i MICRO Šlandrov trg, Žalec POSEBNA PONUDBA USNJENE MOŠKE JAKNE št. 48 in 50 že od 11.990 UPI LJUDSKA UNIVERZA ŽALEC 063 703 165, 703 16 61 Letnik 5, št. 84, 10.2. 1999 Cena 1 SIT MICRO IMA MICRO CENE! Poštnina plačana pri pošti 1102 Ljubljana Učadimir i.p. JLa I 3000 C.I). t,L 063/ 452 OOO QSW: 041/ 660 875 sems MONTAŽA QSM + NAT/ mezAMStmoM IMOKIA ERICSSON ** MOTOROLA PROIZVODNJA IN PRODAJA BETONOV IN BETONSKIH IZDELKOV. ZABUKOVICA 87 TEL./FAK: (063)719 351 (063)719 355 (063)719 232 ALU-PVC _ in vrata zim*fctovi 3000 Celje Delavska 8 T e l e F o N 063/ 412 128 SLOVENSKE NOROSTI Predstavljamo občini Nazarje in Vransko PUST ISSN 1 3 18 68-1 7 9 "7 7 1 3 1 8M6 8 1 U 1 HMEZAD KZ VRANSKO, z.o.o. 3305 VRANSKO, Vransko 59 tel.: 063 703 2 750, faks: 063 703 2 778 Kmetijska preskrba Vransko tel.: 063 703 2 774 Trgovina Prekopa tel.: 063 725 425 Priporočamo se 0 naših trgot/inah V KP Vransko in Prekopi DELOVNI ČAS: KP Vransko 7.30 do 18.00 sobota 7.30 do 12.00 Prekopa 7.30 do 15.00 sobota 7.30 do 12.00 CradiPI GRADBENO PODJETJE d.o.o. Tel./fax: 063/719 221 STROJNI OMETI AVTO ŠOLA ČADEJ Šlandrov trg 20/a I (v bližini Tuša) I 1 Tel.: 715-948 1 GSM: 041 627-162 DOBER RAZLOG NA POTI DO VOZNIŠKEGA IZPITA FLORA sejem vrtnarstva, cvetličarstva in krajinarstva Celjski sejem, 25.-28. 2. 0«rwralnl pokrovKalj Mjma VRTNARSTVO CČ-L3& KULTURNE PRIREDITVE V ŽALCU ZA MESEC FEBRUAR 12. 2. ob 19. uri - odprtje razstave akademskega slikarja Alojza Zavolavška v Savinovem salonu 13. 2. ob 19. uri - kulturni praznik (člani KD in učenci OŠ Petrovče, Harmonikarski orkester GS Žalec - govornik Vasja Predan) v dvorani Hmeljarskega doma Petrovče 14. 2. - maškarada za otroke na trgu v Braslovčah 15. 2. ob 18. uri - razstava fotografij M. Škorjanca Beneška maska v Občinski matični knjižnici 16. 2. - pustni karneval na Vranskem 24. 2. ob 19. uri - ogled Avstralije ob diapozitivih z Marjanom Marinškom v Občinski matični knjižnici 25. 2. ob 17. uri - gledališka predstava Rdeča kapica v dvorani 2. slovenskega tabora OKVIRNI PROGRAM ZA CELJSKE KINOMATOGRAKE OBSEDENO STANJE (The Siege), akcijski thriller Režija: Edvvard Zsvick; Vloge: Denzel Washington, Annette Benning, Bruce Willis (Na programu do 17.2.) ELIZABETA (Elisabeth), zgodovinski spektakel Režija: Shekhar Kapur; Vloge: Cate Blanvhett, Joseph Fiennes, Christopher Exxleston (Na programu do 17.2.) TEMNI ANGELI USODE, ljubezenski film (Slovenija) Režija: Sašo Podgoršek; Vloge: Demolition Group, Lotos Vincevc Šparovec, Karin Komljanec, Petra Zupan, Petruška (Na programu do 17.2. ) PUJSEK V MESTU (Babe: Pig in the City), mladinski pustolovski film Režija: George Miller; Vloge: Magda Szubanski, James Cromtvell, Mary Stein (Na programu od 11.2.) HELENINI LJUBEZNI (Sliding Doors), mladinski pustolovski film Režija: Peter Hovvitt; Vloge: Gwyneth Paltrow, John Hannah, John Lynch (Na programu od 11.2.) RONIN (Ronin), akcijski thriller Režija: John Frankenheimer; Vloge: Rober de Niro, Jean Reno, Natascha McElhone (Na programu od 18.2.) ŽIVLJENJE ŽUŽELK (Bug’s Ufe), risani film Režija: John Lasseter; Glasovi: Kevin Spacey, Bonnie Hunt, Dave Foley (Na programu od 18.2.) RANE (Rane), drama Režija: Srdjan Dragojevič; Vloge: Dragan Bjelogrlič, Milan Marič, Dušan Pekič (Na programu od 18.2. ) DRŽAVNI SOVRAŽNIK (Enemy of the State), akcijski thriller Režija: Tony Scott; Vloge: Will Smith, Gene Hackman, Jon Voight, Lisa Bonet (Na programu od 25.2.) ČAKA TE POŠTA (You’ve Got Mail), romantična komedija Režija: Nora Ephron; Glavni vlogi: Meg Ryan in Tom Hanks (Na programu od 10.3.) TEMNI ANGELI USODE PORTET SlovENijc SPORED ZA KINO ŽALEC petek, 12.2., ob 20. uri TRUMANOV SHOVV - drama sobota, 13.2., ob 10., 16. in 18. uri BABE 2: PUJSEK V MESTU -komedija, ob 20. uri REŠEVANJE VOJAKA RVANA - vojna drama nedelja, 14.2., ob 17. uri REŠEVANJE VOJAKA RVANA -vojna drama, ob 20. uri TRUMANOV SHOVV - drama POČITNIŠKI PROGRAM V KINU ŽALEC: 15.2., ob 10. in 17. uri TITANIK - ljubezenska drama 17.2., ob 11., 16. in 18. uri BABE 2: PUJSEK V MESTU - komedija 18.2., ob 10., 16. in 18. uri MRAVLJINEC Z - celovečerna animirana pustolovska romantična komedija 19.2., ob 10. in 17. uri ARMAGEDDON - akcijski spektakel NAPOVEDUJEJO: 19. - 21.2. MRAVLJINEC Z, OBSEDENO STANJE - psihološki triler, ŽIVLJENJE ŽUŽELK -risani film, TEMNI ANGELI USODE - ljubezenski film, IDIOTI - drama, POPOLNI UMOR -psihološki triler, ELIZABETA -zgodovinski spektakel Program se lahko spremeni. Zato spremljate tedenska obvestila na njihovih oglasnih deskah. Informacije tudi na telefon 715-123 in 717-717. (^m ZAHVALA g. Pavlu Hrastnik s Tabora za prijazno in iskreno nudenje pomoči ob neprijetnih zimskih okoliščinah Lidija in Mateja Sezona 98-’99 je pljusknila na sonce paket slovenskih filmov na katere praviloma čakamo celo leto. Čas svetovnih & domačih filmskih festivalov je čas za forsiranje domači filmskih mojstrvin in/ali skropucal. Letos smo imeli priložnost videti 3 domače izdelke sedme umetnosti. Najprej se je največ pisalo & govorilo o komediji Blues Za Saro, v kateri glavno moško vlogo odigra »tarnali« Bojan Emeršič, ki se je že vrnil z Juga, medtem ko je babica ostala v domu za ostarele. Glavno pa ne tisto z največjo minutažo) ensko vlogo pa je režiser predpisal Nataši Barbari Gračner, dvakratni Igralki Leta. Nekoč zblojena, skur-bana in obupana Carmen ter gola & bosa Agata Schvvarzkobler, mučena priča katastrofalne Rabljeve Freske, itd..., tokrat dobi vlogo zapeljivke, ki manipulira z domala vsemi ostalimi junaki in na koncu se izkaže, čeprav skozi potek nimaš tega občutka, da ima od filma največ Ona. Sara. Za katero je napisan blues. Nataša Barbara pa tokrat dobi vlogo v kateri na koncu ne popuši. IGrt je za vsak slovenski film nujno, je tudi v Bluesu prisoten sex, v vročem plesu pa se odvrtita oba glavna igralca, ki sta bila nekoč partnerja tudi v privat lajfu. Kako ju je usoda zopet zbližala. Blues Ža Saro je simpatična komedija z banalno slovensko situacijsko komiko, ki je v resnici res smešna, vsebuje pa prav vse elemente in junake za povprečen slovenski film. Je čudovita parodija na stanje-sranje v državi in v filmu ne manjka oseb, ki so podobne tistim taglavnim živinam iz slovenske realnosti. Čefurji, mafi-jozoti, podkupljiv in pokvarjen inšpektor, temnopolta tajnica s slovenskim potnim listom, papagaj Kaj, naivni PAT DETEKTIV, odštekan jazz band, mehanik Vinči, lepa Vida- pardon Sara, vsi dobijo svoje minute v Bluesu. Če je slovenska zmeda inspiracija domačim film -mejkerjem, je že prav tako. Juhuhu, smo zblojeni, se smejimo & tekamo za milijoni, tako pravi Blues. Blues Za Saro je film v katerem se poja- vijo domala vse domače filmske in gledališke zvezde, slovenski movie dream team pa začinijo južne zvezde s platna: Ljubiša Samardič, outsaider Davor Janjič in poslovenjeni Branko Djurič - Duro. Blues za Saro je čudovito nadaljevanje Para-dajz Teatra. Leto ’98 ne bo nič kaj znano po tem, da smo Slovenčki bogatejši še za en filmski dizaster. Dame & gospodje: PATRIOT. Producent Roman Končar je po Freski še enkrat počil mimo, za režiserja Tuga Štiglica pa bi bilo bolje, če bi se zaprl v Školjko in počakal na Poletje, saj ob ogledu filma vsak poznavalec sedme umetnosti za trenutek vidi smisel oziroma Srečo le Na Vrvici. Patriot je uro & pol predolg film, v katerem se slovenski heroji igrajo Američane. Poamcrikanizirana zgodba s prizvokom slovenske mentalitete. Igralci pa izgovarjajo take kozlarije, da šp sami ne verjamejo, da je to res. Če veste kako zgleda, če fuša orkester ali zbor, ne veste pa kako zgleda, če fušajo igralci, je Patriot naravnost učbenik o tem. Če bi radi videli kako zgleda sodoben domač filmski krah, vljudno vabljeni, v nasprotnem primeru pa ostanite doma, jejte čips in glajte Kassandro. Kdo = rekel, da nad Slovenijo ne bdijo angeli????? TEMNI ANGELI USODE. Režiser Sašo Podgoršek je s svojim celovečernim debijem naredil slovenski Šund. V glavnih vlogah dominirajo Demolition Group, njihov vokalist Goran Salomon, pa je avtor scenarija. Dc-molišni niso ne igralci ne na-turščeki, saj so vajeni poziranja kameram za danes nujne videospote. In ravno to daje filmu realnost, verjetnost in domač utrip-Igralci niso obremenjeni s pravili, ki so pokopala slovenski film (pravilni akcenti, dikcije in tehnika dihanja), pač pa tiho (pa ne brez besed) odživijo svoje nove identitete. Skoraj dvourni dialoški video trip je vsekakor nov izziv za gledalca, predvsem zaradi njegove surovosti in brutalnosti, ki bi jo (jaz) rad opravičil, pa niti ne vem za kaj. Vsekakor gre za sarkastično parodijo na iluzije v katerih plava slovenski narod. Film so tudi slike brez besed in večina besed kvari filme in podpisuje sliko. V tem primeru pa besedo spremljajo slike in ji dajejo vrednost. Besede tudi v zgodbi sami postanejo meso in vse izrečeno se zgodi. Beseda ni konj, je pa vendarle včasih kladivo, brez vode pa se tako ali tako ne da živet. Temni Angeli Usode so fenomenalen recept, kako postati vse kar želiš, tudi Bog. »Bog je taglavni, jaz bom šel za boga.« O vsebinah novo pečenih filmov ne bom razglabljal, raje si jih oglejte, vsem ljubiteljem dobrega domačega film - arta pa priporočam Podgorškove Angele. Le ti so portret mame Slovenije, ki ponosno cuza revolver in pri tem prepeva poslovilno elegijo. Film, ki si zasluži nominacijo Akademije, film, ki vas vsaj za trenutek spremeni, film, ki nosi znamkico SQ, to so Temni Angeli Usode. motela xsyiZNICA RELJF Ljubezen Zame je vedno najlepši čas, ko se začenjajo tisti topli dnevi, ki napovedujejo, da bo drevje kmalu vzbrstelo in se odelo v zeleno. Tisti dnevi, ko sonce že bije skozi šipe avtomobilov in stanovanj, ko zemlja izgublja svojo trdoto in napoveduje, da bo jesensko rjavost zamenjala pomladanska zelenost. V teh dneh se mi zdi, da čudež stvarstva zadiha s polnimi pljuči. Šele takrat se mi zdi, da se začne novo leto. Leto, ki prinaša nove možnosti in priložnosti. Ko sonce prebuja življenje vsega, je skoraj nujno, da tudi ljudje začutimo majhen nemir, drobno potrebo po sočloveku, potrebo po ljubezni. Tako je skoraj razumljivo, da v teh dneh praznujemo Valentinovo, praznik zaljubljencev. Čas torej, ko tiste, ki so nam všeč in se jim želimo približati, presenetimo z drobnim pismom ali kakšno majhno pozornostjo. Valentinovo je čas gest. Dan, ko lahko preprost bonbonček pomeni več kot gore dragih daril. Ko lahko objem, poljub ali samo pismo da človeku vse, kar si želi. Največja vrednost, ki jo ima človek, je sposobnost ljubiti, najlepše darilo za zaljubljenega človeka pa je, da je njegova ljubezen vračuna. Ni bolj srečnih ljudi, kot so mladi pari, ki jih srečamo po parkih, ko se sprehajajo na prvih sprehodih in šele odkrivajo drug drugega. To je čas prvih skupnih trenutkov, čas pripadnosti in dajanja, ne pa jemanja. Ljubezen je vedno nesebična. Je tisto altruistično čustvo, katerega pomen in bistvo je v nesebičnem ljubljenju, ki ne zahteva reciproritete. Ljubeči za svojo ljubezen ne pričakuje povračila in njegova dejanja ne koreninijo v pridobitniški logiki. V njegovi ljubezni je prostor za partnerja takega, kot je. V ljubezni si torej ljudi ne prilaščamo in ne podrejamo, pač pa jih ljubimo v njihovi drugačnosti: zato in tako kot so drugačni. V ljubezni je nujno, da stopimo v območje svobode svojega partnerja. Tiste svobode, ki je prostor pravic drugega. Tukaj naše pravice prenehajo in lahko vsak košček tega prostora jemljemo le kot darilo. V nasprotnem primeru ne ljubimo, ampak posiljujemo. Za oba partnerja velja enako. Tako razmerje je prostor odpuščanja in dopuščanja, prostor svobode in varnosti. Ljubezen je najlepše darilo, ki nam ga je naklonila mati narava in škoda bi bilo ne odkriti ga. Na Valentinovo odpremo svoje srce. Sebi in drugim. V vsakem primeru pa je čas, da odvržemo pustne karnevalske maske in norenje zamenjamo z nečim globljim. Z ljubeznijo. Vid Burnik Želimo Veliko ljubezni ob Valentinu. Vsem ženam in materam čestitamo ob njihovem prazniku. Uredništvo Glas Savinjske IZ VSEBINE: OBVESTILA Kino spored in filmi Stran 2 AKTUALNO Svetniki niso potrdili podžupanov Pungi športnik leta Stran 5 GOSPODARSTVO S pomladjo prihaja Flora Glasbeni oddelek na gimnaziji v Celju Stran 6 PREDSTAVLJAMO Občina Nazarje: V Gradu Vrbovec želimo lesni muzej Kolesarski center Novak Občina Vransko Stran 7,8 Stran 13 Stran 15 NOVICE Mi v številkah Stran 10 KRONIKA Delo UNZ ne bo ogroženo Sanirani poplavljeni vrtci Stran 11 Stran 11 OBIČAJI Pustni karneval na Vranskem Valentinovo Stran 16,17 Stran 21 REKREACIJA Jaro Vybihal: Ne hujšajte brez znoja na obrazu Stran 18,19 ZA DAME Se\ v Beli hiši Stran 19,20 ZA DUŠO IN SRCE Šlogajmo z Majo Stran 22,23 RAZVEDRILO Nagradna križanka Komentar meseca: Kruh medijem - igre narodu Stran 26 Stran 27,28 GLASBA Tramal Curice - največja slovenska nekulturna svinjarija CD-ji iz Žane Stran 28 Nova harmonika iz Liboj Stran 29 GLAS Savinjske izhaja vsako drugo sredo. Izdaja Sarsa d.o.o., Šlandrov trg 20, P.P. 27, 3310 Žalec, telefon: 0631 715 011, telefoni: 0631 715 011. Glavni in odgovorni urednik: Samo Jurhar; grafična obdelava: Metod Marolt, Jure Miser, Saša Vučina; lektor: Vid Burnik; novinarka: Nina M. Sedlar; stalni zunanji sodelavci: Gregor Culk, Ana Ivanovič, Ivan Jurhar, Tomaž Mahkovic, Gorazd Motela, Trigon, Vasja Volavšek, Mojca Tolič.. Na podlagi zakona o prometnem davku (Ur. list RS, št. 4192) in mnenja Urada Vlade za informiranje (št. 413-12-381195-23175 z dne 23. februar 1995) sodi časopis med proizvode informativnega značaja iz 13. točke tarifne številke 3 prometnega davka, po kateri se plačuje davek od prometa proizvodov po stopnji 5%. Oblikovanje in grafična obdelava: GLAS Savinjske. Vse pravice pridržane! Slika na naslovnici: Dirke vlečenih sani v Logarski dolini. Foto: Samo VABIMO VAS, DA OBIŠČETE NAŠ SALON V PRODAJNEM CENTRU LEVEC UGODNE CENE, STROKOVNO SVETOVANJE, OB NAKUPU ŠTEDILNIKA BREZPLAČNA DOSTAVA IN MONTAŽA Corona d.d. PC LEVEC, Levec 18, 3301 Petrovče Tel.: 063/473-210 MM - izolacija brez formaldehidov • EKOEMAJL omogoča enostavno čiščenje brez dodatne porabe energije • majhna poraba energije za kuhanje in pečenje STEKLOKERAMIČNA PLOŠČA Odlikuje jo varnost uporabe, enostavno čiščenje ter odpornost na udarce in temperaturne spremembe. Površina plošče je popolnoma gladka, zato lahko po njej poljubno premikamo posodo in ni nevarnosti, da bi karkoli prevrnili ali poškodovali. Ploščo lahko enostavno servisiramo in omogoča hitro delovanje (vgrajena so štiri high-light grela). Zaradi vseh naštetih lastnosti steklokeramična plošča vsekakor predstavlja dober nakup POKAZATELJ PREOSTALE TOPLOTE Namenjen je čimboljši izkoriščenosti energije in varnosti uporabe. V trenutku, ko vklopljena kuhalna površina doseže temp. nad 50°C se pokazatelj vključi, po izklopu plošče pa ostane prižgan, dokler temperatura kuhališča ne pade pod 50°C. Pokazatelj torej podaja informacijo o tem, katero kuhališče je še dovolj toplo za uporabo in kdaj je varno za dotik VEČSISTEMSKO OGREVANJE PEČICE: Večsistemska pečica ima poleg klasičnega segrevanja z gretjem od spodaj, zgoraj ali v kombinaciji z infra grelcem še dodatne možnosti: - segrevanje s kroženjem vročega zraka v pečici je primerno za pečenje in sušenje na več nivojih hkrati. Temperatura v pečici je na vseh nivojih enaka. - segrevanje s klasičnimi grelci je posebej primerno za jedi, ki se morajo peči počasi - segrevanje z infra grelcem in ventilatorjem omogoča enakomerno pečenje večjih kosov mesa - ventilator brez gretja uporablja se za hitrejše odtaljevanje jedi, ki jih kasneje ne kuhamo več - segrevanje z infra grelcem uporabljamo v primeru, ko želimo že gotove jedi popeči ali pripraviti manjše kose mesa la PROIZVODNJA IN TRŽENJE ELEKTRIČNIH IN PLINSKIH APARATOV, d.d. 4220 ŠKOFJA LOKA, RETEČE 4 - ž hlyh-llfihl gruli IU0mm t moč jo INOOVV - ? high-light groll 14!>mni / močjo t 'č()0W TJ- IV .........• -' » - - opoiorlhm lučko ■ hitiva ploHčn rjava, loh nat javni ijavl. holi GRADBENI INŽENIRING ing. Vinko VUČAJNK s.p. Prežihova I, 3310 ŽALEC, Tel. & Fax.: 063/ 718 265 Mobitel: 0609/ 041/ 618 443 IZVAJANJE DEL V GRADBENIŠTVU: - gradbena dela - obrtna dela - inštalacijska dela - nizke gradnje - adaptacije - rekonstrukcije ORGANIZIRANJE DEL - INŽENIRING PROJEKTIRANJE TRGOVINA S KURILNIM OLJEM ___ r =! vzses LIBOJE x Kurilno olje količine od 1000 do 30001 - 44,40 SIT/I nad 30001 - 43,90 SIT/I x Nakup s čeki nad 10001 na 6 obrokov 46,90 SIT/I na 3 obrokov 45,90 SIT/I [Prevoz je vračunan v ceno] TeLj 063/707-420, 708-242, fax: 708-230 Svetniki niso potrdili podžupanov Pungi za športnika leta 1998 Čeprav je dnevni red 2. seje občinskega sveta občine Žalec, ki je bila v četrtek, 28. januarja, v Gasilskem domu na Ložnici, obetal kar nekaj dolgotrajnih razprav, se to ni zgodilo. Seja je bila zaključena v dobrih dveh urah, svetniki pa so na njej dorekli in sprejeli kar nekaj pomembnih sklepov. Med predlogi, ki jih niso sprejeli, je bil predlog statutarnega sklepa o imenovanju podžupanov, zaradi česar je župan Lojze Posedel tudi naslednjo točko dnevnega reda -predlog imenovanja podžupanov, preložil do naslednje seje občinskega sveta. Proti predlogu se je opredelila predstavnica opozicijskih strank (SKD, SDS) z očitkom, da predlagani podžupani (Ferdinand Haler, DeSUS, Janko Kos (ZLSD) in Gregor Vovk Petrovski (LDS) ne odražajo celostne sestave občinskega sveta. Lojze Posedel je na očitek odgovoril, da je izbira podžupanov stvar predvolilnih dogovorov oziroma strank, ki so ga podprle med predvolilno kampanjo. »Zato ne glede na pritiske imen predlaganih podžupanov ne bom spremenil, sam pa ostajam nestrankarski in nameravam z vsemi strankami v občinskem svetu sodelovati enakopravno,« je povedal župan Lojze Posedel, ki je svetnikom predlagal tudi razrešitev začasnega odbora krajevne skupnosti Galicija. Tako so predsednik KS Galicija Andrej Križan in 6 ostalih članov razrešeni, namesto njih pa bo tekoče delo vodil začasni tričlanski odbor, ki ga bo vodil Vladislav Majer. »Z razrešitvijo ne nameravamo kogar koli obtoževati, prav tako pa ne gre za nezaupanje dos- edanjemu odboru. Dejstvo pa je, da mora delo v KS Galicija teči neobremenjeno, da se z raznimi obtožbami ukvarjajo za to pristojne službe, tako ljudje kot predstavniki kamnoloma pa se bodo prav gotov lažje pogovarjali z nekom, ki se ga zapleti, ki so se v Galiciji dogajale v preteklosti, niso dotaknile,« je svoj predlog, s katerim se je strinjala tako večina svetnikov kot tudi dosedanji predsednik KS Galicija Andrej Križan, sicer tudi član žalskega občinskega sveta, obrazložil župan Posedel. Svetniki so med drugo sejo sprejeli tudi predlog sklepa o začasnem financiranju Občine Žalec ter sklep o ustavitvi postopka podelitve koncesij za opravljanje lekarniške dejavnosti v Občini Žalec. Žalska lekarna tako ostaja javni zavod, vse dokler ne bodo pogoji za koncesijo in koncesionarja, ki bi bil pripravljen lekarno odpreti tudi v okoliških krajevnih skupnostih in ne le v centru Žalca, bolj ugodni. Takrat bodo, je obljubil Posedel, o dodelitvi koncesije zasebnemu lekarnarju ponovno razpravljali, na eni naslednjih sej pa bodo svetnikom svoje delovanje in težave predstavili direktorji javnih zavodov, ki se ukvarjajo na območju sedanje občine Žalec z zdravstveno dejavnostjo. Nina M. Sedlar USTANOVILI OBČINSKO ZVEZO DeSUS-a ŽALEC V ponedeljek, 25. januarja 1999, so imeli člani upokojenske stranke DeSUS svojo ustanovno skupščino v prostorih Občine Žalec. Ker je prišlo do reorganizacije samouprave in je iz bivše občine nastalo še pet novih občin, so se v vodstvu DeSUS odločili, da ustanovijo občinske zveze. Prednost bodo dali predvsem tistim občinam, kjer so tudi svetniki iz vrst DeSUS-a. Tako bo za Žalcem ustanovljen občinski odbor in zveze v občini Prebold že 25. februarja, sledile pa bodo še Polzela in Braslovče, Vransko in Tabor. V Žalcu so zato pohiteli in ustanovili občinsko zvezo in za predsednika izvolili Rada Rolerja ter za sekretarko Pavlino Glušič. Janko Minuli torek je bilo v prostorih novega fitness studia Top fit (pri tovarni Metka) v Celju slovesna razglasitev športnikov in športne ekipe leta za leto 1998 ter podelitev pokalov in priznanj najboljšim. ! Po izboru bralcev Novega tednika in poslušalcev Radia Celje so bile J za športnice leta izbrane: Katarina 1 Srebonik, L mesto, ki je prejela kristalni pokal, Urška Žolnir, judo j klub Sankaku Celje in pa Urška Roš, PK Neptun Celje, ki sta prejeli kristalno kroglo. Za športnika leta 1998 je bil razglašen Roman Pungartnik, desno krilo Rokomet-j nega kluba Celje - Pivovarne Laško. 2. mesto je osvojil Gregor Cankar, član Atletskega kluba | Kladivar Cetis Celje, 3. pa Iztok Puc, rokometaš Celja - Pivovarne Laško. Bralci in poslušalci so izbrali tudi tri športne ekipe, in tudi tu je prvo mesto osvojil Rokometni klub Celje - Pivovarna Laško, drugo mesto Judo klub | Sankaku Celje, tretje pa Košar-| karski klub Pivovarne Laško. I Organizatorji akcije so podelili še nekaj priznanj najboljšim trenerjem in pa klubom najboljšim športnih klubov in ekip. Priznanje za najboljšega trenerja in darilo fitnessa Top fit so prejeli Sead Hasanefendič, trener zmagovalnega kluba - Celja - Pivovarne j Laško, Marjan Fabjan, trener judo kluba Sankaku Celje in Aleš Pipan, trener KK - Pivovarna Laško. Med predsedniki klubov pa so priznanja prejeli Jože Sadar, direktor Košarkarskega kluba Pivovarna Laško, Marjan Fabjan, predsednik Judo kluba Sankaku Celje in pa Tone Turnšek, predsednik Rokometnega kluba Celje - Pivovarna Laško. N.-M. Sedlar Edina Savinjčanka, ki se je uvrstila med prve tri športnice v letu 1998, je Urška Žolnir s Pemovega pri Ložnici, ki je bila za športnico leta 1997 razglašena lani: »Letošnjega priznanja sem zelo vesela in ga skorajda nisem pričakovala, čeprav so me lani razglasili za športnico leta v Celju. Judo treniram že sedem let, največji uspehi, ki sem jih osvojila doslej, pa so: mladinska evropska prvakinja leta 1997, ko sem osvojila 1. mesto na mladinskem evropskem pokalu, sem pa tudi olimpijska prvakinja iz leta 1998. Zdaj obiskujem 3. letnik Srednje trgovske šole v Celju in vesela sem, ker me v šoli podpirajo, s treningi in tekmovanji pa nameravam nadaljevati tudi v prihodnjih letih, želim pa si tudi čim manj poškodb.« NAJBOLJŠI ZA LES - SLOVENIJALES MEDLOG 18, CEUE tel.:(063) 451-515, (063) 471-011 fax:(063) 471-320 AKCIJA OD 15. 02. - 27. 02.1999 ■ RAČUNALNIŠKA PISALNA MIZA 11.818,00 SIT - TALNA OBLOGA LAMINAT (ČEŠNJA) 1.399,00 SIT/m2 ■ STENSKA OBLOGA (JESEN BELI) 897,00 SIT/m2 - PIPA - BATERIJA od 5.250,00 SIT DALJE UGODNI PLAČILNI POGOJI: - GOTOVINSKI POPUSTI ZA IMETNIKE MODRE KARTICE - PLAČILO NA 6 ČEKOV BREZ OBRESTI - KREDITI NAD 50.000,00 SIT OBRESTNA MERA TOM+0,00% NA ENO LETO ODPIRALNI ČAS: ODPRTO OD 7 -19 ure OD PONEDEUKA DO PETKA ODPRTO OD 7 -13 ure OB SOBOTAH S POMLADJO PRIHAJA FLORA V Celju bo od četrtka, 25. februarja, do nedelje, 28. februarja, potekal Že 4. mednarodni specializirani sejem za vrtnarstvo, cvetličarstvo in krajinarstvo FLORA 99. Organizator prireditve je mešano podjetje Cespo d.o.o., ki so ga ustanovili GHM - družba za prirejanje obrtniških sejmov iz Munchna, Celjski sejem d.d. in Obrtna zbornica Slovenije, pokrovitelj letošnjega sejma pa je Vrtnarstvo Celje. Sejem FLORA je iz leta v leto ras-tel; tako po številu razstavljalcev kot tudi po razstavnih površinah. Izboljšal je kakovost izdelkov in storitev, ki so jo številnim obiskovalcem ponujali na ogled domači in tuji razstavljalci. Letošnji sejem NA L GIMNAZIJI V CEIJU - GLASBENI ODDELEK Osnovno glasbeno izobraževanje je v celjski regiji obsežno in kakovostno. Srednje je bilo doslej, s koncesijo, le v Glasbeni šoli Celje. Ministrstvo za šolstvo in šport v skladu z zakoni UKINJA koncesije, omogoča pa REDNO ŠOLANJE (petje, instrument, glasbeni stavek). To redno šolanje - vpis je meseca februarja - bo v prihodnje na I. gimnaziji v Celju, ki bo skupaj z Glasbeno šolo Celje (tam bodo vsi strokovni predmeti), izvajala srednje glasbeno izobraževanje. Njen zaključek bo po štirih letih z maturi in nato vpis na katero koli fakulteto. Prav bi bilo, da se vsi, ki so glasbeno nadarjeni, vpišejo v to šolo. Razpršenost po različnih srednjih šolah ne omogoča srednjega glasbenega izobraževanja. Prav narobe - ukinja ga. In kaj je zanimivega v novem programu na L gimnaziji v Celju , da bi se vpisali v ta program? Najprej je treba omeniti, da je število ur in s tem obseg, za razliko od splošne gimnazije, pri nekaterih splošnih predmetih skrčen. Namesto njih so strokovni glasbeni predmeti! Če mladi želijo nadaljevati izobraževanje na glasbenem področju, bodo poglabljali strokovne predmete, če želijo nadaljevati študij na neumetniški fakulteti kakšne druge smeri (npr. računalništvo, medicino, jezike, zgodovino, ekonomijo itd.), pa bodo v 3. in 4. letniku poglabljali snov iz tistih predmetov, ki jih bodo, ob treh obveznih, sami izbrali (še dva!). Tiste, ki jih pač potrebujejo za VPIS na fakulteto. Torej je kombinacija idealna za VSE. Brez mature pa že nekaj let ni možen VPIS na univerzitetni program. Da je ta oddelek na L gimnaziji v Celju je povsem normalno. I. gimnazija v Celju je bila že v preteklosti izjemno kulturno in intelektualno središče. V času usmerjenega izobraževanja so imeli splošno kulturni oddelek, sedaj imajo preko 60 dijakov in dijakinj s statusom kulturnega ustvarjalca, dvodnevno glasbeno srečanje (sodobna in Klasična glasba), mešani pevski zbor, godalni orkester (s štirimi koncert in gostovanji!), manjše zasedbe itd. Sola je prežeta s kulturno ustvarjalnostjo. V šoli zagotavljajo, da bo splošni pouk dopoldan, in da boao poučevali tisti profesorji, ki imajo veliko razumevanja za glasbeno motivirane dijake in dijakinje. Flora bo na 7500 m2 razstavnih površin gostil skoraj dvesto razstavljalcev. Vse to kaže, da Flora dokončno postaja vodilna strokovna in poslovna manifestacija s področja cvetličarstva in vrtnarstva na Slovenskem. Razstavni program obsega široko paleto kakovostnih izdelkov za cvetličarje in vrtnarje, za poklicne vrtnarje in vrtičkarje ter za oblikovalce vrtov in krajin, pripomočke za urejanje zunanjih in notranjih površin, vso potrebno tehniko za gojenje cvetlic in rastlin, sisteme za namakanje in oroševanje, naprave za zmeglevanje, filtre za očiščenje vode, orodje in naprave za sajenje, vzgojo in nego rastlin, dekorativne izdelke iz keramike, vrtne ute in vrtno pohištvo ter bazene in bazensko tehniko. Gradbena dela na celjskem sejmišču na hali L pospešeno potekajo. Od izvajalca se pričakuje, da bo hala zgrajena v predvidenem roku Foto: Samo Sejem uspeva skoraj v celoti izpolnjevati pričakovanja obiskovalcev. Ob ogledu lanskega sejma jih je več kot 98% po ogledu Flore menilo, da je strokovna raven sejma zelo dobra, strokovne spremljajoče prireditve pa so dobile dobro oceno. Prav tako pa so sejem dobro ocenili samo razstavljalci, saj jih je kar 96% menilo, da je njihov nastop na sejmu bil poslovno uspešen. Zaradi številnih tujih razstavljalcev sejem povečuje svoj mednarodni ugled. Ti se najbolj zanimajo za spoznavanje distribucijskih poti za cvetje in drug zeleni material v Sloveniji in za navezavo in obnovitev poslovnih stikov z uvozniki iz Slovenije. Tudi letos se bodo sejma neposredno udeležila tuja številna podjetja iz Nemčije, Italije, Madžarske, preko svojih posrednikov oziroma zastopnikov za Slovenijo pa še razstavljalci iz drugih držav. DELNIČARSTVO, BORZNIŠTVO ... Gospodarjenje s finančnim premoženjem komitentov (upravljanje) Velika večina borznoposredniških družb pri nas je registrirana med drugim ludi za opravljanje poslov, ki jih imenujemo gospodarjenje s finančnim premoženjem komitentov (upravljanje). Tovrstno poslovanje je lahko zelo dobra alternativa vezavi prostih finančnih sredstev na banki. Omenjena oblika posla pomeni posebno obliko investiranja prihrankov, ko se posamezna borznoposredniška družba obveže, da bo za komitentu (naročnika) investirala zaupana ji finančna sredstva v skladu s pogodbo in pričakovanji komitenta. Namenjena je vsem posameznikom in podjetjem, torej fizičnim in pravnim osebam, ki razpolagajo s prostimi finančnimi sredstvi in nimajo časa, veselja ali znanja, da bi sami dnevno spremljali gibanje tečajev, se odločali med različnimi oblikami naložb in želijo vse to prepustiti posebej zato usposobljenim strokovnjakom, ki so jim določene informacije tudi bolj dostopne oz. zanjo te informacije oceniti in selekcionirati. Zakon o trgu vrednostnih papirjev določa, da mora komitent v tem primeru podpisati z borzno posredniško družbo pogodbo o gospodarjenju. S pogodbo se točno definirajo obveznosti in pravice pogodbenih strank, čas trajanja pogodbe, groba struktura naložb ipd. Od posameznih transakcij borznoposredniška zaračuna minimalno provizijo, torej nižjo kot pri posredovanju, ima pa si pravico zaračunati upravljalsko provizijo in obračunati delitev dobička po poračunu vseh stroškov, ki jih je imel komitent. Dobiček se deli navadno v razmerju 90% komitent in 10% borznoposredniška družba. Brez dvoma je to ena izmed sodobnih oblik investiranja presežkov finančnih sredstev, ki jo bo v prihodnosti uporabljalo čedalje večje število komitentov. Običajno je tudi, da borznoposredniške družbe postavijo spodnjo mejo zneska, namenjenega gospodarjenju. Običajno je to vsaj 1,000.000,00 SIT. Glede na specifičnosti trga vrednostnih papirjev pri nas pa je možno dosegati relativno visoke dobičke pri sicer dokaj varni strukturi portfelja. To omogoča veliko število delničarjev, ki še vedno prodajajo delnice. Verjetno tudi pri nas odstotek delničarjev ne bo veliko višji kot v drugih državah, zato bodo prodaje delnic v naslednjih letih še obstajale. Na drugi strani pa se nižajo obrestne mere, devizni tečaji ostajajo stabilni in s tem se tudi manjša zanimivost tolarskih ali deviznih naložb. Donosi na DEM, ki jih je možno doseči, so se gibali v prejšnjem letu od 32 do 50%. Opozorilo: Vsi, ki se ukvarjate s trgovanjem z vrednostnimi papirji (nakupi in prodaje prej kot v treh letih), ne smete spregledati datuma 28.2.1999, ko morate oddati napoved za odmero davka od dobička iz kapitala od prodaje vrednostnih papirjev za obdobje od 1.1. do 31.12.1998. Priporočamo, da nas za razjasnitev kakršnega koli problema pokličete na tel. številko 710-0-560 (Sitra, d.o.o.) vsak dan od 8.30 do 17.00 ure. Marija Rančigaj Sejem bodo spremljale tudi številne prireditve. Prvi dan sejma, 25. februar, bo za cvetličarje in vrtnarje zanimiv strokovni posvet o tem, kaj jih čaka ob vstopu v EU, kakšna so pričakovanja in ovire ter predstavitev zakona o varstvu sort rastlin. Drugi sejemski dan, 26. februar, bo namenjen predvsem mladim, ki jih zanimata poklic cvetličarja in vrtnarja. Predstavljene bodo možnosti izobraževanja za oba poklica s posebnim poudarkom na dualnem sistemu šolanja. Istega dne bosta dve predavanji, namenjeni prikazu trendov pri urejanju parkov in hišnih vrtov ter grobov. 27. februarja bodo za ljubitelje sadjarstva, hortikulture, botaničnih vrtov in okrasnih rastlin pripravljene številne strokovne predstavitve. Vse dni sejma bodo domači in tuji flo-ristični mojstri, zmagovalci flo-rističnih tekmovanj, v živo demonstrirali aranžiranje daril in cvetja. Vsak dan se bo mogoče seznaniti tudi z vrtnarskim marketingom na Internetu. S.J. Kot ptice brez peruti Od 1. do 6. marca ho v Celju or-aniziran 3. knjižni teden, na aterem se vsako leto srečujejo slovenski založniki in ustvarjalci z bralci in ljubitelji knjige širše celjske regije. Letošnji celjski knjižni teden ho posebnost v Sloveniji, saj bo sejem na ogled v celjskem centru Interspar. Tokratni knjižni teden je namenjen promociji in prodaji knjig ne glede na njen žanr, vsebino ali starost, Glavni namen organizatorjev - podjetja Fit Media iz Celja je, da bi knjigo uspeli čim bolj približati posamezniku in tako poudarili njeno vlogo za človekov razvoj. Organizatorji so letos k sodelovanju povabili več založnikov, ki se bodo predstavili s pestro izbiro po ugodnih oziroma posebej znižanih cenah. Spremljevalni del sejma pa bodo srečanja s tremi avtorji slovenskih knjižnih uspešnic, za obiskovalce pa bodo pripravili tudi strokovni posvet o omenu knjige in branja za lovekovo osebnost, na katerem bodo sodelovali strokovnjaki z več različnih področij. w mm mm maj Občina Nazarje je bila ustanovljena jeseni 1994, njen prvi župan Ivan Purnat pa je bil na lanskih volitvah ponovno izvoljen in ostaja župan še naslednja štiri leta. Ivan Purnat je po poklicu učitelj, ki je bil od leta 1972 direktor mozirske delavske univerze. Nato je štirinajst let delal v osnovni šoli v Gornjem Gradu, leta 1991 sta skupaj z ženo ustanovila računovodsko podjetje, od leta 1994 pa je župan občine Nazarje. Z Ivanom Purnatom smo se pogovarjali o tem, kaj se je v Nazarjah zgodilo v zadnjih štirih letih, kakšno je stanje po lanskih poplavah in pa o načrtih za naslednjih nekaj let. Foto: Nina Ivan Purnat župan občine Nazarje Kakšno je sodelovanje z ostalimi župani občin Zgornje Savinjske doline? Redno se sestajamo in dogovarjamo predvsem o delitveni bilanci, pri čemer ni kakšnih večjih težav. Bolj zapleteno je področje komunale, saj gre po sklepu vseh občin staro podjetje komunale v likvidacijo, dosedanje aktivnosti pa se bodo prenesle po drugih podjetjih v naših občinah. S smetiščem upravlja Komunala Gornji Grad, tu pa so tudi še cestne dejavnosti. In ker ima mozirska občina zdaj ustanovljeno novo komunalno podjetje, se moramo dogovoriti, ali bo skrbela tudi za našo in sosednje občine ali bomo za komunalne dejavnosti Nazarje je industrijsko, obrtno, prometno in zaposlitveno središče Zgornje Savinjske doline. Leži ob sotočju Savinje in Drete. Večji del Nazorja je bil zgrajen šele po 2. svetovni vojni. Prevladuje sklenjena pozidava individualnih hiš, na levem bregu Drete pa je tudi nekaj blokov. Del naselja je na levem bregu Savinje. v naši občini poskrbeli sami. Odprto ostaja tudi vprašanje vodovoda; vodovod v Gornjem Gradu ni problematičen, ker ga je prevzela gornjegrajska komunala, na Ljubnem ga po vsej verjetnosti prevzel režijski obrat na občini, spet pa se je zapletlo v Nazarjah, kjer imamo en vodovod, ki ima izvir v naši občini, napaja pa celo našo občino in se nadaljuje v Mozirje. Tudi glede tega se bomo morali dogovoriti in najti upravljavca. Za kakšno rešitev se zavzemate? Naš občinski svet je že leta 1997 sprejel sklep, da bi moral to dejavnost prevzeti naše, občinsko podjetje, Dom Nazarje, ki sedaj opravlja dejavnosti, povezane z nepremičninami oziroma s stanovanji, sposobno pa je prevzeti tudi dejavnosti komunale. V tem primeru bi prevzeli tudi delavce nekdanje komunale. Kako se bo vse skupaj razpletlo, je odvisno od dogovora z mozirsko občino, rezultati pa bodo znani v februarju. Občina Nazarje je močna predvsem po gospodarski plati. To je res, ampak občina sama od tega nima skoraj nič. Dobiček, ki ga imajo naša podjetja, je vključen v dohodnino in na podlagi tega nam potem država odobri določen delež. Drugega pa od teh podjetij nimamo - če pride v katero od naših podjetij za kaj zaprositi župan iz Luč ali iz Gornjega Grada, so vsi obravnavani enako. Po svoje se mi zdi, da to ni prav, saj so ta podjetja v Nazarjah in zaradi njih je okolje v naši občini v marsičem zelo obremenjeno. Sicer pa skupaj uspešno rešujemo ekološke probleme in težave, ki nastajajo zaradi hrupa. V splošnem pa je sodelovanje s podjetji v naši občini dobro in zadovoljen sem, da je tako. Lanska poplava je v Nazarjah marsikaj odnesla. Koliko tega se je ie vrnilo obnovljeno, novo ali popravljeno? Od vseh občin v Zgornji Savinjski dolini so bile ob Gornjem Gradu najbolj prizadete Nazarje. Poplava nam je povzročil 848 milijonov tolarjev, kar za občino, kakršna je naša, pomeni dva občinska proračuna. Najhujše stvari smo sanirali že jeseni, potem pa je zapadel sneg in so dela so zastala. Takoj, ko bo malo bolj toplo, bomo z delom nadaljevali. Predvsem nam je ostal most v Spodnjih Krašah, dokončati moramo most v Kokarjah, sanirati plazove in pa dokončno sanirati poškodovane dele cest. Doslej smo dobili del denarja, dokončno sanacijo pa pričakujemo do konca letošnjega leta. Vendar je to odvisno predvsem od denarja, ki ga bomo dobili od občine. Ne vemo še, ali bo država namenila kaj denarja ljudem, ki so v poplavi utrpeli hudo škodo. Občina je ljudem, ki jim je poplava povzročila največjo škodo, namenila nekaj malega sredstev, pač v skladu z našimi zmožnostmi. Sicer pa so imeli ljudje imetje v glavnem zavarovano. Nič denarja še nismo dobili za kmetijstvo, v to škodo pa je vključena škoda, ki so jo utrpeli obrtniki in samostojni podjetniki, saj je bila tudi ta ogromna. Od lanskih volitev sodi Prihova v vašo občino. Prihaja do kakšnih zapletov? Ne, vse teče normalno. Dva krajana s Prihove sta v svetu krajevne skupnosti, ena članica pa je v občinskem svetu. Pripravljamo tudi že program, kaj se bo v prihodnosti zgodilo, pri čemer so pomembne predvsem kanalizacija, javna razsvetljava in cesta. Zdaj moramo pridobiti potrebna dovoljenja in projekte, potem pa bomo začeli graditi, zgradili pa bomo tudi nujno potrebno avtobusno postajališče v Prihovi. Kaj pa v Nazarjah? Najpomembnejša stvar v naši občini je, da čim prej dokončamo osnovno šolo. Občina Nazarje je bila ena od dveh občin v Sloveniji, ki ni imela enotne šole, Pred drugo svetovno vojno je bilo Nazarje neznaten zaselek. Vrbovški grad je bil sedež škofijskega veleposestva, imenovanega Mari-jingrad. V občini živi približno 2000 prebivalcev, v njem gradijo novo osnovno šolo, predvsem dobro pa ima razvito trgovsko mrežo, lesno industrijo, v njem pa so tudi tovarna malih gospodinjskih aparatov, proizvodnjo tekstilnih izdelkov in številne obrtne delavnice. temveč dve podružnici. Nazarska šola je sodila v Mozirje, šola v Šmartnem ob Dreti pa v Gornji Grad. Že v letošnjem septembru pa bo v Nazarjah zgrajena popolna osnovna šola, v katero se bodo v prihodnjem šolskem letu preselili učenci, ki sedaj obiskujejo šole v Mozirju in Nazarju. Objekti za celoten pouk so že zgrajeni, manjka nam le še telovadnica, ki jo bomo začeli graditi takoj, ko bomo od ministrstva dobili načrt financiranja. Nad krajem stoji na apneniškem griču Gradišču (398) frančiškanski samostan z župnijsko cerkvijo Marije Nazareške iz 17. stoletja. Samostan se ponaša z bogato in lepo urejeno knjižnico. Lepo podobo kraja daje obnovljena graščina Vrbovec, ki leži na sotočju Savinje in Drete ter poudarja kraju kulturno, podjetno in kulinarično ponudbo. V občino Nazarje sodita tudi kraja Šmartno ob Dreti ter Kokarje, idilični naselji ob reki Dreti. Druga pomembna stvar je postopek za pridobitev dokumentacije za razvod za ogrevanje v Nazarjah, kjer imamo veliko kotlovnico in največji objekti se ogrevajo že od prejšnjega leta. Letos bomo priklopili bloke, pridobiti pa moramo še potrebno dokumentacijo za priklop individualnih hiš. Kar se tiče ekologije, bomo skupaj s podjetjem Glin naročili enoletno merjenje za onesnaženje zraka in hrup, tako da bomo vedeli, za kaj gre. Na Glinu se trudijo, da bi hrup zmanjšali, ljudje pa se še vedno pritožujejo nad slabim zrakom in ropotom, čeprav je oboje občutno boljše kot je bilo pred nekaj leti. Kanalizacijo pa smo v celoti speljali pred nekaj leti in večina gospodinjstev je že priklopljenih. V letošnjem letu smo že dali v izdelavo projekt za čistilne naprave v Šmartnem ob Dreti in Kokarjah, saj smo v Nazarjah to že uredili. V lem vidite prihodnost občine Nazarje v naslednjih nekaj letih? Želim si, da bi se gospodarstvo še bolj utrdilo in da bi imeli delavci še boljše plače. Sicer pa mislim, da je perspektiva na našem območju predvsem turizem. Tu je pomemben pobudnik gospod Burger na Venišah in pa gostilničar Štorman, ki je prevzel gostinsko ponudbo. Verjetno pa se bo v naslednjih letih pričelo veliko kmetov ponovno ukvarjati s kmečkim turizmom. Kaj pa Grad Vrbovec? V njem ima vojska še vedno skladišče, kar se mi ne zdi primerno, saj naj bi bil grad kulturna zgradba. Ko bo vojska skladišče izpraznila, si želim, da bi v njem skupaj s podjetjem Glin pripravili muzej lesne industrije, saj takšnega muzeja v Sloveniji še ni. Razstavni prostor v našem gradu sicer je in v njem so občasne razstave, želim pa si, da bi ta muzej čim prej zaživel. Kdaj se bo to zgodilo? To je odvisno predvsem od vojske in ministrstva za obrambo, ki mora skladišče najprej izprazniti. Zelo pa si želim, da bi se to zgodilo še v času mojega štiriletnega mandata. Nina Maruška Sedlar UPI UUDSKA UNIVERZA ŽALEC isj/a /ii{f€ryni/t /jiif/t vas na osnovi dolgoletne tradicije visokošolskega izobraževanja v Žalcu vabi skupaj z matičnimi šolami in fakultetami v naslednje VISOKOŠOLSKE PROGRAME v študijskem letu 1999/2000: VISOKA UPRAVNA ŠOLA LJUBLJANA - program javna uprava (1. in 3. letnik) FAKULTETA ZA ORGANIZACIJSKE VEDE KRANJ - program organizacija in management (1. ir 3. letnik) FAKULTETA ZA KMETIJSTVO MARIBOR - NOVO! - program Agronomija smer: Poljedelstvo in vrtnarstvo (I. letnik) Prijave na obrazcu Prva prijava /,a vpis v I. letnik do I. marca 1999 pošljite na UPI-ljudsko univerzo Žalec. Informacije in vpis: tajništvo vsak delavnik med 8. in 16. uro, telefon: 703 165; 70 31 661; 70 31 662. POHITITE S PRIJAVAMI IN NAS POKLIČITE, SAJ SO OMEJENI VPISNI ROKI IN NA DOLOČENIH VISOKOŠOLSKIH PROGRAMIH TUDI OMEJEN VPIS! uosinne m noiei Štorman v Šempetru Ločici na Vranskem Vojniku Žalcu Parižljah pri Braslovčah Velenju in v hotelu na Venišah pri Nazarjih. Z veseljem vas pričakujejo in veselijo se srečanja z vami, ob prijazni in hitri postrežbi in pestrem izboru raznovrstne a la cart hrane, dnevnih malic, kosil, prisluhnili pa bodo tudi vašim posebnim željam. Kolektiv gostišč Štorman VRTNARSTVO in CVETLIČARSTVO Jože ŠMIT s p. Vransko 32, tel.: (063) 725-482 Bliža se pomlad in z njo čas, ko bomo polepšali naše domove in okolico, zato vam sporočamo, da bomo imeli na zalogi: - balkonsko cvetje - sadike za grobove in grede - sadike zelenjave in dišavnic - razano cvetje - lončnice - izdelujemo cvetlične aranžmaje, vence, šopke - aranžiramo darila in sveče POSEBNE UGODNOSTI ZA VALENTINOVO IN MATEK INSKI DAN. Se priporoča Sadika Vransko jooo Celje, Tel.: 06}/4lS'4lS POPRAVILA VSEH VRST: - motokuttivotorjev - rotacijskih kosilnic - kosilnic na nitko - motornih žag - agregatov BRKjOS A STRATTON Delo opravljamo v delavnici in na terenu. Hill M AN7I ■ I.I..1.M0. - ACMt HLOMBARDINI Za vgrajene rezerve dele in opravljeno delo dajemo 1 letno garancijo. Na zalogi: ACME in LOMBARDINI motorji Delavnica: Celje, Vrunčeva 2a (pod Zavarovalnico Triglav) Tel.: 063/443-410 Delovni čas v delavnici od 8. do 16. ure A mmk ACME motor« STRAJHAR Branko Prapreče sa, 3305 VRANSKO Tel.: 063 7Z5 239, GSM: 0H1 685 690 KOMPLETNE SERVISNE USLUGE S KOOPERANTI + ZAGOTAVLJAMO KVALITETNE USLUGE Z 20-LETNO TRADICIJO SE PRIPOROČAMO! Trn SODARSTVO UČAKAR VRANSKO 5 ___tel./fax:(063) 725-050 Nudimo vam: CIr hrastove sode 30 do 3000 1 dekadi in cvetlične kadi CIčposebno ugodno - darilni sodi 10, 30, 50 in 60 1 d*proste kapacitete za sušenje lesa • GOTOVINSKI POPUSTI • PRODAJA NA VEČ ČEKOV UE Žalec - Mi v številkah Načelnik in sodelavci posameznih oddelkov Upravne enote v Žalcu so na novinarski konferenci zadnji ponedeljek v januarju predstavili lanskoletno dogajanje na obomočju krajev, ki sodijo v žalsko upravno enoto in predstavili delovanje le-te. Na območju Upravne enote Žalec je 105 naselij, med katerimi so tri (Zajasovnik, Lopatnik in Zavrh) razdeljena na več občin. Kmečkih naselij je 73, mešanih je 31, edino mesto v tej upravni enote pa je Žalec. Najpogosteje naseljen je osrednji ravninski del, kjer živita dve tretjini vsega prebivalstva. Večina naselij je po nastanku agrarnega značaja, izjema so le nekdanja trška ijasefja (Braslovče, Vransko in Žalec) ter nekdanji rudarski in industrijski kraji (Liboje, Prebold in Zabukovica), je zapisano v brošurici, ki sojo v UE Žalec izdali ob razdelitvi Žalca na šest novih občin. Občina Žalec v novi sestavi obsega območja krajevnih skupnosti Galicija, Gotovlje, Griže, Liboje, Petrovče, Ponikva, Šempter, Vrbje ter Mestne skupnosti Žalec. Po številu prebivalcev (20.345) sodi Žalec med večja naselja v Sloveniji, je povedal Marjan Žohar, načelnik UE Žalec, ki je skupaj s sodelavci predstavil delovanje te upravne enote in že zbrane podatke o tem, kaj se je lani dogajalo z ljudmi, ki živijo na območju te upravne enote. V UE Žalec se je v lanskem letu poročilo 100 parov, 483 prebivalcev se je priselilo v Žalec, približno toliko pa se jih je iz Žalca odselilo. Lani je bilo opravljenih 1.277 vpisov v matične knjige, izdali so 553 novih delovnih knjig,vv letu 1998 pa so na območju UE Žalec zabeležili okoli 200 rojstev in 230 smrti. Zaposlenost Na območju upravne enote Žalec je bilo septembra lani registiranih 8.447 oseb, zaposlenih v podjetjih in drugih organizacijah, 1.668 je bilo zaposlenih pri samostojnih podjetnikih (ki jih je bilo v žalski občini lani septembra registriranih 1.108), 46 oseb je opravljalo poklicno dejavnost, 1.007 pa je bilo registriranih kmetov. 14.702 prebivalcev je lani septembra sodilo v kategorijo aktivnega prebivalstva, 106 pa je bilo registriranih oseb, ki opravljajo dopolnilno dejavnost. Upravna enota Žalec je tako v lanskem letu med šestimi upravnimi enotami (Celje, Laško, Slovenske Konjice, Šentjur, Šmarje pri Jelšah in Žalec) dosegla drugo mesto glede na stopnjo zaposlenosti in se je uvrstila takoj za Celjem. Zanimiv je podatek, da je bilo lani v Žalcu izjemno malo brezposelnih; glede na 2.500 registriranih brezposelnih, se Žalec po številu zaposlenih na območju šestih bližnjih upravnih enot uvršča na 2. mesto (takoj za Celjem). Skratka, število, brezposelnih na območju UE Žalec je v primerjavi z letom 1997 padlo za 6,2%. Šicer pa skoraj polovico brezposelnih predstavljajo ženske, skoraj 80% iskalcev zaposlitve pa je starih do 26 ali nad 40 let. Med brezposelnimi na območju UE Žalec je bilo v letu 1998 62,9% takih, ki zaposlitev iščejo že dlje časa, predvsem težko pa jo najdejo tisti, ki imajo nižjo stopnjo izobrazbe. Sicer pa je bilo na območju UE Žalec lani izdanih 1.528 delovnih dovoljenj za zaposlitev tujcev. Za razliko od visokega mesta,na področju zaposlenosti, pa se Žalčani ne moremo pohvaliti z visokimi plačami, saj je glede na znesek povprečne bruto plače, ki smo jo prejemali do lanskega oktobra, uvrščamo med zadnje v državi. V oktobru 1998 je povprečna mesečna bruto plača na območju v Sloveniji namreč znašala 158.774 tolarjev, povprečna mesečna neto plača pa 100.365 SIT. Povprečna bruto plača na območju UE Žalec pa je meseca oktobra 1998 znašala 127.961 SIT, neto plača pa je znašala 83.327 SIT, kar uvršča UE na 58. mesto med vsemi naselji v Sloveniji. Enostavneje: to pomeni, da je v Žalcu glede na slovensko povprečje najmanj brezposelnih, da pa je plačilo, ki ga za svoje delo prejemamo, med najnižjimi v Sloveniji. Turizem V Sloveniji je do lani oktobra letovalo skupaj 128.362 turistov: 55.408 domačih in 72.954 tujih. Skupno število prenočitev je bilo 402.882, od tega je prespalo 196.080 domačih in 206.802 tujin turistov. Največ turistov je v Slovenijo lani prišlo iz Italije (16.198), najmanj pa iz Islandije (12), največ turistov, ki so se odločili za počitnice v Sloveniji, pa je letovalo v gorskih krajih. Do lanskega oktobra je Žalec z okolico obiskalo okoli 474 turistov, med katerimi so zabeležilo 96 domačih in 378 tujih gostov. V,desetih mesecih lanskega leta je v Žalcu prespalo 148 domačih in 935 tujih turistov. Glede na število turistov v lanskem letu je Upravna enota Žalec dosegla 35. mesto v Sloveniji, glede na število prenočitev pa se je uvrstila na 29. mesto. Sicer pa se, je med novinarsko konferenco povedal načelnik Marjan Žohar, v UE Žalec trudijo, da bi še izboljšali informativni del svojega delovanja, saj bo to zelo poenostavilo stike s prebivalci. Tako bodo do marca zaključili projekt Centra za informatiko in poslej vso dokumentacijo obdelovali računalniško, njihovo delo pa bo na ogled tudi na internet^ kjer si bodo, je povedal Marjan Žohar, tisti, ki so na Upravno enoto naslovili kakršen koli zahtevek, lahko ogledali tudi, kako daleč je postopek reševanja njihovega zahtevka ah prošnje, marsikomu pa bodo posodobljeni postopki olajšali pogoste sprehode ali čakanje v prostorih upravne enote, v kateri je, kot so povedali, še vedno največ gneče zaradi registriranja vozil in izdaje vozniških dovoljenj. Kot je povedal Miran Krajšck, vodja oddelka za. upravne notranje zadeve v UE Žalec, pa jim od sprejema novega prometnega zakona veliko preglavic povzročajo tudi odvzemi vozniških dovoljenj, saj je upravna enota zadolžena za to, da odvzeta dovoljenja »iztrga« od kaznovanih voznikov. Tako so lani v Žalcu odvzeli 36 vozniških dovoljenj, ukrep začasnega odvzema dovoljenja pa je doletel 900 voznikov. »To povzroča precej administrativnega dela in težav, saj ni skoraj nikogar, ki bi vozniško dovoljenje prinesel sam, zaradi česar moramo kaznovane voznike ponavadi večkrat opozoriti in zagroziti celo z dodatno kaznijo,« je povedal Miran Krajšek in dodal, da jim bodo odvzemi vozniških dovoljenj še več preglavic povzročali v prihodnjih letih, ko se bo povečalo število tistih, ki bodo presegli dovoljeno mejo 18 točk, saj bo to pomenilo še več odvzemov vozniških dovoljenj, s tem pa več dela v žalski upravni enoti. Nina M. Sedlar ZGODILO SE JE... Celje, L do 7. februarja - v Celjskem domu je že drugič gostovala hiša eksperimentov iz Ljubljane. Obiskovalcem so prikazali okoli trideset različnih eksperimentov, med njimi tudi osem takih, ki v Celju še niso bili prikazani. Boccca Raton - Velenjska teniška igralka Katarina Srebotnik je na šestem poklicnem turniiju zapored zmagala v igri dvojic. Po štirih zmagah v Južni Ameriki ob zaključku lanske sezone je letos začela s prvim mestom v Miamiju, s soigralko Zuzano Valekovo sta tokrat zmagali že petič, rezultat finala proti dvojici Buth-Jensen (ZDA) je bil 4:6, 6:4, 6:1. Gornji Grad, 25. januarja - V požaru, ki je zajel stanovanjsko hišo v Šmiklavzu, je 87-lctna Marija Tratnik umrla zaradi zastrupitve z ogljikovim monoksidom. Tratnikova jo umrla potem, ko so jo sosedje že rešili iz hiše, požar pa so pogasili gasilci iz Nove Štifte, Gornjega Grada in Radmirja. Celje, 25. januarja - Pivovarna Laško je konec januarja povečala svoj lastniški delež Cetisa s 4,92 na 8,25. Kljub temu se, zatrjujejo v vodstvu tega celjskega podjetja, lastninska struktura podjetja Cetis ne bo bistveno spremenila. Ljubljana, 25. januarja - Adria Airways bo 24. aprila uvedla redno povezavo z Dublinom. Nova linija bo ob turističnem pomembna tudi zaradi razširitve gospodarskega sodelovanja med Slovenijo in Irsko. 31. marca bodo letala Adrie Airwaysa začela leteti tudi v Manchester. Ljubljana, 29. januarja - Unicef je s pomočjo Slovencev lani zbral 202,5 milijona tolarjev oziroma 1,2 milijona dolarjev, kar je najvišji zbrani znesek doslej. Slovenci so sc izkazali tako z nakupim voščilnic kot tudi z nakazili, ki so tih za Unicef posredovali preko različnih akcij. Med akcijo Prisluhnite klicu je bilo samo med predvajanjem posnetka koncerta na TV Slovenija zbranih za okoli 2,5 milijona tolarjev donacij. Celje, 29. januarja - Tretjina od 31 žensk, ki so članice 19 občin- skih in mestnega sveta na območju Celja, se je odzvala vabilu Urada za žensko politiko pri slovenski vladi in se udeležila pogovora o sodelovanju svetnic iz "različnih strank. Udeleženke so sklenile, da bodo poslej delovale bolj usklajeno, pri čemer se bodo povezovale tudi z Uradom za žensko politiko. Njihovo delovanje ne bo strankarsko usmerjeno, sestajale pa se bodo vsake dva meseca.. Celje, 29. januarja - V razpisu za vpis v srednje šole, ki je izšel v teh dneh, je bodočim srednješolcem predstavljen tudi nov program glasbene gimnazije, ki bo delovala kot oddelek umetniške smeri I. gimnazije v Celju. Strokovne predmete bodo poučevali profesorji glasbene šole. dijaki pa bodo kot vsi drugi gimnazijci opravljali maturo, po končani glasbeni gimnaziji pa se bodo lahko vpisali na glasbeno akademijo ali katero koli drugo fakulteto. Ljubljana, 2. januarja - Ravnatelji osnovnih šol zahtevajo javno opravičilo metropolita in ljubljanskega nadškofa dr. Franca Rodeta zaradi izjav o tem, da je slovensko šolstvo podobno dre-siranju nemških ovčarjev. Te izjave naj bi žalile celotno slovensko šolstvo, vse zaposlene in ravnatelje šol, ki neposredno nosijo odgovornost za opravljanje vzgojno izobraževalnih dejavnosti v šolah, so sporočili z Republiškega odbora Združenja ravnateljev Slovenije. Ljubljana, 3. januarja - V slovenskih šolah so se pričela tekmovanja v znanju materinščine za Cankarjeva priznanja. Učenci 7. in 8. razredov ter dijaki poklicnih in srednjih šol so reševali naloge, povezane z znanjem slovenske književnosti. Najboljše uvrščeni tekmovalci, ki so osvojili bronasta priznanja, se bodo pomerili še na državnem tekmovanju za Cankarjevo priznanje, ki bo v soboto, 20. marca. Ljubljana - V petek, 12. in soboto, 13. februarja, bosta po slovenskih šolah informativna dneva, med katerima se bodo lahko bodoči srednješolci pozanimali o šolanju na kateri od slovenskih srednjih šol. Razpis za vpis v srednje šole v šolskem letu 1999/2000 za odrasle bo objavljen v maju. Celje, 29. januarja - Diabetična ambulanta Splošne bolnišnice Celje je dobila novo lasersko napravo za zdravljenje ran, ki nastanejo kot posledica sladkorne bolezni. Laser je stal 749.000 tolarjev, večino denarja pa so zbrali člani društva sami. Kranj, 8. februarja - minilo je natanko 150 let od smrti Franceta Prešerna, 3. decembra prihodnje leto pa bo minilo 200 let od njegovega rojstva. Kot uvod v obe praznični leti so v Kranju pripravili štiridnevni mednarodni znanstveni simpozij z naslovom Prešernovi dnevi. Simpozij sc je pričel minuli torek, udeležilo pa se ga je preko 40 razpravljavcev iz desetih držav. Prešerna, njegovo poezijo, čas in prostor, so osvetljevali iz različnih perspektiv, predvsem zgodovinskih in literarnih. VELIKA TUJSKA PROBLEMATIKA Naša država se pojavlja kot tranzitna država za migracije iz vzhoda na zahod. Pri tem veliko vlogo igra tudi področje, ki ga pokriva UNZ Celje, saj je t.i. vzhodna meja z Hrvaško tako rekoč tudi meja UNZ. Ker je sodelovanje med upravami za notranje zavede Celje in Krapine zelo dobro, so temu primerni tudi rezultati, saj so lani našteli za 7 odstotkov manj prehodov kot leto poprej; številka potnikov je še vedno zelo velika: 5,913.583. V istem času pa se je povečalo število ilegalcev, ki prestopajo mejo kar za 85 odstotkov, na našem področju pa za 79,5 odstotka. Več odkritih je sicer na področju Kopra, Nove Gorice in Murske Sobote. Tako je bilo ob sami ali na meji odkrito 302 ilegalcev, v notranjosti pa 146, kar znaša 448 oseb ali 25 odstotkov več kot leto poprej. Temu primerno je poraslo tudi število zavrnjenih tujcev na meji zaradi tega, ker niso izpolnjevali pogojev za prestop. Tako se je lani pojavilo kar 14 skupin, od katerih je bila največja tista z 44 Turki, ki je bila prijeta v Celju. Sledi skupina 15 državljanov iz ZRJ, prijeta v Slovenskih Konjicah, pa skupina 11 državljanov Bangladeša, vse druge pa so večje od 4 do 10 oseb, v večini pa so to državljani ZRJ. Zaradi tega so napisali zoper kršitelje 20 predlogov sodniku za prekrške in 11 kazenskih ovadb za organizatorje in njihove pomočnike. Iz strukture tujcev je zabeleženo največ državljanov ZRJ iz Kosova in Turčije sledijo pa državljani azijskih držav. Pojavljajo pa se tudi tisti, ki se bo prehodu prijavijo sami in zaprosijo za t.i. azil. Od prijetih jih je bilo 100 prijetih v notranjosti vrnjenih tujim varnostnim organom, v domu za tujce pa jih je bilo nastanjenih 206 oseb. Tujci, ki prestopijo mejo, pa pogosto kršijo zakon o tujcih, zato je lani bilo obravnavanih 523 tujcev, kar pa predstavlja kar 29%, ker niso pravočasno prijavili svojega začasnega bivanja pri nas. Nekaj problemov pa povzročajo tudi tujci, ki so začasno na delu pri nas. Zato morajo pridobiti t.i. delovno vizo, česar pa pogosto ne storijo. Hkrati z delovno vizo pa to velja tudi kot dovoljenje za začasno bivanje pri nas. Pogosto pa ljudje ne vedo, da policija ni pristojna za izdajo delovni viz, temveč le za nadzor, zato pa pride tudi pogosto do kršitev. Kot nam je povedal na tiskovni konferenci višji inšpektor Bojan Vrečič, so na celjskem področju opravili kar 56 poostrenih nadzorov tujske problematike in pri tem so legitimirali 1269 tujcev. Zaradi ugotovljenih napak je bilo napisanih 127 predlogov sodniku za prekrške. Zaradi ugotovljenih kršitev iz pristojnosti inšpekcijskih služb je bilo napisanih m posredovanih 8 poročil, delavci inšpekcijskih služb pa so pri skupnih nadzorih izvedli 9 ukrepov. Vzrok za tako stanje pa so predvsem zaostrene politične in tudi gospodarske razmere na Balkanu ter na bližnjem vzhodu, vplivajo pa tudi še razmere drugod po svetu, zato ima policija na tem področju še vedno veliko dela. I.J. USPELA AKCIJA PETARDE, LEPŠE BREZ VAS Tudi oh minulih božičnih in novoletnih praznikih so policijske enote izvajale akcijo PETARDE, LEPŠE JE BREZ VAS, ki se je pričela že v mesecu novembru in končala sredi januarja. Akcija je obsegala preventivne in represivne aktivnosti v cilju izboljšanja problematike, ki se nanaša na uporabo pirotehničnih sredstev. Tako so povsod v izvajanju akcije vodje policijskih okolišev opravili razgovore v osnovnih šolah na celotnem območju UNZ Celje. Posebej se je izkazala UE Šentjur skupaj s šolami in policijsko postajo, kjer so izdelali posebno pisno poročilo, ki so ga starši učencev tudi podpisali in s tem potrdili, da so seznanjeni s posledicami uporabe pirotehničnih sredstev. Rezultat je bil presenetljiv, saj niso zabeležili niti kršitev niti posledic pirotehničnih sredstev. UE Žalec in Velenje so prispevali nekaj sredstev za darila tistim otrokom, ki so pirotehnična sredstva prinesli na policijo. Kljub vsemu pa je policija podala kar 17 predlogov sodniku za prekrške ter eno kazensko ovadbo. Izrečenih pa je bilo deset opozoril otrokom, ki so bili zaloteni pri uporabi petard. Zasegli so kar 1074 etard. Zaradi metanja petard je ila poškodovana ena oseba, ki je dobila sled poškodb, več pa je bilo materialne škode - kot na primer poškodba bankomata pri SKB banki, poštnega nabiralnika, straniščne školjke, treh osebnih avtomobilov in požar na enem osebnem avtomobilu. Največ prekrškov in škode jev bilo zabeleženo na področju PP Žalec ter v stanovanjskih blokovskih naseljih, kjer so petarde metali skozi okna blokov in storilcev niso mogli zaznati. Kljub vsemu pa je bilo zaradi dobro zastavljene akcije mnogo manj kršitev kot v preteklih letih, zato lahko rečemo, da je akcija dobro uspela. Janko Z ZMANJŠANJEM NE BO OGROŽENO DELO UNZ Z letošnjim novim letom sc je s področja UNZ Celje upokojilo kar 50 delavcev, tako je sedaj nastala velika kadrovska luknja, saj trenutno ni kadrov za popolnitev delovnih mest. V pokoj je odšlo 33 delavcev iz policijskih postaj ter 17 delavcev iz Uprave za notranje zadeve. Od tega jih je kar 17, ki so opravljali dežurstvo na policijskih postajah. Redno pa se je v lanskem letu upokojilo 7 delavcev, tako da je dejansko UNZ kadrovsko manjša za 57 ljudi. Po izobrazbeni strukturi je upokojen 1 delavec z fakultetno izobrazbo, 14 z višjo izobrazbo, vsi ostali pa s srednješolsko izobrazbo. S predčasnim upokojevanjem so nastale tudi spremembe na policijskih postajah. Tako je na mestu upokojene Olge Fajmut Kldnik postaj komandir Marko Kortnik iz PP Žalec, v Laškem je Janeza Saška zamenjal Marko Lamovšek iz prometne policije Celje, v Šentjuiju je Marjana Planinška zamenja Ludvik Petrič, inšpektor iz urada načelnika. Zaradi odhoda Sandija Horvata iz policije je na policiji v Šmarju postal komandir Igor Kos. V servisu skupnih služb je Alojza Hrnčiča zamenjala Mija Krajnc, na UKS pa Miroslava Zidanška pa Boris Knduti. Do tako velikega števila upokojitev je prišlo, ker so se mnogi odločili za predčasno upokojitev prav zaradi napovedane spremembe pokojninske zakonodaje. Na predčasno upokojitev pa jc vplivalo to, da so se povečale vse večje zahteve občanov, ki imajo do dela policije vse večje zahteve. Za notranje vzroke pa bi lahko rekli, da so ravno zaradi tega tudi zahteve pri delu vse večje, nadzor dela policistov je vedno bolj intenziven, pogoste pa so tudi reorganizacije, zmanjšujejo pa se tudi bonitete. Mnogi kandidati menijo, da bodo izpad dohodka zaradi upokojitve nadoknadili z dodatnimi deli med upokojitvijo. Izpad števila zaposlenih se ne bo dal kaj kmalu popolniti z novimi kadri razen letošnje generacije kadetov, ki pridejo poleti. Vsekakor pa bo nastali izpad le vplival na interventne čase, prciskanost ter angažiranost v preventivnih akcijah. Zato pa računajo, da v doglednem času ne bo več predčasnih upokojitev, čeprav so sedanji upokojenci imeli v povprečju 36 let delovne dobe. Po besedah načelnika urada načelnika UNZ, Draga Vornška, pa vse to ne bo bistveno vplivalo na delo in varnost organov UNZ. Janko SANIRAN POPLAVI JENI VRTEC MAVRICA Na tretji januarski ponedeljek je bil za vrtec Anice Černejeve v OE MAVRICA svojevrsten praznik. Otroci tega vrtca so se zadovoljno zopet vrnili vanj. Vrtec jih je sprejel v prenovljenih prostorih, ki jih je lanskoletna novembrska ujma hudo prizadela. Vrtec jc lanskega novembra že drugič v osmih letih doletela poplava. Tako lahko rečem, da je poplava dokončala načeto stanje v poplavi leta 1990. V posameznih organizacijskih enotah je voda naredila ogromno škode. Na vso srečo OE HRIBČEK na Vegovi 1, EC ZELENICA Na zelenici 9 in CE LUNA na Ljubljanski 48 niso bili poplavljeni, in so lahko sprejeli otroke iz prizadetih vrtcev. Nekaj manj škode je bilo v OE SONCE na Kajuhovi 5, kjer je dejavnost ostala kljub temu, da so bili poplavljeni kletni prostori, ki jih je bilo potrebno sanirati. Tudi OE ŽAREK v Trubarjevi 55 a je bil manj prizadel in je bil že nared v mesecu decembru. Med najbolj prizadetimi je bil vrtec MAVRICA, v katerem biva 180 malčkov. Z normalnim delom je začel šele 18. januarja, čeprav še izvajajo nekatera zaključna dela sanacije. Ogromno opreme so zaposleni uspeli rešiti tako, da so jo v noči iz 4. na 5. november dvignili na podstrešje. Tega pa niso mogli storiti z lesenimi stenami, opaži, stavbnim pohištvom in podom. Sanirati pa je bilo potrebno tudi kuhinjo, ki oskrbuje vse enote s hrano, saj pripravlja tako imenovano zdravo prehrano v mreži zdravih vrtcev že devet let. Sredstva za prenovo je preskrbela Mestna občina Celje, dobrodošla pa so tudi sredstva, ki so jih prispevale delovne organizacije in starši iz cele Slovenije. Hitro in uspešno sanacijo so izvedli delavci inženiringa Ingrad gostinstva iz Celja, saj so sanacijo opravili v rekordnih dveh mesecih - kljub trdovratni zimi, ki jih je pri tem zelo ovirala. Zaključek m ponovno vselitev so proslavili delovno, saj jim za kaj drugega preprosto ni ostalo ne časa nc denarja. Starše otrok so povabili, da si stanje po sanaciji ogledajo v popoldanskem času. Obiskovalci niso mogli prikriti navdušenja in zadovoljstva nad opravljenim delom. Z vrtcem pa je začela obratovati tudi abonentska kuhinja, v kateri pripravljajo hrano za učenec OŠ in SŠ, ki nimajo zaradi službe staršev zagotovljene prehrane doma. V času prenove MAVRICE je del otrok gostoval tudi v vrtcu MUCA COPATARICA v Nušičevi ulici, ki jim ga je dal na razpolago vrtec Zarja. Vsem, ki so kakor koli pomagali pri sanaciji in premostitvi težav, se osebje MAVRICE iskreno zahvaljuje. POGREBNA SLUŽBA MORANA: TEL. 063 720-003. 720-660. 720-662 Delovni čas: 1400-23 0° Ponedeljek zaprto Tel.: 063/725-360 RES NISMO NAJVEČJI, PRAVIJO PA, DA SMO NAJBOLJŠI, SIGURNO PA SMO BILI PRVI! VRHUNSKO POHIŠTVO NAJBOLJŠIH DOMAČIH IN TUJIH PROIZVAJALCEV ^Maros Pohištvo Maros d.o.o. • sedežne garniture TPC Celje (nasproti sejma) • regali za dnevne sobe Opekarniška 2, 3000 Celje • kuhinje in jedilnice Tel.: 386 63/415 051 • otroške sobe ... Fax: 386 63/415 052 MlzIfs^VO Piki Avguštin Mizarstvo in sejemska dejavnost Vransko 7a tel.:063/725-455 delavnica, mtel:0609/644-907 PEKARNA - TRGOVINA UDUČ Cveto UDUČ s.p. Pongrac 102 a, 3302 GRIŽE, tel.&fax: 063 716-375 9 KRUH IZ POD GOZDNIKA, KAMNIKA IN MRZLICE ^ POJEM DOMAČNOSTI IN KAKOVOSTI V PUSTNEM ČASU VAM NUDIMO KROFE PO RECEPTU NAŠE BABICE - PRIDITE IN SE PRPRIČAJTE PRODAJALNA PONGRAC TRGOVINA VELENJČANKA Pongrac 102a, GRIŽE KIDRIČEVA 2c, VELENJE ODPIRALNI ČAS: 7-19 tel.: 063 852-796 SOBOTA 7-13 ODPIRALNI ČAS: NEDELJA 8-11 VSAK DAN 7-21 —-----------———-_______________y LIPCA TRGOVINA NA DROB Z MEŠANIM BLAGOM in CVET Golavšek Jožica, s. p. 3305 VRANSKO 140 tel.: 063/725 - 320 DELOVNI ČAS: OD 7 SOBOTA OD 7.-1 NED. - PRAZNIKI OD 8-12 BLIŽA SR ČAS lAUDBUENIH IN NE PBIABITE m SfOJE U1BUENE, OB PBAIMIKU VALENTIMA IM BLIŽAJOČIH BEKLIŽKIB IN MATEBINSKIH PBAINIKOV. Kolesarski center NOVAK Nova športno rekreativna prodajalna in servis koles v Žalcu Iz prostorov nekdanje pošte sredi Žalca na Šlandrovem trgu 24 je nastala prava športno specializirana prodajalna oziroma Center za prodajo in svetovanje ter servisiranje koles znanih svetovnih znamk, kot so: SCOTT, DIAMOND BACK, MARIN, SCHWIN, TREK USA ... Prodajni center je eden redkih v Sloveniji s takšno ponudbo. Foto: Samo Ime Staneta Novaka je v servisno-kolesarski dejavnosti poznano po vsej Sloveniji. Podjetje ima dolgoletno tradicijo (15 let), lastnik podjetja Stane Novak pa je odličen svetovalec in serviser za kolesa, ki so namenjena tako za tekmovalne kot rekreativne kole- sarje, pa naj gre za gorsko ali cestno vožnjo.Stane Novak se je najprej odločil za delo specializiranega serviserja za kolesa, pozneje pa so se v družini odločili, da bodo razširili svojo dejavnost še na prodajo. Tako lahko sedaj v novi prodajalni ob kolesih najbolj GOSTISCE KROPIVŠEK Marija Kropivšek, s.p. Vransko 99, 3305 VRANSKO Tel.: 063/725-580 si Prostora je v gostišču do 55 ljudi. Gostilna je odprta vsak dan, razen ponedeljka od 8.00 do 22.00 ure. Cene so konkurenčne, tel.: 063/725-580 PO NAROČILU PRIPRAVIMO: slavnostna kosila in večerje, poročna kosila z zabavo, zabavno družabne svečanosti, nadeljska kosila in večerje, manjše zakuske, okusne malice, itd. znanih svetovnih znamk kupite vse, kar sodi zraven - oblačila, obutev, pribor, rezervne dele in drugo. Za zimsko obdobje lahko v Športnem centru Novak dobite sobna kolesa, za naslednjo zimsko sezono pa boste lahko kupili smučarsko opremo SCOTT. Za prodajo novih koles nudi prodajalna enoletno garancijo in brezplačno servisiranje oziroma vzdrževanje -mazanje, centriranje in druge storitve. In plačilni pogoji? Nakupe v prodajnem centru Novak lahko plačate z do 10 čeki. pri gotovinskem plačilu pa dobite gotovinski popust. Pri Novak je mogoče staro kolo zamenjati za novo, izposojajo pa tudi kolesa za rekreacijo. Skratka, v servisu in prodajalni Novak živijo z geslom, da bo vsaka njihova stranka ob nakupu zadovoljna, da boste iz njihove prodajalne odšli zadovoljni in da se boste vanjo vedno radi tudi vrnili. Za vse podrobnejše informacije pa lahko pokličete na telefonsko številko 716-815. NOVO V ŽALCU KOLESARSKI CENTER □AL E C ŠLANDROV TRG 24 TEL.: 063/716-815 FAK: 063/716-815 DELOVNI E AS: OD 8- 19 OB DE LAV, SOBOTA OD 8- 12 PEKARNA in TRGOVINA ”PRI ŠTEFKI” KRUH IZ ŠTAJERSKE KRUŠNE PEČI _ /s ŠTEFKA ČRETNIK s.p. AŠKERČEVA 53, MOZIRJE TEL.: 063 832 375 % DELOVNI ČAS TRGOVINE: DELAVNIK: 7.30 12, U19 SOBOTA: 7.30-12, 14-18 \_________________________________J Alenka Lesjak: v KORAK V ŽIVLJENJE Februarja jelbo blišč svetlobe zagledal debitantski nosilec zvoka Savinjčanke Alenke Lesjak. Že ko je privekala na zeleni planet, je zajokala v čistem A duru in še porodniškim pričam je bilo verjetno jasno, da ta punca ne bo preživela brez mikrofona. In res. Že v šoli je bila verjetno (pri zadevah pod okriljem violinskega ključa) »vsepovsod zraven«, kar pa v danem trenutku niti ni tako važno. Kakšni so bili njeni prvi koraki na odru, ne vem, po vsej verjetnosti pa je (intenzivno) začela nabirati kilometrino kot ritem kitaristka in sovokalistka pri Happy Band-u. V tem primeru gre za preverjen, kakovosten (t.i. komercialen) PLESNI ansambel, ki bi se lahko pohvalil s številom nastopov, korektnim in karizmatičnim izvajanjem ter s priljubljenostjo pri žuraželjni midl-ejdž generaciji. + Irena Vrčkovnik. Bajdevej, izdali so kaseto Brez oklevanja, in štikl s tega nosilca zvoka, Dolina Logarska, se je rolal po mnogih lokalnih (več ali manj kmečkih, pa vendarle) radijskih postajah. Po neuradnih podatkih naj bi se kot glasbenica udejstvovala tudi v tujini, ampak v danem trenutku tudi to ne odigra vidnejše vloge. Alenka ima nenehno potrebo po izražanju (izpovedovanju), in to počne na tako prefinjen ter globok način, da njenin verzov in harmonij v nobenem primeru ne moreš ravnodušno spregledati. Tudi izvajanje vsebuje odlike rutine in izjemnega talenta, mene osebno pa se dotakne z globoko in slikovito interpretacijo ter s podoživljanjem avtentičnih čustev ob vsakokratnem prepevanju lastnih ali/in ne lastnin rim. Prej opevana globina se rojeva v vsakem razumskem (tudi kontra!) bitju, vendar Alenka jo začuti, se spoprime ter poigra z Podelili so Savinova priznanja V soboto, 6. februarja, je bila v domu II. slovenskega tabora slovesna prireditev, med katero so najbolj zaslužnim Žalčanom podelili Savinova odličja. Savinovo priznanje za življenjsko delo na področju filatelije in za prizadevanja ter delo pri lanskoletni izdaji spominske ovojnice s podobo Ivana Žide ter pisemske ovojnice s podobo Rista Savina je prejel Vojko Vučar iz Žalca. Vera Kalčič iz Šempetra, predsednica kulturno umetniškega društva Grifon, je Savinovo priznanje prejela za prizadevno delo pri oživljanju društvene dejavnosti. Savinovo plaketo pa bo za dosežke na področju novinarstva in pri ohranjanju narodnozabavne glasbe ter za izdajo knjige o olimpioniku Leonu Štuklju, ki jo je naslovil Mož treh stoletij, prejel znani žalski novinar Tone Vrabl. Plaketo je dobil tudi Božidar Jordan iz Dobrteše vasi, in sicer za dolgoletno publicistično dejavnost na področju planinstva in prizadevanja za ohranjanje naravne in kulturne dediščine Spodnje Savinjske doline. Savinove plakete z denarno nagrado pa tokrat niso podelili. N,-M. S. njo. Skozi trnovo pot se je verjetno naučila, da sta tudi žalost in bolečina čudoviti inspiraciji. Alenkine pesmi ne nastajajo, pač pa se rojevajo. Kot je že iz uvoda razvidno, je Alenka tik pred izidom svojega prvega »samostojnega« projekta (Korak v življenje), ki pa je po svoje zanimiv se zaradi naslednjega dejstva: tokrat je kot muzo uporabila tekste legendarne Mete Rainer in prav neverjetno je, kako se njeno glasbeno videnje sklada s spleti besed velike žalske pesnice. Ploščo je preprosto potrebno slišati, saj je mojstrovino težko opisati še s tako skrbno izbranimi besedami. Ob poslušanju ploščka je težko verjeti, da gre za različni avtorici (besedilo- melodija), še posebej, če se spomnimo, da med je njima ogromna starostna razlika. Alenka si je izbrala besedila iz Metine zbirke Skozi prste (izšla je leta ’92), ki je za razliko oa Miha-haja in Fičfiriča, namenjena tudi odraslim. Gre za norčave in hudomušne opise najresnejših, včasih tistih težkih trenutkov iz vsakdanjega življenja, ki so ponavadi začinjeni s kavno žličko optimizma in/ali basnovskega nauka, kar je za Rainerjevo že značilno. Alenkine melodije pa so preprosto plašč po meri Metinim besedam. Kako pa zveni? Danes je brezveze pre-dalčkati in opredeljevati glasbo - ji določati zvrst oz. žanr. A vseeno bi se ji v tem primeru najbolj približali, če bi dejali, da gre za izvirne in specifične pop šansone. Ne smemo spregledati še tretjega avtorja, aranžerja Boža A. Kol-eriča, ki je dal skladbam končni izgled. Posnetki so nastali v studiu Melopoja, kjer so bili tudi zmontirani. In kar ni v navadi pri sodobnih nosilcih zvoka: _ta izdelek je posnet (studijsko) V ŽIVO, pri nas-tajanju moderne kulturne dediščine pa so sodelovali: tonski mojster Boštjan Podlesnik, B.A. Kolerič - klaviature, Mike Orešar - kitare, Alenkin brat Blaž Lesjak - kontrabas, Joco Škorjanc-bobni, Dejan Tamše in Danilo Karlin-tolkala, Robi Smolnikar - harmonika, Oto Vrhovnik - sopran sax, Mojca Ušen - flavta, Vera Trafcla in B. A. Kolerič - back vokali in svobodna umetnica Tanja Cizej, ki je odpela dve skladbi v duetu (z Alenko), eno pa sama in na trenutke se zazdi, da ne bi bilo nič narobe, če bi cel repertoar odpela sama (prav tako se čustveno vklaplja vanj). Projekt je z eno besedo odličen, na svoj račun pa bodo prišli vsi glasbeni stroh-ovniaki in ljubitelji kakovostnega zvoka. Zanimivo je, da plošček ne bo ležal v plastični škatli, pač pa v kartonastem -okolju prijaznem ovitku. Izdelek je navdušil tudi župana, saj je glavni sponzor promocije Koraka v življenje, Občina Žalec. Tudi na ZAVODU ZA KULTURO so projekt podprli, direktorica Zavoda za kulturo, pa je dodala nekaj besed za ovitek. »Pesnica Meta Rainer se je rodila še v starih časih, na začetku našega stoletja (1904) in s tem stoletjem živela devetdeset let. Umrla je 1995, lahko bi rekli stara, vendar ne sita svojih dni. Kot otrok je preživela huda leta prve svetovne vojne, kot zrel človek grozote druge svetovne vojne, v pozni starosti je doživela slovensko samostojnost in se je veselila,« je pesničino življenje zaokrožil njen savinjski rojak in pesnik Ervin Fritz. Izšlo je šest njenih pesniških zbirk za otroke (Fičfirič, Mihaha, Zajček Skakalček, Hokus - pokus, Ježkova frizura in Ptičji festival) in zbirka veselih, hudomušnih in pikrih verzov, epigramov in travestij za odrasle Skozi prste. Skozi prste je pogledala življenju, ki jo je preizkušalo, to pa jo je za prizanesljivost obdarilo z modrostjo in radoživostjo. Njena vedrina je bila nalezljiva; življenje je dragocenost, skozenj pa moraš z odprtimi očmi in srcem, nam je povedala v svojih pesmih, ki so se udomačile tudi v notah. Pojejo jih narodnozabavni ansambli, otroški zbori, Andrej Šifrer, Aleksander Jež in drugi. Pridružila se jim je Alenka Lesjak. Ko je prvič zapela nekaj njenih pesmi, nam je zaigralo srce. Kot da je pesničino modrost in radoživost stresla med nas. Kot strese breza jeseni svojo pozlato, na pomlad pa sneg, da ozeleni. Tudi Alenka verjame, da si je treba vzeti čas, da osmisliš ljubezen, prijateljstvo, veselje, nemir, žalost, hrepenenje, pot do sebe in drugih. Vse pesmi na tem nosilcu zvoka so pesmi Mete Rainer, zadnja pa je Alenkina. Je hotela povedati, da so bile Metine pesmi njena spodbuda in priložnost in vodilo: vzemi si čas? Zato ti, Alenka, želim, da čas dela zate, obema z nepozabno Meto pa želim srečno pot med poslušalce«. Premierna predstavitev Plošče bo v ponedeljek, 8. marca, v žalskem hramu kulture, obeta se spektakularen dogodek, saj bodo na prireditvi sodelovali številni ustvarjalci: edna boljših slovenskih akustičnih skupin Hiša, kantavtor in radijski glas Božo A. Kolerič, Irena Vrčkovnik (na njeni zadnji plošči se Alenka pojavlja kot avtorica) ter Damjana Golavšek, ki bo po dolgem času spet nastopila »doma«. Skladbe lahko zasledite na mnogih radijskih postajah, v živo pa bo to najpestrejši koncert v naši občini v tem letu. VSTOPNINE NI!!!.' Alenka, srečno pot med zvezde. matela Nudita gostinske usluge v lepo urejenih ambientih za ohceti, civilne poroke, slavnostne obroke, zaključene družbe, dnevna kosila, malice in hrano po naročilu. GOSTIŠČE FILAČ - SLOVAN Vransko 54, 3305 Vransko, Tel.&fax: 063/725-430 in GOSTIŠČE FILAČ - TROBEJ Attemsov trg 12, 3342 Gornji Grad, Tel.&fax: 063/843-006 PUSTOVANJE IGRA na pustno soboto, in na pusta Dobro došli! ZAŽIVELA JE OBČINA VRANSKO Prvi nepoklicni župan nove Občine Vransko je Franc Sušnik (na sliki), ki je bil predsednik Krajevne skupnosti Vransko. Odkar je Vransko samostojna občina, so se člani občinskega sveta sestali na prvih dveh sejah, kot je povedal Franc Sušnik, pa se trenutno ukvarjajo predvsem z odpravljanjem posledic lanskih poplav in plazov, njegovo delo pa ho usmerjeno v> uresničitev predvolilnega programa. Kako se je začelo delo v novi občini? Doslej smo imeli tri seje občinskega sveta, na katerih smo sprejeli pravilnik o sistematizaciji, statut občine in ostale obvezne dokumente. Zdaj urejamo prostore za občino in 1. marca se bomo preselili v prostore sedanje kmetijske zadruge v centru trga. Tam bo zaživela tudi informacijska pisarna upravne enote, saj si želimo, da bi lahko vsem občanom ponudili popolne usluge na enem mestu in jim zato ne bo več potrebno hoditi v Žalec. Kot občina z uradnimi urami za občane pa delujemo od 4. januarja. Z ostalimi župani se dogovarjamo o delitveni bilanci in mislim, da jo bomo zaključili do marca, saj do kakšnih večjih zapletov ne prihaja. Kako se občani odzivajo na delo nove občine? Pritožb doslej še ni bilo, na ravni občine pa se sedaj najbolj ukvar- liožo Kos pri žalskih učencih Znan slovenski risar, karikaturist in sestavlialec ugank in rebusov Božo Kos, prej urednik otroške revije Ciciban, zdaj revije Petka, je v petek, 5. februarja, tri dni pred slovenskim kulturnim praznikom, obiskal učence 2. Osnovne šole v Žalcu. Solarji so bili nad obiskom navdušeni, v avli, kjer je bilo srečanje, pa so skupaj s svojim gostom risali karikature, portrete svojih učiteljic, ilustrirali sodelovali v kvizu, reševali uganke in počeli še ogromno drugih zanimivih reči. Gost jim je obljubil, da jih bo še obiskal, učenci pa bodo vse, česar so se med njegovim obiskom naučili, skušali nadgrajevati tudi sami. N.-M. S. jamo s sanacijo po poplavah, saj so lanske poplave na območju naše občine Vransko povzročile za okoli 700 milijonov tolarjev škode. Začetna sanacija se zaključuje, pripravljajo pa se tudi projekti zaščite pred plazovi, ki so med lanskim neurjem močno poškodovali predvsem zahodni in jugozahodni del naše občine. In kulturno življenje? V nedeljo smo pripravili koncert slovenskega okteta v farni cerkvi na Vranskem. Na njem bo sodelovala tudi osnovna šola Vransko, ki zdaj deluje kot enovit zavod, v katerega je vključen tudi program predšolske vzgoje za občini Vransko in Tabor. Kako boste na Vranskem preživeli pust? Na pustni torek bo v trgu karneval, na prireditvenem prostoru pa bo ansambel Roberta Zupana. Kaj pa področje turizma? V januarju smo ustanovili komisijo za pospeševanje turizma, katere predsednik je dosedanji predsednik turističnega društva Vlado Rančigaj. Ta komisija že pripravlja prireditve za prihodnje leto in za poletne dneve, ki so na Vranskem postali tradicionalni. S čim se ob sanaciji stanja po poplavah v novi občini trenutno najbolj ukvarjate? Največ delamo na ustanovitvi vzdrževalne baze za avtocesto. Postopek priprave vladnega programa se je že pričel, vlada bo sprejela lokacijski načrt za to bazo, ki bo prinesla 70 novih delovnih mest. Zaključujejo se dela po obnovi in odprava posledic na avtocesti Arja vas - Vransko, ure-jajo pa se tudi vodotoki od avtoceste do Eolske na področju Prekope in Čepelj. Nina Maruška Sedlar Območje Občine Vransko, ki leži na skrajnem zahodnem delu Savinjske doline, obsega območje prejšnje Krajevne skupnosti Vransko, vanj pa sodijo naselja Brode, Čeplje, Čreta, Jeronim, Limovce, Ločica pri Vranskem, Prapreče, Prekopa, Selo pri Vranskem, Stipnik, Tešova, Vologa, Vransko, Zahomce, del Zajasovnika in Zaplanina. Tu je bilo nekoč močno upravno središče zahodnega dela Spodnje Savinjske doline, saj je bil ustanovljen poleg občine še upravni okraj. Zaradi oddaljenosti od mesta Žalec je ustanovitev občine za prebivalce velikega pomena. Območje Občine Vransko šteje 2472 prebivalcev. Občina Vransko meri 5297 hektarjev, ki se razprostirajo od izrazito dolinskega predela do hribovja, ki to območje obdaja. Je pomembno stičišče in križišče komunikacij Celje - Ljubljana -Zasavje in preko Motnika tudi do Gorenjske. Butigue - modno šiviljstvo Renata Pečnik s.p., Male Braslovče 12b 3314 Braslovče Telefon: 063 709-375 ^ PRODAJA ženskih modnih oblačil lastnih kreacij (kostimi, bluze, plašči, maturantske obleke) ŠIVANJE PO MERI (blago izberete pri nas ali ga prinesete) PRODAJA NA DEBELO (modele izberete ali naročite) DELOVNI ČAS: PONEDELJEK - PETEK 10.00 - 18.00, SOBOTA 9.00 - 12.00 V MASECU FEBRUARJU SMO ZA VAS pripravili 40 - $0% ZNIŽANJE KARNEVAL VRAN SKO pustni torek ob 16. uri Vabimo vse Savinjčane, da se udeležijo pustnega karnevala VRANSKO m ki bo v torek ob 16. uri Posebej vabimo vse pustne šeme, posameznike in skupine, da sodelujejo na našem karnevalu. Ljubitelji pustne šegavosti pridite, ne bo vam žal. Karnevalski odbor v Cas bogov ali čas norcev? Predpustni čas je poseben čas v letu. V mestih in trgih se vrstijo plesi in maškarade, ponekod prirejajo karnevale ali pustne obhode. Včasih je zraven sodilo še veliko šemljenja, danes pa je nekoliko drugače. V nekaterih krajih je ostalo le še nekaj šem, v drugih krajih so ostale značilne maske, ki vsako leto sodelujejo na karnevalih. Več o pustu, njegovem izvoru in običajih, povezanih z njim, smo našli v knjigi Nika Kureta Praznično leto Slovencev. Ponekod še danes verujejo, da obisk šem prinaša srečo in dobro letino, zaradi česar je potrebno šeme obdarovati. Prav tako staro je bilo pravilo, da se lahko šemijo samo moški ali fantje. Danes je to pravilo tudi marsikje na kmetih že zamrlo. Sicer pa je v izročilu zakoreninjeno obnašanje mask, ki je povsod enako. Šeme nastopajo v skupini, ponavadi nič ne govorijo in so ves čas v gibanju; tečejo, poskakujejo, plešejo, zganjajo trušč, »tepejo«, mažejo s sajami, s pepelom, močijo z vodo, kaj izmaknejo ali pa posmehu izpostavljajo razne napake. Še vedno velja nenapisano pravilo, da se šemam ne smete zameriti. Do vsega, kar počno, imajo namreč pravico, predvsem pa poskrbijo za to, da ob pustu zares vlada pravi narobe svet. Izvor Torej niti ni čudno, da sledi razposajenemu pustu resni postni čas, ki so se ga naši pradedki in prababice kar strogo držali. Vendar pa pust s postom najprej ni imel nikakršne zveze. Glede na dognanja različnih strokovnjakov lahko sklepamo, da so se ljudje šemili že vsaj pred več kot deset tisoč leti. Najprej zato, ker so menili, da se v našemljencu naseli duh pokojnega prednika, pozneje pa zato, ker se je le našemljen človek lahko približal duhu ali duhovom, ki oživljajo naravo in ji gospodujejo. Torej lahko šemljenje izhaja iz dveh korenin: iz čaščenja prednikov (manizma) ali iz čaščenja duhov, ki živijo v naravi, ravnajo letne čase in skrbijo za rodovitnost (animizem, animatizem). Šemljenje je torej splošna človeška posebnost, ljudje pa se danes šemijo po vsem svetu, po vseh celinah, med vsemi narodi in ljudstvi ne glede na stopnjo razvoja. Seveda pa je med nekdanjim in današnjim šemljenjem ogromna razlika. Šeme pred tisočletji niso bile prav nič smešne; bile so resne, včasih tudi srhljivo grozne. Le če je bil skrit v taki preobleki, si je Zemljan upal stopiti pred nevidnega boga! Ko se je stara vera razkrojila, so tudi šeme izgubile svoj pravi smisel in ostala je le njihova oprava. Tako so postale smešne ... Nekdanja pobožna resnost se je izmaknila burki. Veliko se je spremenilo tudi v času renesanse, obdobju, ko se je rodil karneval (izraz izvira iz italijansko- latinskega »Čarne, vale!« oziroma »Meso, zdravstvuj!« V času renesanse pa so se začele šemiti tudi ženske. Karneval se je domiselno vsidral v čas pred štiridesetdnevnim postom, časom odpovedi in pokore. Iz mest je zajel tudi deželo, kjer je našel starosvetne, zimske šeme, ki so se, po zunanjosti bolj ali manj spremenjene, ujele v razposajeni raj novih, fantazijskih karnevalskih šem. Marsikje so svetne šeme še ohranile nekaj svoje stare obredne vloge, ki so se ji tu in tam podredile tudi nove šeme; še danes pa živi vera, da ne bo sreče, če šeme ne pridejo k hiši! Sicer pa je šemljenje v srednjem veku zgodaj prestopilo tudi cerkveni prag. Pri cerkvenih igrah so se nastopajoči vselej našemili in tudi nastopi našemljenih duhovnikov ob prazniku norcev, ob oslovskem prazniku ali ob praznovanju deškega škofa niso pomenili nič pohujšanega. S pojavom šemljenja pa se ob znanosti ukvarjata tudi narodoslovje ter psihologija. Slednja trdi, da je v človeku globoko zakoreninjena potreba po šemljenju, saj mora kdaj pa kdaj zapustiti svoj jaz in zaživeti v svobodi šem, se znebiti notranjih napetosti, ki so se dolgo prej nabirale v njem. Da ob tem pride do nasprotij s pravili vedenja v družbi, je skorajda jasno. Odtod tudi odpor proti šemljenju, ki pa ni bil nikoli preveč uspešen. Korenine pustnih norčij namreč segajo pregloboko. Tudi tu je podeželje stoletja živelo svoje lastno življenje. V kmečki skupnosti so se iz roda v rod ohranjale starosvetne zimske, posebno pa pomladanske šeme. Slaščičarna in bistro 00S)(°)QOfe®00 VRANSKO 40a T oU 063/723-206 »»OSTMI KR0rn»0 NAROČILO i T0RTfi»»0 NAROČILOTOBIOB j Nc&ajAM ^ ; mmsišm BčlAVNtKIODI-il RAZCN ! 00 Č4TRTKIM 0D"M4 NčbCIJf M PRAZNIKI 00 8-21 j V pozabljenje pa tonejo številne vraže, ki so vezane na pusta in pričajo, da je bil nekdaj ob tem času začetek novega leta. Patron Pustni čas ima tudi na Slovenskem svojega patrona. V pratiki je bil že za pustni torek narisan »Pust«. Čudno tuj je pravzaprav z nenavadno kapo na glavi in s kra-guljčki na njenih treh rogih. Ali še kdo ve, da je to stara norčev-ska kapa? Leto za letom se pojavlja med podobami svetnikov in svetnic. Čeprav mu manjka svetniški sij okoli glave, ga je ljudstvo samo postavilo med svetnike. Ze od nekdaj se je vedelo za njegovo pravo ime, ki se mu je prati-kar raje ognil. Pustu so na Slovenskem navadno namreč rekli Kurent ali Korant. In kdo pravzaprav je Kurent? Naši predniki ga imenujejo za staroslovenskega boga razbrzdanega veselja, nekakšnega slovenskega Dioniza. Takšen že dobrih dvesto let nastopa v številnih pripovedkah. Kdo ne pozna, na primer, pripovedke o Kurentu - ajdovskem bogu, ki je Slovence rešil pred vesoljnim potopom. Druga pripovedka govori o tem, da je bil Kurent grozovit razbojnik, ki ga je Kristus tako ukrotil, da ga je spremenil v junca in ga dal kmetu za pokoro za sedem let v rejo. Tu so uganjali z njim vsakovrstne norčije. Čez sedem let ga je Kristus s svetim Petrom odgnal iz vasi in mu spet dal človeško podobo. To se je zgodilo na pustni torek, zato ljudje na ta dan še vedno uganjajo norčije ... Kurent pa ni samo junak v ljudskem slovstvu, temveč tudi živ pustni lik, ki nastopa značilno maskiran v določenem okolju. Doma naj bi bil na razmeroma majhnem ozemlju sredi Ptujskega Polja s središčem v Markovcih. Od tam so si ga sposodili v Halozah in na Dravskem polju, Kurent Pa je še priljubljeno ime za slamnato lutko, ki jo drugod na Slovenskem pokončajo na pepelnico. Vendar ta Kurent nima zveze z junakom v ljudskem slovstvu. O tem, kdo je Kurent v resnici bil in kaj predstavlja, pa strokovnjaki še vedno ugibajo ... Vsaka slovenska Pokrajina ima maske in običaje, značilne za pustni čas, in tako je v pustnih dneh vse narobe tudi na Štajerskem. Po vaseh se podijo maškare (najbolj uveljavljen izraz za našemljene prav na našem KAJA Karmen Janc s.p. Vrbje 88 F, 3310 Žalec Tel. & fax: 063/716-020 koncu) ali fašenki. Šemljenje je bilo od nekdaj samo moški in fantovski običaj, za znamenje propadanja starosvetnega občutja pa velja, če se kje kot maškare pojavljajo samo še otroci ali pa ženske. Le redki so še kraji na Štajerskem, kjer naj bi se šli maškare samo fantje: Dravsko polje, nekateri kraji v Slovenskih goricah, v Mozirju in okoli Šoštanja. Sicer pa so razen slavnega karnevala v Cerknici na Notranjskem, kjer ob znamenitem parlamentu Butalcev svoj sprevod pripravi tudi jata slivniških čarovnic z voditeljico Uršulo na čelu in mozirskega pusta, ki se vsako leto ponorčuje iz politikov, v Sloveniji najbolj znani prav kurenti, ki se v svojih kožuhih ponavadi raztepejo po vsej Sloveniji in strašijo otroke, ugrabljajo ženske in tako naprej. S pepelnico se začenja postni čas. Polnočni zvon oznani začetek posta. Do nedavnega je veljala pepelnica za sopraznik in sveti dan. Verniki gredo k maši, ki se opravlja v spokorni vijolični barvi. Včasih je vsakdo pristopil k pepeljenju. Mašnik s pepelom lanskih oljk vsakega vernika, ki poklekne k obhajilni mizi, pokriža na čelo in reče: »Prah si in v prah se povrneš.« Verne družine se drže na pepelnico strogega posta. Na Krasu pride v tem času za kosilo na mizo samo ječmen ali repa. Zato pravijo: »Pust je dober mož, pepelnica pa revna žena.« Marsikje si blagoslovljeni pepel prinesejo domov. V okolici Celja so ga potresli po semenski repi, da bi je poleti ne žrle gosenice. Tam, kjer Pusta ne pokopljejo na pustni torek, to storijo najpozneje na pepelnico. In še star ljudski rek, ki napoveduje vreme po pokopu pusta? Kakršna pepelnica kane, takšno vreme ves post ostane. Ker pa nas v teh dneh ne čakata pepelnica in post, temveč pust, maškare, norenje, karnevali in podobne norčije, se potrudite, da boste te dni kar najbolje izkoristili. Nadenite (ali snemite) si masko in bodite vse tisto, kar si ne upate biti ostale dni v letu. Zdaj je torej čas za norenje, za zabavo in za smeh, so vedeli že naši predniki; za grehe in zabavo se bomo pokorili pozneje. A naj vas misel na pepelnični post ne ovira pri tem, da bi se letošnjega pusta naužili v vsej njegovi zabavi in šegavosti! N.-M. S. PRODAM FORD ESCORT CLX 16V, 1. 9/94, 3 vrata, rdeč, centralno zaklepanje, alarm, 1. lastnik, servisna knjižica, cena: 1.215.000 SIT, kredit ali gotovina. Tel.: 063/885 218. FORD FIESTA 1,3 NEVVPORT 1. 93, 3 vrata, črna, električni paket, 1. lastnik, servisna knjiga, cena: 700.000 ŠIT, kredit ali gotovina. Tel.: 063/885 218. UPOKOJENKE PRIDNO PLETEJO IN VEZEJO Tudi letos so se upokojenke iz Žalca in Ložnice zavzele, da bodo v zimskem času pletle in klekljale ali vezle nove prtičke. Vsak ponedeljek je v klubskem prostoru upokojencev zelo živahno, saj se tam zbirajo upokojenke, ki pridno pletejo. Kvačkajo in šivajo. Letos so obljubile, da bodo tudi svoje izdelke predstavile širšemu krogu. Da bo res tako, upamo, da bo poskrbela njihova voditeljica Anica Urbašek. Upokojenke pri svojem delu minuli ponedeljek Na nedavni seji OO ZDU na Vranskem so med ostalim tudi povedali, da bi bilo koristno začeti še s sekcijo nabiralcev zdravilnih zelišč. Teh je namreč v naši občini čedalje več. V Vrbju so stvar vzeli zelo resno in so že v sredo, 3. februarja, v goste povabili profesorico botanike, go. Marjano Plajher iz Velenja, ki je mojstrica zeliščarstva. V svojem predavanju jim je predstavila vse rastline, ki jih lahko nabiramo na našem območju. V svojem nastopu pa je tudi povedala, kako se pripravljajo posamezni zvarki. Ljubitelji zeliščarstva pa so se kar istočasno tudi dogovorili z znano zeliščarko, go. Faniko Burjan, da bodo v mesecu juniju - rožniku odšli na pobočja Gozdnika in Mrzlice ter tam spoznali te koristne rastline. Na nabiranje pa bodo tudi povabili znanega zeliščarja iz Olimja, g. Feldina. Za zdravilna zelišča so predvsem zanimiva tista področja, kjer ni škropljenja, ki je za zelišča strupeno. Janko Trgovsko proizvodno podjetje Celje 3000 Celje Kosova 6 d.O.O. Tel.: 443-144, 483-615 AKCIJSKA PRODAJA KUHINJ IN JEDILNIC gg ILIRA POHIŠTVO Po tovarniških cenah ali nakup brez obresti!! Odslej vam je na voljo tudi BREZOBRESTNI ODLOG PLAČILA od šestih mesecev do treh let. Velika izbira ostalega pohištva za opremo stanovanja z ugodnimi krediti in plačilom do 1 leta na čeke. oBiidiTC nož inton nn nori tOKncm on TiimiuKi ocfii r ocuu! Ne hulšafte brez znoja na obrazu! Jaro Vybihal s Polzele je profesor telesne vzgoje, ki že nekaj let poučuje na Gimnaziji center v Celju, hkrati pa je na Fakulteti za šport zaključil dva tečaja za inštruktorja fitnessa in tako v kardiofitnessu v Novem Celju že tri leta pripravlja programe za vse, ki se s takšnimi ali drugačnimi željami odločajo za tovrstno obliko rekreacije. meznika, seveda pa tudi glede na njegove želje, zaradi katerih se je odločil za obiskovanje fitness studia. Kateri so najpogostejši razlogi, zaradi katerih se ljudje odločajo za vadbo v fitnessu? Nekaterim postanejo ti uspehi tako všeč, da začnejo z vadbo kmalu pretiravati, druge pa že po nekaj mesecih mine, da bi še kdaj stopili v fitness studio ... Jaro Vybihal: "Če je fitness pod strokovnim vodstvom so učinki vadbe lahko samo pozitivni!" Foto: Samo Ker se je v zadnjih letih v Sloveniji razširila prava fitness-manija in je fitness studiev vse več, glede na ohlapnost pravil o tem, kaj je kakovostna vadba in kdo usposobljeni strokovnjaki, ki so v takšnem centru lahko zaposleni, se je za izbiro pravega studia in načine vadbe ponavadi težko odločiti. vadbe naredi nekaj dobrega za svoje telo. Kako pogosto prihaja do poškodb med vadbo? Z Jarom Vybihalom smo se pogovarjali o koristih in pomanjkljivostih vadbe v fitnessu, ki jo le ta prinaša in pa o usposobljenosti oziroma strokovnem vodstvu, nujno potrebnem v vsakem kakovostnem fintness studiu. V treh letih, odkar delam v fitness studiu, poškodb, razen dveh ali treh manjših, skorajda ni bilo. To je posledica individualnih programov, ki jih pripravljamo glede na kondicijo in sposobnosti posa- To je opazno predvsem pri ljudeh, ki hujšajo in bi radi v nekaj tednih shujšali za deset, petnajst kilogramov. To sicer lahko dosežejo, vendar pa takšen način hujšanja ni zdrav; še posebej, če razmišljamo o tem, koliko let prej so kilograme nabirali. Zato je pri hujšanju pomembna predvsem vztrajnost. Pomembno je, da ljudje vedo, da takrat, ko z vadbo začenjajo, nima smisla pretiravati. Tako je v prvih mesecih popolnoma dovolj, če posameznik fitness obiskuje dvakrat na teden, Kakšne so prednosti telesne vadbe v fitnessu? Prednosti fitnessa na našem območju so zelo velike predvsem zato, ker je mogoče fitness obiskovati od začetka jeseni pa do konca pomladiš oziroma takrat, ko je vadba zunaj, v naravi, zaradi slabega vremena onemogočena. Če je fitness pod strokovnim vodstvom in če se za človeka, ki pride v fitness, zavzame usposobljen strokovnjak, so lahko učinki vadbe samo pozitivni, saj tako človek s pomočjo individualnega programa in usmerjene lilfite NAHAJAMO SE V KOMPLEKSU GRAŠČINE NOVO CEIJE 9, 3301 PETROVČE TELEFON: 063 715 482, TELEFAK: 063 715 482 potem pa se vadba stopnjuje tako, da sta duh in telo ves čas neločljivo povezana. Veliko ljudi se za fitness odloča z namenom, da bi ohranjali kondicijo in vzdrževali težo, veliko ljudi, predvsem žensk, pa zato, ker si želijo shujšati. Program vadbe se razlikuje od kondicije in sposobnosti ljudi - nekdo, ki je športnik in ves čas redno trenira, bo tudi v fitnessu vadil drugače kot na primer gospodinja, ki že dvajset let ni organizirano telovadila. Nekateri ljudje imajo posebne želje - eni bi se radi malce napolnili, drugi se ukvarjajo z body builldingom, tretji bi razvijali mišice... Vendar je vse to v veliki meri odvisno tudi od prehrane. Na splošno pa je fitness namenjen predvsem rekreaciji. Če je vadba vodena in če človek ve, zakaj dela, hkrati pa krepi tudi vztrajnostne komponente svoje osebnosti, lahko že po nekaj mesecih pričakuje dobre rezultate. Veliko žensk, ki si želijo shujšati, si želi to doseči, ne da bi na svojem obrazu začutile eno samo kapljico znoja. Vendar bi se morali vsi, ki želijo na svojem telesu kar koli spremeniti, dobro zavedati, da bodo brez znoja na obrazu to težko dosegli. Za lepo postavo se je pač potrebno potruditi, in če to dejstvo sprejmeš in spremeniš tudi način življenja in prehranjevanja, se slej ko prej pokažejo pozitivni rezultati, pa tudi zadovoljstvo je veliko večje, kot če se na primer odločiš za li-posukcijo ali pa svoje počutje in zdravje daješ v roke kakšnemu kvazi strokovnjaku. Za svoje dobro počutje in zadovoljstvo se je potrebno potruditi in tega bi se morali vsi dobro zavedati. Vsakogar, ki pride v fitness, testiramo indvidualno, tako da dobimo vpogled v njegovo stanje. Če je kdo zdravstveno ogrožen, zaprosimo tudi za izvide od zdravnika in se z njim posvetujemo, potem pa pripravimo program. Včasih gre tudi za kakšno rehabilitacijo po poškodbi, vendar tega ni veliko. Več je ljudi s povišanim krvnim pritiskom in starostnikom, ki delajo pod nadzorovanim srčnim utripom, tako da ni nevarnosti, da bi prišlo do infarkta. Je vadba v fitness studiu primerna tudi za starejše? Starejši dosti bolj pogosto hodijo, kot so nekoč in to je zelo pozitivno. Tudi poškodb pri njih še nismo zaznali; če že, je več poškodb, ko so mladi in še raje naredijo kaj po svoje. Starejši pa delajo pod nadzorovano vadbo, tako da se skoraj ne morejo poškodovati. NA 400 m2 REKREACIJSKO POVRŠIN VAM NUDIMO: - RELAKSACIJSKIH FITNESS VADBO NOVOST: SPECIALNE VRSTE AEROBIKE FINSKO in TURŠKO SAVNO ROČNO MASAŽO MASAŽNI BAZEN - JACCUZV ČAS JE DA NAREDITE NEKAJ ZASE! Kaj pa otroci? Zanje fitness ni ravno najbolj primerna oblika gibanja, vsaj za tiste pred dopolnjenim trinajstim letom ne. Ti otroci imajo fitness zunaj, v naravi, ko tekajo okrog. Če pa se že odločijo za vadbo, ne smejo pretiravati s težo uteži oziroma poudarjati moči mišic, saj se jim te še razvijajo in bi lahko to negativno vplivalo na držo in gibanje. Za otroke je torej priporočljivo, da delajo z lahkimi utežmi, poudarek pri vadbi pa je na vzdržljivosti. Kako so individualni programi, ki jih pripravljate v fitness študijih, naravnani za posamezne ljudi in njihove potrebe? Kako bi, na primer pripravil program za žensko, ki se za vadbo odloči Po nekaj letih? Ženski, ki že dvajset let ni naredila nič, bi priporočil obisk fit-nessa dvakrat na teden. Človek, ki želi shujšati, bo delal več pono-vitev z lahko težo. Od 18 do 25 ponovitev in po štiri serije s kratkim odmorom med serijami. Sicer Pa številne raziskave po vsem svetu nesporno dokazujejo, da predstavlja kombinirana vadba aerobnega gibanja in dvigovanja nteži najboljšo potrošnjo energije za tiste, ki hujšajo oziroma, da je lo najboljša oblika kurjenja niaščob. Če se človek prehranjuje tako kot prej in začne dvakrat na teden obiskovati fitness, bo imel čez mesec dni vsaj kilogram ali dva manj. I7 Sloveniji je v zadnjih letih Prišlo do prav poplave fitnessov. Kako se odločiti za pravega in si Zagotoviti, da napačno vodena vadha ne bo pripeljala do kakšnih poškodb ali ogrozila zdravja ? Veliko fitnessov v Sloveniji ima jtelo nenačrtno organizirano vad-l*0, nad katero ni nobene kontrole. Nekdo, ki ima denar, kupi °Premo, potem pa ga zanima samo še, koliko denarja se bo do-ed od tistih, ki njegov fitness t^iskujejo. V takem fitnessu ti seveda ne pripravijo nobenega Pravega programa, vadba pa ni Primerno vodena, zaradi česar lahko kar hitro pride do pretreni-ranosti ali bolečin v mišicah. Kako je mogoče to spremeniti in nad strokovnostjo v fitness centrih vzpostaviti primeren nadzor? To je težko doseči predvsem zato, ker danes vsakdo misli, da je strokovnjak za šport in da dela dobro. Na Fakulteti za šport v Ljubljani se sicer trudijo doseči pravilo, da bi lahko v fitness študijih delali le za to usposobljeni strokovnjaki, saj se sicer ljudem lahko naredi več škode kot koristi. Res pa je, da je plačilo strokovnjaka nekoliko dražje kot pa, če zaposliš nekoga, ki ni strokovnjak in dokler ni zakona, ki bi to natančno določal, bo nestrokovnost v marsikaterem slovenskem fitnessu prisotna še naprej. Kaj pa kombinacija fitness -savna? Tudi o tem je slišati različna mnenja... Sprostitev po vadbi v fitnessu je zelo priporočljiva, ampak spet je potrebno upoštevati pravo mero. Pol ure po vadbi naj bi človek ne počel ničesar, ker ima še vedno povišan srčni pritisk. Zato naj bi pol ure po vadbi počivali, potem pa je obisk savne zelo priporočljiv. V savni se namreč mišice zelo sprostijo, okrepijo pa se tudi obnovitveni procesi v organizmu. Kakšna je prihodnost fitness-rekreacije? Je to le modna muha, ki bo čez nekaj let izumrla ali bomo čez desetletje v njem vsi preživljali vsaj nekaj ur na teden? Prihodnost fitnessa vidim predvsem v mestih, kjer ljudje nimajo več toliko možnosti in časa, da bi šli v naravo in potem je vsekakor boljše, da prideš v fitness, ciljno vadiš uro in pol in greš. Ljudje mislijo, da so naredili veliko zase in za svoje telo, ko gredo na sprehod v gozd. Res je sicer, da tako naredijo nekaj za duha, na telo pa to bolj malo vpliva. Naredimo Slovenci dovolj za svoje fizično zdravje? Ne glede na podatke, ki pričajo o nasprotnem, sam menim, da se Slovenci za svoje telo in zdravje absolutno premalo potrudimo. Zakaj je danes toliko ljudi jeznih, zadirčnih in brez pozitivnega pogleda na svet? Ker ne znajo iti iz sebe in se ne znajo fizično izčrpati. Marsikdo ne ve, da moraš takrat, ko si slabe volje, iti ven in tako nekaj narediti zase ... potem pa se začneš kar hitro počutiti kot ptička na veji. Ko pa po nekaj mesečni vadbi enkrat prideš na svojo raven oziroma dosežeš, kar si želel, je dovolj, če prihajaš v fitness le še enkrat na teden. Le takrat, ko določen cilj dosežeš v potu svojega obraza, si lahko rečeš, da si zares nekaj naredil zase. In takrat si lahko nase zares upravičeno ponosen. Nina Maruška Sedlar V BELI HIŠI ali CLINTON NA ZATOZNI KLOPI III. de! Ameriški senatorji so zavrnili predlog demokratov za opustitev sojenja Billu Clintonu, obtoženemu krivcu pričevanja in oviranja sodnega postopka v primeru Lewinsky. Za končanje procesa je glasovalo 44 senatorjev, 56 pa jih je bilo proti. V istem razmerju glasov so odločili, da bodo v okviru sojenja za zaprtimi vrati zaslišali tri priče: Monico Lewinsky, Clintonovega prijatelja Vernona Jordana in svetovalca v Beli hiši, Sidneya Blumenthala. Izpraševali jih bodo tožilci predstavniškega doma in odvetniki Bele hiše. Januarja preteklega leta je pisarna neodvisnega tožilca sprejela informacijo, da Monica pripravlja lažne izjave, ki jih bo posredovala na zaslišanju in da prigovarja h krivemu pričanju še eno pričo, Lindo Tripp, katera je to tudi razkrila in ob tem povedala še, da je Clintonov prijatelj Ver-non Jordan svetoval Monici pri krivem pričanju v primeru Jones. Prav tako naj bi ji g. Jordan pomagal pri iskanju službe. Tako je bila zahtevana nadaljnja raziskava za razrešitev vprašanja, kdo je krivo pričal v primeru Jones, medtem ko se je za obravnavani primer odločilo, da se zaključi prav zaradi zadeve Lewinsky, ki naj ne bi bila bistvena za primer Jones. Za raziskovanje je postalo neizbežno vprašanje, ali sta imela predsednik in pripravnica v Beli hiši dejansko spolno razmerje. Saj, če sta ga res imela, je predsednik krivo pričal. Zanikal je namreč njuno spolno razmerje, vključno tudi to, da se je dotikal njenih prsi in spolnega organa. Med raziskavo so se pojavile in formacije, ki so potrjevale, da sta imela spolno razmerje. To je potrjevalo izčrpno zasliševanje gdč. Lewinsky in pričevanje njene družine, prijateljev in odvetnikov. Najbolj tehten dokaz pa je William Jefferson Clinton si je svojo juhico pričel kuhati že v zgodnjih devetdesetih letih, ko je bil še guverner Arkansasa. Tedaj je spolno nadlegoval Paulo Jones, ki je v maju 1994 vložila tožbo proti njemu. Predsednik je seveda sveto zanikal obtožbo. Čez tri leta je vrhovno sodišče odločilo da je gospodična Jones upravičena do pravdanja. Pod prisego in v prisotnosti sodnice Wright je predsednik zanikal, da je imel spolno afero ali zvezo z gdč. Lewinsky. Prav tako, da je bil kdaj sam z njo, razen v primerih ko mu je kaj prinesla, za trenutek ali dva. /t Šport Center Prodnik NOVO, NOVO, NOVO! FINSKA IN INFRA SAVNA TER FITNES V ŠPORT CENTRU PRODNIK ODPRTO VSAK DAN OD 10. DO 22. URE Vabimo Vas tudi na: - nedeljska kosila, večerje,domačo hrano - obletnice, poroke, piknike - kajak, kanu, raft Informacije in obvezne rezervacije na naslov: ŠC Prodnih. Juvanje I. 3333 Ljubno ob Savinji Telefon: 063 841 317. 841 Sil madež na Monicini modri obleki, ki pa ni navaden, ampak gre za Clintonovo življenjsko tekočino, ki pa ni kri ali slina, ampak sperma! Pisarna tožilca je prosila predsednika za vzorec krvi, in ugotovili so, da gre za isti DNA vzorec. Možnosti, da sperma ni bila predsednikova znaša 1 : 7,87 trilione! Tako je bil predsednik v avgustu 1998 klican pred veliko poroto. Imel je tri možnosti pri pričanju. Prvič, lahko bi ostal zvest svojemu pričanju v civilni tožbi, vendar se je zavedal, da že obstajajo dokazi o njuni spolni zvezi. Drugič, lahko bi priznal spolno razmerje z gdč. Lewinsky, vendar bi s tem simultano priznal krivo pričanje pod prisego. Tretjič, lahko bi prosil za privilegij iz petega amandmaja. Predsednik se je odločil, da bo obšel kar vse tri možnosti in je priznal neprimerno intimno zvezo z gdč. Lewinsky, vendar ob tem zatrdil, da ni krivo pričal v primeru Jones, ko je zanikal spolno zvezo z njo. Med pričanjem pred veliko poroto je bil Clinton vprašan, ali je sprejemal oralni seks od gdč. Lewinsky, in če ga je ali je krivo pričal. Predsednik ni hotel odgovoriti na ti dve vprašanji. Namesto odgovora je dejal, da nedefinirana termina spolno razmerje in spolna afera pomenita spolno zvezo, kakršno pa predsednik z gdč. Lewinsky ni imel in zato ni krivo pričal. Po njegovi interpretaciji oralnega seksa gre za vpletenost le ene osebe v spolnem aktu, medtem ko druga ostaja popolnoma pasivna, brez kakršnega koli dotikanja. Toda gdč. Lewinsky je pričala, da je predsednik devetkrat poljubljal njene prsi in štirikrat stimuliral njen spolni organ. Prav tako je pričala o dogodku s cigaro, o katerem pa na tem mestu raje ne bi preveč razpravljali. Njeno pričanje utrjuje tudi osnutek pisma predsedniku na njenem domačem računalniku, ki implicira njun spolni stik. Predsednikov »roke stran« scenarij, v katerem bi on sprejemal oralni seks od Monice Lewinsky, pri tem pa nikoli vzpostavil stika s telesom Monice, je težko verjeten oziroma skoraj nemogoč. Bill Clinton je imel močan oseben, političen in pravni motiv za laganje v primeru Jones. Priznal je, da je N RadiO ir SMil . PREBOLD x. 0,0. K/ Tl JE V_____________J med njuno zvezo storil vse, kar je bilo mogoče, da bi jo ohranil tajno, vključno z zavajanjem članov kabineta in družine. V primeru Jones je menil, da lahko laže brez kakšnih posledic, saj sta imela z gdč. Lewinsky sporazum, da bosta oba lagala pod prisego. Še zdaleč ni šlo vse kot po maslu, ampak je Clinton svojo juh’co še dodatno začinil. Če sedaj naredimo povzetek, je Bill Clinton lagal pod prisego trikrat. Prvič, ko je pričal, da oralni seks ne spada pod definicijo pojma spolno razmerje. Drugič, nasprotoval je trditvi gdč. Lewin-sky, da se ni dotikal njenih prsi ali spolnega organa med njuno spolno aktivnostjo. Na tej točki se sprašujemo, kdo od njiju je lagal. Menim pa, da je dokaz na Monicini obleki sam po sebi dovolj zgovoren in ob njem ne potrebujemo Monicinega izčrpnega pričevanja in prav tako ne pričevanja njenih prijateljev, družine in odvetnikov. Prav tako potrjuje naravo njune zveze že prej omenjeni osnutek pisma v njenem računalniku. Tudi predsednikov »roke stran« scenarij ki zanika njegovo vpletenost v spolni akt nekako ne daje pravega temelja, na katerega bi se lahko zanesli in mu verjeli. Ob vsem tem se še pojavi predsednikov močan motiv, da je moral lagati, saj bi se v nasprotnem primeru sam obsodil krivega pričevanja in je lagal, ne glede na to, kako neverjetno bi njegovo pričanje bilo. Njegovo lažno pričevanje krepi tudi dejstvo, da je zavrnil dajanje odgovorov na določena vprašanja. In končno. Tretjič je predsednik lagal v izjavi, da se je intimna zveza med njim in takrat 22-letno pripravnico pričela šele v letu 1996, medtem ko je gdč. Lewinsky pričala, da sta imela prvi spolni stik 15. novembra 1995. Tudi tokrat ni v vprašanju samo resničnost izjave pripravnice proti predsednikovi izjavi. Fotografija iz Bele hiše priča, da sta ta večer skupaj jedla pizzo. Videoposnetki pričajo, da je ta večer Monica odšla iz Bele hiše osemnajst minut čez polnoč, predsednik pa sedemnajst minut za njo. Ko je bil predsednik v civilni tožbi vprašan, če je bil kdaj sam z gdč. Lewinsky, si je vzel nekaj časa za razmislek, kar nazorno kaže videoposnetek tega pričanja, nato pa odgovoril, da se ne spomni, da bi bila kdaj sama, razen ko mu je kaj prinesla, sta izmenjala nekaj besed. Podanih je torej kar nekaj dokazov, na podlagi katerih bi bilo mogoče obsoditi ameriškega predsednika. Toda, ali se bo to dejansko zgodilo? Počakajmo še nekaj časa,in videli bomo, za katero možnost se bodo opredelili najvišji ameriški razsodki. BAKLAVA Sestavine: 10 krp listnatega testa 180 ml stopljenega masla 175 g olupljenih mandljev 325 g medu 60 ml limoninega soka 60 ml pomarančnega soka 100 g granuliranega sladkorja 2 žlički cimeta Priprava: Pečico segrejemo na 180 C. Eno krpo listnatega testa položimo na pomaščen pekač. Namažemo s stopljenim maslom in potresemo z mandlji. Pokrijemo z novo krpo listnatega testa. Tako naložimo sedem plasti. Preostalo listnato testo namažemo z maslom in ga položimo na vrh kot zadnjo plast. Vse skupaj razrežemo na trikotnike. Pečemo 60-65 minut. V ponvi zmešamo med, limonin in pomarančni sok, sladkor in cimet. Segrejemo in pustimo, da tri minute vre. Polovico prelijemo po topli, pečeni baklavi. Baklavo narežemo na rezine in jih prelijemo z drugo polovico. Počakamo, da pecivo vsrka tekočino, nato postezemo. SVINJSKI KROKETI 50 g masla 190 g moke 1/2 žličke soli H2 žličke popra 1/2 žličke origana 1/2 žličke paprike 1/2 žličke belega popra 7/2 žličke timijana 310 ml mleka 1 zmečkan strok česna2 jušni žlici naribane čebule 310 g kuhane zmlete svinjine 460 g surove zmlete svinjinem ki jo potem skuhamo 1 jajce 300 g začinjenih drobtinic 750 ml olja Priprava: Na nizki temperaturi v ponvi segrejemo maslo. Dodamo 40 g moke in kuhamo dve minuti. Dodamo začimbe in 250 ml mleka. Počasi kuhamo, dokler ne nastane zelo gosta omaka. Primešamo česen, čebulo in svinjino. Ohladimo na sobno temperaturo in damo v hladilnik za tri ure. V plitvi posodi segrejemo olje na 180_C. Maso oblikujemo v 6 velikih kroketov. Jajce zmešamo s preostalim mlekom. Krokete pomokamo, potopimo v jajčno mešanico in povaljamo v krušnih drobtinicah. Ocvremo, po vsaki strani 3 minute. Takoj postrežemo skupaj z omako. Omaka za krokete Sestavina: 3 jušne žlice olivnega olja 3 jušne žlice moke 160 ml piščanjčje juhe 160 ml lahke smetane 85 g paradižnikovega kečapa 1 žlička paprike 1 žlička čilija v prahu 1 žlička soli 3 kaplje omake tobasco 1 jušna žlica limoninega soka Priprava: V ponvi segrejemo olje. Dodamo moko in dve minuti kuhamo na nizki temperaturi. Primešamo juho in smetano in počasi kuhamo, dokler se ne zgosti. Primešamo ostale sestavine. Pustimo, da se počasi kuha še dve minuti. Odmaknemo z vročine. Uporabimo po potrebi. t P 15. /4 KUPRA, Savinjska cesta 31. ŽALEC - Elastični materiali za svečana oblačila - Novi materiali in vzorci za zimske kostime - PL1S od 1290 SIT - TERMOFLIS od 613 in 660 SIT - ELASTIČNI MATERIALI ZA HLAČE od 1.490 SIT - VELIKA IZBIRA MODNIH TKANIN ZA MATURANTSKE OBLEKE TER NOVOLETNE PRILOŽNOSTI - UMETNA KRZNA - IMITACIJA USNJA - ELASTIČNI MATERIALI Z ŽAKARD VZORCI ZA KOSTIME - VZORČASTE VISKOZE ZA BLUZE - TWEEDI ZA KOSTIME - MATERIALI ZA ZIMSKE PLAŠČE IN JAKNE I K U P IZ /l Vse vrste gumbov rozličnih borv in velikosti! Mojca Tolič V A l_EIlV|-ri ivj CDVCD ** VSAK DAN LJUBEZEN Ljubezen je moč DUHA (tvojega JAZ-a), ki osrečuje nesrečne, nah-ranja lačne (tudi v DUHU), odžeja žejne, bogati revne, oblači gole, nudi dom brezdomcem, kaže pot izgubljencem. Ljubezen je moč miru, tvojega in m°jega, vajinega in najinega, vašega in našega, je moč odpuščanja, tvoja, moja in njegova, to Je energija srca, življenja in moč smisla. Ljubezen je potrebna in nujna za zdravje srca. Ljudje, ki nimajo nikogar ali sebično ne sprejemajo nikogar, obolevajo na srcu. 'Ludi ljubezen dajaj ljubezni potrebnim; ne dajaj je s silo, niti ne zahtevaj s silo. Dajaj jo njemu, ki jo sprejema. V zakonu brez ljubezni se sklicujejo na obljube na matičnem uradu in pred oltarjem, na dejstvo, da si poročen, da imaš družino, zato moraš biti tak in tak. To je nasilje nad življenjem, kajti za vse naj bi bil razlog ljubezen in vzrok za delovanje in darovanje ali česar koli odpovedovanje. Tako naj bi bila ljubezen povod za sprejemanje in zahvaljevanje ter dajanje iz ljubezni za ljubezen, to je sreča. Če je partner ne sprejema, se zamisli nad svojim odnosom do njega, v tvojih mislih, besedah in dejanjih, od začetka vajinega razmerja. Ne analiziraj, koliko si sprejel-a, ampak, kako in koliko si dal-a. Tudi ljubezen tvorijo trije elementi: Misel, beseda in dejanje. Resnica spoznanja me uči, da dobri misli sledi dobra beseda, njej pa dobro dejanje. Ljubeči, spoštljivi misli sledi ljubeča, spoštljiva beseda, ki se nadaljuje, uresničuje dejanje življenja. Vse tri komponente morajo biti v življenju - odnosu izpolnjene, sicer se pojavi brezno, ki požira vse potrebno za popolno srečo. Da prispevaš svoj nujni delež v ljubezni, moraš odgovorno do življenja in partnerja izgovarjati na primeren način svoje misli, želje, potrebe, pričakovanja, proseče, da partnerju ustvarjaš občutek spoštovanja, potrebnosti, ljubljenosti. Hodi dosledno do njega, CEUE, GUBČEVA UL 6 (nasproti blag. T) Tel.. 063 483-588 Delovni čas od 10 do 18 ure, ob sobotah od 9 do 12 ure. Prvi slovenski pornič: Billy Cigara in Monika vas bosta navdušila na Valentinov večer. Pomo hit Balkana: Balkanske priče Vibratorji od 1.900SIT Kondomi Venera 3kom 190SIT Originalni pomo filmi po 2.900SIT (ZNIŽANJE) CDromi - 2.900SIT KATALOŠKA PRODAJA - NAROČAJTE TUDI PO TELEFONU: 064/211-370 ALI 061/611-773 INTERNET: http://WWW.VENERA-SHOP.SI kakor želiš, da je od do tebe, s tem mu kažeš sliko, kakega želiš imeti. Brez besed in dejanja ni spoznanja smisla. Misel ljudi (sebično slepih), da se od ljubezni ne da živeti, je že resnična, pišem pa ti za tvojo potrditev ali spoznanje, koliko lažje je delati v zavedanju, da si Ijubljen-a. Vsi bi radi bili srečni, kajti vse se vrača v svoj izvor. Ljubezen se ne sme tehtati, meriti ali primerjati. Več daješ, več dobiš. Zato jo daj tistemu, ki jo hvaležno sprejema. Da boš ljuhljen-a, spoštuj, da boš spoštovan-a, odpuščaj, da ti bodo odpustili, pomagaj, da ti bodo pomagali... Kristusov nauk je odrešitev in svoboda. Sovražnost in obsojanje pa sta hud strup za dušo in telo, torej proti življenju. Zakon zla. “Z mečem bo pokončan, kdor bo za meč prijel!” Zlo rodi zlo, v mislih, besedah in dejanjih - življenju. Kar daš, to dobiš! Po tem zakonu so propadali imperiji, veliki poglavarji: Napoleon, Hitler in še mnogi t. i. kralji njihove dejavnosti. “Veliki bodo mali in mali bodo veliki.” Zato se enkrat zavedaj svoje majhnosti. Prebudi se v duhu ljubezni do vsakogar in vsega, kar te v življenju obdaja, kajti si del vsega in vse je del tebe in vse, kar je, lahko obstaja brez tebe, ti pa ne moreš brez vsega. Ljubezen je tudi energija, ki vital-izira dom, delo, avto, živali, rastline. Ljubezen je nekaj, kar se občuti prej kot sliši ali vidi ter doživi. Je potrebna vsakomur, v vsakem kraju, v vsakem življenjskem obdobju. Sleci obleko svojega lažnega JAZ-a (napuha, sebičnosti, zahtevnosti, misli o svoji moči in velikosti), kajti mi vsi smo Božji otroci. Otroško ljubkovalen in ljubeč, odpuščajoč bodi do vsakogar, ne glede na stan, barvo kože ali izobrazbo. Taki bodo do tebe. To je pogoj za srečo. Bodi darežjiv, zavedaj se, da oni na ulici je že klošar - berač, ti lahko postaneš kmalu. Oni je invalid, ti si lahko kmalu. “Spot” (nevoščljivost, privoščljivost) gre samo iz ust v nederje!” To je velika modrost, ki uči, da se vse vrača v izvor, zato odpuščaj in nikomur ne želi nič, kar ne želiš sebi. Ne daj, kar ne želiš imeti. “Ljubi sebe in svojega bližnjega” Vsak trenutek, vsak dan ...Za tvoje spoznanje ali potrditev. Duhovni zdravitelj M. K. XI!\I^ONT SALON POHIŠTVA d ao- V MOZIRJU, Šolska ul. 10 Telefon: (063) 833-446, 833-455 AKClJMi MASIVNO BOROVO POHIŠTVO STOL 4*800 SIT KREDITI DO 5 LET PRODAJA NA ČEKE NLP: O TEM. NE VEMO NITI POLOVICE Uničenje zapiskov o Ko.swellu S. 7. J947: General Roger Ramey, Forth Worth v Dallasu, Texas, sproži dezinformacijo. Major Jesse Marcel (Roswell Army Field), eden prvih na licu mesta strmoglavljenja, se sooča v Fort Worthu z razbitinami, katere naj označi pri tiskovni konferenci kot ostanke strmogljavljenega objekta. Marcel ve, da to ni res. 9. 7. /947: Zanikanje pripetljaja. Rosvvell Daily Record izjavi v nasprotju z novico prejšnjega dne o reševanju letečega predmeta, da je vse pojasnjeno: objekt naj bi bil vremenski balon. Začetek molka. Največja zatajitev v zgodovini. /949: Se vedno je v obtoku nekaj pločevinasih kosov. Bill Brazel, sin rančerja Williama Brazela, jih nekaj neprevidno pokaže v baru. Kmalu nato jih zaplenijo. /959: Priča Norma Gardner vidi kot sodelavka roswellske vojaške baze uradna poročila o avtopsijah na humanoidnih bitjih. Veliko kasneje pride z izjavo na dan. /978: Major Marcel, sedal polkovnik, prelomi svoj molk - po več kot trideset letih po pripetljaju -in poroča jedrskemu fiziku Stan-tonu Terryju Friedmanu o svojem doživetju. /978 in naslednja leta: Pojavijo se številne nadaljne priče, ki poročaju o strmoglavljenju, nekateri potrdijo obstoj nezemeljskih trupel. 1982: Stotnik Henderson poroča, da je razbitine NLP prepeljal z letalom C-54 iz Roswella v VVright Field in tudi da je videl trupla. /984: Skrivni Majestic-12 dokumenti pridejo iz anonimnega vira na plan. (Izdajajo se kot domnevna informacija za pravkar izvoljenega predsednika Eisen-howerja, ki je na kratko obveščen o vzpostavitvi posebne enote z imenom “MJ-12”. Ta je sestavljena iz visokih funkcionarjih vlade ZDA, predstavnikov znanosti in vojske ter se ukvarja izključno z izvenzemeljskimi plovili in bitji iz Roswella. Dokumente označi “NLP stroka” kot ponaredek, vendar vsebujejo podatke insiderjev, ki kažejo na vire tajnih služb. Friedman je še .vedno prepričan o njihovi pristnosti.) 1993: Ameriška zvezna finančna kontrola (GAG) se vključi v preiskavo o roswel!skih pripetljajih. Pojavijo se nove uganke in protislovja. /994: Ameriško vojno letalstvo objavi zelo vprašljivo poročilo o rosvvellskih dogodkih. Na vse pre-tege hoče dokazati, da je šlo za vremenski balon (in to preden je GAG zaključila svoje raziskave). Poročilo letalstva se zdi vsem, ki so imeli malo globlji vpogled v zadevo - smešno. Kaj je bilo s prvimi časopisnimi poročili o reševanju letečega krožnika, kaj o izjavah prič o truplih tujih bitij, ki so jih našli v Rosvvellu in jih odpeljali? Zakaj niso člani vojaške baze v Rosvvellu, ki so razbitine videli na licu mesta, takoj ugotovili, da gre za vremenski balon? Zakaj so morali Barzela zaradi tega zasliševati ves teden, zakaj je oboroženo moštvo zastražilo široko področje okrog Rosvvella? Kako je mogel vremenski balon iz hitro razpadljivega neoprena po enem tednu še vedno ležati na tleh? /995: Pojavi se Santillijev film o avtopsiji Nezemljana, ki sproži hude razprave. /997: Malo pred 50 obletnico rosvvellskih dogodkov prekliče nekaj prič in raziskovalcev svoje prejšnje izjave. Spet druge diskreditirajo. Izide knjiga Resnica o strmoglavljenju NLP pri Rosvvellu. Avtorja Kevin Randle in Donald Schmitt objavita številne izjave zelo verodostojnih prič iz vrst vojaštva, zdravnikov in znanstvenikov, ki opisujejo pet Nezemljanov, notranjost plovila in neverjetne lastnosti razbitin. Chicago Sun Times zapiše o tej knjigi: “Vlada skriva strmoglavljenje iz varnostnih razlogov, da prepreči preplah."Richard Haines, raziskovalec pri NASA: “Knjiga ima izredno visok standard novinarske znanstvenosti.” Izide tudi knjiga The Day after Rosvvell, avtorja sta polkovnik Philip Corso in William J. Birnes. Skrivnostni rosvvellski NLP je omogočil ameriški vojni in civilni raziskavi velik korak naprej. Visoki sodelavec Pentagona opisuje, kako vključujejo izvenzemeljsko znanje v projekt SDI (vojna zvezd, ki je naperjena proti izven-zemljanom), v lasersko in računalniško tehniko ter v aparate za slikanje v temi (tehnologija vlaknaste optike). 16. 7. 1998 umrli Corso, ki je imel vodilni položaj v Beli hiši pri Army Research and Development Departement, poroča, kako je vojska izročila ameriški industriji novo tehniko Nezemljanov. 1997 je imela American Computer Company (ACC) na internetu vveb stran, s poročilom, da je predsednik Truman dal vojski nalog, da Bell Labsu izroči elektronske preklopnike, ki so jih našli v NLP. Oktober 1998: Corsova knjiga Dan po Rosvvellu izide v nemščini. Do danes ni ameriška vlada demantirala Corsovih odkritij. Zgolj senator Strom Thurmond je izjavil, da ZDA ni potrebovala izvenzemel-jske tehnike za zmago v hladni vojni, ni pa rekel, da ne bi imeli njihove tehnike. France Susman MAJA IN KARTE ZA VAS Pozdravljeni vsi, ki si želite sprememb in lepšega življenja. Vsi bomo stopili v leto 2000 in vsi si želimo sanjskega življenja. Smo pripravljeni za to kaj storiti? Moje karte so vam lahko v pomoč, ampak samo do te mere, da se ne zaganjate v slepo ulico, temveč izkoristite nove poti in spoznate nove ljudi, ki vam jih na pot pošilja usoda. Pri tem morate vedeti, da ne morem namesto vas odločati o vašem življenju. Lahko vam kot »dobra čarovnica« prišepnem kaj, živlienie pa je še vedno vaše. Če si želite novega vetra v življenje in ste pripravljeni sleči dežni plašč, mi pišite, in skupaj bomo odkrili prednosti in pomanjkljivosti sedanjega stanja. Vsem, ki ste mi že izkazali zaupanje, se iz srca zahvaljujem. Nekaterim odgovarjam sedaj, obljubljam pa, da boste vsi prišli na vrsto. Torej - le pogumno in pošljite kratko pisemce, če ste negotovi zaradi katere koli stvari ali kakšnega prijatelja, moje karte so pripravljene za vas. GLOBOK VDIH IN VESEL NASMEH VSEM - MAJA. ŠIFRA: ASTRA - POŠLJITE SLIKO! ŠIFRA: DVOJČICA SPLOŠNO STANJE: Ste dokaj uravnovešena oseba, čeprav vas večkrat daje ljubosumje in se počutite odrinjeni na stran - to še posebej na delovnem mestu ali na drugem uradnem področju. Želite si potrditve s te strani, čeprav v tem pogledu niste čisto iskreni, zato vas mučijo lastne misli in se počutite, kot da bi nekaj zgubljali. Ampak tako negotovo je samo delovno področje. Neke odločitve glede zvestobe na ljubezenskem področju so se izkazale za pravilne, zato lahko mirnejše zaspite. čeprav je v bližnji preteklosti kazalo, da bo neko potovanje povzročilo velike težave prav na ljubezenskem področju. Vse to se je že uredilo. Sedaj vas na področju posla ali uradnosti (pisarne, papirji) nekdo težko pričakuje. Veliko misli na vas in je pripravljen storiti vse, samo da bi lahko bil v vaši bližini. Pred večjo akcijo ga ustavlja samo dejstvo, da je večkrat v bližini vašega uradnega ljubimca (soproga, vašega uradnega moškega), s katerim si kot kaže, delita tudi posel, ki zajema nek večji denar (ta posel bo bolj uspešen, kot bosta oba pričakovala). Vaša ljubezenska povezava z vašim uradnim moškim je rahlo zabredla v mirne vode in to vas žalosti, kot da ne najdeta neke spodbude, ki bi vama zopet pognala adrenalin po žilah. To se bo kmalu spremenilo, nastopile bodo spremembe, predvsem na ljubezenskem področju (kot tudi drugje), vi pa se boste dokončno rešili bremena delovnega mesta, ki ga potihoma ves čas nosite s sabo. NAPOVED ZA PRIHODNOST: Pazljivi bodite z neko starejšo žensko (vdovo), ki živi v bližini vašega doma. Zna se zgoditi, da se bo v primeru, da se ji boste preveč zaupali, obrnila proti vam, to pa bi lahko močno zavrlo spremembe glede ljubezni v vašem domu. Če se ne boste ozirali na govorice žensk, bo ljubezen znova zažarela v svetlih barvah. Dobili boste obisk, ki vam bo polepšal prihodnost in močno vplival na vašo stabilnost in na srečno počutje. Nasmehnila se vam bo sreča (bolj kot pričakujete) in vse želje se vam bodo uresničile. Glede uradnosti boste prejeli neke papirje (lahko, da bo to sodišče, vendar ne skrbite, vse se bo lepo uredilo). Nekdo, ki vas neguje v svojih mislih, bo neskončno ljubosumen, čeprav tega ne bo pokazal (to ni vaš uradni moški). Obeta se vam velik, nepričakovani denar, zato ne bo odveč napotek - če slučajno igrate loto ali kaj drugega - sedaj je pravi čas. Vaš uradni moški je srečen, popolnoma neobremenjen glede vaju in doma, vendar pa ima tako on kot vi neko določeno hrepenenje glede vajinih otrok. V nekoliko daljši prihodnosti (2 -3 mesece) so možne večje spremembe v ljubezni. Okolica bo na to burno reagirala in zapletli se boste v prepire, čeprav nehote -vas to ne bo obremenjevalo, druge pa. Na to se ne boste ozirali, čeprav pa bo sledilo nekoliko zatišje v dogajanjih, možna je krajša bolezen, ki pa ne bo ostala dlje časa. Pazljivo z denarjem, kajti nekdo ga pri vas doma neiskreno zapravlja, čeprav zatrjuje drugače. Zato svoje finance urejujte sami in bo vse mirno. Dobili boste pismo ali sporočilo z delovnega mesta, ki vas bo po eni strani veselilo, po drugi strani pa se boste počutili rahlo zgubljeni. Tu imate nekega sovražnika in zaradi njega boste dlje časa v skrbeh. Posledica določene vaše odločitve bo neko darilo, ki se ga boste res razveselili. Šli boste na potovanje, ki pa ne bo izpolnilo vseh vaših pričakovanj, zato boste rahlo užaloščeni. Možno pa je tudi, da boste še pred vrnitvijo domov zvedeli za smrt nekega starejšega moškega, s katerim ste se dobro razumeli. ŽELJE: V vseh željah vas usoda podpira in vedno boste deležni nekega sporočila, kaj storiti in kako, zato imejte odprte oči in bodite dovzetni za informacije. 1. ZDRAVJE - bo ugodno, ne bo Pa blesteče. Ne boste bolni, možno pa je, da se boste čutili večjo utrujenost ob večerih, za začetek dneva pa je boljši dolg jutranji sprehod in hladna vprha kot pa dolgo poležavanje. Če se boste uspeli rešiti manjših razvad 'n boste vsaj nekajkrat tedensko storili kaj zase, bo zdravje in Počutje krasno, v nasprotnem primeru pa zadovoljivo. 2. DENAR - že sedaj vam to področje ne predstavlja resnejših težav, vse spremembe, ki bodo pa sledile, so v vaš prid. Karte in usoda so v tem pogledu popolnoma na vaši strani. 3. LJUBEZEN - bo lepa in vznemirljiva, čeprav je možno, da si boste privoščili skok čez plot z nekom, ki vam je že dolgo predan in veliko misli na vas (na uradnem področju). Pazite v toliko, da ne bo posledic na tem področju. ŠIFRA: USODA SPLOŠNO STANJE: Preveč ste obremenjeni s preteklostjo, pustite jo, naj odide, vi pa se posvetite sedanjosti, ki je lepša kot si mislite. Trenutno se ukvarjate z Uradnimi stvarmi - uredite si vse Papirje in vse zadeve okoli vašega stanovanja se bodo zadovoljivo uredile. Preteklost še ima prevelik odsev na vaše počutje, kar je razvidno iz večine kart. Na delovnem mestu ste morali neko zadevo končati in nekdo, ki je goreče mislil na vas, sedaj občuti veliko 'zgubo in pomanjkanje. Želje so se vam počasi začele uresničevati. Ker je za vas značilna zvestoba -zvesti ste vsem, kar imate radi -boste občutili razdvojenost glede vašega uradnega moškega in staršev, s katerimi ste si blizu. Tako boste sprejeli odločitev, ki bo za vse najugodnejša in vi boste srečni. Obdobje, ki je pred vami, bo lepo. V bližini imate dva starejša človeka, ki vam želita samo dobro, vendar se včasih to pokaže kot negodovanje in se lahko sprevrže v prepir. NAPOVED ZA PRIHODNOST: Doma boste doživeli nepričakovano srečo. Dobili boste sporočilo z uradnega področja, novica bo lepa, vendar je boljše, če jo zadržite zase, ker imate v bližini navideznega prijatelja, ki pa je bolj nevoščljive narave in bi vam utegnil povzročati težave. Morali boste na pot in tudi tu vas bo spremljalo ljubosumje, vendar neškodljivo, zato se na to ne ozirajte. Preživeli boste lepe trenutke z nekom, ki pogosto misli na vas, vendar bo na koncu užaloščen, saj ima z vami večje načrte, s tem pa se vi ne boste strinjali. Razmišljali boste o spremembi na ljubezenskem področju in preganjali vas bodo dvomi, kmalu pa bodo nastopile spremembe v vezi z vašim uradnim moškim in boste popolnoma zadovoljni, čeprav se še boste kdaj spomnili na drugega moškega in boste razmišljali, kako bi bilo, če bi se odločili drugače. Ne žalostite se, odločitev je bila prava. Starejša ženska, ki je v bližini vas, ima finančne probleme, ki delno bremenijo tudi vas, zato večkrat hrepenite tudi po spremembi na tem področju. Želje se vam bodo uresničile, kajti prejeli boste nepričakovani denar, ki bo veliko večji, kot ste si upali želeti. Na delovnem mestu boste prejeli neko darilo. Bolezen ( ali kronično slabo počutje), ki vas je kot senca spremljala, bo izginila in prihodnost bo zasijala na vseh področjih. Prijatelji vas imajo radi in pogosto vas bodo obiskovali. Neka odločitev, ki jo boste sprejeli, pa bo razjezila starejšega moškega, s katerim se tudi večkrat prepirate. Ne pustite se, to je vaše življenje in vaša odločitev, ki se bo tudi tokrat izkazala za pravilno. ŽELJE: V vse želje se vam bo vmešaval nek starejši moški. Tega ste že navajeni, zato izid želja ne bo nič manjši, prepiri pa vas ne bodo obremenjevali. 1. ZDRAVJE - bo boljše, kot boste pripravljeni verjeti. Odvrzite vse skrbi glede tega, kajti zdravje vas bo spremljalo vsepovsod. 2. PRIHODNOST - bo krasna, večina želja se vam bo izpolnila prej kot pričakujete, za določene pa boste morali malo počakati. Vsekakor pa pričakujte od življe- nja več, kajti usoda vas bo pozitivno podprla v vsem. 3.FINANCE - vas naj ne skrbijo. Denarja bo dovolj za vse stvari dovolj. Problem je v tem, ker ste preskromni in si ne vzamete svojega deleža v celoti, kot vam je ponujeno, zato se vedno, ko boste pričakovali pomanjkanje denarja, pomislite na to željo in se spomnite, da je dovolj denarja. Pričakujte ga več kot do sedaj! PRIHODNOST ZA MAMO: Skrbijo jo najrazličnejše skrbi, predvsem pa vaše ljubezensko dogajanje (glede tega bo neiskrena) in očetov odnos do dela. Nasploh je nagnjena k skrbi za druge bolj kot za sebe. Določene uradne stvari se bodo dobro iztekle, žalostna pa bo zaradi nekega očetovega prijatelja, ki v resnici ni pravi prijatelj (ta skrb je upravičena). Doma se bo situacija izboljšala in ne bo več nenehnih skrbi zaradi denarja. Možno je, da se bo odselila ali pa odšla na daljše potovanje. Zaradi nekega prijatelja ne bo iskrena do družine, kar pa bo obremenjevalo samo njo. Naslednje obdobje bo obdobje razumevanja in veselja. Ljubosumje se bo iz njene strani umirilo, saj bo spoznala, da s tem samo ruši odnose. Pazi naj na denar, možno je, da ji ga bodo izmaknili - če mora poslati kakšne papirje, naj to stori pravočasno. Otroci ji bodo prinašali veselje in srečo, na ljubezenskem področju pa si ne zaupa popolnoma. Možno je, da bo zaradi večjega denarja, ki ga boste prejeli vi, povzročala prepire in nelagodje. Obiski ji ne bodo v veselje in tudi ona ne bo prijeten sogovornik. Včasih se rada zapre vase. Če je bila ali je še kakorkoli bolna, ji bo prihodnost prinesla najlepše darilo, zdravje, tako da bo začela hrepeneti tudi po spremembah v ljubezni. Drugače pa je bolj trdoživa kot prizna. Kadar zboli ali govori o bolezni je to predvsem zaradi pomanjkanja pozornosti kot pa zaradi resničnega pomanjkanja zdravja. PRIHODNOST ZA OČETA: Njegov edini in že dolgo časa trajajoč problem je denar. Hrepeni po večjem denarju, hkrati pa tudi takrat, ko ga dobi, ne občuti zadovoljstva. Odnos z mamo je z njegove strani samo še rutinski. Z njo deli veselje, vendar je pripravljen v določenem trenutku se veseliti, v naslednjem pa že prepirati. Zelo je ljubosumen in to je včasih velika ovira za iskrenejše odnose. V vašem domu je on glavni povod ali organizator prepirov, saj je večkrat neiskren in tega tudi ne obžaluje. Neko potovanje mu bo vir skrbi in se bo obremenjeval s tem dlje časa (ne bo odobraval izdatkov). Na uradnem področju bo zadovoljen, možno pa je, da bo na sodišču ali glede uradnosti » potegnil ta kratko« - zadeva se ne bo izšla v njegovo korist. Ljubosumen je predvsem na mamo - na njen odnos do otrok, saj je sam zaradi otrok veliko bolj srečen, kot pa je pripravljen priznati. Drugače je zvest človek. Vesel bo vaših sprememb v življenju, možno, da se bo oddaljil od sedanjega prijatelja. Zase misli, da je zapravil življenje in niti sporočilo o večjem denarju, ki bo prišel v vaše življenje, ga ne bo razveselilo. V sebi nosi neko hrepenenje, ki ga razžalosti. Žal mu je za nekatere odločitve, ki jih je sprejel v preteklosti. Dobil bo neko lepo darilo, ki pa bo povzročilo to, da se bo na ljubezenskem področju še bolj oddaljil. ČE ŽELITE, DA ZA VAS POGLEDAM V SVOJE KARTE Ml POŠLJITE VAŠO SLIKO (LAHKO TUDI SLIKO PARTNERJA ALI OTROK / ALI STARŠEV) PO KATERI BOM STOPILA V ENERGIJSKI STIK Z VAMI IN TAKO IZ KART POTEGNILA VAŠO SITUACIJO. SUHO. ŠIFRO /A OSTALO FOŠLJITE AA NASLOV: SARSA d.o.o. p.p.27. 3310 Žalec na kuponu v Glasu Savinjske s pripisom za Majo. KUPON ZA MAJO ŠIFRA: VPRAŠANJE: ODREŽI IN POŠLJI BREZPLAČNA DOSTAVA, MOŽEN NAKUP DO 10 ČEKOV TRGOVINA-SERVIS d.o.o. ALIANSA ŠEMPETER 13A, TEL.: 063/701-888, TEL.&FAX: 063/702-088 DELOVNI ČAS: TRGOVINA: 8-19, SOBOTA 8-12 SERVIS: (pon.-pet.) 8-12, 13-17 BELA TEHNIKA: PRALNI STROJ GORENJE 1100 OBRATOV....76,900 SIT PRALNI STROJ GORENJE 600 OBRATOV....57,900 SIT ŠTEDILNIK STEKLOKERAMIKA 50cm......87.400 SIT POMIVALNI STROJ GORENJE od...64.000SIT (NAPREJ) PRALNO SUŠILNI STROJ INDESIT.......89,900 SIT PRALNI STROJ CANDV 800 OBRATOV.....75,108 SIT AKUSTIKA: VIDEO PLAVER GOLDSTAR...........33,900 SIT VIDEO PLAVER....................21,900 SIT GLASBENI STOLP PANASONIC AK25...59,500 SIT GLASBENI STOLP SONV 77..........63,800 SIT BTV GORENJE 63cm E6 2x25W.......79,800 SIT REZERVNI DELI ZA: ŠTEDILNIKE, PRALNE STROJE, HLADILNIKE, SUŠILCE PERILA, BOJLERJE VELIK IZBOR MALIH GOSPODINJSKIH APARATOV SERVIS: POPRAVILO VSEH VRST TELEVIZORJEV, VIDOREKORDERJEV, GLASBENIH STOLPOV SERVIS SESALCEV VORVVERK ANTENE, ANTENSKI PRIBOR, SAT SISTEMI, SVETOVANJE, MONTAŽA Gozdarska zadruga VRANSKO z. o. o. 3305 VRANSKO 16/a tel.: 063/725-020, 720-266 fax: 063/725-020, 720-266 mobitel: 0609 632-230 -odkup in predelava gozdnih asortimentov vseh drevesnih vrst -predelava in prodaja žaganega lesa -posek, izdelava in spravilo lesa pričakujete več novi ford focus 'X V fbcui J -■./ Predstavitev evropskega avtomobila leta 1998 v soboto 13. februarja 1999 od 9. do 16.ure. EDINI pooblaščeni FORDOV SERVIS v savinjsko-šaleški regiji! Servis Krbavac Rečica ob Paki 45,3327 Šmartno ob Paki,Tel./Fax: (063) 885-218 • SERVIS - AVTOKLEPARSTVO • AVTOVLEKA - PRODAJA ■ AVTOLIČARSTVO ■ VULKANIZERSTVO PREVOLNIK n sklepanje športnih stav na fačun za svobodo padlih. BRAVO!!!!!! Pa Irak, pa bombe, Puščavski lisjak, letala, pa Rusija, 200 000 kg zaseženega heroina naenkrat, ... aja, v nekem domačem časopisu se celo hvalijo z intervjujem s Kasandro!!!, ki je za Esmeraldo drugi (svetovni) TV škandal stoletja, hkrati pa tudi drugi največji pralni stroj za možgane. Čakamo samo še smrti kakšnega popularnega državnika -to je v zadnjem času bojda ful donosno (moj favorit je Jelcin). Grafit tedna: Naš svet bo poknu in mi bomo v njem. Kako je pa kaj pred domačim pragom?? Ali pa v kuhinji?? Koljemo se še ne. No ja, samo občasno. Ampak res zelo redko kdaj!!! V zbegani deželici pod Alpami najbolj polni strani dnevnega časopisja prvi mož slovenske cerkve, ki je s svojimi globokimi izjavami v Linhartovi dvorani Cankarjevega doma naravnost navdušil »verske fanatike«, ljubitelje črnega humorja, vse domače medije, najbolj pa novinarja Mladine. Kaj pa afera HOLMEC?? O tem kdaj drugič (beri: nikoli). Tu mač kozlarija, da bi si z njo barvali misli. Pri gospodu nadškofu smo ostali. On ie zanimiv človek! (Ko ne bo več zanimiv, ga nihče več ne bo šmirglal.) Ta je poskrbel za kar nekaj izjav tedna, požel pa je tudi 8 aplavzov v prej omenjenem govoru. Dr. Franc Rode je čez noč postal prva slovenska cerkvena zvezda s superafero Strelnikoff. Ravno kronana sveta podganica v rokah brezjanske matere božje, je bila inspiracija in enkratna priložnost za Francev korak v območje zgodovinske nesmrtnosti (zaradi nacionalnega junaštva). Pa, ja. Ostro odreagira na naslovnico Streljakov in postane heroj »ljudstva«, Streljaki pa tudi. Slednji se bojda sončijo v hollywoodskih solarijih, prvič - zaradi tega ker so s prodajo in talanjem plošč (naklada-300 izvodov) zaslužili milijone, drugič -ker v dotičnem mestecu pripravljajo material za film Črni Angeli Bele Usode, v tem primeru ne gre za parodijo na Podgorškove Temne Angelc Usode ali stanovske kolege Demolition Group, pač pa zgolj za javno zajebavanje avtorja pričujočega članka. Pardon, gospod Rode, za trenutek smo pozabili na vas. Skratka, slovenski rimokatoliški vodja je že pred izidom Bitchkrafta poskrbel za aplavdiranje in zgražanje, ko je v super govoru v Brezjah napadal člen ustave, ki govori o legalizaciji in liberalizaciji abortusa. Po mojem mnenju je Bitchkraft posledična parodija na Francetove kozlarije, in če je temu tako, Streljaki svaka vam čast. »Mati, kaj so ti storili« in »merili so naravnost v srce«, sta bili izjavi, s katerima se je za vse čase vtisnil v srca obupanih bogoiskalcev. Dovolj je bilo za edino pametno rokenrol afero v samostojni Sloveniji (ki se je razživela v masovno histerijo kvazivernih), ki še danes ni doživela vrhunca, kmalu bo leto od tega, bogve kdaj bo padla obtožnica. Ampak slava je minljiva, Streljaki, podganica in Rode gredo (za en čas) v pozabo, zato Rode s svojimi brilijantnimi izjavami zopet poskrbi za avtoz-vezništvo, tokrat mu gre v nos šolski sistem, ki naj bi bil po njegovem mnenju šola za nemške ovčarje, vse slovenske intelektualce in nezavrteže pa navduši z glasnim razmišljanjem o pomanjkanju narodne zavesti, predvsem pa o ateizmu in nevernikih, čeprav so gospod nadškof prepričani, da ateizem-brezverje ne obstaja. Bravo. Pa vendarle: »Ateisti si naj nikar ne mislijo, da bodo vzgojili nov rod ateistov«, so besede človeka, ki naj bi bil (vsaj pri nas) Bogu najbližje. »Ateist očeta ne bi pokopal, pač pa bi ga zleknil in vrgel v kanto«. Tri četrtine prisotnih v Linhartovi dvorani mu je aplavdiralo, ni še povsem jasno ali zaradi tega, ker je to domena olike ali pa zaradi iskrenega navdušenja (v tem primeru je nekaj hudo gnilega v deželi Danski). Najbolj grozeča in zaskrbljujoča pa je izjava: »To šolo bomo zrušili v prvem trenutku, ko bo to mogoče!«. »Vsako njegovo javno izjavljanje je namreč - tako po dikciji kot po črki besede - naravnano tako, da izpričuje za načelno bojevitost, a tudi za konkretno akcijo; za mobilizacijo vseh sredstev, ki posvečujejo namen, četudi so sredstva očitne provokacije. Rode nastopa kot goreči pridigar, ki mu gre samo za katehezo, a tudi kot preprost diplomat, ki ne skriva programa, po katerem delujejo osnovni principi moči«: P. Kolšek, NEDELO, 31.1.1999. Dejstvo je, da kakor koli že, gospod Franc za ljudstvo ni nevaren, saj se ga bojijo le lastni. Je pa nevaren za Cerkev, saj prave iskalce božjega bistva odvrača od le-te. Ne smemo pa pozabiti, da je dr. Rode prišel na mesto, ki ga opravlja, naravnost iz Vatikana, natančneje iz tamkajšnjega tajništva za neverne, ki ga laiki razumejo kot rimokatoliški urad. So pa gospod izjemno karizmatična osebnost, ki kot taka utegne povzročiti kar nekaj škode. »Kdor zavrača Cerkev, zavrača Boga«, izjava, ki je ni potrebno komentirati, sicer pa je tudi res, da je tisti, ki ga Rodetove izjave spravljajo ob živce, bedak, je pa razlika med bedakom in barabo. (V tem primeru nisem nikogar označil kot barabo!) Je pa na vas, da sami presodite, za kaj gre v Rodetovem primeru: ali za totalitarno retoriko ali za jasno govorico nekoga, ki izgovarja Božje besede. V vsakem primeru - prah se bo polegel, tema ne bo več zanimiva in dr. Rode bo zopet izustil nekaj modrih, ki bodo naletele ODDELEK TEHNIKE TUJE: 1. DAVOR RADOLFI - Neka živim, kako živim 2. A L J. N NIŽETIČ - Happy end 3. THE KELLV FAMILY -From their hearts 4. METALLICA - Garage inc 5. EURIQUE IGLESIAS -Casas del amor 1. KINGSTON - Cela ulica nori 2. NATALIJA KOLŠEK - Ne odhajaj Se 3. MIRAN RUDAN - V srce 4. ALENKA KOLMAN - Vedno hočem te le zase 5. INTERCEPTOR - Mora na odziv medijskih ljudi ali pa bo spet iskal žrtveno jagnje, ki ga bo popeljalo na naslovne strani dnevnega in revialnega tiska. Bo to sploh potrebno?? Seveda se vsepovsod najde (še primitivnejša stran), ki tovrstne prilike kontra izkorišča. LOKALNE PIZDE. Kot kaže, za slavo in popularnost Rodetu ne bo več nujno pljuvati na karbid, pač pa bo (po vsej verjetnosti) karbid pljunil nanj. Celjska (zopet celjska) punk grupa LOKALNE PIZDE je, z Envinom Sikoškom v glavni vlogi, izdala CD ploščo z naslovom SLOVENIJA, na ovitku pa se v tem primeru pojavijo Dr. Rode, Lojze Peterle in predsednik Kučan v nekoliko čudnih položajih, prej omenjena skupina pa se je zazihrala v primeru, da naslovnica na vžge (ker to ni več finta, pač pa idejni plagiat), s priredbo cerkvene pesmi Marija Pridi Po Nas, ki v njihovi verziji nosi naslov Pcdri Smrdijo. Več kot očitno žaljenje verskih čustev. Ce je nadškof urgiral v primeru Strelnikoff, ho MORAL tudi sedaj, tako nam je usojen še en rokenrol škandal. Bomo videli, kako se da cerkveno oblast sprovocirati s preverjeno finto. Osebno menim, da gre za tako očitno provokacijo in željo po (kontra) popularnosti, da niti Rode ne bo padel na foro. Ampak, če so Streljaki merili v srce, potem Lokalne Pizde požigajo vse, kar leze in gre. Si pa Lokalci naj nikar ne mislijo, da so dostojno nasledili rojake Streljake. Gre za orto patetično, brezidejno kvazi kopijo. Počakajmo na udarec božje roke. Torej, KRUHA & IGER bo dovolj za vse, ne se bat. V primeru, da se Pizdam ne posreči, pričakujmo škandal z izjavo: NAREDITE MI TO DEŽELO SPET SLOVENSKO! gorazd motela R.E.M. / UP Potem, ko je skupino R.E.M. nepričakovano zapustil bobnar Bill Berry, so se preostali člani odločili, da nadaljujejo glasbeno pot kot trio. Nova - dvanajsta plošča po vrsti UP je presenetljiv in pogumen korak v nove, bolj nepredvidljive glasbene vode, še posebej, če vemo, koliko let so fantje garali za status, ki ga uživajo danes. Na njej ni klasičnih radijskih uspešnic na prvo žogo, kot smo jih bili vajeni s plošč OUT OF TIME in AUTOMATIC FOR THE PEOPLE. Večina skladb zahteva večkratno poslušanje, polne so nenavadnih lebdečih zvokov starih klaviatur in sintetizatorjev zvoka, katerih strastni zbiralec je kitarist Peter Buck. Ni več značilne cingljajoče kitare, zaradi katere so jih primerjali z legendarnimi The Byrds. Nasploh je na plošči bolj malo kitar, tako da bolj težko govorimo o klasičnem kitarskem rocku. Da pa zadovoljim potrebo po pre-dalčkanju, bi njihovo res težko opredeljivo glasbo še najlažje označil kot nekakšno novo psihe-delijo. Že uvodna A1RPORTMAN povsem preseneti. Ritem mašina diktira minimalističen tempo, medtem ko se v ozadju preliva pisana paleta sintetičnih zvokov in šumov. Kljub bogati zvočni sliki pa ima skozi vse skladbe glavno vlogo ekspresivni glas Mishaela Stipea, ki je očitno ostal edini vezni člen z glasbo starih R.E.M. UP je v več pogledih nenavadna plošča, ki bo vsaj presenetila, če ne celo razočarala, marsikaterega starega oboževalca. Zelo drzen podvig, po katerem z zanimanjem čakamo, v katero smer se bodo podali na naslednji plošči. GUANO APES / PROUD LIKE A GOOD Njihova zgodba o uspehu se začne leta 1994, ko zmagajo na tekmovanju mladih glasbenih talentov v Nemčiji, pri katerem je kot soorganizator sodelovala tudi glasbena TV postaja Viva. Leta 1997 izide prvenec PROUD LIKE A GOOD in Viva jih vzame pod svoje okrilje ter z rednim predvajanjem njihovih videospotov zelo pripomore k njihovi popularnosti. GUANO APES so tipični predstavniki zmedenega eklekticizma devetdesetih, ko je postalo prepletanje bolj ali manj združljivih glasbenih slogov pravilo in pogoj za uspeh. V njihovem primeru oster in hrupen kitarski rock, zgrajen predvsem na zapuščini hard cora s poudarjenimi funk ritmi basa, začinjen s sempli in za sodobno (rap, hip-hop) godbo značilnimi drobci. Glavna atrakcija oziroma že kar zaščitni znak skupine je pevka Sandra Nasic. Prav neverjetno je, odkod tako drobno in na videz krhko dekle izvabi tako energičen, že skoraj brutalen glas, še posebej v dobesedno izkričani WASH IT DOWN. Po drugi strani pa preseneti z nežno interpretacijo v SCAPEGOAT. Zanimivo glasbeno kombinacijo ponudijo v skaterski oz. boarderski himni LORDS OF THE BOARDS, kjer prepletajo nežne zvoke tamburic s kitarskim hrupom.Poleg dvanajstih uradnih skladb plošča skriva še zanimiv dodatek, v katerem se poigravajo s sodobnimi pop melodijami. Proud Like A Good je energičen in udaren trendovski izdelek, ki je našel svojo tržno nišo, njihovo pravo vrednost pa bo pokazala šele nova plošča. Vasja Volavšek Eden boljših jazzovskih bobnarjev na naši strani Alp RATKO DIVJAK je s pomočjo uglednih glasbenikov, kot so Primož Grašič, Blaž Jurjevčič, Jani Hace ... posnel diskografski prvenec CARAVAN. Na njem so priredbe jazzovskih mojstrov M. Davisa, H. Hancocka, C. Porterja. Novo ploščo KOMPAS SRCA imajo tudiv trboveljski lirični rockcrji HIŠA. Plošča Giannia Rijavca SENTIMENTI je očitno tako dobra, da so se v vinski kleti KZ Dobrovo odločili, da po njej poimenujejo vino. U NULO je naslov plošče, na kateri se predstavljajo mladi izvajalci, ki ustvarjajo pod taktirko Mikija Šarca. Mladi upi na slovenskem glasbenem nebu so: X-CUSSE, F O X Y TEENS, LJUBLJANSKI ZID, LJUBLJANSKI ZID... TW t 011 - NAJVEČ JA SLOVENSKA Dolina zelenega zlata je bogatejša za še en glasbeni pojav, v katerem združujejo moči člani bolj ali manj uveljavljenih lokalnih skupin. Kot se za naše kraje in običaje spodobi, se je ideja o ustanovitvi nove skupine z delovnim imenom MILICA NA HORSU porodila kje drugje kot v gostilni. “Mi nismo EPP za farmacijo, vendar nam je njihovo geslo zmaga nad bolečino priraslo k srcu. ('urice pa zato, ker smo p.... po duši.” Tako o nenavadnem in za marsikoga spornem imenu TRAMAL C URICE prvo grlo (beri gobec) skupine, ki na lastno željo ostaja anonimen. Sporni so tudi njihovi plakati, na katerih so v svoji nevednosti list hrasta, pardon, javorja zamenjali z marihuano, /a piko na i jim je ponagaja! še tiskarski škrat, ki je njihovo geslo zadeto v živo spremenil v zadeto v žilo. Vsem prizadetim se ponižno oproščajo in se skesano posipajo s pepelom. Po vsega dveh urah vaj “odigrajo” svoj prvi koncert kot nenapovedani gostje I. hmeljdtskega Rock Festivala. Zaradi spornega imena njihov drugi koncert odpade, pozitivna doping kontrola pa je kriva, da zamudijo tretjega. V četrto gre rado, in 2H.II.9X se jim končno posreči kolikor toliko normalen nastop, takrat tudi podpisujejo peticijo za svojo TH(ospital)C sekto. Med ljudstvom se širi glas o razvratnih nastopih, na katerih imajo težave s podivjanimi oboževalci (oboževalke se jih bojijo), sami člani pa pozivajo starše, da prepovejo obisk koncerta svojim mladoletnim hčerkam. Razuzdano rock ž.n' roli življenje z vsemi odrskimi in zaodrskimi aktivnostmi vred je prenaporno celo za njihove vsega hudega vajene organ- S VIN JARI JA izme, zato se pred ponorelimi oboževalci, navideznimi sovražniki in predvsem samim sabo skrivajo v trama! landu. “Glasba je več ali manj vsa pokradena”, pravi naš skrivnostni sogovornik. “Gre za hibrid med ACIDC, Green l)ay in Čuki. V bistvu smo rock band s punk pristopom. Naš glavni cilj je zabavanje in zajeba....... zato imamo naštudiranih samo osem komadov, nove pa si po potrebi izmislimo kar med nastopom.” Hesedila so poglavje zase in so pravi “biser” na slovenskem glasbenem prostoru. “Naša besedita odslikavajo kruto realnost skozi prizmo provokacije in zafrkancije. Pojemo predvsem o drogi, alkoholu in krutih ženskah." Vsej neresnosti navkljub imajo fantje še velike načrte, saj nameravajo še letos posneti in izdati ploščo. Z nastopom na Novem Rocku 99 pa načrtujejo medijski preboj od lokalne neumnosti, do vseslovenske atrakcije. P.S.: Da sc razumemo, nič nimam proti izzivanju in spoštujem tiste, ki imajo jajca in si upajo. Ampak provokacija, ki je sama sebi namen, je le golo dvigovanje prahu brez ideje in koncepta ali z drugimi besedami ir-liko hrupa za nič. Zato le en nasvet varuhom javne morale. Morebitne sankcije bodo za skupino le brezplačna reklama, večja, kol si jo zasluži. “Provokatorje" lahko v živo preverite 12.2.1999 r celjskem Kljitbu. ________________ _________________________________ Vasja Volavšek Ker stara diatonična harmonika, ki jo je v začetku stoletja izdelal mojster Luhas, ni omogočala igranja zahtevnejših viž, so si pravi harmonikarji že dolgo želeli bolj izpopolnjeno harmoniko, ki bi omogočala igranje vseh podtonov. Tako sta libojska glasbenika Štefan Frece in Miro Klinc skupaj s sodelavci leto in pol izdelovala in ob koncu lanskega leta patentirala slovensko kromatično diatonično harmoniko. Miro Klinc je že dodobra preizkusil novo harmoniko. Foto: Samo Z enim od izdelovalcev, Štefanom Frecetom, smo se pogovarjali o tetn, kaj nova harmonika prinaša slovenskim harmonikarjem. Klasično tri in štirivrstno harmoniko igramo tako, da s prijemom izberemo pravilni akord; pri zaporedju igranja akordov moramo prilagajati smer meha (vlečemo ali stiskamo), ker se na gumbu oglasita različna tona. Nekaj tonov pri stari Lubasovi harmoniki pri diskantu sploh ni vgrajenih, ker je harmonika konstruirana za »ljudsko« igranje 'ažje zasnovanih, predvsem duro-v>h melodij. Basiramo z levo roko, m sicer tako, da uporabljamo durov dominantni in subdominantni has, ter temu primeren akord. Za Prehod med deli skladbe izber-emo ostale base in jih skladbi Primerno uporabimo. Fri običajni harmoniki nastane Problem, ker določen bas zahteva rjrugo smer meha kot akord na uiskantu. To smo pri novi har-ruoniki odpravili. Pri igranju zahtevnejših skladb na klasični trivrstni diatonični harmoniki manjka nekaj basov, predvsem za igranje prehodov med deli skladb. V primerjavi s klavirsko harmoniko, ki ima vgrajenih 11 tonov v eni oktavi, je klasična trivrstna diatonična harmonika osi-romašena kar za tri tone, štirivr-stna pa za dva, vendar moramo za uporabo teh tonov uporabiti bistveno zahtevnejše prijeme, kar otežuje tehnično izvajanje skladb. Zato je igranje na klasično trivr-stno ter tudi štirivrstno diatonično harmoniko omejeno." Kakšno rešitev ste si zamislili? "Ker vsega na klasično tri oziroma štirivrstno diatonično harmoniko ni bilo mogoče zaigrati, smo na harmoniki izvedli določene posodobitve. Dodali smo eno (zadnjo) vrsto gumbov na diskantu, štiri gumbe na baskovski strani in mehansko povezavo med gumbi na basovski strani. Z dodano vrsto gumbov, kjer so vsi toni, ki jih pri običajni trivrstni diatonični harmoniki ni, na zunanji strani diskanta, se lahko s smiselno razporeditvijo tonov (računalniško izvedena rešitev) zaigra vsaka melodija. Lokacija dodatne vrste je bistvenega pomena (zunanja vrsta), ker pri igranju akordov največkrat uporabljamo kazalec, sredinec in prstanec, palec in mezinec pa sta večinoma prosta ter ju zaradi njune dolžine najlažje uporabimo za prijeme v zunanji vrsti. Lokacija tonov je določena iz praktične uporabe akordov, ki se jih s to razporeditvijo najlažje doseže." In vendar je nova harmonika precej podobna stari. "Zunanji izgled harmonike je sicer res podoben običajni štirivrstni harmoniki, vendar je pri štirivrstni diatonični harmoniki dodana vrsta znotraj diskanta, kar je za prijemanje akordov izredno nepraktično, poleg tega pa še ne vsebuje vseh manjkajočih tonov. Enaka, vendar s praktičnega stališča zopet nekoliko modificirana rešitev se kaže tudi pri basih z dodatkom štirih gumbov in ene mehanske povezave med njimi. Toni so izbrani tako, da ni več potrebno prilagajati basiranju smeri meha. Na ta način dosežemo bistveno več variant prehodov med deli skladb in možnost basiranja s tremi basi v molovem načinu basiranja (durov bas - molov akord - dominantni bas), kar dosežemo z dodano mehansko povezavo. Tudi na tem mestu je potrebno poudariti, da dodani basi nikakor niso enaki kot pri običajni štirivrstni diatonični harmoniki, saj omogočajo bistveno več variant prehodov na enostavnejši način (brez menjave smeri meha). Tako modificirana diatonična harmonika je izdelana in že preizkušena v praksi." Kje bo mogoče harmoniko kupiti? "To harmoniko bomo izdelovali v Libojah, pri izdelovanju bodo sodelovali kooperanti iz Slovenije, le določene bolj zahtevne dele (glasilke in mehaniko) bomo uvozili od najboljših italijanskih proizvajalcev. Za ogrodje bomo uporabljali les pokljuške smreke goste rasti, tiste, iz katere so izdelane tudi violine." Cdasbeniki za to harmoniko že vedo? "Povpraševanje po hramoniki je že sedaj zelo veliko, saj vsak, ki je nanjo zaigral, želel postati njen lastnik. Vendar bodo morali nanjo počakati še dva meseca, potem pa bodo nanjo lahko zagodli. Največ pa se za našo novo harmoniko zanimajo harmonikarji iz Italije, Avstrije in Slovenije." Samo Jurhar Foto: Samo AC LEVEC PONUDBA RABUENIH VOZIL PEUGEOT 605, 1. 93, 3,0i, 1.600.000. 00 SIT MERCEDEZ BENZ 190 1.8, 1. 91, 1.440.000. 00 SIT Za vsa rabljena vozila je možen kredit. Informacije: 063/472-409. AVTO CELJE ZALOGA RABUENIH VOZIL CELJE: NISSAN PRIMERA 1.6 SLX + oprema, met. rdeča, nova, 2.853.967.00 SIT BMW 520 I, siva metal, 1. 93, 1.899.900.00 SIT FIAT BRAVA 1.6 SX, srebrna met., 1. 96, 1,749.900,00 SIT FORD FIESTA 1. 93, 719.000. 00 SIT FORD FIESTA 1. 93, 3v, rdeča, 699.000. 0 SIT FIAT TIPO 1.6 SX, zel. metal, 1. 94, 899.000,00 SIT FIAT CINOUCENTO, I. 94, 549.000. 00 SIT LADA SAMARA 1300, 3v, bela, 1. 93. 339.000,00 SIT MARUTI 800, rdeč, 1. 93, 399.000. 00 SIT OPEL ASTRA 1.7D combi, bel, 1. 92, 1,059.000,00 SIT PEUGEOT 106 XM, 1. 95, 849.000. 00 SIT PEUGEOT 306 XR, 5V, 1. 95/96, rdeč, 1,449.000,00 SIT RENAULT CLIO 1.2, 1. 95, 3V, 1. 95, 899.000,00 SIT RENAULT TRAPIC 1400 povišan, rdeč, 1. 92, 759.900,00 SIT R5 CAMPUS/plus, bela, 1. 93, 689.000. 00 SIT SEAT IBIZA 1.2, 5V, 1. 93/94, 699.000. 00 SIT VW POLO FOX, modra, 1. 93, 739.800.00 SIT VELENJE: FIAT BRAVA 1.6 SX, 1. 95, 1.399.000. 00 SIT CITROEN ZX AURA 1.6, 1. 91, 899.000. 00 SIT PEUGEOT 405 GL, 1. 92, 999.000. 00 SIT FIAT TIPO 1.4 S, 1. 90, 399.000,00 SIT R 5 CAMPUS, 1. 89, 259.000,00 SIT MARUTI 800, 1. 96, 648.900,00 SIT MARUTI 800. 1. 95, 515.000,00 SIT MARUTI 800, 1. 94, 532.027,00 SIT CITROEN AX 1.1 TRS, I. 90, 513.382.00 IST LADA SAMARA 1300, 5v, 1. 95, 660.000. 00 SIT LADA SAMARA 1300, 1. 96, 650.000. 00 SIT LADA SAMARA 1300, 5v, I. 93, 410.823.00 SIT Ugodni krediti do 5 let s T + 4,5 do 5% obr. mero, menjava staro za novo, vozila so tehnicčno brezhibna, za določene tipe vozil dajemo delno garancijo. Najnovejše ponudbe najdete na internetu http://www.avto-celje.si Informacije na telefon: 063/412-328 - Celje, 063/851-060 - Velenje AVTOHIŠA DREV ZALOGA RABUENIH VOZIL KADET 1.3, I. 88 CORDOBA 2.0 16 V, 1. 97 SEAT TOLEDO 1.9 TD, 1. 93, FORD ESCORT karavan, 1. 94, 1. lastnik, 70.000 km, 1,200.000,00 SIT, nereg. SEAT IBIZA 1.5, 3V, bela, 1. 93, 1. lastnik, nepo kodovan, reg., 740.000,00 SIT, mo na menjava R 19 1.8, 1. 92 Informacije na telefon 063/707-365 in 063/707-395. FINEX ZALOGA RABUENIH VOZIL ALFA ROMEO 33 1.3, 5V, 1. 93, 850.000. 00 SIT BMW 525, 1. 92, 1,990.000,00 SIT BMW 525i, 1. 89, m.zlat, 1.000. 000.00 SIT CITROEN BX, 5v, 1. 84, svetlo rumen, 250.000,00 SIT FIAT DUCATO 2.5 D, 1. 89, bel, 490.000. 00 SIT FORD ORION 1.6i, 4v, 1. 88, m.rjav, 490.000,00 SIT LADA SAMARA 1.3, 1. 93, 315.000. 00 SIT LADA NIVA 1600 L, 1. 93, bel, 670.000. 00 SIT LADA 1500 KARAVAN, 5V, 1. 95, bel, 520.00,00 SIT MITSUBISHI LANCER 1.3 GL, 1. 97, 2,068.000,00 SIT OPEL KADET 1.6 D, 1. 85, 420.000. 00 SIT R 21 NEVADA GTD, 5v, 1. 91, 750.000. 00 SIT R5 1.4 FIVE, 3V, 1. 94, bela, 750.000. 00 SIT RENAULT MEGANE 1.4 RN, I. 96, met.svetlo rdeč, 1,680.000,00 SIT VW GOLF 1.3 JX, 1. 86, 480.000. 00 SIT WARTBURG 1.3, 4V, I. 89, svetlo rumen, 235.000,00 SIT ŠKODA 105 L, 1. 88, zelen, 200.000. 00 SIT Informacije: PE CEUE 063/482-011, 482-012; PE DRAVOGRAD 602/83-643; PE RAVNE 0602/287-560, 0602/287-561, PE VELENJE: 063/857-424, 0609/640-204 AVTOHIŠA IAKOPEC ZALOGA RABUENIH VOZIL FIAT TIPO 1.7 D, 1. 95, reg. 8/99 LADA SAMARA, 1. 95, reg. 8/99 OPEL ASTRA 1.6i šport, 1. 93, reg. 7/99 OPEL ASTRA 1.4, 1. 92, reg. 7/99 R 5 campus, 1. 91, reg. 4/99 VW PASSAT 1.6 TD GL, 1. 89, reg. 3/99 Vsa vozila so dobro ohranjena. Možen kredit do 5 let brez pologa. 063/42-54-611. AVTOHIŠA KOS ZALOGA RABUENIH VOZIL SUNNV NISSAN 1.4 SLX, 1. 94 R 4, 1. 87 SEAT TERRA, 1. 94 CITROEN KOMBI C 25, 1. 92, 160.000 km FORD ESCORT 1.3 D, 1. 83 Informacije na telefon 702-230. AC KRALJ ZALOGA RABUENIH VOZIL HVUNDAI PONY LS, 1. 92, 85.000 km HVUNDAI H100, 6 sedežev, 1. 96 HVUNDAI S COUPE, 1. 92, 950.000 SIT HVUNDAI ACCENT 1.3 LS, 4V, 1. 96, 31.000 km HVUNDAI GALOPER 2.5 D, 1. 96/97, 25.000 km OPEL VECTRA 1.6 1. 88, 140.000 km R4, 1. 92, rdeč SUZUKI SWIFT 1.3 GLS, 1. 95, 55.000 km, HVUNDAI SONATA 2.0, 1.97, vsa oprema, še reg. 2.626.000. 00 SIT, Za vsa rabljena vozila možen kredit. Informacije na tel.: 063/720-283 ali 063/720-116. AVTOCENTER MEH ZALOGA RABUENIH VOZIL OPEL OMEGA 2.0i, 1. 91, kovinsko siv, 1. lastnik, 610.000,00 SIT VW GOLF 1.6 CLD, 1. 92, bel, 1. lastnik, 51.000 km, 3V, cena po dogovoru PASAT limuzina CL avtomatik 1.8, 1. 94, črn, 2,000.000,00 SIT TESTNA VOZILA: VW CADDV 1.4 FURGON, bel, 1.500.000. 00 SIT LT 35 FURGON 2.5 TDI, bel, 3.600.000. 00 SIT POLO LIMUZINA 1.6, bel, 1.993.000. 00 SIT Za vsa rabljena vozila veljajo krediti in popust za gotovino. Informacije na tel.: 063/898-250. SPECTRA ORBIT ZALOGA RABUENIH VOZIL VW GOLF 1.6 B, 1. 92, 5v, bel, 915.000 SIT FORD ESCORT KARAVAN CLXD, bel, 1. 92, 1,135.000 SIT HVUNDAI LANTRA 1.8 GTI, I. 93, kov. plava, 960.000,00 SIT HVUNDAI SONATA 2.0 GLSI, 1. 96, kov.zelena, 1,990.000,00 SIT HVUNDAI SONATA 2.0i GLS, 1. 93, kovinsko siv, 1,290.000 SIT VW PASSAT 1.8 CL, 1. 93, rdeča, 1.339.000 SIT MAZDA 323 1.6 karavan, 1. 94, kovinsko siv, 1,290.000 SIT SEAT CORDOBA 1.8 GLX, I. 95, kov. rdeč, 1,390.000 SIT OPEL ASTRA KARAVAN 1.8, 1. 95, bel, 1,650.000 SIT VW GOLF VR6, 1. 92, kov. rdeč, 1.599.000 SIT AUDI 100 2.3 E Q, 1. 92, kov.zelen, 2,200.000 SIT AUDI A6 2.0, 1. 92, kov.siv, 2.790.000 SIT AUDI 100 2.6 E OUATTRO, 1.92, kov.črna, 1,820.000 SIT AUDI A4 1.8 TQ AVANT, 1. 97, rumen, 5,499.000 SIT BMW 316i, 1.95, rdeč, 2,250.000 SIT MITSUBISHI PAJERO 3.0 GLS V6, 1. 92, kovinsko moder, 2,599.000 SIT BMW 850 ICS, 1. 91, kov.črn, 3.786.500.00 SIT Informacije na telefon: 063/411-336, 425-400. PSC ZALOGA VOZIL ŠKODA FAVORIT, 1. 94, bela, 60.000 km, 630.000,00 SIT MARUTI 800, 1. 95, 631.890,00 SIT ŠKODA FAVORIT, 1. 93, 541.800.00 SIT PEUGEOT 405, 1. 90, 619.920,00 SIT SEAT CORDOBA 1.9 D, 1. 94, 1,155.000,00 SIT ŠKODA FELICIA, 1. 93, 33.000 km, rdeča, 840.000,00 SIT Vsa vozila so tehnično brezhibna. Informacije na telefon 063/861-570. RO SO ZALOGA RABUENIH VOZIL LADA SAMARA, I. 88, 223.200,00 SIT ŠKODA FAVORIT, 1. 93, 520.000. 00 SIT ŠKODA FAVORIT, 1. 94, 620.000. 00 SIT ŠKODA FAVORIT, 1. 91, 290.000. 00 SIT ŠKODA FELICIA, 1. 96, 1.030.000. 00 SIT DAIHATSU CHARADE, 1. 90, 395.000. 00 SIT GOLF D, 1. 87, 472.000,00 SIT UNO 1.7 D, I. 92, 630.000,00 SIT SUZUKI ALTO, 1. 96, 820.000,00 SIT Za vsa rabljena vozila je možen kredit. Informacije: 063/37-506. RSL SEZNAM RABUENIH VOZIL ASTRA 1.6 kar., modra, 1. 93, 1.200.000 IST AUDI 100 2.3, 1. 92/93, moder, 1.770.000 SIT ALFA 164, modra, 1. 88, 1,050.000 SIT CITROEN C 25, rdeč, 1.87, 60.000 SIT CHRVLER VOVAGER, 1. 94, opal, 2.185.000 SIT FIAT PUNTO GT, 1. 95, rdeč, 1.810.000 SIT FIAT PUNTO 55, zelen, 1. 94/95, 995.000 SIT FIAT PUNTO GT, I. 95, 1,650.000 SIT FORD ESCORT 1.6, siva, 1. 96, 1.690.000 SIT FORD ESCORT 1.8, zelen, I. 93, 1.440.000 SIT HONDA CIVIC, 1. 91, siv, 950.000 SIT LADA SAMARA 1.3, 1. 93, rdeč, 350.000,00 SIT MERCEDES 190E, 1. 91, bel, 1.550.000 SIT MARUTI 800, bel, 1. 94, 520.000 SIT PEUGEOT 205 L, rdeč, 1. 91, 550.000 SIT PASSAT VR6, črn, 1. 92, 1,480.000 SIT PEUGEOT 405 GR, 1. 90, siv, 890.000 SIT R EXPRES 1.4, rdeč, 1. 89, 420.000 SIT R 19 RT 1.4 4v, 1. 93, siv, 1.200.000 SIT R 11 GTL, rdeč, 1.86, 355.000 SIT R 5 CAMPUS, 3V, zelen, 1. 89, 370.000 SIT KULTURNE PRIREDITVE V CELJU R 5 CAMPUS, 3v, 1. 92, rdeča, 540.000 SIT R 5 CAMPUS 5V, bel, 1. 92, 580.000 SIT R 5 FIVE 3V, rdeč, 1. 96, 880.000 SIT R 11 GTL, rdeč, 1.87, 375.000 SIT R 5 CAMPUS, 3V, rdeča, 1. 93, 630.000 SIT R 5 CAMPUS PLUS, 1. 93, siva, 580.000 SIT R CLIO OASIS 1.2, siv, 1. 97, 1.250.000 SIT R 4 GTL, bel, 1. 92, 300.000 SIT R 19 1.4 RT, 4v, rdeč, 1. 94, 1.200.000 SIT RENAULT SCENIC 1.6 RT, 1. 97, rdeč, 2,500.000 SIT RENAULT LAGUNA 1.8 RN, siv, 1. 95/1, 1,790.000 SIT RENAULT LAGUNA 1.8 RT, siv, 1. 95/7, 1,900.000 SIT SUBARU LEGACV, siv, 1. 93, 1.260.000 SIT TRAPIC T31 F, beige, 1. 97, 2.050.000 SIT TWINGO ELITE, modra, 1. 98, 1.430.000 SIT VOLVO 460 GLE, bel, 1. 95, 1.800.000 SIT VISA 1.1 TRE, rdeča, 1. 86, 200.000 SIT Kredit 2-5 let T + 5,5%. Informacije 453-115. SELMAR ZALOGA RABUENIH VOZIL AUDI 100 2.3 E, 1. 92/12, z opremo, 1,890.000,00 SIT AUDI A4 1.9 TDI, 1. 85, bela, 2.599.000. 00 SIT BMW 318 is coupe, 1. 93, rdeč, 2.299.000. 00 SIT BMW 318 TDS karavan, 1. 95/96 siv. metal, 3,250.000,00 SIT DAEWOO ESPERO 2.0 CD, 1. 95, metal beige, 1,499.000,00 SIT ford monedoi.8 clx, i. 84, 1.790.000. 00 SIT FORD ESCORT 1.6 CLX karavan, I- 94, temno rdeč, 1,399.000,00 SIT GOLF 1.8i GL, 5v, 1. 96, met.črn, 1.699.000. 00 SIT MERCEDEZ BENZ 230 E, 1. 87, moder, 1,299.000,00 SIT OPEL VECTRA 1.8 GL, 1. 91, moder, 1,099.000,00 SIT PEUGEOT 405 GR, 1. 93, met.siv, 1.199.000. 00 SIT PIAGGIO HEXAGON 150, 1. 96, Urn, 350.000,00 SIT R 19 1.7, 1. 93, bel, 1,099.000,00 SIT R 5 CAMPUS, 1. 92, bela, 499.000. 00 SIT R 5 CAMPUS, 1. 91, rdeča, 550.000. 00 SIT UNIŠ GOLF JXB 1.3, 1. 90, bel, 650.000. 00 SIT Informacije 063/34-320 in 063/32-524. MOTO CENTER TOGI VEČJA MOTORNA KOLESA CAGIVA 125, nova, 840.000,00 SIT CAGIVA 125 planet, nova, 830.000. 00 SIT HONDA CBR 1000, 1. 88, 630.000. 00 SIT HUSOVARNA 125 WRE, nova, 755.000. 00 SIT KAWASAKI GPZ 500 S, 1. 88, 380.000. 00 SIT KAVVASAKI GPX 750, 1. 87, 520.000. 00 SIT KAVVASAKI KLR 650, 1. 95, 690.000. 00 SIT LAVERDA 668, 1. 97, 1,060.000,00 SIT SUZUKI GSX 750 R, 1. 92, 690.000. 00 SIT SUZUKI GSX 750 R, 1. 95, 1.100.000. 00 SIT VAMAHA FZR 600, 1. 93, 730.000. 00 SIT VAMAHA FZR 1000, 1. 91, 850.000. 00 SIT Komisijsko prodajamo rabljena motorna kolesa. Uredimo kredit. Sprejemamo naročila za motorna kolesa Kavvasaki 1. 99 in Honda 1. 99, Aprilia 99, Cagiva 99, Husqvarna 99. Čelade Shoei in Arai na zalogi. Možnost plačila na več čekov. Na zalogi plastični oklepi za motorna kolesa. Gume DUNLOP, MICHELIN, METZELER na zalogi, možnost plačila na več čekov. Čelade ARAI in SHOEI na zalogi možnost plačila na več čekov. Oblačila SPIDI, DAINEZE, AKSO, URINA, možnost plačila na več čekov. Informacije na telefon 063/853-471. PRODAM HONDA CIVIC 1.5i 16V, 1. 88/89, registriran do 2000, 130.000 km, el. stekla, šibedah in centralno zaklepanje, garažiran, prodam. Cena: 669.000 SIT. Inf.:(063) 856 636. Inštruiram matematiko. Tel.: 063/472-232. 11. februar 10.00 MUZEJ NOVEJŠE ZGODOVINE CEDE - OTROŠKI MUZEJ HERMANOV BRLOG-Muzejska ustvarjalna delavnica: »Pust veselih ust« 15.30 - 17.30 POKRAJINSKI MUZEJ CEUE - Muzejska delavnica: »Ptičja svatba« Ptice na lesu - intarzija s furnirjem. Delavnico vodi pedagoginja Mateja Ačko 18.00 OSREDNJA KNJIŽNICA CEUE - LEVSTIKOVA SOBA -Predstavitev pesniške zbirke: Matej Krajnc: »Razpoloženja« Sodelovanje z ZKD in Skladom za ljubiteljsko kulturno dejavnost Celje 19.00 GOSTILNA BERGER -Predavanje z diapozitivi: »Slovenska alpinistična odprava Khumbakharna 98« in »Prvi vzpon na zaledeneli slap Rinko«, predavatelja Anrej Grudnik in Anton Pavlič - Chief 20.00 SLG CEUE -ODERPODODROM - P. Marber: «Bližje«, Režiser: Vinko Moderndorfer 12. februar 10.00 MUZEJ NOVEJŠE ZGODOVINE CEUE - OTROŠKI MUZEJ HERMANOV BRLOG-Muzejska ustvarjalna delavnica: »Pust veselih ust« 15.30 - 17.30 POKRAJINSKI MUZEJ CEUE - Muzejska delavnica: »Valentinov praznik« Delavnico vodi pedagoginja Mateja Ačko 19.30 SLG CEUE - Dnevi komedije B. Tadel: »Policija d.o.o.«, Gostije MGL Ljubljana 19.30 CEUSKI DOM CEUE -Zabavno glasbeni večer: »Ples v maskah«, v izvedbi KD I. Cankar 13. februar 9.00 CEUSKI DOM - Pustna prireditev za ustvarjalce in poustvarjalce na plesnem, likovnem in glasbenem področju: »6. brezova metla« 10.00 MUZEJ NOVEJŠE ZGODOVINE CEUE - OTROŠKI MUZEJ HERMANOV BRLOG-Muzejska ustvarjalna delavnica: »Pust veselih ust« 20.00 CEUSKI DOM - Družabno plesno druženje s Plesnim Valom: »Valentinov ples« 20.00 KULTURNI DOM KUD ZARJA - tradicionalno pustovanje z glasbo, programom in nagradami za najlepše maske 14. februar 15.00 za cicibane in 17.00 za osnovnošolce MODRA DVORANA CEUSKEGA SEJAMA - otroško pustovanje s skupino »Journal« 17.00 SLG CEUE - Dnevi komedije F. Miličinski: »Butalci«, Gostuje SSG Trst 20.00 SLG CEUE -ODERPODODROM - DNEVNI KOMEDIJE K. Eeill, B. Brecht: »Gledališki songi« v izvedbi Jagode Vajt in Žarka Prinčiča 15. februar 10.00 - 13.00 POKRAJINSKI MUZEJ CEUE - Muzejska delavnica: »Izdelava najlepše pustne maske«. Delavnico vodi pedagoginja Mateja Ačko 20.00 SLG CEUE -ODERPODODROM P. Marber: »Bližje«, Režiser: Vinko Moderndorfer 16. februar 9.30 - 12.00 PREŠERNOVA ULICA - Otroški pustni živ žav s skupino »Journal« 10.00 - 13.00 POKRAJINSKI MUZEJ CEUE - Muzejska delavnica: »Maskiranje«. Delavnico vodi pedagoginja Mateja Ačko 15.30 ULICE CEUA - Pustni karneval z ansamblom »Štajerskih 17. februar 10.00 - 13.00 POKRAJINSKI MUZEJ CEUE - Muzejska delavnica: »Pustna doživetja na risalnem listu«. Delavnico vodi pedagoginja Mateja Ačko 10.00 MUZEJ NOVEJŠE ZGODOVINE CEUE - OTROŠKI MUZEJ HERMANOV BRLOG -ustvarjalna delavnica: »Počitniške Revellove delavnice« 15.00 PREŠERNOVA ULICA -Pokop pusta: Povorka KUD-a »Svoboda« iz Zagrada 17.00 OSREDNJA KNJIŽNICA CEUE - UNIVERZA ZA III. ŽIVUENSKO OBDOBJE -LEVSTIKOVA SOBA - srečanje in predstavitev avtorice dr. Sanje Rozman: »Peklenska gugalnica« 18. februar 10.00 - 13.00 POKRAJINSKI MUZEJ CEUE - Muzejska delavnica: »Slikanje na majice« -otroci jih prinesejo s seboj. Delavnico vodi pedagoginja Mateja Ačko 11.00 MUZEJ NOVEJŠE ZGODOVINE CEUE - OTROŠKI MUZEJ HERMANOV BRLOG -ustvarjalna delavnica: »Počitniške Revellove delavnice« 19. februar 10.00 - 13.00 POKRAJINSKI MUZEJ CEUE - Muzejska delavnica: »Delavnica presenečenja«. Delavnico vodi pedagoginja Mateja Ačko 11.00 MUZEJ NOVEJŠE ZGODOVINE CEUE - OTROŠKI MUZEJ HERMANOV BRLOG -ustvarjalna delavnica: »Počitniške Revellove delavnice« 19.30 SLG CEUE - Dnevni komedije Z. Hočevar: »Mož za Zofijo«, režiser: Franci Križaj 20. februar 10.00 MUZEJ NOVEJŠE ZGODOVINE CEUE - OTROŠKI MUZEJ HERMANOV BRLOG -ustvarjalna delavnica: »Počitniške Revellove delavnice« 19.30 SLG CEUE - Dnevni komedije S. 0’Cassey: »Katastrofe«, gostuje CAFE TEATER 21. februar 19.30 SLG CEUE - dnevni komedije - podelitev nagrad M. Tomšič: »Božec on, Bušca jaz«, gostuje PFF Koper 22. februar 17.00 OSREDNJA KNJIŽNICA CEUE - UNIVERZA ZA III. ŽIVUENSKO OBDOBJE -LEVSTIKOVA SOBA -Predstavitev knjige ob diapozitivih: »V porečju Orinoka« avtorja Boruta Koruna 19.00 GALERIJA SODOBNE UMETNOSTI CEUE - Predavanje Vharlesa Harrison, na temo Geopolitika in umetnost: »Nekompetentnost in njene prednosti« STUDIO $;-V - BUJE Ekonomska FORMA SAVINJSKA TELEVIZIJA "OGLAS PRI NAS, KUPEC PRI VAS" tel: (063) 716-116 (041) 684-383 7 JI M * Trgovska družba LKM ŽANA d.d. ŽALEC POI, Celje - skladišče D-Per 131/1999 o 'C- K ro S o S “ 0(01313006902,84 COBISS a Akcija velja od 11.2. do 28.2.99 oz. do prodaje zalog w/m!ram®w® m, w/a\s^ &SL B0QB21)MS KIS EP©SM£0B! EM^S Trgovska družba ŽANA d.d. ŽALEC, Mestni trg 2, 3310 Žalec Cern