoma Slovenije v Trubarjevi ulici v Šentjerneju odnesli 1008 metrov PTT kabla, vrednega okoli 483 tisoč tolarjev. Iz gostinskega lokala Gringo pub na avtobusni postaji v Novem mestu pa je neznanec 13. decembra iz žepa jakne K. S. izmaknili prenosni telefon in s tem lastnika oškodoval za okoli 40 tisoč tolarjev. Tatovi na delu NOVO MESTO - 12. decembra je neznanec iz pisarne Splošne bolnišnice Novo mesto iz torbice C. B. ukradel denarnico z dokumenti in lastnico s tem oškodoval za 40 tisoč tolarjev. -Dva dni kasneje je na parkirnem prostoru na avtobusni postaji v Novem mestu iz odklenjenega avtobusa izginila službena torbica, v kateri je bil denar, vozne karte, karte za prtljago in dve hranilni knjižici. Podjetje I&I iz Kopra je oškodovano za okoli 10 tisočakov. - Istega dne so dijakom v garderobi športne dvorane Leona Štuklja v Novem mestu ukradli denar in dva prenosna telefona ter jih oškodovali za okoli 60 tisoč tolarjev. Ukradel kladivo ČRNOMELJ-Med 11. in 14 decembrom je neznanec na Belokranjski cesti v Črnomlju vlomil v skladišče podjetja Malkom in odnesel električno udarno kladivo. Podjetje je oškodoval za okoli pol milijona tolarjev. Izmaknil le vsebino BREŽICE - Neznanec je 14. decembra v nakupovalnem centru v Slovenski vasi med prodajnimi policami 52-letni hrvaški državljanki E. J. iz torbice neopazno vzel etui z osebnim dokumentom in denarjem, s čimer jo je oškodoval za 520 nemških mark. Etui so kasneje policisti našli v trgovini. Dovolj ga je imel ČRNOMELJ - Med kontrolo prometa so 16. decembra zvečer policisti ustavili H. D. voznika osebnega avtomobila s hrvaškim državljanstvom, ki je po preskusu z alkotestom napihal kar 1,54 promila alkohola. Tujca so pridržali do uradnih ur sodnika za prekrške. Iztočil kurilno olje ČRNOMELJ - Med 5. in 13. decembrom je neznanec na Metliški cesti v Črnomlju iz dveh cistern v kurilnici stanovanjske hiše iztočil okoli 1.500 litrov kurilnega olja in s tem podjetje Geltar oškodoval za okoli 120 tisoč tolarjev. Ponarejen pettisočak DRAGATUŠ - 11. decembra je občan iz Dragatuša na tamkajšnji pošti hotel plačati položnico z bankovcem za 5 tisoč tolarjev, vendar so ob pregledu ugotovili, da gre za ponaredek. Ugovor vesti po odsluženem vojaškem roku Prva generacija končala usposabljanje za naloge zaščite in reševanja na Igu Odkar smo v Sloveniji prevzeli v svoje roke obrambo države in ustanovili svojo vojsko, je možno posameznemu obvezniku uveljavljati ugovor vesti, z drugimi besedami - zavrniti nošenje orožja in sodelovanje pri oboroženih akcijah. Kot v večini Evropskih držav je bila uvedena možnost civilnega služenja vojaškega roka, ki traja sedem mesecev in ki ga posameznik lahko odsluži v kaki humanitarni ali drugi ustanovi za zaščito in reševanje. Nekako od sredine devet- ‘gojenci’ pod nadzorom in- nju po ledeniku v jami ponesrečil, o čemer je njegov soplezalec po mobitelu obvestil policijo. Policisti so se na to odzvali, kot da se je nesreča dejansko pripetila. Na ta način namreč lahko policisti, kot je povedal Somensary, brez zapletenih postopkov uresničijo željo, da bi prispevali k čim boljši usposobljenosti in uigranosti vseh, ki sodelujejo pri reševanju ponesrečencev. “Na kraških tleh Kočevske, kjer je veliko jam, se danes o nesreči sicer samo pogovarjamo, vendar pa se tu že jutri lahko zgodi,” je povedal Somensa-ry in dodal, da je zato dobro, če so tisti, ki so pristojni za ukrepanje in reševanje ob nesrečah, na to pripravljeni. Reševalne vaje, kot je bila sobotna, so zato dobrodošle, saj, kot je opozoril Somensary, lahko pri tako zahtevni nesreči, kot so jo predvideli v vaji, dobro opravijo delo le, če bo vsak od sodelujočih dobro opravil svoje delo in če bodo med seboj dobro sodelovali. Z gasilci in zdravstveno službo kočevski policisti že več let dobro sodelujejo, kot pozitivno pa ocenjujejo tudi sodelovanje z jamarji. M. L.-S. Torbica je mikala NOVO MESTO - V gostinskem lokalu Big Star na Ljubljanski cesti v Novem mestu je neznanec 16. decembra iz torbice ukradel prenosni telefon in denarnico s plačilnimi karticami in dokumenti. Lastnico J. K. iz Novega mesta je oškodoval za 60 tisoč tolarjev. desetih let naprej pa možnost uveljavljanja ugovora vesti velja tudi za tiste vojne obveznike, ki so že odlužili vojaški rok in so (bili) razporejeni v rezervni sestav slovenske vojske. Pogoj za to pa je, da ugovornik pristane na en mesec nadomestnega civilnega služenja, med katerim se prekvalificira za naloge zaščite, reševanja in pomoči. Po usposabljanju je potem razporejen v eno od enot sil za zaščito in reševanje RS. Prva generacija ugovornikov vesti po odsluženem vojaškem roku je bila na usposabljanju od 5. novembra do 4. decembra. Usposabljanje je potekalo na dveh lokacijah, pri enoti poklicnih gasilcev v Sežani ter v Izobraževalnem centru za zaščito in reševanje RS na Igu. Program usposabljanja, ki so ga napisali na Ministrstvu za obrambo RS, je bil na obeh lokacijah enak. Poudarek je bil na znanjih s področja gasilstva, kot so na primer gasilska taktika, gasilska oprema in vozila, gasilska zaščitna sredstva, kemija gorenja, požarna varnost ter tehnično reševanje in nevarne snovi. Poleg ‘gasilskih' predmetov so bili na urniku tudi psihologija ob nesrečah, teorija varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami, varnost pri delu, prva medicinska pomoč, sistem opazovanja, obveščanja in alarmiranja ter predmet o vrstah enot znotraj Civilne zaščite. Poleg omenjenih teoretičnih predmetov so potekale vsak dan od kosila do večerje praktične vaje, v katerem so se štruktorjev (vsi ti so bili poklicni gasilci) usposabljali tudi za delo na terenu. Vaje so bile od najenostavnejših, kot je delanje vozlov, pa do najbolj kompleksnih, kot je dvodelni napad z zajetjem vode iz ribnika, ali pa iskanje ponesrečenca in žarišča požara znotraj povsem zadimljene hiše. Usposabljanje je trajalo sedem dni na teden, s tem da je bil čas od sobotnega kosila pa do pol enajstih zjutraj v ponedeljek namenjeno individualnemu učenju. Z drugimi besedami, gojenci so šli lahko za ta čas domov. Ker je bila to prva generacija obveznikov za nadomestno služenje, ki je bila poslana na usposabljanje, se je seveda pokazala potreba po sprotnem reševanju nastalih problemov, pa tudi po zbiranju povratnih informacij tako od predavateljev in vodij usposabljanja kot tudi od gojencev samih o samem usposabljanju. Na podlagi le-teh bi bilo možno za pri-hodne generacije obveznikov na nadomestnem civilnem služenju maksimalno izboljšati program in ga približati potrebam in željam tistim, ki se usposabljajo. Tako je že na začetku postalo jasno, da obvezniki niso niti približno vedeli, kam grejo in kaj jih tam čaka. Ob koncu usposabljanja pa je večina gojencev dala pobudo, da se iz programa usposabljanja prihodnjih generacij črta nekaj gasilskih tem v korist več pouka prve medicinske pomoči in tehničnega reševanja. Še nekaj o samem bivanju gojencev v centru za zaščito in reševanje. Prvi dan se je začel z uvodnim pozdravom vodij usposabljanja, ki so vsem zaželeli dobrodošlico. Takoj zatem je bilo treba udeležence zadolžiti za uniforme, v katerih so prebili cel mesec v centru, razen ko so šli domov in pa po večerji, ko imajo gojenci možnost rekreacije in prostočasnih dejavnosti. Seveda uniforme niso vojaške, pač pa temnomodre gasilske. Gojenci so bili na Igu nastanjeni v sobah s po štirimi posteljami in z nekaj več v Sežani. Vsak dan je bil eden od gojencev dežurni, ki je skrbel za pravočasno bujenje ob šestih zjutraj in pogasitev luči ob desetih ter za odhode na obede v restavracijo. Ker gre za usposabljanje, ki ga je predpisala slovenska vojska, je bil v sobah predpisan vojaški red, kar pomeni postiljanje postelj na ‘vojaški’ način. Enota pa se znotraj centra za usposabljanje tudi ni smela gibati drugače kot v urejeni formaciji, ki jo je spet vodil dežurni. Kljub temu je treba poudariti, da so bili tako vodje uspo- sabljanja in osebje centrov kot tudi inštruktorji izjemno ko-rektnfdo gojencev, nikakor ne togi in gluhi za posamezne želje in potrebe. Osebje je namreč ob koncu vsakega tedna usposabljanja organiziralo ‘govorilne ure’ z enoto, da so posamezniki mogli razrešiti težave, nesporazume in nevšečnosti, ki so se pojavile. Če je le bilo možno, je bilo želji ustreženo. Mesec usposabljanja se je končal z vajo, kjer so gojenci prikazali nekatere veščine, ki so jih v tem času usvojili. Vajo so si ogledali predstavniki obrambnega ministrstva pa tudi referenti za obrambo iz tistih občin, ki so gojence poslale na usposabljanje. Po končanem usposabljanju bodo dobro usposobljeni posamezniki, ki so bili mesec dni na Igu ali v Sežani, razporejeni v eno od enot sil za zaščito in reševanje. Tam bodo lahko kot ugo-vorniki vesti opravljali naloge zaščite in reševanja tako mirnodobno kot tudi v morebitni vojni. JANEZ GORENC Mesec usposabljanja se je končal z vajo, kjer so gojenci pokazali nekatere veščine, ki so jih v tem času osvojili. (Foto: KuB) Končno tretja evroligaška zmaga Košarkarji Krke so v Zadru zmagali po podaljšku - Spet so dobro začeli in hitro popustili - Jaka Lakovič dvakrat mož odločitve, uspelo pa mu je šele drugič NOVO MESTO - Košarkarji Krke so se Dalmatincem v Zadru oddolžili za poraz, ki so ga v prvem krogu evrolige doživeli v Novem mestu, a do svoje tretje evroligaške zmage niso prišli zlahka, čeprav so morali Zadrčani v Jazinah igrati pred praznimi tribunami brez pomoči fanatičnih navijačev. Balažič je najboljši KRŠKO - Košarkarji Krškega so v 11. krogu tekmovanja v 1. B-državni ligi v gosteh s 83:70 premagali moštvo Jurij Plava Laguna iz Ljubljane. Največ točk za Krško sta dosegla Balažič (21) in Rozman (20). V Sodražici pripravljajo umetni sneg SODRAŽICA - Na smučišču Izbir pri Sodražici, kjer so strokovnjaki Zavoda za raziskavo materiala testirali vse naprave, so člani tamkajšnjega smučarskega kluba namestili novo vlečnico, zravnali grbine, podaljšali in razširili proge ter napeljali električno razsvetljavo za nočno smuko. Te dni bodo z vodo iz Bistrice pripravili umetni sneg. (M. G.) Bolj kot pot do zmage v Zadru so pomembne točke, ki slovenskega viceprvaka uvrščajo v krog moštev, ki se borijo za uvrstitev v nadaljnje tekmovanje. Medtem ko so novomeški košarkarji prvo tekmo z Zadrom izgubili, potem ko so že vodili z Tri medalje Varinga NOVO MESTO - Lokostrelski klub Varing Novo mesto je na državnem dvoranskem prvenstvu v lokostrelstvu v Postojni v disciplini indoor 18 m osvojil tri medalje. Matej Povž je bil med kadeti z olimpijskim lokom drugi, med članicami pa sta s sestavljenim lokom Slavka Jerman in Darja Sluga osvojili drugo oziroma tretje mesto. Med člani je bil Uroš Glavan s sestavljenim lokom šesti, Drago Sluga je bil sedmi, Borut Šali deveti, Božo Pirc deseti in Edvin Ambrož enajsti. 22 točkami, jim je tokrat ob strani stala tudi sreča. Začele se je podobno kot že večkrat letos. Novomeščani so začeli bolje in si v prvem polčasu priigrali prednost devetih točk (35:26), potem pa so začeli stvari jemati preveč zlahka, kar so Zadrčani kaznovali z delnim izidom 11:0, do konca polčasa pa je bila tekma spet izenačena. V drugem polčasu sta se moštvi izmenjavali v vodstvu, redni del srečanja pa se je končal z Silvestrovi razred zase Na mednarodnem mladinskem turnirju p Trebnjem TREBNJE - Na 2. letošnjem turnirju v badmintonu za igralce do 19. leta, ki gaje mirnski badmintonski klub Tom pripravil v Trebnjem, sta bili med dekleti razred zase Tomovi igralki Urška in Špela Silvester, ki sta osvojili vsa možna prva in druga mesta. Urški je uspelo kar trojno zmagoslavje, saj je zmagala med posameznicami, s sestro Špelo med dekliškimi dvojicami in z Luko Petričem (Argus) med mešanimi dvojicami. Špela je bila druga med posameznicami. Pri fantih je zmagal Miha Šepec iz Olimpije, kije v finalu premagal Luko Petriča, med dvojicami pa sta zmagala Sergej Pouh iz Olimpije in Marko Ketler iz Lendave. Nastopili so tudi hrvaški badmi-notnisti. Na mladinski slovenski jakostni lestvici pri dekletih vodi Urška Silvester pred Špelo Silvester, pri fantih pa Miha Šepec. Na evropski mladinski jakostni lestvici do 19. leta vodi petnajstletna Urška Silvester, štirinajstletna Špela Silvester pa je četrta. KRIV JE KRIVEC - Glavni krivec za uspeh Krkinih pionirjev v finalu državnega košarkarskega prvenstva je Bojan Krivec (na sliki med prodorom pod laški koš), ki je bil najboljši strelec Krke na tekmi s Pivovarno Laško (25 točk) in najboljši strelec celotnega turnirja, na katerem je na treh tekmah dosegeI 74 točk. To, kar so on in njegovi tovariši pokazali konec minulega tedna, vzbuja upanje, da bo v prihodnosti še kdo izmed mladih Novo meščanov oblekel dres prvega moštva Krke. (Foto. I. V.) Krkini upi so že državni prvaki Kljub porazu z Unionom Olimpijo je pionirska vrsta košarkarskega kluba Krka na finalnem turnirju v Novem mestu osvojila naslov državnih prvakov NOVO MESTO - Mladi košarkarji Krke so v nedeljo v Športni dvorani Leona Štuklja v Šmihelu z zmago nad Pivovarno laško osvojili naslov pionirskih državnih prvakov. Za naslov prvakov se je letos potegovalo 72 klubov, na finalnem turnirju v Novem mestu pa sta poleg Krke in Laškega nastopili pionirski vrsti Uniona Olimpije in Bežigrada. Novomeški upi niso začeli najbolje, saj so v petek izgubili z Olimpijo z 71:82, na drugi tekmi pa so Laščani z 69:77 izgubili z Bežigradom. V soboto so se karte premešale na novo, saj je Krka z 69:55 premagala Bežigrad, Pivovarna Laško pa z 80:71 Olimpijo, tako da so bile vse štiri vrste po točkah izenačene, o vrstnem redu pa sta odločili nedeljski tekmi. V nedeljo je Bežigrad z 59:58 premagal Olimpijo in si tako zagotovil najmanj drugo mesto, v primeru zmage Pivovarne Laško nad Krko pa bi bili Bežigrajčani celo prvi. Zadnja tekma je bila prava drama, saj so mladi krka-ši v prvem polčasu igrali podrejeno vlogo in zaostajali za 11 točk, v drugem polčasu pa so s fantastično borbenostjo nadomestili izgubljeno povedli in v zadnjih minutah, ko so Laščani s presingom po celem igrišču taktično modro obdržali težko pridobljeno prednost ter novomeški košarki z zmago s 96:88 prinesli prvi pionirski naslov državnih prvakov. Strelci za Krko na tekmi z Laškim: Klemen Bučar 1, Anže Brsan 21, Jaka Klobučar 8, Matija Frančič 24, Končni vrstni red: 1. Krka 5, 2. Bežigrad 5, 3. Pivovarna Laško 4, 4. Union Olimpija 4... 25. Črnomelj (trener Milan Kordič)... 37. Krško (Vojko Herk- sel)__41. OŠ Mirana Jarca Črnomelj (Andrej Košmrlj). Med pionirji B je bil letos najboljši Koper, druga je bila Pivovarna Laško, Krka je bila pod vodstvom trenerja Gregorja Seliškarja tretja, Artplet Kočevje pa je zasedel sedmo mesto. Stanko Gazvoda 6, Željko Rajak 2, Rene Žvan 2, Bojan Krivec 25, Jure Žulič 7. Poleg omenjenih so za Krko nastopili še Tone Klobučar, Mitja Sitar in Janez Erpe. Najboljši strelci za Krko na vseh treh tekmah: Krivec 74' (zmagal je tudi v metu trojk), Matija Frančič 52, Anže Brsan 65. Krkino ekipo sta vodila trenerja Goran Vardič in Leon Sti-paničev. Na pionirskih državnih prvenstvih so novomeški košarkarski upi najbolj blesteli ob koncu osemdesetih let, ko je tedanji No-voles tri leta zapored stal na stopničkah za zmagovalce (1988 - 3. mesto, 1989 - 2. mesto, 1990 - 3. mesto), med najboljše pa so se spet uvrstili pred štirimi leti, ko so osvojili 3. mesto. Generacija pionirjev, rojenih leta 1987, ki je v nedeljo osvojila naslov državnih prvakov, se je izkazala že v preteklosti. Lani so fantje med pionirji B sezono končali neporaženi, v ligi mest so za Olimpijo in Zadrom osvojili tretje mesto, zmagali so na mednarodnih turnirjih v Pordenonu in v Novem mestu ter osvojili tretje mesto na turnirju Fiba Bam v Sarajevu, kjer so se pomerili s pionirskimi državnimi reprezentancami Madžarske, Hrvaške in Bosne in Hercegovine. I. V. Žužemberčani ostali praznih rok Odbojkarji Kekoopreme po slabi igri prepustili točke konkurentom iz Šoštanja -Popravni izpit na tekmi z Granitom ■ Novomeščanke pošteno namučile Novogoričanke ščanke dobile prvi niz. Z boljšo igro v drugem nizu so domačinke izenačile na 1:1, v tretjem nizu pa so Dolenjke še enkrat zagrozile in povedle z 12:6, a jim prednosti ni uspelo izkoristiti in priti vsaj do ene točke, saj so Goričanke v zaključku četrtega niza le uveljavile vlogo favoritinj. V 10. krogu, ki sodi že v drugi del prvenstva, bodo Novomeščanke igrale doma z Miklavž-čankami, ki so jih v 1. krogu premagale s 3:0, tokrat pa TPV-jevke gostjam ne bi smele tako zlahka prepustiti pomembnih točk. Portoval v Španijo NOVO MESTO - Nogometaši nogometne šole Portoval, stari 12 in 13 let, bodo od 27. do 30. decembra nastopili na turnirju v Vilafranci del Penedes v Španiji. V četrtek, 13. decembra, je nogometna šola Portoval v Dvorani Leona Štuklja pripravila prvo srečanje nogometašev otroške nogometne šole Portoval. Srečanja se je udeležilo 61 otrok z osnovnih šol Grm, Šmihel, Center in Dvor ter skupina nogometašev nogometne šole Portoval, starih do 7 let. izenačenim izidom 87:87, potem ko Lakoviču v zadnjem napadu ni uspelo zadeti zadrskega koša. V podaljšku so Zadrčani povedli s petimi točkami prednosti, a so jih Novomeščani spet ujeli, vloga moža odločitve pa je spet pripadla Jaki Lakoviču, kije imel tokrat več sreče in je tri sekunde pred koncem zadel in s tem svojemu moštvu prinesel dragoceni točki in novo upanje. Na koncu le izenačili KOČEVJE - V 9. krogu tekmovanja v 2. rokometni ligi je Grča iz Kočevja doma igrala z Arcontom iz Gornje Radgone 28:28(14:13). Dve minuti pred koncem so gostje vodili z 28:26, a so ji borbeni Kočevci ukradli dve žogi in v zadnji minuti izid z igralcem več izenačili, ob koncu pa so imeli celo priložnost za zmago, a sodnika nista dosodila očitne sedemmetrovke. (M. G.) Krka B premagala Vipavo ČRNOMELJ, NOVO MESTO - V 11. krogu v 2. košarkarske lige je Krka B s 97:68 premagala Vipavo (Taraniš 25, Gliha 20, Venta 14). Po 11. krogih v 2. ligi vodi Črnomelj, Krka B pa je tretja. MATE TOKRAT NI MOGEL - Novomeški gorostas Mate Ske-lin (z žogo v rokah) v boju z bojevitimi Laščani (na sliki sta Pavič in Jurak) ni prišel do izraza, saj je v 25 minutah, kolikor je prebil na igrišču, pod obema košema polovil le 4 žoge. Prav skok, ki so ga Laščani dobili s 34:25, je odtočil zmagovalca srečanja 11. kroga lige Goodyear. S to zmago so si Laščani pridobili tudi psihološko prednost, ki jo bodo lahko s pridom izkoristili na povratnem srečanju v Laškem in v zaključku slovenskega državnega prvenstva. (Foto: I. V.) ŽUŽEMBERK - Žužemberški odbojkarji so bili pred sobotno tekmo z do tedaj osmouvrščenim Šoštanjem Topolšico favoriti, vendar psihološkega pritiska pomembnosti tekme niso najbolje prenesli. Z zmago bi se z Blejčani izenačili na petem mestu in se najbrž dokončno znebili skrbi v zvezi z obstankom. Vendar so že začeli preslabo, da bi ugnali ne ravno slabe Štajerce. Šoštanjčani so namreč tako v prvem kot v drugem nizu začeli bolje, povedli z nekaj točkami razlike in le-to zadržali do 25. točke. V tretjem nizu so imeli Žužemberčani lepo priložnost, da bi končno dosegli preobrat, vodili so z 18:15, vendar so gostom pustili, da so pri 21. točki izenačili in odločilni niz dobili po podaljšani igri s 27:25. V zadnjem krogu prvega dela prvenstva bodo Žužemberčani igrali v gosteh z Granitom, ki je ob Olimpiji glavni kandidat za izpad. V primeru zmage bi Su-hokranjci ostali v boju za sredi- no lestvice, če pa bodo ostali brez točk, jim grozi neizprosen boj za obstanek, v katerega glede na moč moštva ne sodijo. NOVO MESTO - Odbojkarice so prvi del prvenstva že končale. Novomeščanke s sedmim mestom ne morejo biti zadovoljne, vendar 4 zmage in 11 točk ni tako slab izkupiček pa tudi le dve točki zaostanka za četrtouvršče-nim Koprom daje upanje, da bodo spomladi lahko segle višje. Upanje na boljšo pomlad daje tudi tekma 9. kroga v Novi Gorici, kjer so se tretjeuvrščenemu Hitu dobro upirale. Po zaslugi razpoloženih Snežane Rajak in Joane Papageorgieu so Novome- ŽUŽEMBERČANIRAZGUŠENI - Žužemberčani so v soboto delovali kot povsem razglašen vaški pihalni orkester, udarcev ki bi takole kot Kumpov na sliki obšli šoštanjski blok, pa je bilo veliko premalo, da bi suhokranjski prvoligaš prišel do novih točk. (Foto: I. Vidmar) Med nagrajenci tudi Novak in Glonar NOVO MESTO - Med novomeškimi nagrajenci Mednarodnega olimpijskega komiteja, ki je v letu prostovoljstva odlikoval športne delavce, ki so z dolgoletnim ljubiteljskim delom prispevali znaten delež k razvoju športa in olimpizma v svoji deželi oziroma kraju, ki smo jih objavili v 50. številki Dolenjskega lista, sta pomotoma izpadla Vinko Novak (smučanje) in prof. Jože Glonar (atletika). Prizadetima se za napako opravičujemo. KOŠARKA Evroliga, skupina C, 8. krog -ZADAR : KRKA 97:98 (24:31, 46:46, 73:72, 87:87); ZADAR: Vladovič 7, Robinson 19, Perinčič 2, Špralja 5, Marcelič 21, Dijan 17, Ružič 10, Oduok 8, Grgat 8; KRKA: Anzulovič 7 (2:2), Gnjid-ič 7 (1:1), Skelin 17(9:11, lOsko-kov), Lakovič 20 (za 1 točko 3/4, za 2 točki 1/11, za tri 5/9), Davi-son 20 (4:7, 12 skokov), Grum 4, Drobnjak 7, Capin 3, Šamanič 13 (3:3). Ostali izidi: Real Madrid : Budučnost 90:71, Skipper Bologna : Panathinaikos 77:79, CSKA Moskva : Pau Orthez 80:69. Lestvica: 1. Panathinaikos Atene 15, 2. Real Madrid 14, 3. CSKA Moskva 13, 4. Pau-Orthez 12,5. Skipper Bologna 11,6. Krka Teldkom 11,7. Zadar 10, 8. Budučnost 10. Jadranska liga Goodyear, 11. krog - KRKA TELEKOM : PIVOVARNA LAŠKO 74:78; KRKA: Gnjidič 11 (7:7), Skelin 15 (7:8), Lakovič 9 (7:11), Jelesijevič 3 (1:2), Davison 17(3:3), Grum 13, Drobnjak 4, Šamanič 2; PIVOVARNA LAŠKO: Jurak 14 (4:4), Walker 30 (7:7), Lerič 4 (0:2), Novak 4, Duščak 12 (2:3), Vujičič 6, Pavič 8 (2:2). Ostali izidi: Sloboda Dita : Union Olimpija 68:76, Geoplin Slovan : Split 75:91, Bosna : Cibo-na VIP 57:89, Široki Brijeg: Zadar 84:76, Triglav osiguranje : Budučnost (prestavljeno). Lestvica: L Union Olimpija 22, 2. Cibona VIP 20, 3. Pivovarna Laško 18, 4. Budučnost 17, 5. Krka 17, 6. Sloboda Dita 17, 7. Split 17, 8. Zadar 16, 9. Široki Brijeg 16, 10. Triglav osiguranje 12, 11. Geoplin Slovan 12, 12. Bosna 11. ODBOJKA 1. DOL, ženske, 9. krog - HIT NOVA GORICA : TPV NOVO MESTO 3:1 (-23, 19, 22, 13); TPV NOVO MESTO: Vardič, Novinec, Papageorgiev, Zajčeva, Vernig, Rajak, Majstorovič, Gerbec, Janežič, Štangelj, Uhan, Križ, Lestvica: 1. Nova KBM Branik 27, 2. Ljubljana 23, 3. HIT Nova Gorica 22, 4. Koper 13, 5. Formis Bell Miklavž 13, 6. ZM Ljutomer 13, 7. TPV Novo mesto 11, 8. Solkan 5. 9. Savinjska Šempeter 4, 10. Kamp Pivka jama 4. L DOL, moški, 8. krog - KE-KOOPREMA ŽUŽEMBERK : ŠOŠTANJ TOPOLŠICA 0:3 (-20, -19, -25); KEKOOPREMA ŽUŽEMBERK: Babnik, Gotenc, Drobnič, Obrstar, Smrke, Brulec, Pucelj, Perko, Kump, Zupančič. Lestvica: 1. Calcit Kamnik 21, 2. FužinarGOK Igem 19, 3, Salonit Anhovo 19, 4. Maribor Stavbar IGM 14, 5. Merkur Lip Bled 11, 6. Galex Pomurje 9, 7. Šoštanj Topolšica 9, 8. Kekooprema Žužemberk 8, 9. Granit 4, 10. Olimpija 3, 2. DOL, ženske, 10. krog - 3S KAMNIK : KOČEVJE 3:0; lest vica: 1. Benedikt 25... 8, Kočevje 10 3. DOL, zahod, ženske, 10 krog - ITALIJANSKA SKUPNO ST : SEMIČ 3:0; BOHINJ : ČRNOMELJ 1:3; lestvica: 1. Koper mlade 29... 4. Črnomlej 19... 6. Semič 16 itd. 3. DOL, zahod, moški, 11. krog - KOČEVJE : ASTRA TELEKOM 1:3; lestvica: L Astra Telekom 18... 3. Krka Novo mesto 11... 5. Kočevje 6. ROKOMET 1. SRL, 11. krog - TRIMO TREBNJE : MOBITEL PRULE 67 24:30 (13:17); TRIMO TREBNJE: Torlo, Ostanek, Mežnaršič, Radelj, Gorenšek 2, Štruc, Šavrič 2, Natek 8, Pekolj, Privšek 2, Žitnik, Gradišek 2, Ivančič 2, Stojanovič 6; MOBITEL PRULE 67: Brumen 10, Sokolov 6, Zorman 4, Kastelic 4 itd. TERMO : SEVNICA 27:19 (14:9); SEVNICA: Marcola, Mi-čevič 3, Požek, Ošlovnik 1, Povše 4, Trupi, Grizolt, Kozlina 6, Zupančič, Štuhec, Raič, Brečko 2, Teras 2, Kisovec, Simončič L Lestvica: L Mobitel Prule 67 20, 2. Celje Pivovarna Laško 19, 3. Termo 13, 4. Gorenje 12, 5. Rudar Trbovlje 11, 6. Prevent 11, 7. Slovan 11, 8. Trimo Trebnje 10, 9. Inles Riko 6, 10. Sevnica 3, 11. Velika Nedelja 2, 12. Izola 2. Na Gačah končno umetni sneg Zabrneli bodo snežni topovi - Od 26. do 30. decembra božično-novoletni tečaji smučanja -Seminar učiteljev smučanja ČRMOŠNJICE - Dolenjsko-belokranjsko smučarsko središče Rog Črmošnjice bo konec tega tedna končno zaživelo. Naprave so na Gačah prvič v sezoni štiri- TOMIČ DRUGI V DUBROVNIKU - Tekač novomeškega tekaškega kluba Portovald Aleš Tomič (na sliki) je v sklopu priprav na novo sezono nastopil na pozivnem tekmovanju po ulicah Dubrovnika. Na 5 km dolgi progi mu je bil kos le hrvaški tekaški as Branko Zorko, ki je Cerovljana premagal šele v zaključnem sprintu. Njegov uspeh je s četrtim dopolnil Marko Gorenc. (Foto: I. V.) krat pognali že ob prvem snegu, ta teden pa so se žičniška kolesa prvič zavrtela včeraj. Glede na vremensko napoved se bo v teh dneh za zdaj skromna snežna odeja odebelila, od nedelje naprej pa si bodo na Gačah pomagali s topovi. Tako zdaj ni več dvoma, da Rogova šola smučanja v predvidenem času od 26. do 30. decembra ne bi mogla izpeljati • Dolenjski področni zbor učiteljev in trenerjev smučanja bo v soboto, 22. decembra, za vse svoje člane pripravil predsezonski seminar, na katerem bodo demonstratorji učitelje smučanja seznanili z novostmi slovenske šole smučanja, ki temelji na novostih v tehniki smučanja na smučeh s poudarjenim stranskim lokom. Zbor udeležencev seminarja bo ob 8.30 na terasi pred brunarico Rogove šole smučanja, prav tam pa bo ob 13.30 tudi zaključek seminarja. Vsa dodatna pojasnila daje Slavko Medle po telefonu 041 694 603. božično-novoletnih smučarskih tečajev za otroke in odrasle. V tečaje bodo vključili tudi predšolske otroke. Udeležence tečajev bo iz Novega mesta in krajev ob poti do Črmošnjic vozil smučarski avtobus, ki bo vsak dan ob 7.45 odpeljal iz Bršljina in pobiral smučarje na postajališčih pri novomeški občini, v Plavi laguni, Žabji vasi, Kandiji, pri avtobusni postaji, na Drski in na vseh drugih postajališčih do Črmošnjic. Tisti, ki se do zdaj še niso uspeli prijaviti za tečaje, to lahko storijo po telefonu 041 694 603 (Slavko Medle). I. V. Zaključni turnir v ju-jitsu Niko Markovič novi trener Trima V Trebnjem nezadovoljni z jesenskim izkupičkom rokometašev Trima - Zamenjali bodo trenerja in okrepili moštvo - Na levem krilu bi radi videli Zagrebčana Baltiča TREBNJE - V trebanjskem rokometnem klubu Trimo na polovici prvenstva v 1. državni ligi niso in ne morejo biti zadovoljni, saj je osmo mesto s petimi zmagami in šestimi porazi manj, kot so pričakovali. Trebanjci so priložnost, da se uvrstijo tik pod vrh prvenstvene lestvice, zamudili na tekmah z Gorenjem, Trbovljami, Slovanom in Termom, a razlike med moštvi na sredini lestvice niso velike in spomladi se da še marsikaj popraviti. Trebanjci so sezono začeli izvrstno, z zmagami nad Preventom, Izolo in Sevnico, potem pa je nastopila kriza. Najprej so doma izgubili z Gorenjem, potem pa v gosteh s Trbovljami, doma s Slovanom in v gosteh s škofjeloškim Termom. Vzrokov za poraze je več, od neizkušenosti v povprečju zelo mladega moštva pa do trenerja Igorja Razgorja, ki je minulo soboto zadnjič sedel na klopi trebanjskega prvoligaša. SPOMLADI BO BOLJE - Tako so se odločili v trebanjskem rokometnem klub Trimo, kjer upajo, da bo novi trener Niko Markovič dal več priložnosti tudi mladim domačim igralcem, ki veliko obetajo, a si s sedenjem na klopi ne bodo nabrali dragocenih izkušenj, s katerimi bi se z zadetki pridružili Stojanoviču (na sliki med strelom), ki je na tekmi s Prulami dosege! šest zadetkov. (Foto: /. Vidmar) Po besedah predsednika upravnega odbora rokometnega kluba Trimo Lojzeta Radija vse še ni izgubljeno. Glede na izenačenost moštev, uvrščenih od 3. do 8. mesta Trebanjci niso brez možnosti, da se v spomladanskem delu prvenstva povzpnejo bliže vrhu. Tudi četrto mesto in uvrstitev v enega izmed evropskih pokalov ni nedosegljivo. Prvenstvo se bo nadaljevalo šele 16. februarja, v teh dveh mesecih pa lahko v Trebnjem marsikaj popravijo. Že ta teden naj bi v Trebnje prišel nov trener. Trebanjci so se za sodelovanje dogovorili z znanim celjskim strokovnjakom Nikom Markovičem, kije zadnjih deset let služboval v Avstriji, kjer je med drugim vodil tudi avstrijsko državno reprezentanco. Nekoliko bodo okrepili tudi moštvo. Zelo resno se dogovarjajo z Zagrebčanom Bal-tičem, igralcem Zagreba, ki v prvi hrvaški ligi trenutno vodi pred evroligašem Metkovičem. I. V. Ribniški upi zmagujejo RIBNICA - Mladinci rokometnega kluba Inles Riko so na zadnjih dveh tekmah jesenske sezone premagali Prevent z 31:29 (Mikulin 8, Mitja Ilc 6 in Jaka Ilc 6) in Grosuplje z 31:22 (Košir 6, Bečirovič 5). Starejši dečki Inlesa Rika so premagali Novo mesto s 34:5. (M. G) Na zaključnem turnirju v ju-jitsu športnih borbah v Šempetru pri Celju je nastopilo 62 tekmovalcev iz desetih slovenskih in enega hrvaškega kluba. Izidi tekmovalcev z našega konca: ekipno - 4. mesto: Ippon Rucanor Sevnica, 5. Katana Top-Ten Globoko; posamično: kadeti do 48 kg: 1. Jure Barbič (Katana Globoko), 2. Aljaž Rak (Ippon Sevnica); do 55 kg: 2. Andrej Cešek (Ippon Sevnica); kadetinje do 58 kg: L Mojca Pezdirc (Ninja Črnomelj), 3. mesto: Katja Simončič (Ippon Sevnica); članice: 1. Tamara Strnad (Bushido Novo mesto); mladinci do 55 kg: 2. Dejvid Šimunič (Ippon Sevnica); do 69 kg: 3. Simon Tomec (Ninja Črnomelj); do 76 kg: 2. Dušan Povšič (Ippon Sevnica); člani do 69 kg: 3. Andrej Škedelj (Bushido Novo mesto); do 77 kg: 2. Zvonko Ivačič (Ippon Sevnica); do 85 kg: 2. Danijel Lipar (Katana Globoko); nad 94 kg: 1. Aleksander Piškur (Katana Globoko). Novomeščanka nabira Fis-točke NOVO MESTO - Smučarka novomeškega smučarskega društva Krka Rog je decembra nastopila na svojih prvih tekmovanjih za točke Fis na Arehu. V četrtek, 13. decembra je bila v slalomu 30., dan kasneje pa 32. Obakrat je zmagala članica slovenske A-reprezentance Lea Dabič. V torek, 18. decembra, je prav tako na Arehu na veleslalomu Fis osvojila 21. mesto, do katerega se je 15-letna Novomeščanka prebila s 15. časom drugega teka. Zmagala je članica slovenske A-reprezentance Ana Dreu. NOVOMEŠKI ŠPORTNIKI LETA - Metalec diska Igor Primc, takačica čez ovire Katka Božič in košarkarski klub Krka so v tradicionalni anketi novomeške Agencije za šport ‘Športnik leta 2001 ’’ zbrali največ točk. Na zaključni prireditvi so prireditelji predstavili tudi druge najuspešnejše novomeške športnike, zaslužnim športnim delavcem podelili Bloudkove značke in priznanja ter razglasili najuspešnejše ekipe na delavskih športnih igrah. Karateisti na treh koncih SEVNICA, KRŠKO - Minuli konec tedna so sevniški karateisti nastopili na treh mednarodnih turnirjih. V soboto je v dvorani Noale blizu Benetk na enem izmed najmočnejših karate turnirjev v Evropi nastopilo preko 800 tekmovalcev iz 11 držav. Sevničan Marko Stopar je v ka-tah med člani osvojil 5. mesto, zmagal pa je večkratni evropski in svetovni prvak Italijan Luka Valdesi. Na mednarodnem turnirju v Trbovljah je nastopilo 350 tekmovalcev iz 5 držav. Med starejšimi dečki je v športnih borbah zmagal Sevničan Jasmin Dautbe-govič, Rok Črepinšek je finalni boj med člani v športnih borbah do 75 kg z Luko Vrančičem iz Ljubljane izgubil šele po podaljšku. Med kadeti je bil Klemen Janc peti. V nedeljo so se Sevničani in Krčani v Udinah udeležili turnirja Christmas Superchampion. Od Sevničanov je v katah posamezno med mlajšimi deklicami V šahu Center NOVO MESTO - Na ekipnem občinskem prvenstvu Novega mesta v šahu je v osnovni šoli Center nastopilo 10 ekip iz treh osnovnih šol. Pri mlajših fantih, mlajših deklicah in starejših fantih je zmagala OŠ Center Novo mesto, pri starejših deklicah pa OŠ Šmihel. Gramiz dvakrat zmagal KOČEVJE - Na drugem turnirju rokometnega prvenstva za mladinke je v Ribnici kočevski Gramiz dvakrat zmagal. Na prvi tekmi so varovanke Irene Bej-tovič s 35:25 premagale Krim, na drugi tekmi pa z 22:11 Jadran iz Kozine. Izid je bil 22:11. Olimpija je v drugi tekmi premagal Jadran s 35:12. (M. G.) V Brežicah Mirnčani BREŽICE - Na drugem badmintonskem C-turnirju za slovensko jakostno lestvico je v Brežicah zmagal Kristian Hajnšek (TOM Mirna), nastop na B turnirju, ki bo naslednjo nedeljo v Ljubljani, pa sije od Dolenjcev priboril še Uroš Skerbiš (TOM Mirna). Tudi pri dekletih je zmagala Lea Holc (TOM Mirna) in v finalu šele po petih setih ugnala obetavno klubsko kolegico Blažko Andolšek. (A. R.) zmagala Tajda Košir, Tjaša Žveg-lič pa je v isti kategoriji zasedla 6.mesto. Med mlajšimi dečki je bil Žiga Žveglič drugi, Domen Vavtar četrti in Aljoša Orač peti. Med starejšimi dečki je bil Denis Suhodolčan drugi. Krčani so osvojili sedem medalj. Zlato sta osvojili Sara Jeler v katah med starejšimi deklicami in Vesna Požun med kadetinjami. Drugo mesto je pripadlo Jasmini Grilc v katah med starejšimi deklicami in njeni sestri Danijeli med članicami. Danijela je bila poleg tega tretja med članicami v športnih borbah, bron pa je osvojila tudi Marija Jeler v katah in športnih borbah med starejšimi deklicami. Neverjetno RIBNICA - Nogometaši Ribnice Sodražice so imeli v lepo priložnost, da bi premagali oslabljeno posadko Ajdovščine, vodilni klub 2. SLMN-zahod, saj so po prvem polčasu vodili s 5:0, v drugem polčasu pa so zmogli samo še en zadetek, medtem ko so bili Ajdovci uspešni kar se-demkrat.Strelci za Ribnico Sodražico: Kavkovič 2, Košir 1, Matelič 1 iri Čampa 1. (M. G.) Lamutova in Mak NOVO MESTO - Strokovni svet pri območni kegljaški skupnosti Novo mesto je za najboljše kegljače v letu 2001 razglasil kegljača črnomaljskega Rudarja Cvetko Lamut in Vladimirja Maka. (N.G.) V Krmelju Trebanjci KRMELJ - Na šahovskem turnirju v spomin na Borisa Debelaka je med ekipami zmagalo Trebnje BMP pred Sevnico 1 in Sevnico 2, domača Svoboda (Krmelj) pa je med 10. moštvi osvojila 5. mesto. Med posamezniki je zmagal Miha Furlan pred Tomažem Marinškom (oba Trebnje), tretji pa je bil Martin Povše (Sevnica). (J. B.) Krški Triglav v superligi KRŠKO - Šahisti krškega Triglava so v Rogaški Slatini zmagali na turnirju zahodne skupine prve šahovske lige in se tako uvrstili v slovensko šahovsko su-perligo. V krški ekipi so nastopali Dražen Sermek, Zvonimir Meštrovič, Dinko Brumen, Toni Kos, Igor Šitnik in Gorazd Novak. Na istem turnirju je šahovski klub Milana Majcna iz Sevnice osvojil 6. mesto. (J. B.) 'i^KRKKZDRAVIUŠČK Jk' HOTELI OTOČEC TENIŠKI CENTER OTOČEC~, "Stori ---------------,--------------------------------------------- Dragocenost življenja - "»r esMf so trenutkii ki dajejo lepoto spominom in smisel prihodnosti- Naj se lesketajo tudi v prihodnjem letu- £> Trimo Sredstvai namenjena poslovnim darilom, smo podarili v dobrodelne namene- WWW-trimo -Si Novo mesto klice! 0 SIT/MIN za pogovore med Prijatelji* - i «► * m <& o, &> m : Motorola T250 tri band, WAP, ura, alarm, IR, modem, podatki, koledar, opomnik, vibra, upuilIllIA, viuia, glasovno izbiranje, igre Nokia 3310 vibra, igre, slikovni SMS, glasovno izbiranje 1 SIT Siemens M35 v treh različnih barvah: moder, zelen, rdeč, odporen na vlago, WAP <-?> <3š (*5> 2500 SIT WAP Nokia 3330 WAP, vibra, ura, alarm, igre, glasovno izbiranje in slikovna sporočila, možnost menjave pokrovčka, izboljšan vmesnik za pomenkovanje prek SMS, datum, računalnik, opomnik ■ Cene mobilnih telefonov za vse naročniške pakete ob sklenitvi ali podaljšanju naročniškega razmerja za 24 mesecev so v prazničnem obdobju še posebei nizke. Tudi na Dolenjskem. Novi naročniki paketov Simbol. Smart in Start, ki se nam boste piidružili do 1S. 1. 2002, boste s tremi izbranimi Prijatelji* v Si.mobilovem omrežju do 1, 5. 2002 klepetali brezplačno. A H to še ni vse ■ za pod jelko je še darilna škatla z božičnimi copatki. Naša ponudba velja do 15.1.2002 oz, do razprodaje zalog. Za dodatne informacije pokličite 080 40 40 ali obiščite www.simobil.si. vedno zame. Si.mobil center 91 Novo mesto, Ljubljanska 22 študente in simobil —------- _p_rm^ 11Uyi'£ Ž I JAiViJJ V Poštni banki Slovenije bomo prihodnje leto praznovali 10 letnico delovanja in veseli bomo, če boste praznovali z nami. Vsem, ki boste odprli tekoči račun do konca tega leta, bomo v jubilejnem letu vodili tekoči račun brezplačno. Posebne prednosti tekočega računa PBS: • kartice sistema Activa, ( • poslovanje na več kot 540 poštah, z ugodnim delovnim časom, • poleg poslovanja na bankomatih, s čeki, plačilnimi karticami in trajniki, omogočamo tudi izplačilo prejemkov na dom, • vezava sredstev od doma - nalog za vezavo brezplačno oddaste v poštni nabiralnik. POHITITE NA NAJBLIŽJO POŠTO! Informacije tudi po telefonu 02 228 83 27 ali 01 474 12 19. Vedno pomembna, včasih glavna. ;; DOLENTSKE TOPLICE * J ŠMARJEŠKE TOPLICE % HOTELI OTOČEC I^KRKkZDRAVlUŠČN Vjf Že veste, kje Soste prežived najčCaCjšo noč v Cetu? Silvestrujte z nami v: $ restavraciji Zdravilišča Dolenjske Toplice $ zabaval vas bo ansambel Petra Finka ® 39 19 400 $ restavraciji Zdravilišča Šmarješke Toplice $ zabaval vas bo ansambel Modri val S 38 43 400 $ restavraciji Tango na Otočcu $ zabaval vas bo ansambel Objem S 30 75 700 < E* KRKKZDRAVILIŠČK Kraka vam .0 s*, \ su vesel božič in srečno 2002! Vesel božič in srečno 2002. leto vam želi 0 & VISOKA KVALITETA kotli In gorilniki radiatorji IMAŠ črpalke VVEISHAUPT APOLLO in EVOLUTION GRUNDFOS C ,V «► « SH OGLED IN PRODAJA: IKA, ŽIRI, d.o.o. posl. NOVO MESTO www.ika.si tel.: 07 39 31 360 mt*na Simona Šimec, s.p. Novo mesto, Marjana Kozine 3 Telefon: 07/33-73-461 Gsm: 041/609-144 pon.-pet.: od 8. do 19. ure sobota: od 8. do 12. ure © Vesel božič voščimo, v letu 2002 pa veliko sreče! 1881 ™MDK (zTfc c/uažfet Žet iadomftl Mesnineuežele Kranjske d.d. Ze odYeia Zo otasid/-ecepitid za nooe/vdoe ^ ŽfaA/aodi da/ooooU. isnsmnrnmi Ji F J—Ukfiv Ljubljana, dd. javno ftodjetjc za ! distribucijo električne energije. želi svojim “**r odjemakem, poslovnim partnerjem m širši javnosti vesel božič in srečne novo leta 2002. T* H krt 0b tej priložnosti vas obveščamo, da bomo siedsttu. namenjena za posamezne čestitke, podarib Zavodu za usposabljanje imalidne mladine Kamnik za nakup namenskega osebnega \vzila. ki bo olajšal mobilnost imulidnih otrok. DOLENJSKI LIST DOLENJSKI LIST jWdKtiz II PREMIERNO PRI NAS!!! L.2001 12.342 DEM (1.398.943 SIT) iDAEMOBILl NOVO MESTO ŽABJA VAS 4 tel.:(07) 334-16-70 Ana Rostohar med branjem svojih pesmi na predstavitvenem večeru. Na srčnih privezih Izšla je nova pesniška zbirka Ane Rostohar KRŠKO - V Valvasorjevi knjižnici je v petek, 14. decembra, zvečer decembrski mrak in hlad presvetljevala in ogrevala pesem Ane Rostohar, pesnice, ki že vrsto let deluje v krogu krških literatov, občasno nastopa na javnih prireditvah in objavlja v revialnem tisku. Pred dvanajstimi leti je izdala svojo prvo pesniško zbirko Requiem, zdaj pa ji je sledila druga z naslovom Na srčnih privezih, ki je beli dan ugledala v samozaložbi. Za prijetno grafično podobo je poskrbel Bojan Žič-kar iz Studia Graffit, jezikovni pregled je opravila Marjanca Kočevar, natisnila pa jo je Tiskarna Jordan iz Krškega. Vse prihodke od prodaje knjige je avtorica namenila domu odvisnikov na Razborju. Na predstavitvi nove pesniške zbirke so ob avtorici pesmi iz “srčnih privezov” brali Vid-ka in Jože Kuselj ter Stanka Hrastelj, pevka Stanka Macur je zapela uglasbeno Anino pesem Jutro, violinist Božidar Ogorevc pa je improviziral svoje Tri fragmente sozvočja. O avtorici in knjižni novosti je govorila direktorica Valvasorjeve knjižnice Ida Merhar. In kaj na pesničinih srčnih privezih odkrivajo verzi? Skozi zbirko se prepletata dva motivna kroga: utrinki iz otroštva in mladosti ter ljubezensko čustvo, ki jih v pesniške podobe avtorica ubeseduje s čisto, preprosto in sugestivno pesniško govorico. Tone Pavček v spremni besedi govori o svetlobi, ki lije v bralca iz Aninih pesmi kot glas, ki “prinaša presenetljiva videnja podob, jih sestavlja v mozaik zgodb o svetlobi tega in onega sveta, oba ujeta v pesem. Drobno, krhko in ranljivo, kot je naše življenje. In včasih tudi silno, kot je naše življenje. Pesem, ki preseneča v izpovedni neposrednosti in simboliki, ki si lasti odmev podobno, kot si nebo lasti višino.” MiM Železnikova razstava NOVO MESTO-V jedilnici Splošne bolnišnice Novo mesto so včeraj, 19. decembra, zvečer odprli razstavo likovnih del slikarja Franca Železnika. Z glasbo je večer popestril Janez Doltar. Knjižni kulturni mozaik sveta Pirmanova zbirka ilustriranih mladinskih del v več kot 50 jezikih in desetih pisavah je bila stotič na ogled kot Mini Bologna - Kje bo dobila stalno streho? Ustvarjalno predan grafiki V Dolenjskem muzeju odprli razstavo grafik hrvaškega umetnika Franeta Para iz Zagreba NOVO MESTO - Hrvaško kulturno združenje, ki ob drugih dejavnostih že več let redno skrbi za predstavitev hrvaških likovnikov v dolenjski metropoli, pri čemer je še posebej dejaven dr. Emil Lu-čev, je v sodelovanju z Dolenjskim muzejem pripravilo zanimivo likovno razstavo in z njo omogočilo tukajšnjim ljubiteljem likovne umetnosti pogled v delo uglednega hrvaškega umetnika akademskega grafika Franeta Para. Razstavo je v sredo, 12. decembra, zvečer v predavalnici Dolenjskega muzeja odprl novomeški župan dr. Tone Starc po pozdravnih besedah tajnika hrvaškega veleposlaništva Zorislava Preksavca in po predstavitvi razstave in umetnika, ki ju je opravil Mario Beusan. Otvoritev je z glasbo popestrila violinistka Petra Božič ob klavirski spremljavi Petre Slak. Frane Paro, profesor grafike na Akademiji za likovne umetnosti v Zagrebu in odlični poznavalec grafičnih tehnik, ročno izdelanih papirjev, zgodovine razvoja glagolske pisave in številnih uporabnih možnosti tiskarskih stiskalnic, je za svojo dolenjsko predstavitev pripravil izbor grafik iz tridesetletnega ustvarjalnega obdobja. Osrednji del predstavljajo dela iz cikla Otočje svetlobe, ki ga vse od leta 1984 naprej obnavlja ROZINOVA MAJDA V NOVEM MESTU IN KRŠKEM - Po odmevnem sprejemu, ki ga je bila aprila letos deležna med ljubitelji glasbe in tudi strokovnjaki nova, koncertna izvedba operete Majda skladatelja Marjana Kozine, so vedri zvoki tega iz pozabljenja in uničenja rešenega dela slavnega novomeškega rojaka znova zazveneli v soboto, 15. decembra, zvečer v športni dvorani Marof v Novem mestu. Pod vodstvom dirigenta Zdravka Hribarja in ob zvokih Novomeškega simfoničnega orkestra so pevski solisti Marjetka Podgoršek Horžen, Uršula Langmayr, Saša Ivaci, Milivoj Juras, Andreja Brleč, Slavko Savinšek in Marjan Trček odpeli glasbeni del operete, dramsko dogajanje (celoten libreto je na novo napisal dr. Igor Grdina) pa je z besedo posredoval Jani Muhič. Občinstvo je izvedbo sprejelo z navdušenim ploskanjem. Danes, 20. decembra, bodo ob 17. uri lahko prisluhnili Majdi v Kulturnem domu v Krškem. (Foto: M. Markelj) Frane Paro na svoji razstavi v Dolenjskem muzeju. in presnavlja v različnih grafičnih izvedbah. Grafike, ki jih Paro ustvarja v zahtevni in žlahtni tehniki globokega tiska (jedkanica, akvatinta, bakrorez, kombinirana tehnika), so v nadrealistične vizije preoblikovane podobe iz sanj in trde stvarnosti. Posušena zemeljska skorja, kamnite strukture, ostre skale v kra-ških vrtačah, vlažna sled, ki jo val pusti za seboj, ozvezdje, prodnik, vse to sestavlja mikrokozmos njegovega prepoznavnega sveta. Kot izvrsten poznavalec tiskarskih stiskalnic in črkostavnic se v svojih grafičnih listih “posveča predvsem pretvarjanju stvarnega izkustva v alkimistično, figurativno in metafizično izkušnjo”, kot je med drugim zapisala v spremni besedi ob tej priložnosti izdanega kataloga Andriana Škunca. MiM BREŽICE - Drago Pirman iz Artič je po poklicu res knjižničar, zaposlen v brežiški knjižnici, in so mu tako knjige že po naravi vsakdanjega dela blizu, vendar je v njegovem odnosu do knjig še nekaj močnejšega, nekaj, kar presega meje poklicnega. S knjigami ga veže več, kot sta ljubezen in predanost, čuti jih kot sredstvo, s katerim je mogoče odpirati poti k večji človečnosti, k strpnosti, razumevanju in medsebojnemu spoštovanju, k vrednotam, ki jih današnji svet in družba še kako potrebujeta. Zato vztrajno in marljivo izpopolnjuje svojo edinstveno zbirko ilustriranih mladinskih knjig v različnih jezikih in pisavah sveta. V nji ima ta čas že blizu 500 knjig iz 55 držav, napisanih v več kot 50 različnih jezikih in natisnjenih v desetih pisavah, od cirilske, arabske, grške, gruzinske in devana-gari do hebrejske, japonske, kitajske in sinholeške. Ta zanimiva knjižna zbirka, ki jo je ustvarjal več kot deset let, ni zaprta med stene njegovega doma in ne služi le zbirateljskemu zadovoljstvu, ampak z njo obiskuje osnovne šole in druge ustanove po vsej Sloveniji, kjer pač pokažejo pripravljenost, da pri njih postavi razstavo. Konec letošnjega novembra je v osnovni šoli v Artičah zabeležil stoto postavitev svoje Mini Bologne. Tako je namreč razstavo imenoval, saj je idejo zanjo dobil na svetovno znanem knjižnem sejmu mladinskih knjig v Bologni in si tam nabral tudi večji del knjig. Še kot knjižničar na osnovni šoli Jurija Dalmatina v Kr- škem je pred več leti prvič odpotoval na knjižni sejem v Bologni. Naključje je naneslo, da seje seznanil z ameriškim Slovencem, predstavnikom založbe Publications International, ki mu je daroval nekaj knjig, nekaj pa jih je dobil še pri drugih založnikih. In ko seje vrnil s sejma, se mu je utrnila zamisel, da bi s knjigami v tujih jezikih in pisavah lahko predstavil učencem pestrost kultur sveta in tako širil njihovo obzorje. Drago Pirman s knjigami iz vsega sveta. Izšla še tretja od štirih Pri Dolenjski založbi je izšla tretja od načrtovanih štirih spominskih knjig Mirana Beretiča kov iz nove knjige. Pozdravni nagovor je imela ravnateljica Nevenka Lahne, nekaj besed o svojem najnovejšem knjižnem delu pa je povedal avtor sam. Od vseh dosedanjih knjig je Težka pot najobsežnejša. Na več kot 420 straneh je Beretič opisal življenje v internaciji v taboriščih Gonars in Renicci, kjer so se med mnogimi slovenskimi rodoljubi znašli tudi Šmarječani in okoličani, med njimi kar trije bratje Beretiči, ter naporno in dolgotrajno potovanje proti domu po kapitulaciji fašistične Italije. Tako v taboriščih kot na poti domov je bil pisec deležen mnogih trdih preizkušenj, marsikaj grenkega je doživel v razčlovečenem taboriščnem svetu, a bili so tudi svetli trenutki in številna srečanja z ljudmi, ki so krepila vero v človeka in lepši jutri. Okoli osrednje pripovedi je Beretič napletel še veliko drugega, opisal in zabeležil usode mnogih ljudi ter drobne in velike dogodke. Posebej dragocena v njegovem pisanju so, kot je zapisal v spremni besedi urednik Franci Šali, neposredna izpovedovanja raznih doživetij, ki so napisana “plastično, občuteno, pa naj gre za tragične, težke ali pa vesele in lahkotne trenutke ... doživljanja lakote, smrti, nasilja nad taboriščniki, zapažanja o delovanju OF, obnašanja kuharjev, šver-carjev, paketarjev, kapov, italijanskih vojakov, opise srečanj z Italijani, italijanskimi družinami po vaseh oziroma krajih, kjer so potovali." MiM Ko je naslednje leto ponovno potoval na sejem v Bologno, je že vedel, kaj mu je tam početi. Predstavnikom založb je predstavljal svoj multikulturni projekt in pri mnogih naletel na razumevanje ter dobil od njih kakšno knjigo. Nekateri pa nikakor niso mogli razumeti, čemu bi slovenskim otrokom kazal knjige v tujih, zanje nerazumljivih jezikih. 24. aprila 1994 je v krškem Kulturnem domu prvikrat postavil razstavo Mini Bologna in jo naslednji mesec postavil še dvakrat v krški osnovni šoli. Odziv obiskovalcev ga je spodbudil, da jo je ponesel še v druge kraje Slovenije. Od aprila 1994 pa do danes je Pirmanova Mini Bologna obiskala številne šole in druge ustanove po Sloveniji, gostovala je tudi v zamejstvu in ogledali so si jo tuji gostje iz Anglije, Avstrije, Češke, Slovaške in Madžarske. Skupno Število obiskovalcev je že preseglo 25 tisoč. Zdaj išče nov dom, da bi bila lahko stalno na ogled. Pirman jo je ponudil bližnjim Termam Čatež, a se niso zagreli zanjo. V brežiški knjižnici tako in tako ni prostora še za kaj drugega in tudi za stalno postavitev v kateri od šol se ne more dogovoriti. Tako ostaja bogata zbirka ilustriranih otroških in mladinskih knjig pri njem doma in čaka na tiste trenutke, ko ima čas, dajo odpelje do kakšne šole in tam pripravi enodnevno razstavo ter tako uresniči njeno pravo poslanstvo. M. MARKELJ Knjižna čajanka NOVO MESTO - V knjigarni Mladinska knjiga na Glavnem trgu bo danes, 20. decembra, ob desetih dopoldan redna mesečna knjižna čajanka. Slavka Kristan bo na nji predstavila nekaj knjig, primernih za darila v prazničnih dneh. Ribnik 2001 KRŠKO - Od minulega torka, 18. decembra, je v galeriji Krško na ogled razstava likovnih del, ki so nastala konec septembra na likovni koloniji Ribnik 2001. Kolonijo je pripravilo Likovno društvo Oko, na nji pa je sodelovalo 25 posavskih likovnikov. Razstava bo odprta do 15. januarja. ŠMARJETA - Spominska tetralogija Od znoja do boja, ki jo je napisal Miran Beretič, nekdanji oficir JLA in udeleženec NOB, po rodu iz znane šmarješke kmečke družine, se vztrajno seli iz rokopisa v knjige. Po izidu prvih dveh knjig. Od znoja do boja in Krvava žetev, ki sta ugledal beli dan leta 1999 oziroma 2000, je iz tiskarne pred kratkim prišla še tretja z naslovom Težka pot. Miran Beretič na predstavitvi svoje tretje knjige. Predstavitev knjižne novosti, ki jo je izdala Tiskarna Novo mesto - Dolenjska založba, je bila v petek, 14. decembra, popoldan v šmarješki osnovni šoli, kjer izid vsake Beretičeve knjige počastijo s kulturno prireditvijo. Tudi tokrat so se potrudili in učenci šolskega Kul-turno-umetniškega društva Poldke Jurančič so pod vodstvom Mojce Ogorevc pripravili kulturni program s plesom in glasbo ter branjem odlom- Za ljubi kruhek MIRNA PEČ - Tukajšnje kulturno društvo vabi jutri, 21. decembra, ob 18.30 v Kulturni dom, kjer bo potekal kulturni večer Za ljubi kruhek. Med drugim bodo nastopili: mirnopeški pevski zbor, vokalni kvintet Spev in člani društva harmonikarjev. V gostišču Novljan bo ob tej priložnosti na ogled razstava, ki jo bodo pripravile članice Društva podeželskih žena, podelili pa bodo tudi nagrade in priznanja turističnega društva za urejenost hiš, kmetij in naselij za letošnje leto. Božično-novoletni koncert DOLENJSKE TOPLICE - V Viteški dvorani hotela Kristal so včeraj, 19. decembra, zvečer pripravili božično-novoletni koncert domačega mešanega pevskega zbora, ki je nastopil pod vodstvom Rade Rebernik in ob instrumentalni spremljavi. Ob tej priložnosti so v hotelski veži že zjutraj odprli tudi kulinarično razstavo o božičnih dobrotah območnega združenja kmečkih žena. Uglasbeni Prešeren KRŠKO - V Kulturnem domu je potekal v nedeljo, 16. decembra, popoldan literarno-glasbeni večer Pusti pevcu peti, na katerem je dramska igralka in pevka Jerca Mrzel pela uglasbene Prešernove pesmi. ETNOLOŠKA DEDIŠČINA Rože iz papirja tudi za poročni šopek V preteklosti je bil papir poleg slame, gline, lesa in železa eden od osnovnih naravnih materialov, ki je spremljal človekov vsakdan, še bolj pa praznik. Izdelovanje rož iz papirja je bilo do druge svetovne vojne značilna veščina in oblika rokodelstva po vsej Sloveniji. Do danes se je pri nas ohranilo le kot spremni del turističnih prireditev, v zadnjem času tudi kot okras ob slovesu nabornikov pa tudi kot sestavni del različnih razstav in seveda kot muzejski eksponat. Rože iz papirja v primerjavi s svežim rezanim cvetjem dalj trajajo, pred vremenskimi vplivi jih nekoliko obvaruje vošče- nje. Kljub temu pa se s časom njihov izgled postara in na svoj način uvenejo. Njihova minljivost je bila opaznejša, ko so z njimi še krasili prvomajske mlaje, kapelice in grobove. Vedno znova so se pred prazniki zbrali in na novo izdelali papirnato okrasje. Zato je imelo izdelovanje rož iz papirja pomembno družbeno povezovalno in družabno vlogo tako na vasi kot v manjših mestih. Čeprav je danes še nekaj starejših in mlajših spretnih izdelovalk, ki jih nekatere šole in otroški vrtci občasno povabijo, da mladim pokažejo način izdelave, smo tovrstni izdelek precej odtujili od sodobnega načina življenja. Razen v nekaterih društvih, kjer članice pripravljajo papirnato cvetje ob različnih prireditvah, se je število izdelovalk po Sloveniji izredno skrčilo. Redke ženske pri petdesetih letih še znajo po spominu izdelati šopek. Pred drugo svetovno vojno, ko je bila takšna domača obrt na Slovenskem zelo razvita, je tudi znanje prehajalo od izdelovalke na izdelovalko, med sosedami in sova-ščankami, med babicami, materami in hčerami. Med izurjenimi starejšimi izdelovalkami so Justina Ban iz Spodje Po-hance pri Brežicah, Marija Glogovšek iz Gornjega Obreža pri Brežicah, Marica Unetič iz Pirošice in Štefka Medved iz Podgorja pri Pišecah. Prva se je obrti naučila od sosed med skupnimi izdelovanji papirnatega cvetja za različne vaške praznike, ostale pa od svojih mater. Mati Marije Glogovšek seje zaradi dodatnega zaslužka na veliko ukvarjala z izdelavo rož iz papirja, posebno v desetletju 1925 - 1935. Delala je predvsem v zimskem času, od vseh svetih do meseca marca, ko jo je klicalo delo v vinogradu. V tem obdobju si je vnaprej pripravila zalogo cvetja, nato pa ga je po željah naročnikov zlagala v šopke. Z dejavnostjo se je ukvarjala po cele dneve, pri delu so ji občasno pomagali otroci in sosede, ki jih je tedaj pogostila z mlečnim kruhom in kozarcem vina. Naročniki so prihajali na dom, med njimi so bili tudi stalni odjemalci, naročila pa je zbiral tudi njen mož. Slovela je kot mojstrica v izdelovanju poročnih šopkov, največkrat sestavljenih iz vrtnic in šmarnic bele in krem barve, ovoj šopka pa je bil napravljen vedno iz krep papirja bele barve. Poročne šopke je prodajala tudi po pošti, po naročilu trgovin v Celju in Zagrebu (Kastner Ohler, Strmecki). Da je bilo poslovanje s poročnimi šopki res obsežno, priča podatek o trikrat mesečni pošiljki šopkov s 30 do 35 šopki v vsaki pošiljki. Zaslužek 25 dinarjev za natančno izdelan srednje velik poročni šopek je namenila za preskrbo otrok, nakup oblačil, kuhinjskih potrebščin in petrolej (s 25 dinarji je lahko kupila boljšo ruto ali pet parov nogavic, za 2 din štruco kruha, za 8 do 10 din kilogram govedine in za 16 din kilogram sladkorja). Poleg poročnih šopkov, ki so jim v Posavju rekli (nevestin) paket, je bilo v navadi tudi sestavljanje krancljev, venčkov za neveste iz drobnih voščenih belih mirt (kopija dišečih belih cvetov sredozemskega zimzelenega grma). Kupljene sestavne dele so ženske zlagale na žico in sproti povijale. Uporaba šopkov je bila še mnogo širša: od šopkov za krasitev nevestne pogače, cerkvenega oltarja in sveč, kapelic, prvomajskega mlaja in domov do tistih za gostilne in grobove. Po domovih je bilo zlasti priljubljeno krašenje ogledala s papirnatimi vrtnicami, ki so si po velikosti cvetov sledile čez desni zgornji vogal ogledala ali na žici v nizu visele ob robu. IVANKA POCKAR ROŽE IZ PAPIRJA - Spretnost izdelave rož je bila v preteklosti na Slovenskem precej razširjena. Šopke iz vrtnic, zvončkov in narcis so kot dekoracijo k razstavi Sadje in cvetje Slovenije, ki je bila lani oktobra v Brežicah, izdelale kmečke ženske iz Posavja. (Foto: Ivanka Počkar) GLASBENA PRAVLJICA NOTNA HIŠA - Glasbena šola Marjana Kozine iz Novega mesta je tudi letos pripravila otrokom lepo praznično darilo, glasbeno pravljico Notna hiša, ki so si jo otroci lahko ogledali in ji seveda tudi prisluhnili v ponedeljek, 17. decembra, dopoldan na treh predstavah v Kulturnem centru Janeza Trdine v Novem mestu. Besedilo in glasbo je napisala Petra Slak, aranžma za orkester je pripravil Tomaž Zorko, ob spremljavi priložnostnega orkestra je zapel zbor učencev 1. razreda pripravnice, igralci, žive note, pa so bili učenci predšolske glasbene vzgoje. Domiselna igrica je bila zabavna in hkrati poučna, saj je mlade poslušalce popeljala v svet glasbenih simbolov in jim odprla čarobni svet glasbe. (Foto: M. Markelj) LUČ MIRU IZ BETLEHEMA V NOVEM MESTU - Pred 10 leti so člani Združenja slovenskih katoliških skavtinj in skavtov v Slovenijo prvič prinesli luč miru iz Betlehema z željo, da bi na božični večer gorela v čim več slovenskih domovih. Akcijo organizira avstrijska televizija ORF, luč pa vsako leto iz votline Kristusovega rojstva v Betlehemu prinese otrok. Plamen je z Dunaja v Slovenijo prinesel 12-letni Rok iz Cerknega, ki si je to čast prislužil z drobnimi pozornostmi do bližnjih. Luč miru bo z letošnjo poslanico, ki nosi naslov Sobivanje, izroči! tudi slovenskemu nadškofu, predsedniku države in poslancem državnega zbora. Skupina skavtov bo plamen ponesla tudi na Triglav. V nedeljo, 16. decembra, so plamen sprejeli tudi na dvorišču novomeškega Kapitlja, od koder so ga v verigi iz rok v roke ponesli v tamkajšnjo cerkev. Na začetku verige sta si luč miru podala novomeški prošt JožefLap in župan MO Novo mesto Anton Starc. (Foto:. M. M., tekst: I. P.) Jara gospoda “Škarje naprej!” velel je krčmar in hlapci ob desnem in levem mlaju so potisnili za nekoliko korakov naprej velikanske drogove, ki so sredi obeh obeljenih smrek, obpeti z debelimi verigami, podpirali težki drevesi. Tako se je za nekaj stopinj dvignil vsak mlaj, tičoč s spodnjim koncem v globoki jami. Eden je že stal navpično, drugega pa so obkolili na glasno krčmarjevo povelje: “Škarje okrog!” in ga potiskali vzpored s prvim prav tedaj, ko se je adjunkt Pavel pridružil gospodi, ob cesti gledajoči ta redki in zanimivi prizor. “No, oče Krača, kaj takega bi si ne bil mislil, da ste tako pozorni in ljubeznivi, ko niti ne veste, kakšen bode naš novi sodnik!” Oče Krača je debelo pogledal in na pol odprl usta, zinil pa ni ničesar. Za adjunktovim hrbtom je poštar iztrkaval pipo in pokašljeval na pol glasno. “Kaj - sodnik?” vpraša Krača naposled, ko nihče drug ne reče ničesar. “Ej, nocoj pride sodnik Vrbanoj,” odgovori adjunkt Pavel, “in vi kot župan in vaša ali naša občina mu vendar napravljate ta slavolok?” Krača je bil pameten mož in je takoj razumel ves položaj. “Da, da!” dejal je. “To bode kar za - dva! Ti, Minče, čuj - glej ga, saj nima ušes - Minče! Deska mora na levi strani nekoliko više!” Tako zapoveduje se umakne kar za dvajset korakov od drugih. Poštar je še vedno kašljal, davkar pa, ki je stal s svojimi hčerami blizu adjunkta, smejal se je na glas. Pavel je zrl na desko, ki naj bi vezala slavo-lokova stebra, in čital na srebrno-zlati podlagi pozdrav, sestavjen od belo-modro-rdečih črk: “Mir tej hiši in vsej fari!” “Kaj pa je to?” vzklikne na glas in njega lice ne kaže prav nič onega duhovitega sijaja, ki ga je značil vselej, kadar se je živo razgovarjal. “Bog vas je dal - ali še ne veste?” zagroho-ta se davkar in njega hčere mu takisto pritrdijo. “Kaj?” deje adjunkt. “To je za kakega župnika, ne pa za sodnika!” “I, seveda!” meni poštar nekam sramežljivo. “Ta napis mora izginiti!” jezi se adjunkt. “Ne, ne,” tolaži ga poštar, dočim se smeje vsa družba, “saj ta napis ni odločen sodniku, ta je za župnika, ki se nocoj popelje tu skozi v Babino polje!” Sedaj se takisto adjunkt zasmeje na ves glas. “No, morda bode pa tudi umesten pozdrav našemu sodniku!” vzklikne dobrovoljno in poskuša zatreti hudomušni izraz, ki mu sili na lice. - Zvonovi župne cerkve grobeljske se oglase. Veliki zvon poje veličastno svoj enakomerni “bem-bam” in vmes pritrkava spretni Cerkvenik s srednjim in malim zvonom, nekoliko časa s tremi udarci v presledku med zvoki velikega zvona, potem s petimi, naposled s sedmimi. To je bila vselej njegova največja umetnost! Saj je bilo pa tudi treba dovolj telesne moči, zdravih prsi in krepkih rok. In vselej, kadar je prestopil iz mirnejšega udarca v hitrejši udarec, počili so na griču poleg cerkve trije topiči, zaporedoma vžgani po vestnem in izkušenem pomočniku cerkveni-kovem. Adjunkt Pavel je mnogokrat trdil, da ni klerikalec, in je to svoje mišljenje hotel dokazati ob raznih prilikah. Zato je tudi sedaj naglo odšel od slavoloka in krenil proti Kračevi krčmi. Skoro v veži se srečata z notarjem Tinče-tom, ki je že zaprl pisarno in sedaj radovedno čakal dogodkov, ki naj bi bili vprav zgodovinsko znameniti Grobljem in okraju. “Vrbanoj bode mislil, da je slavolok zanj!” zasmeje se proti adjunktu. “Jaz sem tudi mislil!” meni Pavel. “Vedel bi pa vendarle rad, bode li Krača babinopolj-skega gospoda sprejel oficialno, kaj li?” “Beži, beži! Liter vina bode postavil predenj in pojal Ančko po hiši, češ sedaj to, sedaj ono, končno pa se bodeta z gospodom dogovorila zaradi tedenskega mesa in - sprejem bode končan. Ti - ah, stoj, stoj! Julka je tukaj. Prav sedaj se hoče odpeljati.” Pavel je veselo poslušal prvo modrovanje notarjevo, ob njega zadnjih besedah pa se je zganil. “Tukaj? Kaj dela tu?” “Dekret ima! Dekret za Zagorico! In še nocoj se odpelje tja. Niti k moji ženi ni hotela danes, skoro pa pride zopet semkaj.” Adjunkt se zavrti v polkrogu in je že nekaj korakov od hišnih vrat, ko ga prisili veseli notarjev klic, da se vrne. “Pavel, Pavel! Gospodična Julka Orlova!” Poleg Valentina res stoji Julka. Častiti čitatelji naj oproste, ako precej ne najdejo natančne fotografije te novodošle osebe. Znano jim je, da je že prekoračila trideseto leto svoje dobe, in edino to je morda tako prevzelo nekatere, da bi ne verjeli novo predloženi sliki. Reči hočemo le to, da se Julki ni poznalo tistih trideset let ali kolikor jih je že imela. In prav to je povzročilo, ako ni prihajalo iz hipne zadrege, da je adjunkt Pavel, ves zardel, viharno pozdravljajoč in gospodični stiskajoč roko, izustil neumestne besede: “Oh, gospodična - po tolikih letih, po tolikih letih se vidimo iznova!” “No, pol stoletja vendar še ni!” deje Julka nasmehoma, dočim vendar naglašuje svoje besede nekoliko zlobno. “Nama se pa skoro tako dozdeva, odkar namreč nisva videla vas,” reče Valentin. Popravki in odgovorij Sporočilo bralcem V zakonu o medijih, ki je bil sprejet 25. aprila 2001, so v členih od 26 do 44 natančno določena pravila za (ne)objavo popravka objavljenega obvestila oz. odgovora na objavljeno informacijo. Tovrstne prispevke objavljamo pod skupnim naslovom “Popravki in odgovori", vsi pa so opremljeni z naslovom prispevka, na katerega se nanašajo. Ker po zakonu popravek oz. odgovor ne sme biti spremenjen ali dopolnjen, ne objavljamo popravka oz. odgovora, ki se ne nanaša na objavljeno obvestilo oz. informacijo; ne navaja dejstev in okoliščin v zvezi z objavljenim obvestilom oz. informacijo; navaja neresnične ali nedokazljive podatke in trditve; je napisan žaljivo; je nesorazmerno daljši od obvestila oz. informacije, na katero se nanaša. Preklici DL št. 49, 6. decembra V 49. številki je Dolenjski list 6.12.2001 med preklici objavil besedilo Zdravka Robka iz Do-bruške vasi 49, v katerem starešino LD Škocjan Franca Bregača poziva, naj ga preneha obrekovati na lovskih zborih in v gostilnah, če ne, ga bo sodno preganjal po poslovniku LD Škocjan. Besedilo Zdravka Robka, sicer tudi člana LD Škocjan, ki se brez razloga postavlja v vlogo žrtve, je zavajajoče in predstavlja nedopustno izkrivljanje resnice. Gre za grob poseg zoper dobro ime in čast predsednika LD Škocjan Franca Bregača po načelu, daje napad najboljša obramba. Upravni odbor LD Škocjan je sklenil, da predstavlja ravnanje Zdravka Robka disciplinski prestopek in hkrati tudi kršitev etičnega kodeksa slovenskih lovcev. Ne lovska družina ne njen predsednik nista nikoli kršila pravic in svoboščin lovca Zdravka Robka, ki si lovsko disciplino predstavlja po svoje. Predsednik lovske družine je dolžan zagotavljati red in disciplino ter skrbeti za ugled lovstva v javnosti. Zato mora opozoriti slehernega člana na njegovo neprimerno vedenje. Robek v preklicu zatrjuje, da bo zoper predsednika lovske družine na sodišču ukrepal po poslovniku LD Škocjan, kar je dokaz, da njegov preklic ne temelji na resničnih dejstvih. Sodišče sodi po zakonih, medtem ko je v poslovniku zapisano zgolj poslovanje lovske družine. Zato besedilo v preklicu predstavlja nerazumljivo pretnjo s prazno puško. Sicer pa bo Zdravko Robek o tem, ali je z objavo preklica v Dolenjskem listu kršil etični kodeks slovenskih lovcev, odločil njegov odbor (odbor etičnega kodeksa slovenskih lovcev v Ljubljani). Upravni dobor LD Škocjan svoj odgovor zaključije z mislijo, da je glavna naloga lovske družine v varovanju, gojitvi in zakonitem lovu divjadi, ne pa v blatenju članov in starešine LD Škocjan Franca Bregača, ki že vrsto let uspešno in nekonfkliktno vodi to lovsko družino. Upravni odbor LD Škocjan Hvala za toplino Društvo Sožitje iz Novega mesta je v decembru v dvorani Šolskega centra organiziralo prednovoletno srečanje članov. Vabila so prejeli naši otroci, ki so zaradi svoje drugačnosti prikrajšani za veliko lepega, vabljeni smo bili tudi njihovi starši in svojci. Tako prisrčno in toplo smo bili sprejeti, da smo bili kar ganjeni. Vsakemu so izrekli posebno dobrodošlico. Pripravili so nam tudi pester in bogat program, v katerem nas je zabaval ansambel Slavček. Gledališka skupina iz doma starejših nam je zaigrala lutkovno igrico Mojca Pokrajculja, obiskal nas je tudi Božiček. Bili smo deležni številnih spodbudnih besed in iskrenih želja tako od predsednika društva kot tudi od gostov; podžupana MO Novo mesto Marjana Somraka in direktorja Zveze Sožitij Slovenije Tomaža Jereba. V imenu naših otrok in staršev se toplo zahvaljujem članom izvršnega odbora Sožitja za vložen trud, povabilo in vse, kar smo doživeli. Hvala za vso toplino, ki nam jo dajte! JOŽICA BREGAR O ljudjeh odprtih rok NOVO MESTO - Območno združenje RK Novo mesto je pred kratkim v dvorani Zveze svobodnih sindikatov organiziralo skupno prednovoletno srečanje aktivistov iz vseh krajevnih organizacij. Poleg nagovora predsednice OZRK Novo mesto Anice Bukovec in zahvale za vestno celoletno delo vsem zbranim so predstavili dobitnici priznanj akcije revije Naša žena “Ljudje odprtih rok leta 2000”: Tinco Kuhelj iz Šentjerneja in Branko Bukovec iz Novega mesta. Pogovor, ki ga je vodila novinarka Lidija Jež, je tekel o prostovoljnem delu obeh dobitnic priznanj in o vrednotah, ki ju vodita pri njunem delu. B. O. “Visoki komisar pravi...” Predstavili novo knjigo dr. Toneta Ferenca -Presoja prepuščena bralcu KOČEVJE - Znanstveni svetnik dr. Tone Ferenc je minuli četrtek v Pokrajinskem muzeju v Kočevju predstavil knjigo objavljenih dokumentov “Visoki komisar pravi...” Izdajo knjige je omogočilo Društvo piscev zgodovine NOB, ki je v preteklih dveh letih izdalo tudi avtorjevi knjigi objavljenih dokumentov italijanskega okupatorja Ubija se premalo in Rab-Arbe-Arbissima. Knjiga obsega 216 strani, na katerih je objavljenih 77 dokumentov o ustanovitvi in delovanju sosveta za Ljubljansko pokrajino, ki ga je maja 1941 ustanovil Benito Mussolini in je deloval do novembra istega leta. Prvi dokument je z dne 28. aprila 1941, ko je Mussolini v telefonskem pogovoru civilnemu komisarju Grazioli-ju naznanil, da bo v Ljubljanski pokrajini tudi “sosvet, sestavljen iz Slovencev”, zadnji dokument pa je članek “Sodba naroda” iz Slovenskega poročevalca z dne 7. julija 1945, ki komentira obsodbo 11 članov bivšega 14-članskega sosveta pred sodiščem narodne časti v Ljubljani 4. julija 1945. O namenu objave dokumentov nemškega in italijanskega okupatorja na Slovenskem, ki jih je do sedaj objavil skupno že šest, je dejal, da želi vsem, domačin in tujim, sedanjim in bodočim raziskovalcem, nuditi gradivo za raziskave na najbolj dosegljiv način, to je v knjižni obliki. Da bi domači in tuji bralci dobili okvir, v katerega se uvrščajo objavljeni dokumenti, je zbirko opremil, kot je povedal, s kratko razpravo o ustanovitvi in ureditvi Ljubljanske pokrajine v letu 1941. Dokumente je objavil v jeziku, v katerem so nastali, v italijanščini in slovenščini, ne da bi jih prevajal, večino besedila dokumentov pa zajemajo, kot je povedal, zapisniki petih sos-vetovih sej. “Branje dokumentov o sosvetu za Ljubljansko pokrajino, ki so večinoma dober vir za proučevanje gospodarstva pokrajine v prvih mesecih italijanske okupacije, bo pri različnih bralcih zapustilo različne vtise o teži tega kolabora-cionizma, kar je vsekakor bil,” je ob zaključku predstavitve poudaril dr. Ferenc. M. L.-S. Semiški Romi v društvu Darko Potokar predsednik pretekli teden ustanovljenega Društva Roma Semič - Večja skrb države pri reševanju romske problematike NOVA KNJIGA DOKUMENTOV - Zbirko virov o sosvetu za Ljubljansko pokrajino, ki je zadnja v nizu skupno že okoli 30 samostojnih knjig dr. Toneta Ferenca, je predstavil avtor, njega in njegovo delo pa sta predstavila zgodovinar prof. Zdravko Troha (desno) in direktor kočevskega muzeja Ivan Kordiš. (Foto: M. L.-S.) 6. KONFERENCA KLAVIRSKIH PEDAGOGOV - Konec oktobra je v Orlandu, ameriški zvezni državi Florida, potekala 6. svetovna konferenca klavirskih pedagogov in glasbenikov. Zaradi terorističnih napadov na ZDA se je je udeležilo polovico manj učiteljev kot lani, ko je potekala v Las Vegasti. Udeleženci so lahko prisluhnili številnim glasbenim predavanjem, učnim uram klavirja in predstavitvam glasbenih edicij. Igor Bravničar, klavirski pedagog iz Glasbene šole Vič, in študent Matija Potisk sta predstavila tudi slovensko klavirsko glasbo 20. stoletja. Na fotografiji: direktor svetovne konference pedagogov Benjamin Šaver in ravnatelj Glasbene šole Črnomelj Silvester Mihelčič (6 prstov simbolizira 6. konferenco). SEMIČ-“Skoraj ni dneva, da ne bi mediji negativno poročali o Romih, a tudi sicer je mnenje ljudi o nas slabo. Ker želimo dokazati, da si tudi mi želimo spremembe, izboljšave, smo ustanovili društvo, ki pomeni v semiški občini pomemben korak naprej.” To so bile prve besede Darka Potokarja, predsednika pretekli teden ustanovljenega Društva Roma Semič. Na ustanovnem občnem zboruje za Potokarja, sicer 34-letnega ekonomskega tehnika iz Vrčic, zaposlenega v črnomaljskem Danfossu, dvignilo roko vseh 15 ustanovnih članov. Kot je povedal, se bo zavzemal za izboljšanje življenja Romov na vseh področjih: socialnem, stanovanjskem, pri izbraževanju, pravici do dela, ohranjanju romske kulture in jezika ter za večje sodelovanje med Romi in neromskim prebivalstvom. Na ustanovnem občnem zboru so izvolili člane organov društva, glede načrta dela v prihodnjem letu pa se bodo še sestali. Že takoj se je pokazalo, da si nekateri ne predstavljajo, kakšna je vloga društva, saj so izpostavili svoje osebne probleme, zlasti stanovanjske. Župan Janko Bukovec jim je povedal, da društvo takšnih težav ne bo moglo reševati, spomnil pa jih je tudi, da se lahko zaposlijo preko javnih del, saj bodo tako lažje našli redno službo. Župan jim je pri tem ponudil pomoč, na starše pa apeliral, naj otroke redno pošiljajo v šolo. Stanko Baluh z Urada za narodnosti pri vladi RS je priznal, da je doslej vlada naredila že veliko programov o reševanju romske problematike, ki pa so v glavnem ostali na papirju. V prihodnje bo bolje, saj ima vlada v načrtu hitrejši razvoj Romov na Dolenjskem in v Beli krajini, za reševanje romskih vprašanj v vsej državi pa bo v prihodnjem letu namenila 30 milijonov tolarjev, kar po Baluhovih besedah sicer ni veliko, prvi premik pa je le narejen. Ustanavljanje romskih društev je pomembno tudi zato, ker bodo s tem župani dobili sogovornika pri Romih. M. B.-J. Obisk starejših V občini Dolenjske Toplice je letos 292 občanov, starih nad 70 let. V krajevni organizaciji RK smo še posebej veseli, da smo obiskali kar 14 občanov, ki so letos dopolnili 90 let ali celo več. Najstarejša občanka Karolina Henigman, ki živi pri sinu Rajku v Dolenjskih Toplicah, je letos praznovala 95 let. Predsednica KORK Božena Pavasovič, tajnica Ivana Pelko in podžupan Alojz Puhan smo v novembru v domu starejših občanov v Novem mestu obiskali naši občanki Terezijo Fabjan, ki je praznovala 90 let, in Amalijo Rogelj, kije dopolnila 93 let. Obe sta bili našega obiska zelo veseli. Kar nekaj časa smo kramljali in pogovor je nanesel tudi na stare dobre čase, ki še niso utonili v pozabo. 1. PELKO Darko Potokar LOJZE IN JANEZ PRI SVETEM GREGORJU - Lojze Slak in Janez Povšič, dolenjska “cvičkarja”, sta se naključno srečala pri Svetem Gregorju v ribniški dolini. Lojze je prišel na obisk Antonu Veselu iz vasice Sinovica, veseljaku in harmonikarju, s katerim že dolgo prijateljuje. Škocjanski župan Janez je prinesel na bratsko srečanje predstavnikov treh gasilskih društev, Šmarja pri Jelšah, Dobrave in Svetega Gregorja, nekaj deset litrov cvička, žlahtne kapljice, ki bo prav tako kot na Lojzetovi Trški gori tudi v okolici Škocjana letos tekel v potokih. Ob snidenju so pri tamkajšnjem gasilskem domu zasadili lipi prijateljstva in ju zalili z rdečo tekočino, s katero je vesela družba splahnila tudi suha grla. (Foto: M. G.) TRIJE DECEMBRSKI MOŽJE - V veži Oddelka za mladino v Knjižnici Mirana Jarca v Novem mestu so pretekli teden pripravili razstavo knjig in pesmi o treh možeh, ki obdarujejo: Miklavžu, Božičku in dedku Mrazu. “Slovenski otroci imajo prednost pred ostalimi, ker ima naša država socialistično zgodovino in poznamo kar vse tri može, kar je drugod redkost, "je povedala Slavka Kristan, vodaja oddelka za mladino (na fotografiji). Razstavo je pripravila knjižničarka Barbara Gorše in je na ogled do konca meseca. (Foto: I. Pavlič) Apollo prvak z raketami $ padali S tekmama za državno prvenstvo zaokrožena letošnja uspešna tekmovalna sezona sevniškega in novomeškega raketnega kluba PREDSTAVITEV KRVAPIVCA - Prof. Zlati Kastelic se je za njeno delo zahvalil predsednik KD Ambrus Stane Zupančič. (Foto: S. Mirtič) NOVA KNIGA NAREČNIH PRIPOVEDI Krvapivc ne bo pozabljen u= trn ti fp 6tB (P I ji1 ii I iCj Evropa v šoli Kulturni dan na OŠ 14. divizije Senovo - Vsi razredi zaposleni - Priprave na natečaj LJUBLJANA - Na Ljubljanskem barju je potekalo 9. državno prvenstvo v raketnem modelarstvu, ki so ga organizirali člani novomeškega raketnega kluba Apollo v sodelovanju s člani ljubljanskega ARK Ko-marov. V zelo slabih vremenskih razmerah, poleg mraza je tekmovanje motil tudi zelo močan veter, je bilo vračanje modelov zelo oteženo. Tako so po dveh uspešnih letih nekateri modelarji ostali brez modelov in so se morali zadovoljiti z uvrstitvami bolj na repu razpredelnice. Za modelarje, ki so se zbrali na tekmovalnem prizorišču, to le ni bila prevelika ovira, in tako smo dobili še dva državna prvaka za leto 2001. V kategoriji raket s padali je bil najuspešnejši Ljubljančan Miha Kozjek, 2. je bil Novomeščan Rok Žunič, s 3. mestom pa se je moral tokrat zadovoljiti Sev-ničan Drago Perc. Ekipno je bila najboljša novomeška ekipa ARK Apollo (Žunič, Rok Švajger in Kristjan Crnoja), pred sevniško ARK Vega (Perc, Štricelj, Lendaro) ter ljubljansko ekipo ARK Komarov. V kategoriji prosto letečih raketoplanov so dominirali člani GRABROVEC - Na letošnjem tradicionalnem prednovoletnem srečanju v najmanjši metliški krajevni skupnosti, na Grabrovcu, so se lahko pohvalili z uspešnim iztekajočim se letom. Predvsem pa so ponosni na razvoj turizma. Kot je povedal predsednik KS Marjan Črnič, so letos uredili dobrih šest kilometrov dolgo Urbanovo sprehajalno pot, prvi pohod po njej, na katerem so predstavili tudi del turistične ponudbe, pa so pripravili konec maja. Skupaj s prebivalci sosednjih Berčič so posekali les za obnovo strehe na cerkvi sv. Urbana ter počistili cerkveni gozd, izkupiček od lesa pa bodo namenili za obnovo cerkve. Uredili so tudi gozdno pot od Grabrovca do Trnovca, skupaj z gasilci pa dvorano v gra-brovškem gasilskem domu. S prostovoljnim delom in prispevki sponzorjev jim je v za- ljubljanskega Komarova, saj so osvojili vsa tri prva mesta: L Predrag Hluchy, 2. Miha Kozjek, 3. Blaž Grgič. Ekipno: L ARK Komarov, 2. ARK Apollo, 3. ARK Vega. S tekmama za državno prvenstvo je zaokrožena letošnja uspešna tekmovalna sezona sevniškega in novomeškega raketnega kluba. Omeniti velja, da sta Sevničana Igor Štricelj in Borut Lendaro že pred meseci posegla po naslovu državnega prvaka v kategorijah daljinsko vodenih raketoplanov in raket s trakom, prav tako pa so na evropskem prvenstvu v Turčiji Sevničani Lendaro, Štricelj in Perc osvojili kar tri medalje. Prav tako je vodstvo državne reprezentance s svojimi nastopi v mladinski konkurenci zadovoljil Novomeščan Luka Švajger. Glavni cilj državnih reprezentantov v prihodnje pa bo svetovno prvenstvo na Češkem. Tekmovanje za DP pri Ljubljani so finančno podprli TPV Johnson Controls, Adria mobil, TPV, Zveza za tehnično kulturo Novo mesto, MKT Radej Sevnica in trgovina Borko Sevnica. P. P. četku tega meseca uspelo osvetliti vaško cerkev, konec tega ali v začetku prihodnjega leta pa bodo v vasi obnovljeni vsi hidranti. Že od poletja pa Grabrovča-ni pripravljajo osrednjo občinsko novoletno prireditev, ki so jo prvič javno predstavili prav na srečanju krajanov. Na Silvestrovo vabijo namreč na pohod z baklami z metliškega Trga svobode po Urbanovi poti do cerkve sv. Urbana na Grabrovcu. Odhod iz Metlike bo ob 21. uri, po postankih na Janžekovičevi kmetiji in pri Črničevi zidanici pa bodo pohodniki okrog 23.30 prispeli k cerkvi sv. Urbana, kjer bo zagorel novoletni kres. Organizatorji obljubljajo, da bo prav z Grabrovca najlepši pogled na ognjemet na Veselici, župan Slavko Dragovan pa je zagotovil, da bo pohodnikom osebno voščil novo leto. V Ambrusu.je bilo v nedeljo, 16. decembra, literarno popoldne, na katerem so člani KD Ambrus ob petju moškega pevskega zbora predstavili novo knjigo narečnih pripovedi z naslovom Krvapivc. Pripovedi za novo knjigo iz tega dela Suhe krajine je zbrala in uredila prof. Zlata Kastelic, pripovedi iz ribniškega in kočevskega konca pa Jože Primc. Nova knjiga, ki je že 24. po vrsti iz zbirke Glasovi, ki jih izdaja založba Kmečki glas, ohranja dragocene drobce ljudskega pripovedništva tudi v Suhi krajini. Brez obeh zbiralcev, urednice založbe Vlaste Kunej in znanstvene svetnice na Inštitutu za slovensko narodopisje Marije Stanonik, bi zagotovo šle v pozabo. “Knjiga je razdeljena na 13 vsebinskih sklopov, z zbiranjem pa sem pričela na pobudo dr. Stanonikove spomladi letos. Pri zbiranju pripovedi so mi priskočili na pomoč učenci NOVO MESTO - Na občinskem otroškem parlamentu, ki že 12 let poteka pod okriljem Društva prijateljev mladine Mojca, je v četrtek, 13. decembra, 30 mladih parlamentarcev iz novomeške in okoliških občin v OŠ Center v Novem mestu razpravljalo o preživljanju prostega časa. Najbolj pogosta oblika preživljanja le tega je med osnovnošolci še vedno gledanje televizije. Povsem nova kategorija v preživljanju prostega časa je mobitel, preko katerega mladi navezujejo prijateljstva in preganjajo dolgčas. Ugotovili so, da veliko preveč časa preživijo tudi pred računalnikom ali poslušajo glasbo, kar so ocenili kot nekoristno izrabljen prosti čas. Strinjali so se, da imajo dovolj možnosti za vključevanje v različne krožke, ki jih organizirajo šole, vendar so krožki povečini že izživeti. Predstavili so tudi težave, s katerimi se srečujejo pri preživljanju prostega časa. Med drugim jih starši preveč silijo k nekaterim aktivnostim, ki jih ne zanimajo. Moti jih, da nimajo primernega prostora, v katerem bi se lahko zbirali in svobodno ustvarjali. Želijo si novih dejav- in učenke OŠ Stična, s katerimi vsako leto naredimo raziskovalno nalogo, za kar pa sem jim zelo hvaležna,” je povedala prof. Kastelčeva. Krvapivc nosi udaren in nenavaden naslov iz pripovedi, ki jo je Kastelčevi povedal Gregorič iz Kal pri Ambrusu, govori pa o netopirju, polmišu-poltiču in o otroških strahovih. Del knjige je napisan v narečju, del v pogovornem in del v knjižnem jeziku. Med pravljicami, bajkami, coprniškimi dogodivščinami, resničnimi in namišljenimi strahovi, zgodovinskimi pripovedmi, šegami, otroškimi dogodivščinami, socialnimi razmerami, znamenitimi ljudmi in šaljivimi pripovedmi - te so še posebej sočne in zanimive - so v knjigi tudi zanimive in izvirne ilustracije prof. Anke Koželj. Literarno popoldne so obogatili tudi pripovedovalci Stane Zupančič, Janez Boben, Jožica Papež in povezovalka Sonja Bradač. nosti, kot so filmski krožek, ustvarjalne, kozmetične, frizerske in čarodejske delavnice. Dekleta bi se poskusila tudi v manekenstvu. Svojo težavo so predstavili tudi vozači, ki so odrezani od popoldanskega dogajanja zaradi geografske oddaljenosti. Učenci iz Vavte vasi in Straže so opozorili tudi na vse bolj pereč problem drog in mladostniških prestopkov. Med predstavniki šol so izvolili delegate, ki bodo našo občino zastopali na regijskem posvetu januarja naslednje leto. Predstavniki regije se bodo v februarju udeležili nacionalnega otroškega parlamenta v državnem zboru v Ljubljani, kjer bodo težave pri preživljanju prostega časa strnili v sklope in predlagali rešitve za bolj kakovostno in ustvarjalno preživljanje prostih uric. Nekaj so jih predstavniki dolenjskih šol že navedli. Predlagali so, da bi zaposlili koga, ki bi v popoldanskem času delal z mladimi in jim bil na razpolago. V konstruktivni debati so tudi ugotovili, da mora vsak na nekem področju uspeti. Če doživlja same neuspehe, se kaj kmalu znajde na robu in onkraj. I. P. Tema letošnjega projektnega kulturnega dne je bila Evropa v šoli. Izvedli smo ga 20. novembra. Pripravljali smo se dlje časa, za pomoč pa smo poprosili tudi Informacijski center Delegacije Evropske komisije v Sloveniji iz Ljubljane. Letos že tretjič zapovrstjo poteka literarni in likovni natečaj Evropa v šoli, letošnja tema pa je Naša zgodovina - naša evropska prihodnost. Prav o tem smo izvedeli veliko novega. In kaj smo počeli? Učenci 1. in 2. r. so s pomočjo barvanja spoznali zastavo EU. Izdelek so prilepili v zvezek in napisali še nekaj stavkov o prijateljstvu, ki ga želijo deliti z vsemi otroki Evrope. Tudi panoje so zanimivo opremili. Drugošolci so tudi s pomočjo lepljenke izdelali plakat in spodaj zapisali: Ni pomembno, od kod prihajaš, jaz sem s Senovega. Podajva si roko in lepo nama bo. Tretješolci so v svoji domišljiji Knjižni sejem na OS Šentjernej V decembru je na OŠ Šentjernej potekal že 21. knjižni sejem, ki ga je v sodelovanju s šolo pripravila Mladinska knjiga iz Novega mesta. Na sejmu so razstavljali in prodajali različne knjige za bralce vseh starosti, videokasete, zgoščenke, kasete in igrače. Kot gostja se je predstavila pisateljica Janja Vidmar iz Maribora. Njene knjige nam je že predstavila knjižničarka, nekaj jih je predstavila sama avtorica. V večini svojih knjig opisuje srhljive, grozljive in strašne zgodbe, ki se dogajajo osnovnošolcem in mladostnikom. Na poti k nam je srečala Miklavža, ki ji je za enega izmed naših učencev, ki je povedal pravilen odgovor in ravno takrat praznoval rojstni dan, izročil darilo. Spoznali smo še eno pisateljico, katere dela bomo radi prebirali. Srečanje z njo je bilo zabavno, zanimivo in tudi poučno. Mladi dopisniki iz OŠ Šentjernej V Trimu V sredo, 14. novembra, je pouk za učence 7. r. potekal malo drugače. Imeli smo tehnični dan v podjetju Trimo. Že v šoli smo se razdelili v skupine in se ob 8. uri odpravili tja kar peš. Tam smo najprej poslušali predavanje o proizvodnji in o ciljih, ki so si jih zastavili. Zatem smo se odpravili na ogled proizvodnje. Videli smo razne stroje za obdelavo jekla in izdelavo plošč ter bivalnih kontejnerjev. Sledil je odmor z malico. Zatem smo se po skupinah odpravili v razne proizvodne oddelke. Vsaki skupini je eden od zaposlenih v določenem oddelku predstavil potek dela. Naši skupini je Marija Štih predstavila delo na področju površinske zaščite kovin s posebnim poudarkom na ekologiji. Po zanimivem dnevu smo se okrog 12. ure zbrali na parkirišču pred Trimom in se odpravili nazaj proti šoli. RAMARA SUŠNIK, 7. a OŠ Trebnje odpotovali h kralju Matjažu, četrtošolci so raziskovali grad, obiskali so Posavski muzej. Vrnili so se dobre volje in izpolnili učne liste ter izdelali maketo gradu. Petošolci so v roke vzeli knjižico Potek po Evropi in spoznavali zastave evropskih držav in njihova glavna mesta. Ogledali so si še področja, s katerimi se ukvarja EU. Učenci 6. r. so obiskali kosta-njeviške galerije. Z Evropopotni-co in človekovimi pravicami so se ukvarjali sedmošolci. Izdelali so še nekaj voščilnic z evropskimi motivi in si ogledali videokaseti. Osmošolci so se potepali po Ljubljani, evropskem mestu, in spoznavali njene značilnosti. Pri dopisniškem krožku smo se sprehodili skozi zgodovino in si pobliže ogledali Slovence -svetovljane. Projekta še ni konec. V okviru dopisniškega in likovnega krožka se bomo pripravljali na natečaj. Sodelovali bomo že tretjič, obakrat smo bili nagrajeni. Zahvaljujemo se Nini, Nataši in Matjažu z Informacijskega centra za pomoč pri izvedbi kulturnega dne in Uradu vlade za informiranje za gradivo. TANJA KODRIČ, LUCIJA KRANJC, KAJA ZUPANC Dopisniški krožek OŠ 14. divizije Senovo Občinski prvaki v rokometu V skladu s programom občinskih šolskih športnih tekmovanj za leto 2001/2001 sta se odvijala dva rokometna turnirja. Prvi je bil v Dobovi 14. novembra, zaključni pa v brežiški dvorani 19. novembra. Po prvem krogu odigranih tekem je najbolje kazalo Artičanom, vendar so jih na končni tekmi dobovski osnovnošolci - tudi po zaslugi najboljšega vratarja Matije Kolariča in najboljšega strelca Simona Petana - premagali in si priigrali prvo mesto. Oboji so si izborili nastop na področnem prvenstvu, tretje mesto pa je zasedla ekipa OŠ Brežice. Novinarski krožek OŠ Dobova Razveselili smo starejše V nedeljo, 25. novembra, je v kulturnem domu v Beli Cerkvi potekalo srečanje starostnikov. Učenci OŠ Šmar-jeta z mentoricama Anito in Heleno Vidmar ter ravnateljico Nevenko Lahne smo pripravili krajši kulturni program. S harmoniko sta občinstvo razveseljevala Klemen Hribar in Matej Škrbec, izkazale pa so se tudi recita-torke. Ob zaključku so se obiskovalci najbolj nasmejali lutkovni predstavi z naslovom Rasti, rasti, ki jo je pripravil lutkovni krožek šole. Poslovili smo se z nasmehom na obrazu, saj smo bili vsi zadovoljni, da smo starejšim polepšali nekaj trenutkov. KATJA KOBE OŠ Šmarjeta M. B.-J. PRA VU/CA O ZIMI - KS Grabrovec je s 156 prebivalci in z enim samim naseljem najmanjša metliška krajevna skupnost, zato pa je vsak dogodek v vasi za prebivalce še kako pomemben. Še posebej težko dočakajo predpraznično srečanje vseh krajanov, na katerem jih razveselijo njihovi otroci in vnuki. Tokrat so zaigrali igrico “Pravljica o zimi" (na fotografiji), ki so jo pripravili s pomočjo Marije Dragovan. (Foto: M. B.-J.) Z baklami na Grabrovec Grabrovčani pripravljajo osrednjo metliško novoletno prireditev - Uspešno leto za najmanjšo krajevno skupnost Kritično o prostem času Občinski otroški parlament na temo Moj prosti čas - Za bolj ustvarjalno preživljanje prostih uric reportaže • zanimivosti • slike • dopisi • reportaže • zanimivosti • slike • dopisi DAN, KO JE DRUŽINA SKUPAJ - Jože je vesel, da je zdaj božič dela prost dan. Dan prej bodo pripravili slovesno kosilo, pri katerem bo v kuhinji najbrž spet izdatno pomagal Miha. Ponoči se bodo starejši odpravili k polnočnici, medtem ko bo manjša skupinica zaspala na toplem. Na dan, ko je družina skupaj. (Foto: B. D. G.) ‘TUDI MI SMO ŽE FOLKLORISTI!" - Na sobotnem večeru s Folklorno skupino Dragatuš in njenimi gosti je nastopilo okrog osemdeset pevcev, plesalcev, instumentalistov iz Bele krajine, Istre in Štajerske. Pisana druščina torej, ki je navdušila polno dvorano črnomaljskega kulturnega doma. Še posebej pa so gledalci z gromkim aplavzom za prisrčen nastop nagradili dragatuški folklorni podmladek (na fotografiji). (Foto: M. B.-J.) Prijetno praznično voščilo Folklorna skupina iz Dragatuša je z gosti zopet privabila v črnomaljski kulturni dom nekaj sto obiskovalcev ČRNOMELJ - Člani Folklorne skupine Dragatuš, ki že nekaj časa nosi sloves ene najboljših tovrstnih skupin v Beli krajini, so z radostjo, ki je bila rdeča nit njihove že tradicionalne prireditve v črnomaljskem kulturnem domu, preteklo soboto popeljali številne obiskovalce v božično-novo-letne praznike. Lepše voščilnice, kot so jo z dragatuškimi folkloristi pripravili še njihov folklorni podmladek, Folklorna skupina Bolnišnice Ptuj, pevska skupina Spominčice in vokal-no-instrumentalna skupina Vruja iz slovenske Istre, si v predprazničnem času skoraj ne bi mogli želeti. Dragatušci, ki vsako leto presenetijo s kakšno novostjo, so tokrat pripravili novo postavitev belokranjskih pesmi in plesov ter ji dali naslov “Bodimo veseli veselega srca”. Tretjič so se jim pridružili tudi najmlajši plesalci, ki pa so dokazali, da se jim v Dragatušu nikakor ni potrebno bati za prihodnost folklorne skupine. Navihani nadobudneži so se starejšim folkloristom celo zahvalili, da smejo nastopiti na njihovem celovečernem nastopu. Medtem ko so bile istrske ljudske pesmi predvsem prijetna sprostitev za dušo, saj jih je bilo Belokranjcem težko razumeti, pa so bili gostje s Ptuja oz. njihova meščanska oblačila prava paša za oči. V najstarejšem mestu v Evropi, ki so ga že leta 69 omenjali rimski pisci, so raziskali, kakšni so bili v drugi polovici 19. stoletja plesi, glasba, pesmi, oblačila, modni dodatki in še kaj. Njihov nastop je bil še toliko zanimivejši, ker so Črnomaljci - tudi po zaslugi Dragatušcev - doslej v glavnem spoznavali stare plese, pesmi in običaje s podeželja in v tradicionalnih narodnih nošah. Tokrat pa so spoznali, kako so se pred dobrim stoletjem zabavali ljudje v mestu. M. BEZEK-JAKŠE ŠTRUCLJEVI IZ MENIŠKE VASI Narobe je, če hočemo otrokom dati vse Ko smo se pripeljali v lično hišo čisto na robu roških gozdov, so drobne snežinke in sunki mrzlega vetra napovedovali pravo zimo. Meniška vas, ki je le kilometer oddaljena od Dolenjskih Toplic, se je počasi ovijala v mrak in pripravljala na počitek. Pri Štrucljevih ni bilo tako spokojno, čeprav sta Jože in Darja zatrjevala, da je v teh dneh v njihovi hiši prav zares precej mirno. Štrucljevi namreč niso povprečna slovenska družina, saj je pri hiši osem otrok. Starša sta se tako odločila, ker sta prepričana, da je največ, kar lahko dasta, novo življenje. Aljaž je pogledal na ta svet, ko je bilo mamici Darji, strojni tehnici po izobrazbi, komaj 18 let. Zdaj pa že študira računalništvo v Ljubljani ter počasi ubira svojo življenjsko pot. Miha bo aprila praznoval tistih magičnih 18 let. Trenutno preizkuša trdo pekovsko življenje v žužember-ški pekarni, želi pa si službe v Revozu in si je zdaj že precej bolj na jasnem tudi o šoli. Če bo dokončal gostinsko šolo, bo nekoč lahko kralj v kateri od kuhinj... Jože in Darja sta se spoznala v času šolanja. Ona je Suhokranjica, on Belokranjec, doma iz Zemlja pri Metliki. Sprva si je družina uredila stanovanje pri njenih starših v Žužemberku. "Jože izhaja iz številčne kmečke družine, jaz pa si kot dekle nikoli nisem mislila, da bom imela toliko otrok. Najtežja je bila odločitev za tretjega, a ko smo že imeli Uršo, kije zdaj dijakinja L letnika vzgojiteljske šole v Ljubljani, nisem več pomišljala. Prišla je Manca, ki zdaj obiskuje peti razred, in nato še Alenka, zdaj pri šestih letih že prvošolka v devetletki. Po njenem rojstvu sem pustila službo v Revozu, kjer sem delala v dveh izmenah, čeprav so me mnoge ženske svarile, naj ne ostanem doma, ker bom potem povsem odvisna od moža. A treba se je bilo odločiti,” pravi Darja. Družina je podjetje Dolgčas ji pri desetčlanski družini gotovo ni. Navsezadnje je, če človek sešteje vsa opravila in dolžnosti, skrbeti za tako družino že skoraj tako, kot bi vodil manjše podjetje. Vsak mora imeti vse potrebno. Si predstavljate kupe perila, posode, da o domačih nalogah, igrah, pospravljanju sploh ne govorimo! In za povrh je treba gospodariti pametno, skrbno in seveda čim manj razsipno. Družinske člane sta nam glasno in zgovorno predstavila najmlajša moška pri hiši. Petletni Rok zna našteti bratce in sestrice vse po vrsti. Pri manjših je prva Alenka, ki se je ob našem obisku ravno vrnila od verouka. Takoj za njo je on, Roki, ki je mimogrede še “prebiral” Piko Nogavičko, čeprav v resnici pisati in brati še ne zna. Jošta, živahnega in glasnega triletnika, je bila polna hiša. Prav vse že zna povedati in ne zamolči niti tega, da ima Aljaž že punco. Nežka, drobno trinajstmesečno dekletce, ki ga je v začetku tega leta krstil sam nadškof dr. Franc Rode, je večino časa prejokala ali pa seje stiskala k enemu od staršev, ker je staknila alergijo. Je za to, da imaš toliko otrok, potreben pogum, ali kaj drugega? smo vprašali družino za mizo. “Ljudje preveč gledamo naprej in se obremenjujemo s tem, kaj bo, ko bodo otroci odrasli, kakšni bodo, ali bodo zdravi, kje bodo dobili službe...” razlaga Jože, ki je končal višjo sanitarno šolo in je že 20 let zaposlen v Zavodu za zdravstveno varstvo Novo mesto. “To je tako, kot če bi pred poroko razmišljala samo o tem, kaj bo, če me bo zapustiL” doda Darja. “Ja, problem je, ker hočemo starši otrokom vse dati, vse urediti zanje, celo hiše sezidati. Mi s tem nimamo težav,” je odločen oče. Darja pa pojasni, da sta ravno zato sezidala majhno hišo. “Mlada dva morata biti na svojem. Sama morata biti vsaj pol leta in voziti otroka v vrtec, saj šele potem vidita, kaj pomeni stara mama!” So otroci dragi? Jože in Darja skrbita, da imajo njuni otroci materialno v mejah normale vse, kar imajo njihovi vrstniki, tako da se v šoli ne ločijo od drugih, kar je zelo pomembno. Kupujejo obleko, kakršna se nosi, hočejo teniske in igračke po trenutni modi. Vedo pa, da je treba kupovati preudarno. “Prehranjujemo se zdravo,” se zasmeje Darja, “pri nas razen ob posebnih priložnostih ni kokakole. Prihranili smo tudi pri kurjavi in sami napravili lep kup drv.” V vasi so kupili tudi njivo, na kateri si pridelajo zelenjavo. V njihovi kuhinji so na štedilniku ponavadi veliki lonci. Aljaž in Urša sta od jeseni v Ljubljani, Manca pa se je po telefonu oglasila iz šole v naravi. Zato je bilo ta dan v hiši bolj mirno kot včasih. Pa tudi sicer je odhod dveh otrok v Ljubljano prinesel kar nekaj sprememb v družino, na katere so se kar težko navadili. Podrl seje sistem tedenskega dežurstva v kuhinji in še marsikaj. Kot je prepričan Jože, je zelo pomembno, da so otroci vpeljani v delo in da imajo vsak svoje naloge v družini. Sam se še spominja, kako je bilo pri njih na kmetiji, a Darja dodaja, da je danes to veliko težje organizirati, še posebej če nimaš kmetije. Težko si je vzeti čas in pripraviti otroke, da bodo opravljali gospodinjska dela, ko pa veliko hitreje sam narediš. Štrucljevi otroci JASLICE BODO NA VISOKEM-Na mizi je vabita košarica z jabolki, nedaleč stran pa je na praznični čas opozarjal adventni venček s štirimi svečami. Dve so že prižgali. Še malo, pa bo zagorela še zadnja. Takrat bo tu že božič. Družina Štrucelj iz Meniške vasi se ga veseli, ne dela pa iz tega praznika kakšnega rompompoma. Zdajle so v gozdu za hišo otroci že nabrali mah, da ga bi posušili in na predbožični večer postavili nanj jaslice, v ozadju pa okrasili smrečico. To opravilo je veselo in v tako številni družini tudi naporno. Letos bodo jaslice bolj na visokem, da jih ne bodo dosegle Nežkine ročice. (Foto: B. D. G.) vseeno marsikaj postorijo, ni jih pa sama pridnost zgolj zato, ker jih je veliko, kot mislijo nekateri. Imajo pa tudi svoje obveznosti. Aljaž se ogreva za inline hokej, Miha, Urška in Manca so v plesnem klubu. Posebej Urška se uvršča visoko in ima tudi trikrat tedensko vaje, potem so tu še tekmovanja. Že spet noseča? Darja in Jože pravita, da so starejši otroci veseli mlajših in jih tudi popazijo. V veliki družini je vzdušje drugačno, potrebno je veliko sodelovanja, prilagajanja in tudi preizkušanja različnih poti za uveljavljanje. Z okolico danes nimajo težav, pred časom pa so se naposlušali pripomb. Gledali sojih, kot daje z njimi kaj narobe, ker imajo toliko otrok. Starša se na to nista ozirala, trpeli pa so otroci, ki so jih kar naprej drezali, če je mami spet noseča. “Jaz pa pravim, naj tisto, kar so dali zraven za naše preživetje, mirne duše vzamejo nazaj,” doda Darja. Pravzaprav se mama Darja kar ujezi, ko omenimo državo. “Jezi me, ko eni zahtevajo, daje treba otroške dodatke povečati. Mi dobimo čisto dovolj dodatka, nekateri pa bi najbrž za dva otroka radi dobili ne vem koliko. Živeti je treba v okvirih, v katerih lahko. So ljudje, ki imajo na mesec dvakrat, tudi desetkrat več prihodkov kot mi, pa niso prav nič bolj zadovoljni,” spomni Darja, njen mož pa doda, da ljudje preveč hrepenimo po materialnih dobrinah, ki nas ne osrečijo. Oba pa se strinjata, da je bila davčna olajšava za avtomobil velika pomoč številnejšim družinam, ki brez večjega (in seveda dražjega) vozila ne morejo nikamor. Žal jima je, da so to ugodnost ukinili, čeprav so jo sami še pravi čas izkoristili. Nevarnosti so tu Aljaž je zgleden študent in se skromno preživlja s Zoisovo štipendijo za nadarjene, dijakinji Urši pa morajo k štipendiji še dodati. Materialne dobrine so le ena plat prispevka staršev k odraščanju otrok, morda precej pomembnejša je tista druga. Kako težko je breme odgovornosti za usodo otrok, za to, kakšno pot si bodo izbrali, kod bodo hodili, kaj počeli? Štrucljev dom poskuša nuditi otrokom največ, kar lahko. To je včasih težko. Darja in Jože imata v hiši osem različnih primerkov ljudi. Včasih se jima zazdi, kot da ne bi bili od istih staršev in iz iste družine, tako različni so. In kot pravi Darja, je zanimivo, kako že od malih nog vidiš, kakšen bo kateri. Zavedata se, da na marsikaj ne moreta vplivati, pa če bi še tako želela. Nevarnosti prežijo na otroke na vsakem koraku: promet, alkohol, droge, nasilje. “Ne samo v Ljubljani, vse to je tu, v Novem mestu, v Dolenjskih Toplicah, Beli krajini, Žužemberku. Moti me, da se ljudje sprenevedajo, da tega ni, da si nočejo priznati, da je tudi njihov otrok notri. Ko smo imeli v Dolenjskih Toplicah predavanje o zasvojenosti, sem bil poleg nekaj staršev otrok iz prvih ali drugih razredov edini od staršev sporne klape. Je sramota, če vem in povem, da je otrok na travi, in se skušam boriti proti temu, ali je večja, če to prikrivam? Mislim, da bi morali v šolah več narediti na tem, se boriti in več vzgajati,” je prepričan Jože. Z ženo verjameta v svojo družino, v moč besede in toplih odnosov. Tudi v to, da je treba mladim naložiti odgovornost za spodrsljaje, ker jim je to najboljša šola. BREDA DUŠIC GORNIK reportaže • zanimivosti • slike • dopisi • reportaže • zanimivosti • slike • dopisi NA OBISKU PRI JUBILANTU NACETU JUNKARJU Razpet med Kostanjevico in Ljubljano .trik -#* Ce bi pevcu Nacetu Junkarju pred kakšnim desetletjem kdo rekel, da bo nekoč Kostanjevičan, bi se mu ta najbrž le nasmehnil, češ da to ni mogoče. Ljubljančan je namreč več časa kot na Dolenjskem preživel na morju. A pevčevo življenje se je obrnilo tako, da je pred kakšnimi tremi ali štirimi leti kljub službi v ljubljanski Operi res našel svoj dom nedaleč nad Kostanjevico. A ne le da si je v zidanici, ki mu jo je podaril oče, uredil dom in ustvaril svoj svet v malem, kot si ga je vedno želel - z mediteranskim okusom. Tu je našel svoj mir in se tako vklopil v tamkajšnje okolje ter se navadil na ljudi, da bi Kostanjevico težko zamenjal za kak drug kraj. Tudi korenine Nacetove družine preko 4000 nastopov. “Za pevca so vpete na Dolenjskem. Mama je bila Rangusova s Sel pri Šentjerneju, oče je živel na Drči, sicer pa rod Junkarjev izvira iz vasice nad Kostanjevico. Starša sta se v Ljubljano preselila že pred Nacetovim rojstvom, družina pa se je tudi kasneje redno vračala k sorodnikom in k zidanici. Na sina edinca sta starša prenesla tudi ljubezen do petja. Mama je namreč dolga leta pela v cerkvenem pevskem zboru, dober pevec pa je bil tudi oče. “Pravijo, da sem že kot otrok zelo rad in veliko pel. K sreči me je dal oče, velik ljubitelj harmonike, že v osnovni šoli v glasbeno šolo, kjer pa sem k uram harmonike hodil bolj z odporom, raje bi namreč igral klavir. A ker v življenju vse prav pride, mi je tudi to. Pri 15. letih sem namreč spoznal, da imam bariton, in po nasvetu pianista Andreja Jarca sem se v 2. letniku poljanske gimnazije začel učiti petja pri tržaški Slovenki Kseniji Vidali Zebre, ki je pela z vidnimi pevci po vsej Evropi,” se spominja Nace. Ta študij je nadaljeval vzporedno s pedagoško akademijo, smer slovenski jezik in knjižničarstvo. glavnih vlog v operi se ne bi odločil. Kdor namreč tega ne poskusi, ne ve, koliko odrekanj, nervoze in pevskih moči to zahteva,” pravi Nace, ki pa je v Operi znan tudi po tem, daje kar devetnajstkrat vskočil, se čez noč, enkrat celo na avtobusu, naučil vlogo in tako rešil predstavo, kadar je na primer kateri od pevcev zbolel. Pevcu nagradni dopust Nacetovo zabavnoglasbeno pot je odločilno zaznamovalo srečanje z Otom Pestnerjem. Oba sta namreč služila vojsko v Ajdovščini. In ker je že uveljavljeni vojaški pevec Oto moral nekam iti, je spet vskočil Nace in tako opozoril nase tudi Ota, ki mu je po odsluženi vojaščini napisal dve pesmi: Naj bo ta ples le za naju in Ti si moja melodija. Nace ju je posnel januarja 1982 in tako zaznamoval začetek zabavnoglasbene poti. Nagrade na festivalih so se od tedaj kar vrstile - v dobrem letu je zmagal kar na treh, za njimi pa so ostali hiti, ki so se zapisali v številna srca slovenskih poslušalcev, seveda tudi tisti, ki jih je posnel skupaj z Otom Pestnerjem in Heleno Blagne. Mnoge je zbral na zgoščenki z naslo- OB OBLETNICI DEU - Nace Junkar je že 20 let prisoten v slovenski zabavni glasbi in 25 let v klasični. Tema jubilejema je posvečena tudi zgoščenka Ne oziraj se. Njegova glasbena kariera se je začela strmo dvigati. Tako gaje leta 1977 Vidalijeva poslala na mednarodno pevsko tekmovanje v italijanski Treviso, kjer je kot 18-leten fant, ki je po starosti komaj izpolnjeval pogoje za sodelovanje, dobil nagrado za najbolj obetavnega pevca. Istega leta je ljubljanska Opera organizirala tekmovanje mladih pevcev, saj so zaradi upokojevanja povojne generacije potrebovali nove moči. Med tremi sprejetimi je bil tudi Nace, vendar ni šel takoj v službo. Najprej je maturiral, v zadnjem semestru pa se je odločil za službo. Tako je od marca 1979, kot se sam pošali, “inventar operne hiše”. Sprva je bil sprejet v operni zbor, že po enem mesecu pa je dobil prvo solistično vlogo in postal član solističnega zbora. V njegovem 25-let-nem delu v klasični glasbi se je nabralo kar okoli 400 solističnih predstav, če pa bi k tem prišteli še zabavno glasbo - januarja prihodnje leto bo že 20 let od teh začetkov - bi našteli MODNI KOTIČEK Novoletni glamur Komaj smo nazdravili novemu tisočletju, že je tukaj leto 2002. A pred njegovim uradnim začetkom se že veselimo številnih zabav, na katerih se bomo spomnili starega leta ter s sodelavci, znanci ali prijatelji nazdravili novemu. Eni se bodo odpravili na “sindikalni žur” »> kakšno hribovsko kočo, drugi bodo praznovali kar v svojih poslovnih prostorih, tisti z zajetnejšim proračunom pa si bodo privoščili zabavo v kakšnem lokalu. Oh dobri hrani in pijači, po možnosti s posebnim zabavnim programom oziroma ob glasbeni spremljavi. Kjerkoli se boste znašli vi, razmislite, kakšno večerno toaleto si boste izbrali. Hkrati pa razmislite še o najdaljši - novoletni noči, ki pač mora hiti nekaj posebnega. Večerne obleke naj bodo glamurozne, čeprav enostavno krojene, da poudarjajo linijo telesa. V njih naj bi se počutile predvsem udobno in ženstveno. Možne so različice v obliki kombineže s tankimi naramnicami, mladostne barvaste oblekice z detajli ali dolge večerne toalete v temnejših večno elegantnih barvah. Letošnji hit so predvsem zlate in srebrne oblike različnih krojev in dolžin. Sicer pa so obleke lahko z globokimi izrezi V (lep prsni ali hrbtni dekolte!) ali povsem zaprte >’ puli ovratnik, s podaljšanimi viktorijanskimi rokavi ali brez njih. Tkanine so lahko prosojne, reliefne ali povsem gladke in minimalistične. Eksperimentirajte z dodatki, kot so vzorčaste male torbice, pasovi, nakit, rute, krzno, vzorčaste nogavice ali ekstravagantni salonarji. Naj domišljija ne pozna meja, čeprav še vedno velja “več je munj”. Glamur v različicah, torej od prosojnega k lesketajočemu. In ne pozabite na primerno vrhnje oblačilo, ki nuj ho pika na i celostni novoletni podobi! Hodite izvirni in ostunite elegantni! Saj veste, kaj pravijo: “Kakor za novo leto, tako vse leto. ” JERCA LEGAN vom Ne oziraj se, ki je pred kratkim izšla pri založbi Menart. Tako sedaj njegova zbirka šteje 3 male in 4 velike plošče, 18 kaset, 8 zgoščenk ter 50 kompilacijskih projektov. Danes ima Nace svoje posebno mesto v slovenski zabavni glasbi in leta, skozi katera je dozoreval, so ga pripeljala tako daleč, da poje tisto, kar želi. Veliko nastopa na otvoritvah, obletnicah, svečanostih, porokah, dobrodelnih prireditvah in tudi nastopih po Dolenjski, saj zadnja leta precej sodeluje s kostanjevi-škim pihalnim orkestrom in tamkajšnjo osnovno šolo, mešanim pevskim zborom Vlaste Tavčar iz Šentjerneja, s harmonikarskim orkestrom iz Podbočja in nekaterimi drugimi, saj želi, da bi se “njegov” konec glasbeno in kulturno še bolj razvijal. Sicer pa je sreča tudi v tem, daje rad za volanom, saj zaradi službe v Ljubljani s svojo alfo naredi kar okoli 50 tisoč kilometrov letno. TANJA PEVEC NAJ IMAJO PRILOŽNOST TUDI MUDI - Nace Junkar zelo rad deta z mladimi. Ena njegovih učenk je tudi osmošolka Mateja Ratkovič iz Kostanjevice, s katero je že večkrat zapel na prireditvah v domačem kraju. PREDPRAZNIČNI IN PRAZNIČNI ČAS Antonu steklenica napove vinsko letino Čeprav so bili nekdaj težki časi, marsikdo pa je za skromno preživetje garal kot črna živina, so se znali ljudje takrat pred in med božično-novoletnimi prazniki tudi odpočiti in poveseliti. Zlasti starejši, ki jim je spomin na tiste čase še vedno zelo svež, z nostalgijo gledajo na navade in običaje, od katerih so se nekateri v nekoliko sodobnejši obliki ohranili do danes, spet drugi pa povsem pozabili. A najdejo se še ljudje, ki desetlet- ljali, deževni, ostali pa sušni. V glav-ja in desetletja ohranjajo običaje, ki so jim bili zvesti tudi njihovi starši in generacije pred njimi. Eden takšnih je Anton Slobodnik, s sedeminosemdesetimi leti eden od najstarejših Metličanov. Doma je v starem metliškem mestnem jedru, na “pla-cu”, kot imajo navado reči domačini. A četudi je meščan, ga ni premamilo sodobnejše praznovanje, ki je bolj kot mesta navadno obšlo vasi. Nasprotno! V času vedno večjega vsiljevanja tujih, skomercializiranih praznikov, če bi jim sploh lahko tako rekli, vse bolj spoznava vrednote pristnih domačih običajev, in čim starejši je, bolj jih spoštuje. Pri Slobodnikovih še vedno v začetku decembra, na god sv. Barbare, posejejo v dve posodici pšenico, ki ju potem postavijo k jaslicam. Tudi mah se Anton odpravi nabirat v začetku decembra, predvsem pa pred snegom. Spominja se, da so imeli jaslice vedno pri hiši, le da so bile nekdaj papirnate. Smrečico pa so postavili, ali pa tudi ne, okrasili pa so jo v glavnem z jabolki in piškoti, saj drugih okraskov niso imeli. “Včasih se mi je zdelo škoda posekati smrečico v svojem gozdu, pa se je zgodilo, da sem jo šel iskat v drug gozd. Nekdo drug pa je šel v mojega. Na tujem se nam drevešček pač ni tako smilil. Danes pa jih imam v svojem gozdu več kot dovolj,” se nasmehne Anton. “Nekdaj smo dvanajst dni pred božičem postavili na polico v shrambi dvanajst polovic belih čebulnih listov ter v vsakega natrosili malo soli. Vsak list je predstavljal enega od mesecev v prihodnjem letu. Na badnjak, torej dan pred božičem, smo pogledali, kaj se je zgodilo. Kjer se je sol stopila in je bila v listih voda, so bili meseci v prihajajočem letu, ki so jih listi predstav- Anton Slobodnik nem so te napovedi kar držale. Danes tega ne počnemo več, vprašanje pa je, če bi se na močo in sušo v čebulnih listih lahko zanesli glede na to, kako človek z onesnaževanjem vpliva na vremenske spremembe,” pripoveduje Slobodnik. Pač pa Anton še vedno postavi na sveti večer na kuhinjsko mizo litrsko steklenico vina, ki pa je ne napolni do vrha. Gladino vina na zunanji strani steklenice označi z nitko. Če je nivo vina na božično jutro višji, kot je bil zvečer, bo prihodnje leto vinska letina boljša, kot je bila v iztekajočem se letu. Če pa je nižji, bo letina slabša. “To je počela že moja mama in napovedi so bile kar točne. Jaz jim zaupam še danes. Zgodilo se je, da je celo trikrat zapored gladina vina v steklenici narasla, in čeprav nismo verjeli, da bi bila lahko nekaj let zapored letina vse boljša, je bilo vendar res,” se spominja Anton. Pri Slobodnikovih še danes poleg steklenice z vinom in ključa od vin- ske kleti na sveti večer položijo na mizo po en primerek od pridelka, ki je zrasel na njihovih njivah. To naj bi bila priprošnja za dobro letino v prihodnjem letu. Pridelkov pa se na mizi nabere kar veliko, saj Slobod-nikovi še vedno kot eni redkih Metličanov obdelujejo njive. “V glavnem pridelamo vso hrano zase in za prašiče, ki jih tudi še redimo. Predvsem pa na naših njivah ne raste trnje,” je ponosen Anton, ki je vse življenje kmetoval, danes pa gre še posebej rad v vinograd na Veselici nad Metliko. Slobodnik tudi še vedno za praznike z blagoslovljeno vodo pokropi hišo, hlev, svinjake, klet. Nekdaj je na badnjak veljal post, a preden so šli ljudje k polnočnici, so se dodobra najedli. Anton, ki je leta 1932 kot sedemnajstleten fant prvič nastopil z metliško godbo na pihala ter bil godbenik kar petinpetdeset let, še ni pozabil, kako so pred drugo svetovno vojno godbeniki igrali v cerkvenem zvoniku, ko so ljudje hodili k polnočnici. Na svoj tenor ni prenehal igrati niti med vojno, saj je bil poklican h godbi Glavnega štaba, ki je igrala v Črnomlju in njegovi okolici. “Na božični dan smo bili v glavnem doma, saj je bil to spoštovan družinski praznik. Tudi pri hišah, kjer je bila revščina, je bil, če se je le dalo, na mizi puran. So pa pred drugo svetovno vojno hodili na božič voščit praznike po Metliki ljudje iz Hrvaške, predvsem iz revnih žumberških vasi in Vivodine. Čeprav tudi v Metliki niso živeli povsod v izobilju, so imeli zanje vsaj kos črnega kruha.” Je pa pri Metličanih božični kruh počakal do treh kraljev, ko so ga nalomil živini in prašičem. Pri Antonovi ženi Alojziji, ki se je poročila v Metliko iz Praproč pri Semiču, pa so imeli navado, da so vedno, ko so pekli kruh za praznike, spekli še majhne hlebčke za otroke. Pri Slobodnikovih, kjer v eni hiši živijo tri generacije, Alojzija še vedno speče hlebčke za vnuke. Tudi na ta način ne le ohranjajo lepe stare običaje, ampak nehote na spoštljiv način nanje navajajo tudi potomce. MIRJAM BEZEK-JAKŠE ROLETARSTVO nn£ PVC OKNA VRATA SENČILA lel.:07/3930-930 fax:07/3930-947 Lepe Božične praznife, srečno, zdravo in zadovoljstva polno novo leto 2002 voščimo vsem Rjipccm, poslovnim partnerjem in sodelavcem ter njihovim družinam. 0{pmesto drobnih pozornosti in osebnih čestitk smo nanizali sredstva za humanitarno pomoč družini Podlogar iz Zapuž. £ KZ Krka U(Z D(\ka z.o.o. czNouo mesto zeli osem soojlm elanom, zakostenim, upokojencem in poslovnim paitneijcm vesele praznike, o nooem Letu pa veliko o sel neg a in poslovnega u sp ek a, zdravja te % zadovo tj stoa . m Vzajemna zdravstvena zavarovalnica PE NOVO MESTO želi vsem. našim zavarovanem in zavarovancem prijetne praznie in velikff zdravja v leta 2002. ZAVOD ZA ZDRAVSTVENO ZAVAROVANJE SLOVENIJE Območna enota Novo mesto ŽEElMO ‘VEEM S(A%ČE IC\i Z’« >Y* W W V »Ji Naj vam bo 2002. leto varno z nami, letošnji božič pa vesel! Veselega božiča in srečo v 2002. letu vam želi SL ? LCL Ommil 'GOSTILNA-PRENOČIŠČA Tf 07/30-85-603 j RATEŽ pri Novem mestu & no/n /n /%or/aJe /a, nam (n/na z/b^e/t/e, nat r/r/a /tnjarme ar zananrbe, -zo/e ‘j/e/a/e a faa JCG2 & e^/arr/r/ar'e/aJa/n A \J ON AON prodajalna v Novem mestu prodajalni v Brežicah Od 14. do 24.12.2001 božični popusti do 25% ! .0 MHZ Prvi dolenjski radio vošči vesel božič in srečo v letu 2002 vsem poslušalcem, oglaševalcem in poslovnim sodelavcem! RADIO U NIV 0 X 107.5 MHz e-mail: info@univox.si Vesel božič in srečno 2002! 6V0jim strankam. p^sL^Vnim sodelavcem in bralcem PeLenjskega Lista Veščime Vesel bežič, V letu 2.002. pa jim želime Velike zdravja, sreče in pesleVnih uspehev I ROLETARSTVO PVC OKNA VRATA ____■ J / j«\ SENČILA f- , . tel.:07/3930-930 |BV\, V137 fax: 07/3930-947 Gostilna in prenočišča BRUNSKOLE na Hrastu •S 07/30 50 646 im Sprejem za POP TV, KANAL A, NOVA, MREŽA PLUS, HRT, BK RTS.MRTV in ostalih 200 TV in 100 radijskih programov uredim in izboljšam. ANTENE ZUPANČIČ 041/542 020,07/384 76 50 z O < O (več kot plesna šola) ZMPNTE PLESNIH MOJSTROM! TEL: OSO ^li 0lt1 / h2S W štekiarsfcMo Miran Vidmar s.p. Brod 11, Novo mesto tel.: 07/33 79 090 tel./faks: 07/33 26 279 GSM: 041/ 643 567 BETAH JOŽE s p. rc s Pizzerija z Rozmanove v Novem mestu m m e 11 i k a KNJIGOVESTVO Pavel Kelbič, s.p. Pod Trško goro 18 Novo mesto •S 07/33 25 718, GSM 041/726-644 Plesni center Dolenjske aaanJp tuuitična. drjencija. Kandijska 9, Novo mesto tel : 07/39-35-770 GSM 041/754-911 Prodajalna SEJALEC Prešernov trg 10, Novo mesto tel. 07/33-2 5-7 50 ROLETARSTVO BAYER Bayer Aleksander, s.p., Stopiče 37 a 07/ 30 80 210 040/ 202 868 GOTOVINA TAKOJ G0LDINVEST, d.o.o., Malgajeva 2, Celje PE Glavni trg 14, Novo mesto 07/33-24-945 BM*u A7Z ma PRODAJA GUM VULKANIZERSTVO £ KZ Krka MATIJA BRUNSKOLE s.p. Hrast 1 a 8331 SUHOR tel. 07/30 50 750 mobitel 031/619 339 Da vam bo še naprej toplo pri srcu ... Kotiček za podjetništvo in regionalni razvoj Podjetniški center Novo mesto Svetovanja in razvoj,d.o.o.t Ljubljanska 26, 8000 NOVO MESTO Ul.: 07 3372 OSO, Ul./fu: 17 33 72 Ml, E-mail: pD4jetnitki.center.nm@iiol.net REGIONALNI RAZVOJNI PROGRAM Projektna skupina za pripravo Regionalnega razvojnega programa (RRP) za Jugovzhodno Slovenijo pri Podjetniškem centru Novo mesto je poleg že potrjenega strateškega dela pripravila delovne osnutke posameznih izvedbenih vsebinskih delov tega razvojnega dokumenta. Tako Podjetniški center Novo mesto sporoča javnosti, da je možno omenjeno vsebino videti na spletnih straneh www.pc-nm.si ali pa jo dobiti na naslovu centra: Ljubljanska 26, Novo mesto, e-mail: podietmski.center.nm@siol.net. tel. 07/3372-980, fax. 07/3372-981. Hkrati to obvestilo velja tudi kot poziv vsem prebivalcem regije (območje Mestne občine Novo mesto ter občin Črnomelj, Dolenjske Toplice, Kočevje, Kostel, Loški Potok, Metlika, Mirna Peč, Osilnica, Ribnica, Semič, Sodražica, Šentjernej, Škocjan, Trebnje in Žužemberk), ki imajo pripombe in predloge v zvezi z do sedaj nastalo vsebino RRP za JV Slovenijo, da le-te sporočijo na navedeni naslov do konca leta 2001. Vse smiselne predloge bo Projektna skupina za pripravo RRP upoštevala pri končni izdaji dokumenta. SOFINANCIRANJE REGIONALNE INFRASTRUKTURE Podjetniški center Novo mesto obvešča vse lokalne skupnosti in pripravljalce projektov, daje v UL RS št. 98-99 z dne 7.12.2001 Ministrstvo za gospodarstvo RS objavilo Javni razpis za sofinanciranje projektov regionalne infrastrukture na območjih s posebnimi razvojnimi problemi za leti 2002 in 2003. Razpis z napotki za pripravo je možno dobiti na naslovu Podjetniškega centra Novo mesto ali na naslovih: Ministrstvo za gospodarstvo, Kotnikova 5, Ljubljana (ga. Snežana Čanak, tel. 01/478-37-59), Javni sklad RS za regionalni razvoj in ohranjanje poseljenosti slovenskega podeželja, Škrabčev trg 9a, Ribnica (g. Franc Florjančič, tel. 01/836-19-53). Razpisno dokumentacijo je možno dobiti preko interneta: www.siaov.si/mg. DOLENJSKE TOPLICE ŠMARJEŠKE TOPLICE (pKRKKZDRAVlLlŠČIk Zdravilišči Dolenjske Toplice in Šmarješke Toplice obveščata vse imetnike vstopnic za termalne bazene, savne, Vitarij ali fitnes z letnico 2001, da jih bo možno izkoristiti do 31. januarja 2002. Po tem datumu vstopnic ne bo več mogoče izkoristiti niti jih zamenjati. V__________________________________________________________s ED®&®p (žJffloo RADIO OGNJIŠČE Kum 105,9 Boč 107,3 a** j** zdUc w *** W W W Voščimo vesel božič, v letu 2002 pa veliko sreče! f \ to turistično. Orjencijo Kandijska 9, Novo mesto tel.: 07/39-35-770 faks: 07/39-35-779 PREDBOŽIČNI DUNAJ sobota, 22. december, cena: 7.700 SIT Prijave in informacije: 07/39-35-777 10-odst. POPUST za bralce DOLENJSKEGA LISTA! \__________________/ Spoštovani komitenti in oslovni partnerji Vsako leto si pošljemo novoletno voščilnico z željami za uspešno in zdravo leto. Letos smo dobre želje spremenili v dejanje in namesto novoletnih voščilnic podarili donacijo Rdečemu križu Slovenije v Sklad za pomoč ljudem v stiski. ljubljanska banka Nova Ljubljanska banka d.d., Ljubljana Divizija Dolenjska občina kriko občinska uprava Cesta krških žrtev 14, 8270 Krško OBVESTILO Občina Krško je skupno s Stanovanjskim skladom R Slovenije zaključila izgradnjo stanovanjske soseske na Kovinarski ulici v Krškem. Stanovanja so že zgrajena in se bodo kot neprofitna oddala v najem zainteresiranim na podlagi razpisa, ki je bil v celoti objavljen v novembrski številki Obzornika. Rok za oddaio prijav na omenjeni razpis podaljšujemo do 15.1.2002. Na razpis se lahko prijavijo vsi zainteresirani ne glede na lokacijo stalnega bivališča, vendar ne smejo biti upravičenci do najema socialnega stanovanja. Obrazce vlog in vse informacije zainteresirani dobijo na Občini Krško, Cesta krških žrtev 14 v Krškem, pisarna št. 406, ali po telefonu št. 07/49-81-279 ali 07/49-81-295. Franc Černelič, vodja oddelka za gospodarske dejavnosti LERAN Novo mesto, Lebanova 24 http://www.leran.si e-mail: Ieran@si0l.net telefon: 07/33 79 940 07/33 79 941 faks: 07/33 22 282 mobitel: 041/633 553 Prodamo: • HIŠE: na Bučki, v Črnomlju, Dol. Ponikvah (pri Trebnjem), Jagodniku, Krškem, Metliki, Mokronogu, na Mimi, v Novem mestu, Prečni, Češči vasi, Grobljah, Straži, Škocjanu, Žužemberku, Gabrijelah, na Otočcu, Dvoru, Uršnih selih, v Višnji Gori • STANOVANJA: v Krškem, Novem mestu, Straži, Črnomlju • APARTMAJE: več novih enot v Šmarjeških Toplicah • VIKENDE (zidanice): v Dol. Kotu pri Dvoru, Semiču, na Ljubnu, Kartaljevem • STAVBNA ZEMLJIŠČA: nad Tuševim Dolom, v Šentrupertu (okolica), Straži, na Ratežu, v Novem mestu • POSLOVNE OBJEKTE IN PROSTORE: v Črnomlju (diskoteka), Novem mestu (Glavni trg, Novi trg, Germova, Dilančeva, Bršljin -Rialto) • POSLOVNO-STANOVANJSKE OBJEKTE V OBRATOVANJU: v Dol. Vrhpolju (gostilna), Vavti vasi (pizzerija) • KMETIJE: v Šentrupertu (okolica), v Beli , krajini (6 km od Črnomlja) Oddamo: • poslovne prostore in stanovanja v Novem mestu Oglasite se na sedežu podjetja ali nas pokličite. Delovni čas: od ponedeljka do četrtka od 8. do 11. in od 14. do 18 ure; ob petkih od 8. do 12. ure. it* ij* iti itt iti i& SIS SIS S& *l/coet 6-o.f.t-č č*t 2 O 02. teto- f-eččMco- dtmn&nvn ctt drkr/e/rteteeM/ VLADA REPUBLIKE SLOVENIJE JhS STATISTIČNI URAD REPUBLIKE SLOVENIJE ----------------------------------- POPIS 20 OZ sinem VABI k sodelovanju 1050 območnih inštruktorjev in 8900 popisovalcev za izvedbo POPISA PREBIVALSTVA, GOSPODINJSTEV IN STANOVANJ V REPUBLIKI SLOVENIJI LETA 2002 Popisovanje bo potekalo po vsej Sloveniji od 1. aprila do 15. aprila 2002. Delo je terensko in celodnevno. Popisovalec bo po navodilih Statističnega urada Republike Slovenije v tem času popisal med 240 in 300 oseb ter ustrezno število gospodinjstev, stanovanj in stavb. Območni inštruktor bo zadolžen za izobraževanje popisovalcev, spremljanje in preverjanje pravilnosti opravljanja njihovega dela ter poročanje o delu popisovalcev. Od kandidatov pričakujemo: • končano najmanj štiriletno srednjo šolo, • aktivno znanje slovenskega jezika (na območju, kjer živijo pripadniki italijanske oz. madžarske narodne skupnosti, bomo potrebovali določeno število popisovalcev in območnih inštruktorjev tudi z znanjem italijanskega oz. madžarskega jezika), • zaželeno je, da imajo popisovalci, ki bodo popisovali zunaj strnjenih naselij, v času popisa prevozno sredstvo, • da je državljan Republike Slovenije, • daje polnoleten. Z izbranimi popisovalci in območnimi inštruktorji bomo sklenili ustrezne pogodbe o delu, praviloma za delo v naseljih, kjer prebivajo. • V marcu 2002 vam bomo izročili vsa potrebna gradiva in vas na dvodnevnem pouku natančno seznanili z vsebino dela. Za podrobnejše informacije lahko pokličite telefonsko številko 080 28 10 vsak delovni dan od 9. do 15. ure. Če ste komunikativni, natančni in vas veseli terensko delo, pošljite pisne prijave s pripisom “ZA OPK-POPIS 2002” do 11. januarja 2002 na naslov upravne enote, v kateri stanujete oz. bi v njej želeli opravljati navedena dela. Za območje upravne enote Ljubljana pošljite pisne prijave na njene izpostave. Prijavi obvezno priložite fotokopijo potrdila o najvišji zaključeni šoli ter navedite, ali se javljate za območnega inštruktorja ali za delo popisovalca. O izbiri boste pisno obveščeni. Izbrani kandidati boste pisno pozvani, da območni popisni komisiji posredujete davčno številko, EMŠO, naslov stalnega prebivališča, številko telefona, na kateri ste dosegljivi, in fotokopijo bančnega izpisa, iz katerega sta razvidna ime banke in celotna številka tekočega računa. TELEVIZIJSKI SPORED Televizija si pridržuje pravico do morebitnih sprememb sporedov! ČETRTEK, 20.12. SLOVENIJA 1 7.55 Tedenski izbor: Kultura; Odmevi; Mostovi; Male sive celice; Zgodbe iz školjke; Avstralska kronika; Obiskali smo...; Martina, film; 4 x 4 - 13.00 Poročila - 13.30 Pod preprogo - 14.20 Mario - 16.00 Slovenci po svetu - 16.30 Poročila - 16.45 Čigava je svinja?, kratki film - 17.00 Na liniji - 17.45 Modro - 18.45 Risanka - 19.00 Kronika - 19.30 Dnevnik - 20.05 Tednik - 21.00 Prvi in drugi - 21.20 Osmi dan - 22.00 Odmevi - 22.50 50 let ljubljanskega Mestnega gledališča SLOVENIJA 2 8.00 Vremenska panorama - 9.40 Kranjska Gora: Veleslalom, 1. vožnja (m) - 12.40 Veleslalom, 2. vožnja- 15.05 Videospotnice -15.35 Hladna vojna, nan. - 16.30 Rad imam Lucy, nan,- 17.00 Srečna do ušes, film - 19.30 Videospotnice - 20.00 Košarka - Union Olimpija : London Tovvers - 22.20 Šoferja, nan. - 23.10 Akcija, nan. - 0.00 Poseben pogled, film KANAL A 9.00 Eksta magazin - 9.15 Ricki Lake - 10.10 Šov Jerryja Springerja - 11.30 Begunec, nan. - 12.30 Obala ljubezni, nad. - 13.25 Mladi in nemirni, nad. - 14.45 Spet zaljubljena, nan. - 15.40 Ricki Lake - 16.35 Tretja izmena, nan. - 17.30 Fant zre v svet, nan. - 18.00 Vreme - 18.05 Jesse, nan. - 18.30 Korak za korakom, nan. - 19.00 Ekstra magazin - 19.17 Vreme - 19.20 Šov Jerryja Springerja - 20.10 Ob zori, film - 21.50 Pa me ustreli, nan. - 22.20 Tretji kamen od sonca, nan. - 22.50 Noro zaljubljena, nan. - 23.20 Ekstra magazin - 23.40 Dan-nyjeve zvezde POP TV 9.10 Risanka - 9.35 Hroščeborgi, nad. - 10.00 Vsiljivka, nad. - 10.55 Črni biser - 11.50 Prepovedana strast, nad. - 13.10 Lepo je biti milijonar - 14.05 Zakon v Los Angelesu, nan. - 15.30 Oprah show - 16.25 Prepovedana strast, nad. - 17.20 Črni biser, nad. - 18.15 Vsiljivka, nad. - 19.15 24 ur - 20.00 Raztresena Ally, nan. - 20.55 Prijatelji, nan. - 21.30 Seks v mestu, nan. - 22.00 Zahodno krilo, nan. - 22.50 Trije, nan. - 23.40 M.A.S.H., nan. VAŠ KANAL 13.05 Ste sinoči spregledali? - 13.30 Napovedi in obvestila - 16.45 Avtomobilsko zrcalo - 17.15 Iz združenja lokalnih TV - 17.45 Smo dobri gospodarji? - 18.05 Večer z dedkom Mrazom - 18.15 Spoznajmo jih - 19.00 Novice - 19.15 24 ur - 20.00 Pokličite župana - 20.45 Nas poznate? - 21.00 Novice - 21.20 Tedenski kulturni pregled - 21.30 Najviža - 22.45 Nas poznate? - 23.00 Novice - 23.15 Motosport mundial HTV 1 7.00 Dobro jutro, Hrvaška - 9.40 Aretacija in sojenje, nan. - 10.00 Poročila - 10.05 Program za otroke in mladino - 12.00 Poročila - 12.30 Ti si moja usoda, nad. - 13.05 Zgodba o Jackieu Presseru, film - 15.00 Poročila - 15.05 Onkraj Banilona, dok. nad. - 16.00 Izobraževalni program - 16.45 Hrvaška danes - 17.05 Vsakdan - 18.30 Portret - 19.00 Kviz - 19.15 Risanka - 19.30 Dnevnik 20.10 Politični magazin - 21.05 Željka Ogresta in gostje - 22.10 Poslovni klub - 22.45 Odmevi dneva - 23.15 Ekumena - 0.20 Nočni program HTV 2 8.00 Panorama hrvaških turističnih središč - 9.55 Ponovitve: Jack in Jill; Nikita; Govorimo o zdravju; Trenutek spoznanja; Slačilnica; Misli 21. stoletja; Evromagazin; Pol ure kulture - 15.10 Program za otroke in mladino - 16.05 Poročila za gluhe in naglušne - 16.10 Otroška oddaja - 16.40 Hugo - 17.10 Ti si moja usoda, nad. - 18.00 Panorama - 18.30 Kolo sreče - 19.05 Na zdravje, nan. - 19.30 Umetnine svetovnih muzejev - 19.45 Aretacija in sojenje, nad. - 20.10 Sodnica Amy, nad. - 21.00 Polni krog - 21.20 Drugi čas, drugi kraj, film - 23.00 Seinfeld, nad. - 23.25 Zvezdne steze, nan. -0.05 Nadaljevanka PETEK, 21.12. SLOVENIJA 1 7.55 Tedenski izbor: Kultura; Odmevi; Oddaja TV Maribor; Fračji dol; Oddaja za otroke; Čigava je svinja?, film; Na liniji; Modro; Dosežki; Slovenski magazin; Dr. Quinnova, nan. - 13.00 Poročila - 13.10 Čari začimb - 13.40 50 let Mestnega gledališča ljubljanskega - 14.30 Osmi dan - 15.05 Vsakdanjik in praznik - 16.00 Mostovi - 16.30 Poročila - 16.45 Iz popotne torbe - 17.05 Rdeči grafit - 17.45 National geographic, nad. - 18.45 Risanka - 19.00 Kronika - 19.30 Dnevnik - 20.05 Vrtičkarji, nan. - 20.35 Deteljica - 20.45 Poljub v Glas-govvu, nad. - 22.00 Odmevi - 22.50 Polnočni klub SLOVENIJA 2 8.00 Vremenska panorama - 9.55 Kranjska Gora: Veleslalom, 1. vožnja(m) - 11.35 Smuk (ž) - 12.55 Veleslalom, 2. vožnja - 15.05 Videospotnice - 15.35 Stoletje odkritij, dok. nan. - 16.30 Rad imam Lucy, nan. - 17.00 Med prijatelji, nan. - 18.00 Iskreno, noro, globoko, film - 19.45 Videospotnice - 20.05 Nebesa, pekel in nirvana, nad. - 21.00 Med ženskami, nad. - 22.00 Krik II, film - 23.45 Ljubimkanja in nogomet, nad. - 0.35 Iz slovenskih jazz klubov KANAL A 9.00 Ekstra magazin - 9.15 Ricki Lake - 10.10 Šov Jerryja Springerja - 11.30 Pop’n’roll - 12.30 Obala ljubezni, nan. - 13.25 Mladi in nemirni, nan. t 14.45 Spet zaljubljeni, nan. - 15.40 Ricki Lake - 16.35 Zvezdne steze - 17.30 Fant zre v svet, nan. - 18.00 Vreme - 18.05 Jesse, nan. - 18.30 Korak za korakom, nan. - 19.00 Ekstra magazin - 19.17 Vreme - 19.20 Šov Jerryja Springerja -20.10 Čarovnice, nan. - 21.00 Izganjalka vampirjev, nan. - 21.50 Gremlini, film POP TV 9.00 Risanka - 9.35 Hroščeborgi, nad. - 10.00 Vsiljivka, nad. - 10.55 Črni biser - 11.50 Prepovedana strast, nad. - 12.40 Lepo je biti milijonar - 14.10 Zakon v Los Angelesu, nan. - 15.30 Oprah show - 16.25 Prepovedana strast, nad. - 17.20 Črni biser, nad. - 18.15 Vsiljivka, nad. - 19.15 24 ur - 20.00 Mlade piškote, film - 22.00 Privid zločina, nan. - 23.00 Trije, nan. - 23.50 M.A.S.H.. nan. VAŠ KANAL 13.05 Ste sinoči spregledali? - 13.30 Napovedi in obvestila - 17.00 Pokličite župana - 17.40 Kmetijski razgledi - 18.05 Večer z dedkom Mrazom - 18.15 Otroški mišmaš - 19.00 Novice - 19.15 24 ur - 20.00 Odkrito ni skrito - 21.00 Novice - 21.30 Zelena bratovščina - 22.30 Posavski obzornik - 23.00,Novice - 23.15 Kako biti zdrav? HTV 1 7.00 Dobro jutro, Hrvaška - 9.40 Aretacija in sojenje, nad. - 10.00 Poročila - 10.05 Program za otroke in mladino - 12.00 Poročila - 12.25 Ti si moja usoda, nad. - 13.10 Sirote, film - 15.00 Poročila - 15.05 Izobr. program - 16.15 TV o TV - 16.45 Hrvaška danes - 17.00 Vsakdan - 18.30 Dominikanci, izobr. nad. - 19.00 Kviz - 19.15 Risanka - 19.30 Dnevnik- 20.10 Glasbena odd. - 21.00 Crooked Hearts, film - 22.55 Odmevi dneva - 23.30 Nočni program HTV 2 8.00 Panorama hrvaških turističnih središč - 8.50 Ponovitve: Poslovni klub; Sodnica Amy; Ekumena; Politični magazin; Željka Ogresta in gostje - 15.05 Program za otroke in mladino - 16.00 Poročila za gluhe in naglušne - 16.05 Otroška serija - 16.40 Hugo - 17.10 Ti si moja usoda, nad. - 18.00 Panorama - 18.30 Kolo sreče - 19.05 Zakonske vode, nan. - 19.30 Umetnine svetovnih muzejev - 19.45 Aretacija in sojenje, nad. - 20.10 Dajmo, da slišijo, prenos iz športne dvorane - 23.05 Caffe Cine-ma - 23.25 Pravi čas SOBOTA, 22.12. SLOVENIJA 1 7.55 Tedenski izbor: Kultura; Odmevi; Zgodbe iz školjke; Gulimišek; Radovedni Taček; Male sive celice; Film; Tednik - 13.00 Poročila -13.25 Mostovi - 14.25 Pod piramido - 14.55 Živa sem in rada vas imam, film - 16.30 Poročila- 16.45 Grdi račekTine.ris.nan,- 17.10 Trnovo robidovje, lut. nan. - 17.50 Na vrtu - 18.15 Ozare - 18.20 Z vseh koncev sveta, nan. - 18.50 Risanka - 19.00 Danes - 19.05 Utrip- 19.30 Dnevnik - 20.05 Vrtičkarji, film - 20.30 Zvezda je rojena, nad. - 22.40 Obiskali smo... - 23.15 Poročila - 23.45 Oz, nad. - 0.40 Videnje odrešenja, dok. nad. -1.30 Z vseh koncev sveta, dok. nad. SLOVENIJA 2 9.00 Videospotnice - 9.35 Raymonda imajo vsi radi, nan. - 9.55 Kranjska Gora: Slalom, 1. vožnja(m)- 11.35 Veleslalom (ž) - 12.55 Slalom, 2. vožnja - 13.00 Šport - 16.05 Evrogol - 17.00 Košarka - 19.30 Videospotnice - 20.05 Božični musical - 21.20 Zadnji vitezi - 22.00 Praksa, nan. - 22.40 Sobotna noč KANAL A 9.20 Obala ljubezni, nad. - 13.30 Zbogom orožje, film - 16.05 Tako pač jel, nan. - 16.30 Matlock, nan. - 17.20 Goodyear liga - KK Široki Feal: KK Union Olimpija - 19.30 Domače kraljestvo, nan. - 20.00 Nevarnost na letu 534, film - 21.40 Ledeno hladni, nan. - 22.30 Skrivnostne igre, film - 0.10 Rdeče petke, nan. POP TV 8.20 Risanke - 9.35 Hroščeborgi, nan. - 10.00 Risanka - 11.00 Pasji policist, nan. - 11.30 Mladi Herkul, nan. - 12.00 Šolska košarkarska liga - 13.00 Preverjeno - 13.45 TV Dober dan, nan. - 14.40 Zakon v Los Angelesu, nan. - 15.30 Zoya, nan. - 17.00 Blažen med ženami, nan.- 17.30 Božiček in Pete, film- 19.15 24 ur - 20.00 Lepo je biti milijonar - 21.10 To je ljubezen, film - 23.10 Družinski posel, film VAŠ KANAL 13.05 Ste sinoči spregledali? - 13.30 Napovedi in obvestila - 16.45 Iz ZLTV - 17.15 Klepet z... - 17.40 Kmetijski razgledi - 18.05 Večer z dedkom Mrazom - 18.30 Smo dobri gospodarji?- 18.45 Nas poznate?- 19.00 Novice- 19.15 24 ur - 20.00 Lepo je biti milijonar - 21.00 Novice - 21.15 Od sobote do sobote - 21.30 Agencija za šport - 22.15 Brez panike - 23.00 Novice - 23.15 Od sobote do sobote - 23.30 Motosport mundial HTV 1 8.00 Program za otroke in mladino - 12.00 Poročila - 12.30 Glasbeno-dokumentarna oddaja - 13.00 Prizma - 14.35 Oprah show -15.25 Hruške in jabolka - 16.00 Poročila - 16.10 Zlata dekleta, nan. - 16.35 Dok. film - 17.35 Turbo Limach show - 19.30 Dnevnik 20.15 Brassed Off, britanski film - 22.10 Družina Soprano, nan. - 23.05 Poročila - 23.20 Forezičanka Halifax, nad. - 1.00 Nočni program HTV 2 8.00 Panorama hrvaških turističnih središč - 11.35 Velika pričakovanja, film - 13.25 Glasbena matineja - 14.55 Hišni ljubljenci - 15.40 Oddaja za otroke - 16.30 Beverly Hills, nad. - 17.20 Briljanten - 18.15 Dekleta v trendu, nan. - 19.05 Nenadoma Susan, nad. - 19.30 Umetnine svetovnih muzejev - 19.45 Aretacija in sojenje, nad. - 20.10 Obstanek, nad. - 21.00 Poročila - 21.10 Hit HTV - 22.00 GlamurCafe - 23.05 Moške svinje, nad. - 23.35 Koncert NEDELJA, 23.12. SLOVENIJA 1 8.00 Živžav: Telebajski; Palček David; Trnovo robidovje; Orkester slovenske policije; Pomagajmo si; Afrika - pogled s tal, nad.; Obzorje duha; Ljudje in zemlja - 13.00 Poročila - 13.20 Življenjeje čudovito, film - 15.30 Lingo- 16.00 Čari začimb -16.30 Poročila - 16.45 Božični vsakdanjik in praznik - 18.05 Podobe iz srednje Evrope - 18.45 Risanka - 18.50 Žrebanje lota- 19.00 Danes- 19.05 Zrcalo tedna- 19.30 Dnevnik - 20.05 Novoletni super 3x3- 22.35 Poročila - 22.55 Zgodbe o knjigah - 23.05 Igra solz, film SLOVENIJA 2 8.30 Tedenski izbor: Videospotnice: Med ženskami, nad.; Šoferja, nad.; Obljubljena dežela; Policija: Imago Sloveniae - 13.10 Čarobni Božič, TV igra - 14.20 Posn. opere - 15.45 Nekoč ponoči v šoli, drama - 16.35 Sveta noč -slovenske jaslice - 17.20 Film - 19.30 Videospotnice - 20.00 Športnik leta - 22.30 Turistična oddaja - 23.00 Balet KANAL A 9.20 Mladi in nemirni, nad. - 13.30 Zvonec, knjiga in sveča, film - 15.15 Svetovna kaska-derska nagrada 2001, dok. oddaja - 16.15 Jack in Jill, nan. - 17.10 Beverly Hills, nad. - 18.05 Melrose Plače, nad. - 19.00 Pop'n’roll - 20.00 Power Rangers, film - 22.00 Dosjeji X, nan. - 22.50 Goodyear liga POP TV 8.20 Risanke - 9.35 Hroščeborgi, nan. - 11.00 Pasji policist, nan. - 11.30 Mladi Herkul, nad. - 12.00 Šolska košarkarska liga - 13.00 Mor- ska deklica v mestu, film - 14.30 Otroški zdravnik, nan. - 15.30 Gorski zdravnik, nan. - 16.30 Otroci ne lažejo - 17.00 Blažen med ženami, nan. - 17.30 Božič z muppetki, film - 19.15 24 ur - 20.00 Lepo je biti milijonar - 21.30 Športna scena - 22.15 Radijski umori, film VAŠ KANAL 13.05 Ste sinoči spregledali? - 13.30 Napovedi in obvestila - 16.30 Športnik leta - 17.45 Podjetniška praksa - 18.05 Večer z dedkom Mrazom - 18.15 Dolenjski obzornik - 19.00 Novice - 19.15 24 ur - 20.00 Lepo je biti milijonar - 21.30 Športna scena - 22.30 Podjetniška praksa - 22.45 Nas poznate? - 23.00 Novice - 23.15 Od sobote do sobote HTV 1 8.05 Program za otroke in mladino - 12.00 Poročila - 12.30 Sadovi zemlje - 13.20 Mir in dobro- 13.50 Duhovni klic- 14.00Vnede-ljo ob dveh - 15.00 Poročila - 15.10 Hruške in jabolka - 15.45 Božična pravljica, drama - 16.50 Mothertime, ameriški film - 18.25 Skupni prijatelj, nad. - 19.15 Loto - 19.30 Dnevnik 20.10 Holding, drama - 21.05 Živi jn pusti umreti, film - 23.10 Poročila - 23.30 Robert ne sme umreti, film - 0.45 Nočni program HTV 2 8.00 Panorama hrvaških turističnih središč - 9.00 Sveto pismo - 9.15 Hrvati v Italiji, dok. oddaja - 9.45 Agape - 11.00 Nedeljska maša - 12.05 Christmas Holiday, film - 13.35 Forezičanka Halifax, nad. - 15.10 Ruski cirkus - 16.20 Ksena, nan. - 17.10 Turistični magazin - 17.40 Orangutan, nad. - 18.05 Opera box - 18.35 Vabilo, odd. o kulturi - 19.05 Risanka - 19.30 Umetnine svetovnih muzejev - 19.45 Aretacije in sojenje, nad. - 20.10 Nevidni človek, nad. - 21.00 Poročila - 21.05 Neskončne zgodbe, dok. nad. - 22.05 Triler PONEDELJEK, 24.12. SLOVENIJA 1 7.30 Tedenski izbor: Utrip; Zrcalo tedna; Pod piramido; Iz popotne torbe; Risanka; Lutkovna igrica; National geographic; Na vrtu; Z vseh koncev sveta - 13.00 Poročila - 13.30 Ljudje in zemlja - 14.20 Polnočni klub - 15.30 Oddaja o filmu- 16.00 Dober dan, Koroška - 16.30 Poročila - 16.45 Telebajski - 17.05 Bisergora - 17.20 Radovedni Taček - 17.45 Recept za zdravo življenje -18.35 Žrebanje 3x3 plus 6 -18.45 Risanka - 19.00 Kronika - 19.30 Dnevnik - 20.05 Komisar Rex, nan. - 21.00 Portret - 22.00 Odmevi - 22.30 Praznovanje božiča, film - 23.00 Svetloba v temi - 23.50 Polnočnica SLOVENIJA 2 10.30 Vremenska panorama - 15.00 Videospotnice - 15.35 Nebesa, pekel in nirvana, dok. nad. - 16.30 Rad imam Lucy, nan. - 17.00 Med prijatelji, nan. - 17.50 Oddaja TV Maribor- 18.30 Jasno in glasno- 19.30 Videospotnice - 20.05 Dve mami za božič, film -21.35 Stoletje odkritij, dok. nad. - 22.30 Brane Rončel izza odra - 0.00 Sveta noč, blažena noč, film KANAL A 9.00 Ekstra magazin - 9.15 Ricki Lake - 10.10 Šov Jerryja Springerja - 11.30 Dannyjeve zvezde - 12.30 Obala ljubezni, nan. - 13.25 Mladi in nemirni, nad. - 14.45 Spet zaljubljena, nan. - 15.40 Ricki Lake - 16.35 Tretja izmena, nan,- 17.30 Fant zre v svet, nan. - 18.00 Jesse, nan. - 1.8.30 Korak za korakom, nan. - 19.00 Šov Jerryja Springerja - 19.45 Skrita kamera - 20.10 101 dalmatinec, film - 22.00 Pa me ustreli! nan. - 22.30 Tretji kamen od sonca nan. - 23.00 Noro zaljubljena - 23.30 Dannyjeve zvezde POP TV 7.20 Odleti domov, film - 9.10 Risanka - 9.35 Hroščeborgi, nan. - 10.00 Vsiljivka, nad.- 10.55 Črni biser, nad. - 11.50 Prepovedana strast, nad. - 13.10 Športna scena - 14.05 Zakon v Los Angelesu, nan. - 15.30 Oprah show - 16.25 Prepovedana strast, nad. - 17.20 Črni biser, nad. - 18.15 Vsiljivka, nad. - 19.15 24 ur - 20.00 TV Dober dan, nan. - 20.55 Sedma nebesa, nan. - 21.50 Urgenca, nan. - 22.40 Jag, nan. - 23.30 M.A.S.H., nan. VAŠ KANAL 13.05 Ste sinoči spregledali? - 13.30 Napovedi in obvestila - 16.30 Športnik leta - 17.45 Smo dobri gospodarji? - 18.05 Večer z dedkom Mrazom - 18.15 Športni pregled - 18.45 Nas poznate? - 19.00 Novice - 19.15 24 ur - 20.00 TV Dober dan, nan. - 21.00 Novice - 21.20 -Klepet z... - 21.50 Kmetijski razgledi - 22.20 Ob božiču - 22.45 Nas poznate? - 23.00 Novice - 23.15 Podjetniška praksa HTV 1 7.00 Dobro jutro. Hrvaška - 9.30 Izobraževalni program - 12.00 Poročila - 12.40 Ti si moja usoda, nad. - 13.30 Johan Strauss, avstrijski film - 16.45 Hrvaška danes - 17.00 Vsakdan - 18.30 Ljubezen je čudna, izobr. oddaja - 19.00 Kviz - 19.15 Risanka - 19.30 Dnevnik 20.05 Božično sporočilo - 20.20 Božič prihaja, glasbena oddaja - 22.25 Hrvaške jaslice v Rimu, dok. oddaja - 22.50 Poročila - 23.00 Koncert - 23.55 Polnočnica - 1.35 Nočni program HTV 2 10.05 Ponovitve: Prizma; Mir in dobro; Božična želja, film; 60 let Tamburaškega okestra; Risanka - 15.05 Program za otroke in mladino- 16.05 Poročila za gluhe in naglušne- 16.10 Otroška oddaja - 16.40 Hugo- 17.10Ti si moja usoda, nad. - 18.00 Panorama - 18.30 Kolo sreče - 19.00 Show Michaela Richardsa - 19.30 Umetnine svetovnih muzejev - 19.45 Božične pesmi - 20.10 Fenomen, film - 22.15 Poročila - 22.25 The Preacher’s Wife, ameriški film - 0.25 Film TOREK, 25.12. SLOVENIJA 1 7.30 Tedenski izbor: Mostovi; Gulimišek; Radovedni Taček; Medvedkov božič; Risani film; Evangeličanski božič; Božična miniatura: Papeževa božična poslanica; Glasbena oddaja - 13.00 Poročila - 13.20 Praznovanje božiča, film - 13.50 Obzorje duha - 14.20 Zavod sv. Stanislava - 15.10 Videnje odrešenja, dok. nad. - 16.00 Prisluhnimo tišini - 16.30 Poročila -16.45 Sprehodi v naravo - 17.00 Čarovnikova hiša, nan. - 17.45 Človek opica, nad. r 18.45 Risanka - 19.00 Kronika - 19.30 Dnevnik - 20.05 Božični koncert - 21.35 Peta vrata, dok. oddaja - 22.40 Odmevi - 23.00 Vikarka iz Dib-leyja SLOVENIJA 2 8.00 Vremenska panorama - 15.55 Videospotnice - 16.30 Rad imam Lucy, nan. - 17.00 Med prijatelji, nan. - 18.00 Čas čudežev, film - 19.35 Videospotnice - 20.05 Marija, Jezusova mati, film - 21.30 Božična pesem - 23.00 Urga, film KANAL A 9.15 Ricki Lake - 10.10 Spet zaljubljena, nan. - 11.30 Mladenič v modrem, nan. - 12.30 Obala ljubezni, nad. - 13.25 Mladi in nemirni, nad. - 14.45 Spet zaljubljena, nan. - 15.40 Ricki Lake - 16.35 Tretja izmena, nan. - 17.30 Shas-ta, nan. - 18.00 Jesse, nan. - 18.30 Korak za korakom, nan. - 19.00 Hughleyjevi, nan. - 19.30 Skrita kamera - 20.10 Nori božič, film - 21.40 Pa me ustreli, nan. - 22.10 Tretji kamen od sonca, nan. - 22.40 Noro zaljubljena, nan. - 23.10 Dannyjeve zvezde POP TV 7.40 Jelenji let, film - 9.10 Risanka - 9.35 Hroščeborgi, nad. - 10.00 Vsiljivka, nad. - 10.55 Črni biser, nad. - 11.50 Prepovedana strast,nad. - 13.10TVDoberdan,nan.- 14.05 Zakon v Los Angelesu, nan. - 15.30 Oprah shovv - 16.25 Prepovedana strast, nad. - 17.20 Črni biser, nad. - 18.15 Vsiljivka, nad. - 19.15 24 ur - 20.00 Preverjeno - 20.45 Očetova izdaja, film - 22.30 Jag, nan. - 23.30 M.A.S.H., nan. VAŠ KANAL 13.05 Ste sinoči spregledali? - 13.30 Napovedi in obestila - 14.45 Polničnica na Kapitlju - 17.00 Brez panike - 17.30 Dolenjski obzornik - 18.05 Večer z dedkom Mrazom- 18.15 Športni pregled -18.35 Podjetniška praksa - 18.45 Nas poznate? - 19.00 Novice - 19.15 24 ur - 20.00 Preverjeno - 21.00 Novice - 21.30 On božiču - 22.05 Podiranje meja, britanski dok. film - 22.35 Rezerviran čas - 23.00 Novice - 23.15 Športni pregled HTV 1 8.00 Program za mladino - 10.00 Božična maša - 11.55 Papeževa poslanica - 12.20 Božični koncert - 13.45 Pepečka, film - 15.15 Poročila - 15.35 New Swing quartet - 16.40 Mary Poppins, film - 19.00 Kviz - 19.15 Risanka - 19.30 Dnevnik 20.10 Čudežni božič, film - 21.50 Sara Brightman, film - 22.55 Odmevi dneva - 23.10 National geographic - 0.05 Nočni program HTV 2 8.00 Panorama hrvaških turističnih središč - 10.00 Ponovitve: Fenomen, film; Oliver Twist; Glasbena oddaja - 15.50 Poročila za gluhe in naglušne - 15.55 Poslednji kamen - 16.45 Hugo - 18.30 Kolo sreče - 19.05 Veronikine skrivnosti, nan. - 19.30 Umetnine svetovnih muzejev - 19.45 Glasba - 20.10 Božični koncert - 21.35 Poročila - 21.45 Kontakt, film SREDA, 26.12. SLOVENIJA 1 7.30 Tedenski izbor: Dober dan, Koroška; Risanke; Dvojne počitnice, nan. Božičkov glas, film; Lingo; Človek opica, nad.; Peta vrata, dok. oddaja - 13.00 Poročila - 13.25 Sprehodi v naravo - 13.45 Miklavž in Miklavžek, film - 15.05 Portret - 16.00 Mostovi - 16.30 Poročila - 16.45 Pod klobukom - 17.45 Avstralska kronika, nad. - 18.45 Risanka - 19.00 Slavnostna seja državnega sveta - 19.30 Dnevnik - 20.05 Počastitev dneva samostojnosti - 21.10 Slovenija v letu 2001 - 22.20 Odmevi - 22.40 Dok. oddaja - 23.30 Moč usode, opera SLOVENIJA 2 8.00 Vremenska panorama - 15.00 Videospot-nice - 15.35 Turistična oddaja - 16.05 Policija - 16.30 Rad imam Lucy, nan. - 17.00 Med prijatelji, nan. - 18.00 Življenje za Ruth, film - 19.30 Videospotnice - 20.05 G. Bean, nan. - 20.35 Opera - 22.05 Tretji dvojček, film KANAL A 9.15 Ricki Lake - 10.10 Spet zaljubljena, nan. - 11.30 Dannyjeve zvezde - 12.30 Obala ljubezni, nad. - 13.25 Mladi in nemirni, nad. - 14.45 Spet zaljubljena, nan. - 15.40 Ricki Lake - 16.35 Tretja izmena, nan. - 17.30 Shasta, nan. - 18.00 Jesse, nan. - 18.30 Korak za korakom, nan. - 19.00 Šov Jerryja Springerja - 19.45 Skrita kamera - 20.10 Begunec, nan. - 21.00 Na kraju zločina, nan. - 21.50 Pa me ustreli, nan. - 22.20 Tretji kamen od sonca, nan - 22.50 Noro zaljubljena - 23.20 Dannyjeve zvezde POP TV 7.30 Skrivni vrt, film - 9.10 Risanka - 9.35 Hroščeborgi - 10.00 Vsiljivka, nad. - 10.55 Črni biser, nad. - 11.50 Prepovedana strast, nad. - 13.10 Preverjeno - 14.05 Zakon v Los Angelesu, nan. - 15.30 Oprah shovv - 16.25 Prepovedana strast, nad. - 17.20 Črni biser, nad. - 18.15 Vsiljivka, nad. - 19.15 24 ur - 20.00 Vsemogočna mati, film - 21.40 Newyorška policija, nan. - 22.30 Jag, nan. - 23.30 M.A.S.H., nan. VAŠ KANAL 13.05 Ste sinoči spregledali? - 13.30 Napovedi in obvestila - 17.45 Odkrito ni skrito - 18.05 Večer z dedkom Mrazom - 18.15 V mojem košku je mavrica - 19.00 Novice - 19.15 24 ur - 20.00 Kontaktna oddaja - 20.45 Nas poznate? - 21.00 Novice - 21.30 Odprta tema - 22.30 Klepet z... - 23.00 Novice - 23.15 Kako biti zdrav? HTV 1 8.10 Film - 9.45 Na vilinski zemlji, film - 1L00 Božični koncert - 12.00 Poročila - 12.35 Ti si moja usoda, nad. - 13.20 White Christmas, film - 15.20 Poročila - 15.25 Risani film - 16.50 Ruski cirkus - 17.35 Zabavni program - 18.30 Karizmatici, dok. oddaja - 19.00 Kviz - 19.20 Risanka - 19.30 Dnevnik 20.10 Božič v Ciboni, prenos - 22.05 Poročila - 22.15 Violinski koncert - 23.50 Nočni anja - 21.50 Misli 21. stoletja - 22.45 Odmevi dneva - 23.20 Nočni program HTV 2 8.00 Panorama hrvaških turističnih središč - 9.55 Ponovitve: Črno-belo v barvi; Film; Koncert na ledu; Zabavni program -15.10 Program za otroke in mladino - 16.05 Poročila za gluhe in naglušne - 16.10 Otroška oddaja - 16.40 Hugo - 17.10 Ti si moja usoda, nad. - 18.00 Panorama - 18.30 Kolo sreče - 19.05 Risanka - 19.30 Umetnine svetovnih muzejev - 19.45 Aretacija in sojenje, nad. - 20.10 Dan očetov, film - 21.50 Poročila - 22.00 Človek brez obraza, film - 0.15 Ponovitve TELEVIZIJA NOVO MESTO icalHal s Trdinovega vrha A 4 na kanalu I Gledalcem Vašega kanala voščimo vesel božič in obilo užitkov ob gledanju novoletnih oddaj. BROKEN LOCK Ključavnica je razbita Glasbene skupine nosijo takšna in drugačna imena. Med zanimivejše zgodbe o nastanku benda prav gotovo spada primer črnomaljske rock skupine Broken Lock. Ker je bilo za vstop v bodoči vadbeni prostor potrebno vdreti - gre za Mladinski kulturni klub v Črnomlju - in seveda razbiti ključavnico, so si člani ime nadeli po tem simboličnem dejanju. To se je zgodilo pred skoraj šestimi leti. Zasedba že od samega začetka deluje v nespremenjeni postavi. Rihard Ž. in Janez W. sta kitarista, oba pa tudi pojeta, Julij K. je zasedel mesto bobnarja, Marko B. pa je bas kitarist. Njihovi prvi nastopi so bili dokaj klavrni, tega se danes tudi sami zavedajo. Kar nekaj časa so iskali svoj glasbeni izraz in si počasi in preudarno utirali pot na slovensko glasbeno sceno. Januarja 2000 je izšla njihova prva plošča z naslovom Ater. S tem se jim je na široko odprla pot na slovenske koncertne odre. Med najvidnejše koncerte v tistem času prav gotovo spadajo nastopi na Novem rocku 2000, Otočcu 2000, Koupi 2000, dobro so se odrezali tudi v zagrebškem klubu Močvara. Kot predskupina so nastopili pred mednarodno uveljavljenim bendoma Laddio Bolloco (MKNŽ Ilirska Bistrica) in Karma To Burn (K4 Ljubljana). Najboljše potrdilo, da so na pravi poti, pa je prišlo od Studia City (oddaja na RTV Slovenija), saj so v kategoriji “up leta 2000” prejeli odmevno nagrado Boomerang. Njihova glasba je fuzija težkometalnih riffov, ki jih krotijo nepravilni ritmi. V ospredju je melahholični vokal, vse skupaj pa je začinjeno z glasbenimi slogi, kot so ambient, džez, breakbeat. Besedila govorijo predvsem o današnji prazni družbi, o prehitro minevajočih občutkih, o neizogibni poti samouničujoče družbe. Njihove skladbe so avtorske. Ustvarjajo jih na zelo spontan in demokratičen način, upoštevane so želje vsakega posameznika. V slovenskem prostoru se ne identificirajo z nobeno skupino. Cenijo pa predvsem obetavne, kreativne in inovativne zasedbe, kot so Psycho-Path, Zmajev rep, Dežurni krivci. Dobro vedo, kdo je njihova publika. Sestavljena je predvsem iz obiskovalcev slovenskih glasbenih klubov. Fantje so z nekaterimi somišljeniki poskrbeli za pravcati preporod klubske scene v Nagrade v Stražo, Novo mesto in Šentjernej Do roka smo prejeli 196 rešitev in žreb je izmed reševalcev 49. nagradne križanke izbral Leopolda Pavčka iz Straže, Majo Gorše iz Novega mesta in Slavko Kuhelj iz Šentjerneja. Pavčku je pripadla denarna nagrada, Goršetova in Kuh-ljeva pa bosta za nagrado prejeli knjigo. Nagrajencem čestitamo. Rešite današnjo križanko in jo pošljite najkasneje do 28. decembra na naslov; Dolenjski list, Germova ulica 4, p.p. 212, 8001 Novo mesto, s pripisom “križanka 51”. Ovojnico brez poštne znamke lahko oddate v nabiralnik pri vhodu v stavbo uredništva v Novem mestu. Rešitev 49. križanke Pravilna rešitev 49. nagradne križanke se, brano v vodoravnih vrsticah, glasi: BLAMAŽA, RAMADAN, OBELINA, SKOBEC, LADA, 1KT, ASTAT, AJAR, STON, KANADA, PARAPARA, AB, ETE, ODSTAVA, KORUZA, ADEN, TROKAR, SERT. Beli krajini. Med te spadajo še Go.Be, Sarcom, Skartizani, H-bomb . Skupina Broken Lock se v teh dneh nahaja v snemalnem studiu na Metelkovi v Ljubljani, kjer pripravlja skladbe za svojo drugo samostojno ploščo. Album bo po vsej verjetnosti luč sveta uzrl v prvih mesecih prihodnjega leta. V načrtu ima tudi predstavitev novega glasbenega projekta, potekal bo v marcu 2002 v desetih slovenskih klubih. Hkrati z ustvarjanjem nove plošče poteka tudi iskanje založnika. Člani imajo občutek, da gre za sizifov posel, saj so praktično vse glasbene založbe pri nas komercialno naravnane. Nekatere od novih posnetkov skupine že lahko slišite na kompilacijskem albumu z naslovom Green George, ki ga je pred dnevi založil in objavil Klub belokranjskih študentov. In kaj je njihova največja želja? Upajo, da bodo nekega dne svojo glasbo lahko približali tudi poslušalcem onstran naših meja, močno pa si želijo sodelovati s kakšno od velikih diskografskih založb. Za bralce Dolenjskega lista pa so povedali: Bodite kreativni, živite le za stvari, ki vam nekaj pomenijo. In ne glejte televizije, ker bo uničila vašo osebnost. RUDI VLAŠIČ DESET DOMAČIH Žreb je za sodelovanje pri oblikovanju lestvice Studia D in Dolenjskega lista nagrado dodelil Petru Možetu, Plemberk 12, Stopiče. Čestitamo! Tokratna lestvica je zadnja redna v letu 2001. Na božični večer boste na Studiu D lahko prisluhnili letni lestvici, ki jo bodo ponovili 30. decembra letos in 6. januarja 2002. Redna lestvica bo na programu spet 7. januarja 2002 ob 20.10 v sklopu Večera domače glasbe. 1. (4) Pastirček in deklica - ansambel Spomin 2. (2) Prijateljev ne štej - ansambel Tonija Verderberja 3. (1) Na Dolenjskem je lepo živet’ - ansambel Lojzeta Slaka 4. (6) Vračam se domov - ansambel Meh 5. (3) Hvala, mami - ansambel Pogum 6. (9) Letni časi - ansambel Gregorja Oblaka 7. (5) Sanje med brezami - ansambel Vrisk 8. (-) Zvezde žarijo - Harmonikarice Zupan 9. (8) Smehljaj narave - Klemen Hribar 10. (7) Najbolj si želim - ansambel Slapovi Predlog: Taprav’ Dolen’c - ansambel Rog Kupon št. 51 Glasujem za: Moj naslov: Kupone pošljite na naslov: Studio D, p.p. 103, 8000 Novo mesto Skupina Broken Lock se v teh dneh nahaja v snemalnem studiu na Metelkovi v Ljubljani. NE ZAMUDITE NA VAŠEM KANALU • Nocojšnji gost kontaktne oddaje Pokličite župana ob 20. uri bo podžupan Mestne občine Novo mesto Adolf Zupan. Če vas karkoli zanima o delu in načrtih občine, zavrtite telefonsko številko 07/39 30 868 ter pokličite v studio. • V nedeljskem posnetku dogodka ob 16.30 vam bomo pokazali, kdo so najboljši športniki v novomeški občini, Dolenjski obzornik pa bo na vrsti zvečer četrt čez šest. • Kako teče življenje v kartuzije Pleterje, si lahko ogledate v Klepetu z... v ponedeljek ob 21.20, ko bo naš gost Jože Simončič. V prijaznem domu v Kapelah smo posneli priprave na božični večer. Kako je bilo, si oglejte po Klepetu... • Posnetek polnočnice na kapitlju bomo zavrteli v torek ob 14.45, ob desetih zvečer pa vas vabimo k britanskemu dokumentarcu Podiranje meja NAGRADNA KRIŽANKA 51 DOLENJSKI LIST DOLENJSKI LIST PODROČJE NAZIV VRHOVNEGA POGLAVARJA IZMAELITOV STARI OČE (NA PRIMORSKEM) KISLOST ŽENSKO IME GODRNJAČ LOŠČ, POSTEKLINA ŠKOTSKI FIZIK, UTEMELJITELJ TERMODINAMIKE SEBIČNOST KROŽNI . TOK ŽIVLJENJA (V BUDIZMU) JAR U1KA NA KIUŠUJU > GABIN JEAN IT. PISATEU (ALFREDO, 1863-1939) AVTOR: JOŽE UDIR GRŠKI MITOLOŠKI BOG VINSKE TRTE ODLIČNI USPEH NADAV SOL KLOROVE KISLINE DRAGI KAMEN VRSTA OBUVALA ŠPORT TRDIH PESTI ZAPISEK, ZAZNAMEK SODOBNI SILAK PRED- STOJNIK FAKUL- TETE HRIB PRI BEOGRADU ZNANI AVSTRIJ. PSIHIATER (ALFRED, 1870-1937) BAMBUSNI MEDVED ZNAMKA ŠVED. AVTO MOBILOV MESNI IZDELEK HI AT IZRAEL. SKLADATE U (JOSEF, •1910) VEDEŽEVANJE IZ POTEZ NA DLANEH ROKE DESNI PRITOK VOLGE RAZBRZ- DANO VESELJA- ČENJE ČEBELJA TVORBA OLUPLJENA DREVESNA SKORJA Prispevki za Veseli december NOVO MESTO - V zadnjem času so za Veseli december v petih dolenjskih občinah za obdaritev 4.000 predšolskih otrok na žiro račun DPM Mojca Novo mesto št. 52100 - 67S - 80209 nakazali: Branko Novak, s.p., Straža, 4.000; Trač Šentjernej, d.o.o., 15.000; OŠ Žužemberk 20.000; Leopold Mihelčič, Mirna Peč, 7.500; RKS Žužemberk 5.000; Nikolaj Potočar, s.p., N.m., 5.000; Vesna Fr-lan, s.p., N.m., 1.000; Robert Šiško, s.p., Šentjernej, 7.000; Jože Vene, s.p., Šentjernej, 5.000; Alen Lukan Kulovec, s.p., Straža, 3.000; Mira Lalič, s.p., Žužemberk, 3.000; Jože Lindič, s.p., Šentjernej, 6.000; Anton Pasar, s.p., Žužemberk, 5.000; Jože Kosec, s.p., Škocjan, 3.000; Jože Luzar, s.p., Škocjan, 10.000; Ivan Zavodnik, s.p., Škocjan, 10.000; Sonja Gole, s.p., Stranska vas, 3.000; KS RK 10.000; KO RK Škocjan 20.000; Tomaž Barborič, s.p., Žužemberk, 11.000; Društvo upokojencev Dvor, 10.000; Katja Trontelj, N.m., 5.000; Franc Gorenc, s.p., Šentjernej, 5.000; Miro Banič, s.p., Škocjan, 3.000; Telekom Slovenije, d.d., PE N.m., 50.000; Jožef Jakše, s.p., Šentjernej, 5.000; Jože Ajdič, s.p., N.m., 5.000; Kartonaža Grubar, Šentjernej, 10.000; Ekovid Mirna Peč, d.o.o., 15.000; Kekon, d.o.o., Žužemberk, 10.000; Roman Hrovat, s.p., Šentjernej, 10.000; Piki, d.o.o., Hinje, 10.000; Dušan Rade-šček, s.p., N.m., 10.000; Štefan Kovač, s.p., Straža, 5.000; Štefan Špoljar, s.p., N.m., 10.000; Marija Miklič, s.p., N.m., 5.000; Mihael Mohorčič, s.p., Žužemberk, 6.000; Franc Kavčič, s.p., N.m., 5.000; Jože Auersperger, s.p., N.m., 5.000; Andrej Žibert, s.p., N.m., 35.000; Gostilna Marinčič Škocjan, 5.000; Branko Hren, s.p., Dvor, 5.000; Marjan Tomažin, s.p., N.m., 10.000; Kartonal Novo mesto, d.o.o., 20.000; Jeklotehna Špoljar, N.m., 5.000; KS Šmarje-ta 50.000; Andrej Krnc, s.p. N.m., 10.000; Kurilnik, N.m., d.o.o., 10.000; IMP Promont, d.o.o., N.m., 55.000; Primož Strgar, s.p., N.m., 5.000; Branimir Jurekovič, s.p., N.i 5.000; Podgorje, d.o.o., Šentjernej, 125.000; Miloš Recelj, s.p., Šentjernej, 6.000; Trgovina Klas, Šentjernej, 10.000; Jože Ka-strevc, s.p., Mirna peč, 10.000; OO RKS Dvor 16.000; Elekromehani-ka Turk, Otočec, 20.000; LD Plešivica 15.000; Marijan Hočevar, s.p., Šentjernej, 5.000; Martina Tršinar, s.p., Šentjernej, 8.000; Darko Benčina, s.p., Škocjan, 3.000; KS Brusnice 30.000; Mihael Filipčič, s.p., Žužemberk, 10.000; Stador AC, d.o.o., Žužemberk, 21.000 in Robert Boben, s.p., Hinje, 10.000; Ladislav Kotnik, s.p., N.m., 5.000; Aleš Šobar, s.p., Uršna sela, 5.000; Frančiška Colarič, s.p., Šentjernej, 10.000; Matilda Tisovec, s.p.. Straža, 4.000; Gostilna Jernejev hram, Šentjernej, 5.000; OŠ Ajdovec, 5.000; Jurij Murn, s.p., N.m., 5.000; Evostil, d.o.o., N.m., 30.000; Miha Švent, s.p., N.m., 5.000; Luzar, d.o.o., Dobruška vas, DANES IN V RIMSKIH ČASIH - Vodovodna kača, ki prihaja iz Brežic, se iz Cerkelj ob Krki razteza proti zunanjim vasem krajevne skupnosti: Čreš-njicam, Zasapu in Hrastju. Nov, posodobljen vodni vi rje velika pridobitev za domačine, čeprav se še spominjajo vodovoda iz rimskih časov. (Foto: D. E.) 10.000; OŠ Mirna Peč 15.000; Irena Rangus, s.p., Šentjernej, 5.000; KS Bela Cerkev 35.000; Avto moto Novo mesto, d.o.o., 15.000; Društvo upokojencev Mirna Peč 20.000; PGD Žužemberk 20.000; STP, d.o.o., 10.000; KS Mali Slat-nik, 40.000; Marija Šuštaršič, s.p., Šentjernej, 10.000; Peter Verščaj, s.p., N.m., 5.000; Cveto Šmajdek, s.p., N.m., 30.000; Jože Zupančič, s.p., Dvor, 10.000; PGD Ajdovec, 8.000, Marjan Gorišek, s.p., Šentjernej, 5.000; Espri, d.o.o., N.m., 15.000; Spina, d.o.o., N.m., 20.000; Aleš Kranjc, s.p., Šentjernej, 3.000; OŠ Grm 10.000; Anton Vovko, s.p., Ratež, 5.000; HKS Novo mesto, p o., 20.000; OO RK N.m. 20.000; Marinka Gregorčič, s.p., N.m., 2.000; Alojzija Južnič, s.p., N.m., 3.000; Cvetličarna Amaryllis, Prečna, 5.000; KS Šmihel 50.000; Minimarket Urška, Uršna Sela, 20.000; KS Otočec 50.000; Jože Iskra ,s.p.. Dvor, 4.000; Jože Pečjak, s.p., Žužemberk, 5.000; Belbled, Otočec, 5.000, KS Stopiče, 30.000; Eu-roles, Fabjan, d.o.o., Žužemberk, 10.000; Pavel Turk, s.p., Peteli-njek, 2.000; Andreja Žnidaršič, s.p., N.m., 10.000; Infotehna, d.o.o., N.m., 20.000; Čož Andrej, s.p., Družinska vas, 2.000; Vanja Vizjak, s.p., Straža, 5.000; Jože Simončič, s.p., Šentjernej, 10.000; Alojzij Medle, s.p., N.m.,10.000; Karmen Kruljac, s.p., Šentjernej,' 2.000; Ladislav Rauh, s.p., Uršna Sela, 2.000; Drago Jenič, s.p., Škocjan, 2.000; KS Drska, 20.000; Bojan Turk, s.p., Podgrad, 6.000; Mirko Medle, s.p., Potov Vrh, 4.000; Majda Kukec, N.m., 5.000; Drago Jenič, s.p., Podgrad, 10.000; Antonija Zore, s.p., Hinje, 2.000; Ivan Kranjc, s.p.. Dvor, 3.000; Franci Bartol, s.p., N.m., 5.000; Božidar Bubola, s.p., N.m., 5.000; Stanko Kušljan, s.p., Šentjernej, 10.000; Novoles Straža, d.d.. 300.000; Marjan Jerele, s.p., Šentjernej, 15.000; Reka, d.o.o., N.m., 5.000; Slavko Petre, Podreber, 5.000; Dare Iskra, s.p., Žužemberk, 5.000; Alojz Vrščaj, s.p.. 5.000; Branko Ralijan, s.p., N.m., 5.000; z delom, materialom in uslugami so pomagali: Hotel Grad Otočec, Festival Novo mesto, Agencija za šport Novo mesto, Mercator Dolenjska, d.d., Elektro Novo mesto, Avtogalant Novo mesto in Bife Rezelj Novo mesto. Vsem hvala! Slikarska razstava ŠMARJEŠKE TOPLICE -Jutri, 21 decembra, bodo ob osmih zvečer v Zdravilišču odprli razstavo del Itala Samblicha z otoka Krka. V kulturnem programu bo nastopila dalmatinska kla-pa More iz Splita. Predbožični koncert BREŽICE - Glasbena šola Brežice bo v dvorani glasbene šole izvedla v sklopu predbožičnega koncerta dva glasbena nastopa. Danes ob 18. uri bodo ’ nastopili sedanji učenci šole, jutri ob enakem času bodo zaigrali nekdanji učenci te brežiške glasbene ustanove. Zbiranje drobiža tujih valut NOVO MESTO - Ta teden je območno združenje RK iz Novega mesta na Novi ljubljanski banki na Seidlovi cesti in v Trdinovi ulici postavilo dva zbiralnika za drobiž tujih valut. Tako so pričeli z dobrodelno akcijo zbiranja drobiža tujih valut v Sklad za pomoč ljudem v stiski. Ves zbrani drobiž bo banka zamenjala v tolarje, denar pa bodo namenili Skladu za pomoč ljudem v stiski za oskrbo socialno ogroženih družin s prehrambenimi paketi. či s m P (l 1 3! imladinskikulturniizobraževalnišportnr 20. 12./10.00/ Čajanka za dedke in babice; Mladinska knjiga 20. 12. Obdaritev otrok: /14 00/Prevole; OŠ /15 30/Dvor; Kulturni dom /16 30/Žužemberk; OŠ /18 30/Uršna sela; Dom KS 20. 12./16.00 -19.00/ Delavnica za odrasle: Aranžiranje daril in pogrinjkov za praznično mizo; RIC Novo mesto 20. 12./17.00/ Pojoči kuhar; BTC Novo mesto, dvorana D 20. 12./17.00/ Predstavitev OŠ Šmihel s kulturnim programom; Glavni trg 20. 12./20.00/ DJ Gavio, DJ T-Bone DJ Dane; LokalPatriot 20. 12./20.00/ Koncert: DJ Dekky, Dom za sanje, 5. avenija, DMP; Športna dvorana Marof 21. 12. /9.00-11.30/ Delavnica za člane U30: Aranžiranje daril in drobna presenečenja za praznično mizo; RIC Novo mesto 21.12. Obdaritev otrok: /15.00/Straža; Kulturni dom /16.45/Prečna; Kulturni dom /18.00/Mirna peč; OŠ 21. 12. /17.00/ Predstavitev OŠ Vavta vas s kulturnim programom; Glavni trg 21.12. /17.00/ Čarodej, Lutke; BTC Novo mesto, dvorana D 21.12. /21.00/ Koncert: Toxic, Drzni in lepi; LokalPatriot 21. 12. /22.00/ Koncert: Mambo Kings; Loka bar 22. 12./9.00 - 12.00/ Kreativne delavnice za otroke: Otroški svet; BTC Novo mesto 22. 12./10.00/ Božično dogajanje, zaključno žrebanje; Mercator center Cikava 22. 12 /11.00/ Zabavno-glasbena prireditev: Otroci otrokom, Marjan Novina; BTC Novo mesto, dvorana A 22.12. /18.00/ ŽOK TPV: FORMIS BELL MIKLAVŽ, 1. slovenska odbojkarska liga, ženske; Športna dvorana Maro/ 22. 12./19.30/ Prednovoletni koncert: Pihalni orkester Krka Zdravilišča iz Straže; KC Janeza Trdine 22. 12./21.00/ Jam session novomeških glasbenikov; LokalPatriot 22. 12./22.00/ Koncert: Let 3; Loka bar 23. 12./9.00 - 12.00/ Odbojkarski turnir za dečke; Športna dvorana Marof 23. 12. Obdaritev otrok: /14.00/Šentjernej; OŠ /15.30/Šentjernej; OŠ /17 00/Orehovica; Družbeni dom 23, 12./14.00/ Mušicah Od kod si, kruhek; Loka bar 23. 12./17.00 - 20.00/Rekreativna liga v odbojki, play off; Športna dvorana Marof 23. 12./19.30/ Prednovoletni koncert: Pihalni orkester Krka Zdravilišča iz Straže; KC Janeza Trdine 23. 12./20.00/ Božično novoletni koncert: Helena Blagne z gosti; Dvorana Leona Štuklja 24. 12./17.00/ Koncert božičnih pesmi: Pevski zbor Klošter; Glavni trg 25. 12./17.00/ Predstava: Mali leteči cirkus; Glavni trg 26. 12./18.00/ Koncert: Jernej Zoran 3-o, Soddiha; Glavni trg 26. 12./22.00/ Koncert: OKO; Loka bar Generalni medijski pokrovitelj DOLENJSKI LIST Medijski pokrovitelji: \¥j novomeški december PO ŠESTIH DESETLETJIH - Šest starotških pevk, ki so vztrajale s pesmijo na ustih šest desetletij, se je pred oltar v cerkvi sv. Jožefa v Starem trgu postavilo z župnikom Jožetom Pavlakovičem. Ob jubileju so med zahvalno mašo zapele pesmi, ki so jih pele ob svojem prvem nastopu, po maši pa se je predstavil še komorni zbor Kantate Dominum iz Kočevja. (Foto: Mira Madronič) Jubilej starotrških pevk Šest pevk iz Starega trga, ki so prvič zapele septembra 1941, vztraja vse do danes - Zahvalna maša ob jubileju 23. novembra smo v Starem trgu ob Kolpi proslavljali biserni jubilej pevskega zbora, ki je pričel peti septembra 1941. Tedanji župnik Alfonz Jarc je namreč izkoristil priložnost in zaprosil škofa Gregorja Rožmana, naj mu dodeli kaplana begunca, ki je vešč vodenja zbora. Škof mu je željo izpolnil ter v Stari trg poslal Viljema SaveUija, ki je v Slovenijo pribežal iz Bosne. Savelli je bil odličen glasbenik in tudi skladatelj. Takoj je ustanovil mladinski pevski zbor in po enem tednu vsakodnevnih vaj so prvi teden v septembru že zapeli. Ko so partizani 1. junija 1942 napadli Italijane v Starem trgu, nekaj časa pevci iz okoliških vasi niso smeli v ograjeni Stari trg. Kmalu pa so dobili prepustnice in so lahko nadaljevali z vajami. Nekateri pa so tudi odstopili. Proti koncu vojne so vsi moški odšli iz zbora in večina jih je končala v Kočevskem Rogu ali na Teharjah. Od tedanjih devetih pevcev je danes živ le še eden, ki pa je kmalu nehal prepevati zaradi sodelovanja s partizani. Od petnajstih deklet pa živi še šest žena, ki še ved- no pojejo. Vseh šest je ob jubileju od metropolita dr. Franca Rodeta prejelo posebne zahvale in priznanja. Župnik Jarc je bil leta 1947 premeščen v Dragatuš, kaplan Savelli pa v Koprivnik. Oba sta bila leta 1949 v Črnomlju javno obsojena na smrt. Kaj več, kot da sta bila kolaboracionista in izdajalca, se o njiju ne sme povedati, vendar to ne drži in se jima dela velika krivica. JOŽE PAVLAKOV1Č Prišel čas je krog božiča Prišel čas je krog božiča, bele naokrog gore, k dvorom bliža se lisica, v snegu zajčje so steze. Mrzla polja so, gozdovi, mraz in mrak v deželo gre, snega polni so vrhovi, zvečer poti so težke. JOSIP MURN-ALEKSANDROV (1879-1901) \_______________________y LEKARNA NOVAK želi zaposliti dipl. inž. farmacije (VII. stopnja) za nedoločen čas. Sklenitev delovnega razmerja je možna takoj. Vse ostalo po dogovoru na telefonski številki 07/33-76-661 USTVARJAMO IN SE DRUŽIMO - Z zanimivo razstavo v črnomaljskem kulturnem domu so nedavno v Zavodu za izobraževanje in kulturo (Zik) zaključili z izobraževalnim programom za ljudi s posebnimi potrebami z naslovom “Ustvarjamo in se družimo". 18 ustvarjalcev je pod mentorstvom likovne pedagoginje Alenke Vrlinič oblikovalo glino in ustvarjalo z naravnimi materiali. Program je sofinanciralo ministrstvo za šolstvo, znanost in šport, direktorica Zika Nada Žagar pa je obljubila, da bodo tudi v prihodnje pripravljali programe za ljudi s posebnimi potrebami. Na fotografiji: nekaj udeležencev izobraževanja z mentorico. (Foto: M. B.-J.) POPESTRIJO PREDPRAZNIČNE DNI - Marija Zupančič iz Črmošnjic pri Semiču je duša tega kraja, saj je zraven povsod, kjer koli se v njeni vasi kaj dogaja. Predvsem jo veseli delo z otroki, ki jih med drugim vsako leto nauči tudi nekaj igric, s katerimi nastopajo v semiški in črnomaljski občini predvsem v prednovoletnih dneh in ob njaterinskem dnevu. Letošnjega decembra so se in se še bodo predstavili z igrico Franca Juvana “.Kako postati junak" (na fotografiji). Poleg Belokranjcev pa so jim tokrat v Občicah prisluhnili tudi Kočevarji staroselci. (Foto: M. B.-J.) LEKARNA NOVAK m KZ Krka KZ KRKA, z.o.o., Šentjernejska cesta 6, Novo mesto, objavlja v okviru dejavnosti PRODAJE VOZIL in LEASINGA javno licitacijo poškodovanih in rabljenih vozil, ki bo v soboto, 22.12.2001, na Knafelčevi 2, Novo mesto, v prostorih OC Agroservisa. Zap.št. Znamka in tip vozila Letnik Izkl. cena v SIT 1 RENAULT CLIO 3.0-V6 2001 2 Renault Laguna 1,9 DCI 2001 3 RENAULT CLIO 1,6 16 V 2001 4 Renault Twingo 1,2 40 KW 2000 5 Renault Tvvingo 1,2 43 KW 2000 6 Oper Corsa 1,4 16 V 2001 7 HYUNDAI SONATA 2,5 1999 8 SEATALHAMBRA 1,9 TDI 2000 9 CITROEN XANTIA 2,0 i 1997 10 TAM 110 T 10 1980 11 TAM 80 A 50 PREKUCNIK 1992 12 IMV TRAFICT 1200 D 1992 13 Elekt. črpalka GROCO za pleskarje 1999 3.000.000 2.200.000 1.200.000 600.000 500.000 1.200.000 2.400.000 4.200.000 1.500.000 200.000 800.000 130.000 700.000 Licitacija bo v soboto, 22.12.2001, ob 9. uri v prostorih Agroservisa, Knafelčeva 2, Novo mesto. Ogled vozil bo v petek, 21.12.2001, od 8. do 12. ure, ter eno uro pred začetkom licitacije. 10-odst. vplačila sprejemamo eno uro pred začetkom licitacije. Vozila in oprema pod zap. številko: 7, 8, 9, 10, 11, 12 in 13 so rabljena in v brezhibnem stanju. Republika Slovenija UPRAVNA ENOTA NOVO MESTO Oddelek za okolje in prostor Novo mesto, Seidlova cesta 1 8000 Novo mesto Republika Slovenija, Upravna enota Novo mesto, Oddelek za okolje in prostor, Seidlova c. 1, objavlja v skladu s 60. členom Zakona o varstvu okolja (Uradni list RS, št. 32/93 in 1 /96) JAVNO NAZNANILO I. REVOZ, d.d., Novo mesto, Belokranjska c. 4, je zaprosil Upravno enoto Novo mesto, Oddelek za okolje in prostor, za izdajo lokacijskega dovoljenja za gradnjo prizidka za obdelavo karoserij s prelociranjem obstoječega odprtega nadstreška in prestavitvijo komunalnih vodov na delu prizidka na tehnološki most v industrijskem kompleksu REVOZA v Novem mestu, na zemljiščih pare. št. 1315/1, 1325/15 in 1307, k.o. Kandija. II. Možni vplivi na okolje so emisije v zrak, tla, vodo in hrup. Iz poročila o vplivih na okolje izhaja, da se z uvedbo nove linije obstoječe stanje zraka ne bo spremenilo, ker se v procesu izvajanja zaščite karoserij ne bodo uporabljale hlapne in prašne snovi. Vplivi v tla se bistveno ne bodo spremenili. Z izvedbo tlakov in bazenov iz nepropustnih in proti raztopinam odpornih snovi ter z ureditvijo nepropustnih lovilnih skled in kontroliranim priključevanjem odpadnih tehnoloških vod na tehnološko čistilno napravo, bo preprečeno onesnaženje tal s tehnološkimi odpadnimi snovmi. Nova linija za predobdelavo karoserij bo zmanjšala porabo tehnološke vode. Z novo tehnologijo predobdelave karoserij in z izboljšanjem tehnologije čiščenja odpadnih voda, se bodo koncentracije škodljivih snovi v odpadnih vodah zmanjšale. Tehnološke odpadne vode bodo pred izpustom v javno kanalizacijo nevtralizirane in tehnološko očiščene do stopnje, ki bo primerna za priključitev na javno kanalizacijo. Investitor bo dolžan zagotoviti redno kontrolo kvalitete odpadnih voda. Investitor bo moral ob gradnji objekta in med obratovanjem novega prizidka zagotoviti, da ravni hrupa ne bodo presegale dovoljenih mejnih vrednosti in sanirati obstoječe stanje proti najbližji stanovanjski hiši. V poročilu o vplivih na okolje so predlagani tehnični ukrepi za zmanjšanje ravni hrupa, ki morajo biti upoštevani pri projektiranju, gradnji in obratovanju prizidka. III. Javna predstavitev osnutka lokacijskega dovoljenja za gradnjo prizidka za obdelavo karoserij s prelociranjem obstoječega odprtega nadstreška in prestavitvijo komunalnih vodov na delu prizidka na tehnološki most v industrijskem kompleksu REVOZA v Novem mestu, na zemljiščih pare. št. 1315/1, 1325/15 in 1307, k.o. Kandija ter poročila o vplivih na okolje bo v prostorih Mestne občine Novo mesto, Seidlova cesta 1, I. nadstropje, v času uradnih ur od 3.1.2002 do 18.1.2002, kjer bo predložena dokumentacija in knjiga za vpis pripomb. Vsi zainteresirani imajo možnost ogleda dokumentacije ter podati pismene pripombe v knjigo pripomb. IV. Javna obravnava in zaslišanje nosilca posega v okolje in prostor bo v sredo, 9.1.2002, v prostorih REVOZA, d.d., Novo mesto, Belokranjska c. 4 (glavni vhod iz avtobusne postaje Revoza na Belokranjski cesti), s pričetkom ob 16. uri. Upravna enota Novo mesto ZRNO, d.o.o. Gmajna 6, 8274 Raka Trgovsko podjetje Zrno vam v času od 15.12.do31.12.2001 nudi umetna gnojila proizvajalca Petrokemija Kutina po akcijskih cenah, ki so 20% nižje od sezonskih cen (NPK15-15-15, NPK 7-20-30, KAN in UREA). Poleg tega poteka tudi akcija prodaje zaščitnih sredstev v času od 1.12. do 31.12.2001. Cene so za 30% nižje od sezonskih cen. Trgovina nudi po izredno ugodnih cenah tudi žitarice: • ječmen 29,90 SIT/kg • otrobi 18,14 SIT/kg • koruza nad 500 kg 25,90 SIT/kg Na zalogi je semenska koruza: agrosaat, KWS, pionir od 6.500 do 7.900 SIT. Cene so za 15% nižje od sezonskih cen. Vse informacije na telefonskih številkah: 07/49-75-410, 07/49-75-086 Neodplačna objava Pa.pi.lo-t CENTER ZA POMOČ ŽRTVAM KAZNIVIH DEJANJ vam ie na volio vsak dan v tednu 24 ur na dan! Če ste bili žrtev kateregakoli kaznivega dejanja (rop, tatvina, spolni napad, ogrožanje varnosti), če se nad vami izvaja nasilje (fizično, psihično, spolno), če ne vidite poti iz situacije, v kateri se počutite kot žrtev, ne glede na to, ali je storilec znana, neznana oseba ali institucija: POIŠČITE POMOČ! Prijazne svetovalke so vam med delovnim časom na voljo osebno, nenehno pa na telefonski številki 07/33-74-030, Florjanov trg 2, Novo mesto Izvedeli boste vse, kar vas zanima. POMOČ JE ZAUPNA IN BREZPLAČNA! v___________________________________________/ Najlepša v Podstenah Nagrade za najlepše urejeno okolico hiš Ivanki Kuklec (Podstene), Marti Moškon (Fara) in Zdenku Renku (Stelnik) IZ PORODNIŠNIC _____poiodNlŠNlce ] PORO EŽiškE ► 652-437. 2640 PREKLICI CENJENE stranke obveščam, da bom z 31.12.2001 prenehal z dejavnostjo. Ludvik Novak, s.p., žaganje, tesarstvo, krovskadela, Dolenja vas 10, Otočec. PRODAM UGODNA PRODAJA novoletnih jelk po izbiri! Gačnik, Boričevo 9, O (07)334 70 75. 2609 VINO, kvalitetno, letnik 2001, sorte: rebula, malvazija, sauvignon, prodam. Dostava po Dolenjski! o (041)875-934 ali (031 >249-039. 2611 KVALITETEN domač sadni kis ter strešno kritino bobrovec prodam. O (041) 937-864. 2616 NOVO peč za centralno Feroterm, kombinirano, 40 kw, prodam. O (07)30 65 055 ali (031)832-835. VINO, rdeče ali belo, prodam, kupim pa 14 dni starega telička. O (041 )987-120. 2624 SMUČI Elan RC, 190, marker vezi, rabljene, in nove Rossignol povver S, 1.67 m, carving, vezi Rossignol fol x 100 ugodno prodam. O (041)230-393 ali (07)33 24377. 2627 ODLIČNO FRANKINJO in cvičekvTrš-ki gori prodam, O (041)957-404. 1000-LITRSKO cisterno za vodo ali kurilno olje, na leseni paleti, s kovinskim ogrodjem z odtočno pipo ugod-noprodam. 0(041)357-919. 2641 JABOLKA, sorte idared, zlati delišes in grinšmid, prodam. O (07)30 87 228 ali (031 )836-717. 2647 GOBELINA MAti s pismom in Gorski potok prodam. 0(07)30 83 801.2649 UGODNO prodam mešana drva z dostavo. 0(041 >736646. 2658 CVIČEK in prašiče za zškol, težke 130 kg, domača hrana, prodam. 0(07)49 87 611 ali (041 >947-899. 2652 ŠROTAR Bora, trifazni, in prašiče, 120 do 150 kg in težje, prodam, o (07)30 81 632. 2631 RAZNO HITRO IZPLAČILO gotovine z nizko provizijo pri prodaji delnic, ki kotirajo na ljubljanski borzi, nudimo. BPH Medvešek Pušnik, d.d., Ljubljana, poslovalnica Mercator center Novo mesto, 0(07)393 02 62 . 2330 TRGOVCI POZOR! Ekskluzivni uvoznik in zastopnik CARRERA JEANS išče poslovne partnerje. Tel.: 041/738 474 01/423 89 14 07/33-24-945 Garancija: »avtomobili • plačilne kartice * pokojnina •osebni dohodek »nepremičnine GOTOVINA TAKOJ Pon-čet: 9.00-17.00, pet: 9.00-12.00 GOLDINVEST, d.o.o., Malgajem 2, Celje PE Glavni trg 14, Novo mesto mi Prodajni center podov PCP PUREBER- PARKETARSTVO Foersterjeva 10, Novo mesto *$* *$* Strankam in poslovnim partnerjem voščimo vesel božič in veliko uspehov v letu 2002! GOTOVINSKA POSOJILA kratkoročna D&DD Novo mesto, d.o.o. Muzejska 3, Novo mesto PE Zastavljalnica MONETA Muzejska 3, Novo mesto Tel. 07/33-21-751 Del. čas: 8.-12., 13.-17. REALIZACIJA TAKOJ ROLETARSTVO J BAYER Bayer Aleksander, s.p., Stopiče 37 a 07/ 30 80 210 040/ 202 868 $ SUZUKI Avtomehanika Jurij Murn, s.p. Resslova 4, Novo mesto S 07/30-24-791 SWIFT 1.0 3V že za 1,354.870 SIT SVVIFT 1.3 16V že za 1,467.870 SIT Po ADAC-u v svojem razredu najbolj varčno k*; in najbolj zanesljivo vozilo. UGODNI KREDITI! Strankam in poslovnim partnerjem voščimo vesel božič in veliko uspehov v letu 2002 ! Pohištvo in kuhinje kvalitetnega italijanskega oblikovanja po vaši meri. Posebne ugodne cene v decembru in januarju. Brezplačno svetovanje. Tel : 05/677-92-41,041/403-032 GRADITELJI! Po konkurenčnih cenah in kakovostno izdelujemo strojne tlake, strojne omete in termo fasade. B (031)623-000, Tržan Dušan, s.p., Ledina 40, Sevnica. 2465 DOMAČE PECIVO, potice, piškoti, torte za razna praznovanja, silvestrovanja! Rogljiček, Gor. Kronovo 8, Otočec, S (07)30 73 083 ali (041) 746-330. 2600 POSLOVNI PROSTOR, 60 + 40 m2, klimatiziran, primeren za gostinsko dejavnost ali pisarne, oddamo. B (041)720-065. 2614 V ČRMOŠNJICAH pri Stopičah oddam v najem gostinski lokal. B (031)354-350. 2654 SLUŽBO DOBI NATAKARJA (-ico) zaposlimo. Klub Vida, Glavni trg 14, Novo mesto, B (041)671-450. 2619 MEHANIKA s prakso zaposlimo. Longar, d.o.o., Rumanja vas 30, Straža, B (07)3083147. 2623 1A, d.o.o., Ul. 24. junija 23, 1231 Ljubljana - Črnuče, zaradi razširitve dejavnosti zaposlimo več trgovcev (-k) v trgovini v Krškem in Trebnjem. Pogoj: končana trgovska šola. Kandidati naj oddajo svoje prijave na zgoraj navedeni naslov v roku 8 dni. 2638 STANOVANJA V TREBNJEM, na Slakovi ul. 11, prodam stanovanje, 50 m2, kompletno opremljeno. (07)30 45 107 ali (041) 354-416. 2621 V NAJEM oddamo enoinpolsobno stanovanje v Novem mestu. B (07)33 71 220. 2661 ŽENITNE PONUDBE MOŠKI, star 38 let, brez obveznosti, samski, bi rad spoznal dekle ali vdovo, staro 25 do 38 let, za skupno življenje na mojem domu. B (031)516-142. 31-LETEN preprost fant s hišo bi rad spoznal dekle za skupno življenjsko pot. Naslovv upravi lista. 2655 ŽIVALI 2 PRAŠIČA, 140 in 150 kg, prodam po 370 SIT/kg.B (07)30 73 054. 2565 PRAŠIČA, 100 kg, domača krma, prodam. B (07)30 84 565. 2606 PRAŠIČA, 180 kg, prodam. B (07)30 910 74. 2608 2 PRAŠIČA, 140 in 200 kg, prodam. B (031 >707-347. 2610 2 PRAŠIČA, 160 kg, prodam. B (07)30 82 311. 2612 KRAVO, staro 7 let, prodam. B(07)30 89 697. 2617 PRAŠIČA (durak), težkega 120 kg, domača krma, in cca 20 kg slanine prodam. B(07)3085852. 2618 PRAŠIČE, težke 100 do 140 kg, prodam po 370 SIT/kg. Možen zakol. B (07)30 71 325 ali (041)795-802. PRAŠIČA, cca 200 kg, domača krma, prodam. B (07)30 73 268. 2625 PRAŠIČA, 120 kg, domača krma, prodam. B (07)30 71 532. 2626 3 PRAŠIČE, težke 170 do 200 kg, domača krma, prodam. Možen zakol. B (07)30 71 172. 2628 PUJSKE, težke 25 kg, prodam. B (07)30 75 144. 2629 PRAŠIČE, težke cca 110 kg, domača krma, prodam. B (041 >483-877.2632 BERNSKI planšarski pes, mladiči odličnih staršev, z rodovnikom, prodam. B (07)33 41 554. 2634 3 PRAŠIČE, težke 150 do 160 kg, domača krma, prodam. B (07)30 82 079. 2635 2 BREJI kravi in kozla, burskega, prodam. B(07)30 84 394. 2637 PRAŠIČA in brejo telico prodam. B (07)30 73 426. 2642 PRAŠIČE, težke 110 do 150 kg, domača krma, prodam. Možen zakol. B (031)758-001. 2644 2 BIKCAsimentalca, 250 kg, prodam. B (07)30 77 044. 2645 4 PRAŠIČE, težke 100 do 150 kg, domača krma, prodam. B (07)30 9 1111. 2646 PRAŠIČA, 150 kg, domača krma, prodam. B (07)30 91 037. 2648 PRAŠIČE za zakol, domača krma, prodam. B (041)34 2225 ali (07)30 77 920. 2659 Če želite vsak četrtek v letu prejeti vsebinsko bogat in oglasno odmeven časopis, ki ga bere blizu sto tisoč ljudi, izpolnite naročilnico in jo pošljite na naslov: Dolenjski list, 8000 Novo mesto, Germova ulica 4, p.p. 212. Za vse drugo bomo poskrbeli mi, vi pa pazite, da si ne bo ob četrtkih sosed iz vašega poštnega nabiralnika pred vami “izposodil” vašega Dolenjskega lista. |€---------------------------------------------------------------------------H Naročilnica za DOLENJSKI LIST S to naročilnico naročam DOLENJSKI LIST za: Ime in priimek:__________;_____________________________________________Upokojenec: da ne Naslov (kraj, ulica, hišna številka):.______________________________________________________________ ___________________________________________________________Pošta:____________________________________ Naročnik izjavlja, da naročilo res velja zanj, dokler naročnine ne bo pisno odpovedal, sicer pa bo naročnino plačeval osebno ali s posebno polož.nico, ki mu jo bo poslal Dolenjski list. Naročnik bo časopis začel prejemati od prve številke dalje v mesecu: 2002 Kraj: Datum: Podpis: PRAŠIČE, težke 30 in 80 kg, prodam. 0(07)30 75121. 2653 PRAŠIČA, 150 kg, prodam. O (031) 685-513. 2656 2 KRAVI za zakol, 5 bikcev, težkih do 150 kg, in 2 telički prodam. O (041) 519 716. 2660 ZAHVALE ANTON JERELE, Brezovica, Šmarješke Toplice, se zahvaljujem vsem gasilcem iz Novega mesta, Šmarjete, Zbur, Orešja in Bele Cerkve za gašenje požara na gospodarskem poslopju v ponedeljek,_ 10. decembra, ter vsem sosedom. Še posebej pa se zahvaljujem družini Slavka Prešerna za vsestransko pomoč. Vsem skupaj še enkrat najlepša hvala! 2615 DEŽURNE TRGOVINE Mercator Dolenjska, d.d. Livada 8, Novo mesto DEŽURNE TRGOVINE MED PRAZNIKI 24.12.2001: vse prodajalne odprte do 18.ure 25.12.2001: ZAPRTO 26.12.2001: od 8. do 11.ure: PC Ločna, PC Kandija, Market Smrečnikova, Market Drska, Nakupovalni center Drska od 8. do 12. ure: Hipermarket Cikava 31.12.2001: do 16. ure: vse prodajalne do 18. ure: Hipermarket Cikava 1.1.2002: ZAPRTO 2.2.2002: od 8. do 11. ure: PC Ločna, PC Kandija, Market Smrečnikova, Market Drska, Nakupovalni center Drska od. 8. do 12. ure: Hipermarket Cikava ZAHVALA Ni večje bolečine, kol v dneh žalosti nositi v srcu srečnih dni spomine. (Dame) V 64. letu starosti naju je nenadoma zapustil dragi mož in oče TIHOMIR TOMEC iz Črnomlja Iskreno se zahvaljujeva vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem, ki ste nama v najtežjih trenutkih stali ob strani, nama izrazili sožalje ter pokojnemu darovali cvetje in sveče. Posebna hvala pevcem MPZ Belt Črnomelj, govornikoma g. Kočevarju in g. Miketiču, družinama Mušič in Ivanič za nesebično pomoč, dr. Boriču ter pogrebni službi Malerič. Hvala vsem, ki ste pokojnega spoštovali in ga v tako velikem številu pospremili na zadnji poti. V globoki žalosti: žena Katarina in hčerka Zdenka ter ostalo sorodstvo ZAHVALA V 64. letu starosti nas je zapustila draga mama, babica, tašča, sestra in teta JOŽEFA MIHALIČ iz Velikih Brusnic Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem, vaščanom in znancem za izraze sožalja, podarjeno cvetje, sveče in sv. maše. Posebna zahvala gospodu župniku za pogrebni obred, g. Banu za besede slovesa, pogrebni službi Oklešen, pevcem in vsem, ki ste pokojno pospremili na zadnji poti. Žalujoči: vsi njeni ZAHVALA Ob boleči izgubi naše drage žene, mame, stare mame, prababice, tašče, sestre in tete ANE PLANTAN roj. Brudar z Vel. Cerovca 29 se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, vaščanom, prijateljem in znancem za pomoč ter izraze sožalja, podarjeno cvetje, sveče, denarno pomoč in darovane sv. maše. Posebna hvala kolektivom Osnovne šole Gabrovka, Komunale Novo mesto, Domu starejših občanov Novo mesto. Hvala tudi gospodu župniku za lepo opravljen obred, ge. govornici za tople besede slovesa ter pevcem iz Šmihela za občuteno zapete žalostinke in pogrebni službi Oklešen. Žalujoči: vsi njeni ZAHVALA Po težki bolezni nas je v 57. letu starosti zapustil dragi mož, oči, tast in dedi CIRIL NOVAK z Rožnega Vrha pri Trebnjem Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili do njegovega zadnjega počitka. Hvala vsem za pisne in ustne izraze sožalja, podarjeno cvetje in sveče. Posebna zahvala sovaščanom, sorodnikom, g. kaplanu, cerkvenemu zboru, Trebanjskemu oktetu, pogrebni službi Oklešen, Gasilskemu društvu Trebnje, govornikoma za lepe poslovilne besede, kolektivom Trimo Trebnje, Spar Novo mesto, Firsk Trebnje ter gojencem in delavcem VDC Trebnje. Hvala zdravnikom in sestram, ki ste pokojnemu lajšali bolečine. Žalujoči: vsi njegovi ZAHVALA V 71. letu starosti nas je po hudi bolezni zapustil naš dragi mož, oče, dedek in brat JOŽE KOS iz Krmelja Ob boleči in nenadomestljivi izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste nam stali ob strani in nam izrazili sožalje, darovali cvetje in sveče. Posebno se zahvaljujemo zdravstvenemu osebju Splošne bolnišnice Novo mesto, gospodu župniku za opravljen obred, pogrebni službi ter gospodu Dušanu Močniku za poslovilne besede. Iskrena hvala tudi vsem, ki ste pokojnega 1. decembra 2001 v tako velikem številu pospremili k njegovemu vse prezgodnjemu počitku. Žalujoči: žena Anica, hčerki Vesna in Renata, sinova Marko in Zdravko ter sestre in bratje z družinami V_.A j ZAHVALA Usoda se kruto je poigrala in tebe od nas za vedno odgnala. Zdaj pa na hribčku mirno boš spal, svečko ti vedno nekdo bo prižgal. V 58. letu starosti nas je zapustil dragi mož, oče, ata, tast, brat in stric ALOJZ DRENIK z Rogovile pri Mirni Peči Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste nam v težkih trenutkih stali ob strani, pokojnemu darovali cvetje in sveče. Posebna zahvala družini Kos, vaščanom Rogovile, kolektivom Dolenjskih lekarn Novo mesto, Avtu Slak Trebnje, PGD Mirna Peč, g. župniku, pevcem, izvajalcu Tišine in pogrebni službi Oklešen. Vsem še enkrat iskrena hvala! Žalujoči: vsi njegovi ZAHVALA Po dolgotrajni in težki bolezni nas je tiho in spokojno zapustil naš ljubi mož, oče in stari oče ALOJZ MAVSAR iz Krškega, Strma pot 17 Iskrena hvala sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki so našega ata pospremili k večnemu počitku, nam izrazili sožalje, darovali cvetje in sveče ter nam bili v oporo v trenutku slovesa. Hvala vsem, ki ste se trudili za njegovo zdravje, še posebno dr. Šprajcu, sestri Željki in negovalkam CSD Krško. Hvala g. župniku za opravljen obred, g. Habincu za poslovilne besede, družinama Radojčič in Starc, ki sta nam še posebej stali ob strani, godbi za zaigrane žalostinke, nosilcem praporjev in pogrebni službi Kostak Krško. Vsem še enkrat iskrena hvala! Žalujoči: žena Anica, sin Slavko z družino in hčerka Anica z družino ZAHVALA V 80. letu starosti me je zapustil dragi mož KAREL MAJETIČ iz Smrečnikove ul. 34, Novo mesto Ob boleči izgubi moža se iskreno zahvaljujem sorodnikom, znancem in prijateljem, posebno članom Invalidskega društva Novo mesto, ki ste ga obiskovali in ga tolažili med hudo boleznijo. Zahvala tudi zdravnikom in medicinskim sestram Internega oddelka novomeške bolnišnice za skrbno nego. Posebno se zahvaljujem g. Zvonetu Tkalcu za tako občutene poslovilne besede pri odprtem grobu, stanovalcem bloka za cvetje in sveče ter vsem ostalim za cvetje in sveče. Zahvaljujem se tudi Janezu Šašku in Majdi Ovniček iz Dolža, ki sta bila navzoča, ko je mož umiral. Hvala tudi Zvezi borcev za iskreno sožalje. Vsem še enkrat iskrena hvala za tako številno spremstvo pokojnega na zadnji poti. Žalujoča: žena Ana in sin Franci z ženo Kristino ZAHVALA En starček je živel tam v vinskih gora, so djali, je b 'lo na Dolenjskem. V 94. letu nas je zapustil dragi mož, oče, dedek, pradedek in stric TONČEK PLUT z Mladice pri Semiču Iskreno se zahvaljujemo sosedom in sorodnikom za podarjeno cvetje in sveče, številnim prijateljem in znancem za pisno in ustno sožalje, denarne prispevke namesto cvetja za obnovo cerkvice sv. Mihaela. Posebno zahvalo smo dolžni dr. Vašu Pišotu iz Valdoltre za dolgoletno zdravljenje, dr. Petru Dovšaku iz Očesne klinike v Ljubljani, dr. Mariji Plut iz Semiške ambulante in Internemu oddelku novomeške bolnišnice. Zahvaljujemo se tudi KUD, ZB, GD Semič, govornikom na žalni seji in ob odprtem grobu, županu Janku Bukovcu in občini Semič, muzikantoma Andreju in Jožetu za poslednjo melodijo, pevskemu zboru, župniku za lepo opravljen obred, izvajalcu Tišine in pogrebni službi Kukar z Mladice. Hvala vsem, ki ste našega Tončka imeli radi in ga v tako velikem številu pospremili na zadnji poti. Žalujoči: vsi njegovi ZAHVALA Žarela njena očka sta kot zvezdi dve, kot sonci dve, oh zdaj srce nam tja žeti, kjer PETRA nam leži. 6. decembra smo se poslovili od naše drage hčerke in sestrice PETRE KONDA (10.01.1986 - 04.12.2001) Dolnja Paka Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem in znancem za izraze sožalja, darovano cvetje in sveče ter vsem, ki ste našo PETRO v tako velikem številu pospremili k večnemu počitku. Posebna hvala zdravnikom in osebju bolnice Novo mesto, ZD Črnomelj, ge. ravnateljici, ge. razredničarki, učiteljskemu zboru Zdravstvene šole Novo mesto, vsem sošolcem in prijateljem, dobrim sosedom in vaščanom, govornikoma za občutene besede slovesa, pevcem in trobentaču za petje in zaigrano žalostinko. Hvala gospodu župniku za molitve, kaplanoma za lepo opravljen obred, prijatelju Janezu Jenku, gospodu župniku s Polšnika za besede tolažbe ter pogrebni službi Malerič. Vsem in vsakemu posebej iskrena hvala! Žalujoči: ati, mami, sestra in vsi, ki so jo imeli radi PORTRET TECjA TEcInA Janez Pavlin Ko dedek Mraz deli darila, se otrokom oči tako lepo svetijo. Letos jih bo na 25 prireditvah Veselega decembra v novomeški, žužemberški, mirnope-ški, škocjanski in šentjernejski občini obdaroval skoraj 4000. Vsak predšolski otrok ga bo dobil. In vsi enako. Tisti mož, ki dedku Mrazu priskrbi to velikansko goro daril je pa Janez Pavlin. A Janez ne poskrbi le za darila, ampak za ves Veseli december, za prireditve, obdarovanje in za razkošno prednovoletno okrasitev novomeškega Glavnega trga, ki že od Miklavževega žari in blešči, sveti in migota v soju 5.000 žarnic. V več kot 20 letih, kar Janez skrbi za to, da je zadnji mesec v letu res veseli december, je bilo ob koncu leta na stotine prireditev za otroke, dedek Mraz pa jih je obdaroval že blizu sto tisoč! Za vsem tem bliščem in kinčem, ki ga vidijo otroške oči, za vso to lepoto in bogatijo, ki jo vpija njihova radostna duša, pa je trdo in dolgotrajno delo. Pa zavzetost, iznajdljivost, neu-klonljivost, tudi trma, predvsem pa nepopustljivost. Brez teh Pavlinovih značajskih lastnosti - večina jih ima za vrline, nekatere pa tudi motijo - pa ne bi bilo nič ali pa veliko revnejše in gotovo tudi ne tako pravično in za vse otroke (pa tudi starše) enako. In to velja za vsa področja, na katerih Janez Pavlin kot vodja in duša novomeškega Društva prijateljev mladine Mojca deluje. Pod to firmo že 30 let, kar v njej deluje Pavlin, poteka toliko dejavnosti, da jih je težko v takem zapisu že našteti, kaj šele o vsaki kaj napisati. Ena od njih, zelo pomembna in odmevna, je Tabor mladih v Dolenjskih Toplicah. Pred leti, ko je Janez postal njegov upravnik, je bi! tabor pozabljen in skrajno zanemarjen. S prostovoljci in aktivisti ga je dve leti urejal postavili so 32 ličnih, lepo in primerno urejenih hišic in sedaj vsako leto gostijo več kot 2.000 mladih iz cele Slovenije pa tudi iz tujine; lani so tako pripravili štiri tabore z mednarodno udeležbo. V petih mesecih, ko tabor deluje, cela Pavlinova družina biva tam, Janez pa je vse, od vodje do ekonoma, organizatorja, vodje programa, zvečer pa ob ognju še raztegne meh in veselo mladež s kitaro spremlja pri petju. Tabor mladih v Dolenjskih Toplicah je v evropskem merilu priznan kot eden najbolje organiziranih in najuspešnejših mladinskih taborov. Nemajhne zasluge ima Janez tudi pri uveljavitvi cvička. Sam dober vinogradnik in kletar v Laporju nad Črešnjicami, kjer se je majhen vikend z leti razrasel v udoben družinski dom, je bil 10 let tajnik Zveze društev vinogradnikov Dolenjske in si neutrudno prizadeval predvsem za red in preglednost, za strokovno jemanje vzorcev za ocenjevanje; s tem si je nakopal tudi marsikaterega zoprnika. Njegova je tudi zamisel o cvičkovi princesi in še marsikatera druga. Odkar je nastopil prvo službo učitelja na podružnični šoli v Dolžit, dela z mladimi in zanje. In kdor dela z njim, se naleze njegovega optimizma in zagnanosti. Prihajajo kot delavci preko javnih del, postanejo pa Pavlinovi prostovoljci. Letošnji december je za Janeza Pavlina še posebej srečen in vesel. Za Miklavža je dobil sina. Po tem dobrotniku je dobil tudi ime. "Ko bom jaz imela otroka, bo pa dedek Mraz, "je resno pripomnila Janezova vnukinja. Naj bo, kakor hoče. Samo da se otrokom svetijo oči. A. BARTEU Ne drevce, ampak kar drevo Pavšetova navadna bodika je iz korenin požgane rastline v skoraj šestih desetletjih zrasla v nekaj metrov visoko drevo BREZJE - Navadna bodika, ena najlepših rastlin, ki uspevajo pri nas in pozimi obdržijo liste, navadno raste kot grm ali manjše drevo. Pavše-tovi z Brezja pri Rožnem Dolu pa se lahko pohvalijo z božjim drevcem, kot mnogi pravijo navadni bodiki, ki je zraslo v skoraj osem metrov visoko drevo. Že pred drugo svetovno vojno je bila Pavšetova bodika precej visoko drevo, a ko so avgusta leta 1942 Italijani požgali vas, je zgorelo tudi božje drevce. Mnogim bodika simbolizira večno življenje in tudi Pavšetova je dokazala, da se ne da kar tako. Iz korenin je namreč pognala nova rastlina, na katero so zelo pazili, saj so jo celo ogradili, da je ne bi kdo po nerodnosti polomil. Gospodinja Vida sicer ne ve, zakaj je njihovo božje drevce zraslo v pravega orjaka, saj ga niso nikoli posebej dognojevali. Domneva pa, da mu ustreza bližina vodnjaka, v katerega sije morda s koreninami našel pot do vlage. Pavšetovi niti iz pripovedovanja svojih prednikov niso mogli dognati, kako je navadna bodika prišla k njim. Glede na to, da pri nas uspeva samoniklo, so morda seme prinesli ptiči. Pavšetovi je sicer še niso poskušali razmnožiti, znanki, ki je posadila rdeče jagode, pa je uspelo vzgojiti rastlino. Zanimivo pa je, da listi na Previdno pri pokanju NOVO MESTO - Policisti opozarjajo, da je pokanje s pirotehničnimi sredstvi dovoljeno le v času med 26. decembrom in 2. januarjem, vendar ne v strnjenih stanovanjskih naseljih, v zgradbah, zaprtih prostorih, v bližini porodnišnic, domov za ostarele, vrtcev, šol, cerkva in na površinah, kjer potekajo športne ali kulturne prireditve, kjer je zbrano večje število ljudi. Uporabo petard in drugih pirotehničnih sredstev v krajih, kjer to ni dovoljeno, bodo kaznovali. Hkrati opozarjajo na previdno ravnanje s pirotehničnimi izdelki, ki lahko povzročijo hude telesne poškodbe. njihovem božjem drevcu niso bodičasto nazobčani, kot je značilno za to rastlino. Vida pravi, da so bili takšni, ko je bila rastlina še mlada, sedaj pa so elipsasti. “V priročnikih sicer piše, da moramo rastlino pozno jeseni obrezati. A pri nas ni nikakršnega načrtnega obrezovanja. Res pa je, da mnogi pridejo po vejice za adventne venčke, saj zeleni listi tudi brez vode ne ovenijo. Seveda jim ne morem odreči, tako kot ne morem odpoditi ptičev, ki so jim v hudi zimi rdeče jagode dobrodošla hrana,” pravi Vida, ponosna na njihovo božje drevce. Tudi zato, ker je hiši v okras. A Pavšetovi iz bodikinih vejic ne izdelujejo adventnih venčkov, pač pa božje drevce pred božičem okrasijo kar z lučkami. M. BEZEK-JAKŠE PAVŠETOVO BOŽJE DREVCE - Navadna bodika, ki je pognala v visoko drevo, je Pavšetovim vse leto v okras doma, najbolj privlačna pa je prav pozimi, saj jo krasijo čudovite rdeče jagode. Gospodinja Vida in pes Medo sta se postavila pod božje drevce tudi zato, da si je lažje predstavljati, kako visoko je. (Foto: M. B.-J.) Natečaj za Rock Otočec 2002 NOVO MESTO - Priprave na Rock Otočec, ki se bo odvijal v dneh od 5. do 7. julija naslednje leto na letališču pri Novem mestu, že potekajo. Organizator Festival Novo mesto je razpisal natečaj dr. Marten-sa za neuveljavljene glasbene skupine, ki še niso nastopile na tem največjem slovenskem festivalu. Glasbeniki se do 31. januarja lahko prijavijo pri organizatorjih izborov v različnih krajih po Sloveniji, na Rock Otočcu 2002 pa se bodo predstavili le zmagovalci posameznega izbornega mesta. V Novem mestu bo izbor pripravil LokalPatriot. Izbori za Rock Otočec bodo potekali tudi v Trstu, Celovcu, Reki, Varaždinu, Zagrebu, Sarajevu, Zenici in Mostarju. Organizatorji vztrajajo pri usmerjenosti Rock Otočca proti nasilju, nestrpnosti in uživanju prepovedanih drog. Več informacij lahko najdete na spletni strani www.rock-otocec.com. Koncert Pihalnega orkestra GŠ Trebnje TREBNJE - Po torkovem prazničnem koncertu učencev Glasbene šole Trebnje v trebanjskem kulturnem domu bo prav tam drevi, 20. decembra, ob 18. uri še koncert šolskega Pihalnega orkestra GŠ. Vabljeni! Praznični potpuri SEVNICA - Lekosova Galerija Ana bo pripravila drevi, 20. decembra, ob 18. uri prof. Karolina Vegelj - Stopar praznični potpuri. Svoje strokovno in ustvarjalno delo Stopar-jeva izpopolnjuje tudi na seminarjih, kjer njeni učenci igrajo svetovno priznanima Laszku in Boginoju iz Pariza. “Si slišal pesem?” TREBNJE - Mirnski Studio 5 Marka Kapusa je te dni izdal in založil drugo pesniško zbirko pesnika in urednika kulture v reviji Rast, Ivana Gregorčiča, z naslovom “Si slišal pesem.” Ljubiteljem poezije je že dobro znana Gregorčičeva prva zbirka Beg gazel. Halo, tukaj je bralec Dolenjca! “Dr. Stela Munk je imela prav” - Poledenela cesta na Vrhu pri Pahi - Na Tolstem Vrhu spet niso splužili tiste ceste - Neplačano raznašanje reklam V Zdravstvenem domu Trebnje bodo veseli pohvale, ki jo sporoča Sonja Slak iz Rakovice pri Kranju. Tako je povedala: “Na martinovo sem bila na Dolenjskem in sem zbolela. Odpeljali so me v zdravstveni dom v Trebnje. Tam sem povedala, da imam težave zaradi išiasa. V kranjskem zdravstvenem domu so mi namreč zmeraj zdravili išias, ko sem imela take zdravstvene težave. Ampak v Zdravstvenem domu Trebnje je tamkajšnja zdravnica Stela Munk rekla takoj ob mojem prihodu, da moje zdravstveno stanje ne kaže na išias. Predlagala je nujen prevoz v bolnico v S \ Halo, tukaj je DOLENJSKI LIST Novinarji Dolenjskega lista si želimo še več sodelovanja z bralci. Vemo, da je težko pisati, zato pa je lažje telefonirati. Če vas kaj žuli, če bi radi kaj spremenili, morda koga pohvalili, ali pa le opozorili na zanimiv dogodek iz domačih krajev -pokličite nas! Prisluhnili vam bomo, zapisali, morda dali kakšen nasvet in po možnosti poiskali odgovorna vaše vprašanje. Na telefonski številki 07/ 39 30 522 vas čakamo vsak četrtek med 18. in 19. uro. Dežurni novinar vam bo pozorno prisluhnil. V __________________________J Ljubljano. Strinjala sem se s tem. V Ljubljani se je izkazalo, da ima dr. Stela Munk prav. V Ljubljani so me namreč že po nekaj dneh operirali zaradi tumorja na hrbtenici, ki so ga odkrili. Ko so me peljali iz Trebnjega, me je grozno bolelo. Reševalec Gorazd Laznik mi je vso pot pomagal, da mi je bilo lažje. V Ljubljani meje spremljal vse do zadnje ambulante. Najlepše se zahvaljujem zdravnici Steli Munk. Ona je tako strokovno ocenila v nekaj minutah moje resne zdravstvene težave. Najlepše se zahvaljujem tudi reševalcu Gorazdu Lazniku za strokovno oskrbo, ko so me odpeljali v Ljubljano. Želim jima uspešno delo.” Marina Goleš z Vrha pri Pahi je povedala, da je bila v četrtek cesta v njihovi vasi nesplužena in poledenela. O prevoznosti ceste smo se pogovarjali na krajevni skupnosti Otočec. Andrej Blažič, predsednik sveta KS: “Občina ne zagotavlja krajevnim skupnostim drugega denarja kot za pluženje, ko je 15 cm snega. Na seji občinskega sveta Mestne občine Novo mesto v četrtek pa so sklenili, da bodo pristojni takoj posipali ceste, kjer so zaledenele. Čeprav so svetniki to sklenili, ni nihče posipal cest. Problem je, ker ni koncesijske pogodbe za pluženje cest. Lahko pa bi se rešil ta problem zelo enostavno s pogodbo ali z naročilnico. Krajevna skupnost nima denarja, ker ga občina ne da. Problem zimskega vzdrževanja cest ni problem samo v naši krajevni skupnosti, ampak povsod v višinskih krajevnih skupnostih. Že tri leta se prerekamo okrog tega. Občina ne zagotavlja enakega standarda za vse krajane.” Ob zadnjem sneženju je na Tolstem Vrhu v občini Šentjernej občinski snežni plug obšel eno od cest. To je zgornji del ceste na začetku Tolstega Vrha iz brusniške smeri, kot so sporočili iz te vasi. Na to cesto, prav na to, po trditvah s Tolstega Vrha šentjernejska občinska cestna služba že leta pozablja. Do zdaj so že večkrat ob takih težavah obvestili šentjernejskega župana in potem je bila cesta splužena. O pluženju cest je povedal Milan Jakše, vodja oddelka za komunalno infrastrukturo na občini Šentjernej, da tudi na Tolstem Vrhu sneg plužijo po javnih poteh in na lokalni cesti. S. K. iz Novega mesta in sin sta šla v Dolenjski muzej ob njegovem dnevu odprtih vrat. Ob 16.30 je bil muzej že zaprt. “Pričakovali bi, da ob dnevu odprtih vrat muzej podaljša delovni čas in s tem omogoči obisk tudi tistim, ki zaradi službe ne morejo priti prej,” meni S. K. Sogovornica na drugi strani telefona je povedala, da se ljudje pogosto razburjajo zaradi reklamnih listov, kijih dobijo v poštne nabiralnike in za kljuke. Ta jeza ni najhujša. Huje je, da ti ne plačajo dela ljudje, za katere raznašaš reklamne papirje,” je rekla. Pravi, da tudi njej ne plačuje naročnik, ki posluje v novomeški okolici. M. LUZAR NAŠA NARAVNA DEDIŠČINA Pristavska jama -zakladnica pod Hmeljnikom Pristavska jama je trenutno ena najbolj razvpitih dolenjskih jam, saj so zaradi problematične kvalitete vode v bližnjem vodnem zajetju pred dnevi novomeški jamarji v sodelovanju s Komunalo Novo mesto z očiščevalno akcijo iz jame potegnili skoraj 30m' odpadkov. Jamarje so presenetile velike količine kostnih ostankov poginulih domačih živali, predvsem goveda, nič manj pa tudi embalaža z ostanki različnih škropiv in naftnih derivatov. Žal je to le ena med mnogimi onesnaženimi jamami. Jamarji ugotavljajo, daje med 150 raziskanimi jamami v novomeški občini onesnažena kar dobra tretjina, nekaj deset pa celo tako hudo, kot je bila še do včeraj Pristavska jama. Pristavska jame se odpira v zakraselem pobočju pod gradom Hmelj-nik. Domačini dobro poznajo slikovit breznast vhod in vedo celo povedati, da so nekdaj vanj padli grajski voli, jarmi pa so prišli na dan v izviru Bezgovec ob Bršljinskem potoku. Valvasor je sicer zapisal, da padca kamna na tla brezna ni slišati, a danes vemo, daje ozko vhodno brezno globoko slabih 25 metrov. Na tej globini se odpira prostorna podzemska dvorana, dolga okoli 20 metrov in do 10 metrov širo- Črnega odlagališča v jami ni več! (Foto: M. Pršina) ka. Zapolnjuje jo širok podor grušča, stene so močno korodirane in izjedene, dno pa prekriva debela plast ilovice. Na najnižji točki je med odloženo glino in stropom ozka zablatena razpoka, ki po dobrih 10 metrih pripelje v čudovito zasigano dvorano. Stene prekrivajo slapovi sige, na stropu se bohoti več do 1 meter dolgih stalaktitov, iz podornih tal pa se dviga nekaj mogočnih stalagmitov - prava podzemska zakladnica. Med kamni se v tleh odpira še vhod v manjšo dvorano, kjer je v podoru zasuto nadaljeva-. nje. ANDREJ HUDOKLIN, ZVNKD Novo mesto, Enota za varstvo narave