Words of foreign origin in political discourse

angleški
slovenski

2012

izposojenke   politični diskurz   prevzete besede   slovenščina   sociolingvistika

Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta
(Obvezni izvod spletne publikacije)

Članek obravnava rabo besedja tujega izvora v okviru slovenskega političnega diskurza. Zaradi specifične rabe lahko besede razdelimo v štiri skupine: v prvo spadajo posebne fraze in terminologija, ki je lastna političnem področju; v drugo skupino uvrščamo besede tujega izvora, ki so splošno prisotne v slovenskem jeziku (in so zaradi pogostosti pojavljanja ter njihove "neekskluzivističnosti" popolnoma nezanimive za raziskovanje); tretjo skupino sestavljajo različne besede tujega izvora, s pomočjo katerih govorci spodbujajo željene interpretacije povedanega (ang. framing reality); četrta skupina je najbolj zanimiva za raziskovanje in je sestavljena iz besed tujega izvora, ki bi lahko imele oznako: +zaznamovano, +nepotrebno, +nezaželeno, vendar le, če podležemo puristični logiki. Vse besede te skupine je mogoče enostavno in brez spremembe v pomenu zamenjati z enobesednimi slovenskimi ustreznicami. Motivacija rabe teh besed je ključnega pomena za našo obravnavo. V okviru poststrukturalistične teorije Pierra Bourdieuja ter Austinove in Searlove teorije govornih dejanj je podana tudi interpretacija statistične analize pogostnosti rabe v korelaciji z izbranimi dejavniki, ki izražajo govorčev habitus. Zagovarjam tezo, da tujke predstavljajo simbolni kulturni kapital, dodano vrednost, ki učinkuje kot kredit je in je kot taka lahko pomembna oblika akumulacije kapitala.

22.05.2014