Edini slovenski dnevnik < v Zedinjenih državah. :• m m M Vetja za vse leto... $3.00 Ima 10.000 naročnikov:- GLAS NARODA im list slovenskih delavcev v Ameriki. The only Slovenian daily in the United States Issued every day except Sundays and Holidays :« TELEFON PISARNE: 4687 COETLANDT. Entered as Second-Plan Matter, September 21, 1903, at the Port Office at New York. N. Y., under the Act of Congress of March 3, 1879. TELEFON PISARNE: 4687 OORTLANDT. NO. 243. — ŠTEV. 243. 'Grosser Kurfuerst" je dospel sem s stopetimi rešenimi potniki, 'REŠILI SMO VSE, KAR SMO MOGLI REŠITI", JE REKEL KAPITAN SPANGENBERG. — VSI ODLOČNO OBSOJAJO ČASTNlfiTVO IN POSADKO P ARNIKA CARMANZE'. — RUDARJI IZ WESTFALSKE. — WESTFALSKA SLOVENCA NA "VOLTTJRNTJ"? — NATANČN O POROČILO KAPITANA ' VOL- TURNA*. INCH A. NEW YORK, THURSDAY, OCTOBER 16, 1913. — ČETRTEK, 16. OKTOBRA, 1913, VOLUME XXI. — LETNIK Včeraj opoldan je dospel v nevrvorško pristanišče parnik "Groser Kurtuerst" in pripeljal, na krovu 105 pasažirjev, ki so! se rešili z gorečega parnika Vol-, turno". | Pripomniti moramo,, da ni med i omenjenimi nobene ženske in nobenega otroka, ampak so sami i mož ki, ki so si v obupnem boju | priborili pot do rezilnih čolnov, j Rešeni so bili na videz popolnoma mirni in so vsi od prvega I do zadnjega izpovedali, da ni sto-; ril kapitan "Carmanie", Barr, vsega, kar je bilo v njegovi moči. !Še celo v petek zjutraj, ko je vihar že skoraj popolnoma pojenjal, ni hotel spustiti v morje nobenega rešilnega čolna. Walter Lhisselbaum, tretji čast-nik na 'Volturnu', se je izrazil, da kapitan ni dal spustiti sploh nobenega rešilnega čolna v vodo. To potrjuje več pasažirjev 'Grosser Kurfuersta/ V noči od četrtka na petek je res divjal tak vihar, da se ni moglo misliti na rešitev, ko je pa v petek vihar pojenjal, bi se vseeno lahko kaj storilo v pomoč nesrečnikov. Kapitan Barr je imel na razpolago vsa rešilna sredstva, in je naravnost čudno, zakaj jih ni hotel u-porabiti. Potnikom tretjega razreda, ki so večinoma brez denarja, je priskočila na pomoč židovska nasel-niška družba. Večinoma vse nesrečneže je spravila v svoj dom fitv. 229. Kast, Broadway. Na " Volturnu " se je nahajalo tudi precej westfalskih delavcev, od katerih se jih je samo sedem rešilo. Kot so povedali nekemu easnikarskemu poročevalcu, so bili namenjeni v Kanado. Pri katastrofi so izgubili vse. ostalo jim Je le nekaj razcapane obleke. Sodeč po njihovih izjavah, s< vladale na 'Volturnu* naravnost strašne razmere. Cel parnik je bd opremljen baje samo s tremi gasilnimi cevmi, pa še od teh sta bili dve popolnoma nerabni. Natrgana mesta so hoteli oviti z rjuhami, kar se jim pa ni posrečilo. Požar so gasili toraj samo z eno cevjo. Tega posledica je tudi, da se je moštvo malo brigalo, če se pogasi ogenj ali ne. Pri gašenju sta se posebno odlikovala nek medkrovni steward in nek pasažir tretjega razreda. Na krovu so se nahajali tudi aparati h kisikom, toda kot se je pozneje dognalo, so bili nerabni, prazni in zaklenjeni. Ce bi imelo moštvo dovolj gasilnih priprav, bi s- lahko v teku par ur preprečila katastrofa. Podobno je bilo tudi z rešilnimi čolni. Nekdo je povedal sledeč slučaj, ki jasno kaže, koliko se skrbi za varnost potnikov. — V precej velikem čolnu — je pripovedoval očividec — je bilo kakih trinajst ljudi. Ravno je hotel odriniti od "Volturna", ko je skočil s krova vanj nek petnajstletni deček. Trhljeno dno v čolnu se je udalo, napravila se je odprtina in deček je izginil skozi njo v vodo. Ostali so vsi utonili. Na 'Volturnu' se je izmed moštva najbolj junaško obnašalo osobje pri strojih, ki je ostalo do zadnjega trenutka na svojem mestu. Šele ko vsled grozne vročine niso mogli več opravljati službe, so prišli kurjači in strojevodje na krov. Nazaj jih je hotel pognati z nabitim revolverjem nek častnik, pa ga niso ubogali. Od onega časa, ko je izbruhnil ogenj, niso dali ljudem ničesar več za j<>sti. Stradati so morali preko 24 ur. Med nemškimi westfalskimi de-lavei so tudi dva ali trije Slovenci namreč : Valentin Posavec, Mihael Petrovčič in Otcn Kavol (Kafol?). Pasažir Jablonecki je imel pri sebi ženo in svojih pet otrok. Na "Grosser Kurfuerst u" je prišel sem sam, doeim so se ostali člani njegove družine rešili na druge ladije. Na "•Volturnu"' je sestojala posadka večinoma iz mladih ljudi. nekaterim je bila ta pot celo prva v Ameriko. Po mnenju nekega urednika iz Baltimore, ki je dospel sem na "Grosser Kurfuerstu" so se posebno junaško obnašali drugi častnik, tretji inženir in nek kur-jae-zamorec. Kapitan 'Grosser Kurfuersta', Span gen berg, je z vso odločnostjo kritiziral obnašanja "Carma-nie\ "Ce bi vsi storili to, kar smo storili mi — je rekel _ bi ne zahtevala katastrofa na par-niku "Volturao", skoraj gotovo nobene človeške žrtve. V svoji brezžični brzojavki s parnika 'Kronland" via Sable Island, je podal kapitan- Inch na-| tančno poročilo o celi nesreči. ! Stražnika na sprednjem delu ladje j so našli kmalo po izbruhu ognja ! popolnoma sežganega. Kapitan finch je zadnji zapustil parnik. PRIZOR NA VI30XEM MORJU OB PRILIKI REŠITVE POTNIKOV Z GOPP.nTP.nA "trmni RNA" Photographs copyrighted 1913 by the New York Evening Telegram (New York Herald Company). Deset mrtvih vsled železniške nesreče. Liverpool Anglija. 15. okt. — Deset oseb je bilo ubitih in veliko ranjenih, ko je zapeljal danes neki lokalni vlak na tukajšni St. James postaji v ekspresni vlak iz M ancheat ra. Nesreča se je dogodila vsled napačnih signalov, ker Je luia dana lokalnemu vlaku prosta vožnja. Ekspresni vlak se je malo pred postajo ustavil v nekem tunelu radi defekta na stroju in lokalni vlak je pridrvel vanj ter razbil sadnje vozove eks-pres«. Popoldne so potegnili iz razvalin Šest mrtvecev m pre-vedli v bolnico 26 oseb. Pogajanja med Čehi in Nemci Dnnaj, Avstrija, 15. okt. — Jutri zopet za&no pogajanja med L('ehi in Nemci. Češki socialisti in radikalci so se izrazili, da se ne io udeležili konferenc. Obe iki sta in predložili svoje za-Ive. Prva francoska zračna pošta. Villacoublay, Francija. 15. okt. Danes zjutraj ob sedmi uri je odšla od tu prva francoska zračna pošta. Zrakoplovec, poročnik Andre Ronin. se je dvignil od tu v zrak z 22 funtov težkim paketom, v katerem so bila pisma, namenjena za Zapadno Indijo in Cen-tralno Ameriko. Paket je imel oddati poštnemu uradniku v St. Ju-lien Beycheville, odkoder naj bi se ga z avtomobilom prevedlo v pristanišče Pauillac. Pri poletu je bil navzoč poštni minister Louis Masse. Popoldne je došlo poročilo, da je dospel avijatik na svoj cilj ter oddal paket. K rudniški nesreči. —o— V gorečem rudniku pri Cardiffu se nahaja še vedno 368 rudarjev. Iz Avstrije. Cardiff, Wales, 15. okt. — Vse upanje, da bi bilo mogoče rešiti ostale rudarje iz gorečega rudnika. se je izjalovilo. Poročilo, da so dobili v neki galeriji 29 oseb, je neresnično. Vsakemu se čudno dozdeva, kef ni bilo dosedaj izdanih še nobenih uradnih naznanil. Danes popoldan je ogenj znova izbruhnil in divja z vso silo naprej. Iz ničesar se ne more sklepati, če se nahaja še kak rudar v rovu pri življenju. Do danes so našli 49 trupelj, dočim jih je v rovu še 368. Inženirji so obrnili seda j, ko je rešitev nemogoča vso pozornost na gašenje. Dunaj, Avstrija, 15. oktobra. -Stoletnica bitke narodov pri Lip-skem se je praznovala tudi na Dunaju. Pri spomeniku Schwartz-berga so svirale godbe vseh tukajšnjih polkov. Patriotične slav Nameravan atentat? V Dcaždanlh so aretirali oboroženega ruskega dijaka. — Napad na velikega kneza Cirila? Kaznovane sufragetke. Sodnika so obmetavale z gnilim sadjem. V osemmesečno ječo. Buren prizor. Berlin, Nemčija, 15. oktobra. — Glasgow, Anglija. 15. oktobra. V Draždanih, glavnem mestu Sa- Sodišče je obsodilo sufragetki, u-ške, kjer se mudi sedaj ruski ve-i metnico Marg. Morrison in zdrav-liki knez Ciril kot gost saškega' nieo Smith, v osemmesečno ječo. kralja, so vzbudile glasom brzo- j Omenjeni sta poskušali dne 24. javnih poročil vesti o namerava- j junija zažgati neko poslopje v nem atentatu veliko razburjenje, i bližini Glasgowa. Ko je izrekel Povod tem govoricam je dala are-j sodnik lord Salvesen obsodbo, se taeija nekega ruskega dijaka, ki!je odigral v sodni dvorani buren se je bil nastanil v nekem hotelu prizor. Navzoče ženske so začele ter vzbudil pozornost že vnaprej peti marseljezo in obmetavati s tem, da je bil prišel brez prt-1 sodnika z gnilim sadjem. Tri so • I aretirali. Vzel je sobo z okni na cesto, po I Cambridge, Anglija, 15. okt. — kateri sta morala priti kralj in Danes so obsodili v osemnajstme-njegov gost, ko bi se vozila k i sečno ječo mlado sufragetko Mi-predstavi v gledališču. Informiral. riam Pratt iz Norwicha, ker je se je tudi natančno glede časa, v j napravila v vseuČiliškem . labora-katerem je moral priti voz mimo ■ toriju precejšnjo škodo, hotela. Ker se je vse to zdelo u-| London, Anglija, 15. oktobra,-službencem sumljivo, so mu po-; Ko se je danes peljal kralj Jurij vedali napačni čas in v času, ko ! s kraljico k poroki princa Arthu-sta se peljala kralj in njegov gost j ra, je predrla policijski kordon mimo hotela, so ga povabili v pi- sufragetka Sterling, planila h kočiji in hotela vreči vanjo plakat z'napisom: '"Dajte nam volilno Huerta ne odgovori na poslanice Wilsona. V mehiškem mestu so se vršila važna posvetovanja med inozemskimi diplomati. ZMAGE USTAŠEV. Severni del mehiške republike je popolnoma pod kontrolo zmagovitih ustašev. Washington, D. C., 15. okt — V državni department ni dospel do sedaj še noben odgovor na obe poslanici, kateri je predsednik Wilson odposlal mehiški vladi. Kot je videti se niti ne pričakuje nobenega ker je ameriški proces. Onemogla priča. Kot vse kaže bo izzvenel celi pro-cev v velik fiasko za javno ob-tožništvo. 20 MINUT ODMORA. O vrženih je bilo direktno mnogo izjav, ki naj bi obteževale obdol-šenega Beilisa. Kijev, Rusija, 15. okt. — V postopanju proti židu Mendel Bei-lis-u, katerega dolže "'ritualnega umora", se je nadaljevalo danes z zasliševanjem prič. Detektiv Poliščuk, ki je bil odgovora več, j igral že v predpreiskavi precej-nadomestujoči, šno ulogo, je v svojih izpovedbah sarno, kjer so mu izročili gledali- nosti se je udeležilo na tisoče i ško vstopnico. Ta pa je bila ve ljudi. ■ 1 javna za drugo gledališče in ko pravico!" Amazonko so aretirali. — Častnik Eisner se je v Go- dospel Rus tjakaj, ga je že pri-1 rici vzdignil z aeroplanom v zraki Jela obveščena policija, in preletel Alpe. V Aspernu so ga V njegovem površniku so našli navdušeno sprejeli. nabit revolver ter bodalce. Alaska ima bogate zaklade pre-'Kotli "Imperatorja" niso za nič. moga. j Hamburg, Nemčija, 15. okt. — Seattle, Wash 15 okt — Dr i HamburS" Amerika parobrodna Joseph A. Holmes, ravnatelj zvez- I družba Je danes P«znala, da bo nega rudarskega urada, ki se je ! vrnil s svojega šestmesečnega i , „ , . ^ - , „ raziskovalnega potovanja po Ma- dan?1 Preveč kuriva Um- se hoee z tanuska in Nenana premo go vili I d°seci veeJ° ^ost. Zg™- poljih v Alaski. je izjavil, da je | 00 na treba kotle 4* Imperatorja" nadomestiti z drugimi, ker požro se- like zaloge antracita in zemelj- i ske smole. Vlada je producirala 1 že 9(H) ton antracita, katerega se ! bo za poskušnjo uporabilo pri mornarici. . Pritlikavec izvršil samomor. Chicago, III., 15. okt. — 351etni pritlikavec Ralph Williams je izvršil samomor s tem, da se je vrgel pod vlak Northwestern Rail-jroad. Obupni čin je izvršil radi-|tega, ker ga je v boju za obstanek vedno ovirala njegova maj-1 hna postava. V Nome vlada velika sila. Neme, Alaska, 15. oktobra. — •'Citizens Relief Committee" iz Nome, ki je bil popolnoma razdelil svoto $10,000 med prizadete zadnjega viharja in poplave, nima sedaj niti najmanjših sredstev na razpolago. Obrniti se hoče na zvezni zakladniški urad v Washington!! ter ga naprositi direktne podpore. poslanik O' Shaugnessv stopil z j danes popoldne takorekoč obdol-mehiško vlado v osebno zvezo, j žil bivšega načelnika kijevske Kal.or že znano se je mehiški! tajne policije, Krasovsky-ja, da kabinet včeraj pečal s sestavo od- bil slednji zastrupil Evgena govora na prvo poslanico iz Cebrijak in njegovo mlajšo sestro Washir-gtona, v k:r !i; be zahte- i Valentino, ki sta baje videla, kava varnost areiiianih kongresni- i ko je Beilis svojo dozdevno žr-kov. Po obisku ()'Shaugni.ssy-ja tev> dečka Jusinsky-jn, odvedel v zunanjem ministrstvu pa ni bi- s seboj. Rekel je, da je prepri-lo ničesar čuti več o kakem odgo-| ean, da sta umrla otroka vsled voru. Kaj se je posvetovala ni zavžitja potice, katero jim je bil dal Krasovsky. Krasovskv je dal pred meseci Blagajnik tat. Pred sodnikom Swann velike ___ __ ^ ____ ______ porote v New Yorku je priznal dostavljati vsem stavkarjem po-včeraj Adolph Chudoba, ki je bil j velja, katera je izdalo najvišje Stavka v Coloradu. Trinidad, Colo., 15. okt. — Stavkujoči delavci so pred ulio-dom v Laughlin-rov Santa Fe Coal Co., tri milje južno od tu, Dostava ustavnih povelj v Calu- ustaviii dvajset stavkokazov, ki metu. ( so i10teii na delo. To je imelo za Calumet, Mich., 15. okt. 1600 j posledico, da je bilo aretiranih 22 pomožnih šerifov, ki so nastav- j stavkarjev radi postavljanja pi-Ijeni v rudarskih distnktih, kjer,ketov ter ra(U prepovedane nose vrši stavka, je pričelo danes ( gnje orožja. skozi 18 let zaposlen pri izdajate lju 'Police Gazette', R. K. Foxu, sodišče proti postavljanju stav karskih piketov. Kot se poroča da se čuti krivega velike tatvine 1 noče veliko stavkarjev sprejeti po drugem redu. Obtožniea se glasi na tatvino $115, pomožni distriktni pravdnik je pa izjavil, da znašajo poneverbe Chudobe ustavnih povelj. Preprečena stavka. London, Anglija, 15. okt. — $100 000. Chudoba je star 39 let j List -Daily Citizen" pravi, da ter stanuje v lepi hiši v Rrookly-j se je prepreeil0 stavko v indu-nu. I a m se neka druga hiša sta striji za bombaževino. Delavci njegova last. Ima tudi avtomobil! Beehive-tovarne, ki so šli na stav-in soierja kateremu je plačeval ko ,ker je neki paznik grdo rav-$30 na teden. Tako sijajno je ži-|nal s par delavci; se bodo dne vel z dohodki tedenskih $25. Sod- 25. oktobra vrnili na delo, ker mk ga je izročil Tombs-zaporom je bil dotični paznik obljubil, da »ter bo dobil svojo kazen dne 24. bo odslej lepo ravnal s svojimi oktobra- I delavci. - - Štirje ubiti pri koliziji. Dallas, Tex., 15. okt. — Pri koliziji dveh tovornih vlakov v bližini tukajšnjega mesta so bile u-bite štiri osebe, dvajset jih je pa ranjenih. znano. Velik pomen se pripisuje tudi! sestanku inozemskih diplomatov. kot Policijski inšpektor protoko-pri Španskem poslaniku, ki se vr-. lirat! sv°je nineJe, da so Jušin-ši danes. Tajnik Bryan se ni ho- j sk>;3a umorili hudodelci, kojih tel izraziti, ali bo ameriški posla-! naeelnica je baje Vera Ceberijak, nik tudi prisostvoval tem posve- niatl oheh imenovanih otrok, tovanjem. Člani diplomatičnegaj Dv,el lzP<>\edi Poliščuka se je o-zbora so s stališčem predsednik i! hra5al Proti bivši priči, po imenu Wilsona glede aretiranih kon-! Shneerson. katerega se je name-grešnikov popolnoma zadovoljni raval° zaplesti v morilno zadevo, in španski poslanik se je ž- da- j Kma]u nato se je odgodilo so-nes pritožil pri Huerti glede te j za dvajset minut, da je mo- zadeve. Kako stališče pa bodo za-1 gcl poliščuk na prosto, kjer je vzele velesile glede i/Jave Wil- kadl1 clSareto ter si tako opomo-sona, da ne bo priznal bodočih g0J. od naPada slabosti, volitev, se dosedaj še ni doznalo.! Ze„,Pre celo leto velja list sa Ameriko m Canado........................$3.00 pol leU....................... 1.50 ** leto za mesto New York........4.00 ** pol leu ta. mesto New York ... 2.00 ** Evropo xa vse leto...........4.60 " 44 pol leta............. 2.55 i" " ** Četrt leta............ 1.70 l"GLAS NARODA" izhaja vsak daiT P itvaemii nedelj in praznikov. •GLAS NARODA" ("Voice of the People") I every day except Sundays and Holidays. Subscription yearly $3.00. ^ Adv art Is en ten t on agrmamait Dopisi t res podpisa in oeobnosti se ne b- pn občujejo. [Daoai aa| se blagovoli pošiljati po — I Money Order. Pri spremembi kraja naročnikov prosimo, da se nam tudi prcjfa^jo UvaliUe naznani, da hitreje najdemo naslovnika. Dopisom in poiiljatvam naredite ta naslov: "GLAS NARODA" M Cortland t St., New York City. L——■——» ...........—— Telefon 4687 Cortlandt. ■ KSSQClAlgjf ^wmmmr^ nobene vlade Huerte več ip eela vojaška despotna stranka bi bila že davno izginila z zemeljskega površja. Tn dokler se to ne zgodi, ni niti najmanjšega upanja, da bi prenehale sedanje razmere v Mehiki ter se umaknile boljšim, u-staljenejšim. Diktator Haerta. Najnovejši čin mehiškega diktatorja Iluerte, aretacija več kot sto članov kongresa ter razpust mehiškega parlamenta, kaže z o-durtio jasnostjo, da ne bodo kon-cem tega meseca vršeče se predsedniške volitve nič drugega kot sramotno slepilo javnega mnenja. Pričakovati od novih predsedniških volitev poinirjenja te nesrečne dežele, bi pomenilo toliko kot pričakovati čudežev od strani, ki jih ne more vršiti. Iluerta skuša na vsak način kopirati svojega "vzvišenega" prednika Diaza. Prezre pa pri tem dejstvo, da je bil Diaz kljub vsemu močna osebnost, ki je razpolagala s par lastnostmi, ki so si pridobile nemajhen del prebivalstva mehiške republike. Huer-ti pa st* je nasprotno dosedaj posrečilo z brualnostmi najpodlejše vrste ustanoviti neke vrste Dia- D • p i s i. New York N. Y. — Vabilo na vinsko trgatev, katero priredi Slovensko samostojno bolniško podporno društvo za Greater New York in okolico (Inc.) v soboto, dne 18. oktobra 1913 v Beethoven Hali, 210 5. ulica, blizu 3. Ave., New York. Pričetek veselice ob 8. uri zvečer. Vstopnina z garderobo vred 35 centov. Igrala bode zelo priljubljena domača slovenska godba. "Vinska trgatev" bode združena z vsemi običajnimi šaljivimi točkami, ki bodo gotovo v vsestransko zabavo slav. občinstva. Vsa si. društva iz Greater New Yorka in okolice, kakor tudi posamezni rojaki in rojakinje so vljudno vabljeni, da se te veselice v prav obilnem številu udeleže. Udeleženci, oziroma gostje, kat»*ri bodo nudili največ zabave, bodo odlikovani s posebnimi v to svrho določenimi darili. Da pa za more ta naša prireditev pokazati poleg vsestranske zabave tudi pristno narodno lice, prosimo cenjene rojakinje in rojake, katerim je le količkaj mogoče, da pridejo k "Vinski trgatvi" v narodni, oziroma domači noši. Opozarjamo nadalje slavno občinstvo, da se vrši otvoritev "Vinske trgatve" in poskušnja točno ob 9. uri zvečer. Ker je ta točka veseličnega programa najzanimi-vejša, je važno za slehernega, da dospe pravočasno v dvorano. Za vsestransko naklonjenost se slavnemu občinstvu že v naprej zahvaljujemo in beležimo s spoštovanjem — Odbor. New York, N. Y. — Slovenska godba v New Yorku priredi v nedeljo. dne 23. novembra t. 1. popoldne ustanovni koncert s plesom v Beethoven Hali, 210 5. ulica, blizu 3. Ave., New York. Koncertni vspored se bode pravočas no objavil. Ker je godba vsestransko priljubljena med Slo venci v Greater New Yorku, je upati, da se bodo rojakinje in rojaki iz Greater New Yorka in o-kolice te prireditve v obilem številu udeležili. Detroit, Mich. — Rojakom sirom Amerike moram sporočiti, da Certalieu je zlomilo roko, nogo in vsega poškodovalo po životu. Drugi rojaki pripovedujejo, da mu bodo morali odvzeti roko. On je bil zelo napreden človek in dober član društev "Edinost", "Triglav" in sv. Barbare. Dragi rojaki, vidite, kako hitro se nesreča pripeti. Tukaj so rojaki, kateri so samo pri enem društvu, dosti je pa še takih, ki niso pri nobenem. Kedo bo za vas skrbel, če vas zadene nesreča? Sedaj imate prav lepo priliko, da pristopite k društvu "Edinost", ker je znižalo pristopnino; sedaj je za plačati samo 50 centov za pristop. Bolniške podpore je 5 dolarjev na teden. Rojaki, pristopajte, ker nobeden ne ve, kaj ga čaka ! — Poročevalec. Ministrant Jokcc. Spisal Ivan Cankar. 7 v ljen, s širokimi, glasnimi valovi pod nebo, -preko doline. Zvonilo je in še predno je pesem umolknila, je gasnila zarja nad lazi, nebo je zatemnelo in zasvetile so se bele zvezde. Tako blizu so bile bele zvezde, dotaknil bi se jih morda človek z iztegnjeno roko; tako blizu, kakor prihodujost, polna svetlih žarkov, brez teme iu žalosti. Poslednji, tihi zvoki, še živeči, trepetajoči v bronu, zmirom tišji, neskončno oddaljeni, so polagoma izzveneli; pelo je natihoma še;če se malo opraskaš..." v sanjah — nerazločen spomin na zdavnaj čuto pesem — zavzdihnilo je še in je zaspalo. 11 Hej, Jokec, kam si se zagledal!" Jokec se je ozrl in je bil v temi; spomin na pesem je izginil, bele zvezde so ugasnile. Na ovinkH stopnjic je odprl dolgi Tone nizke lesene duri in je utonil v črno temo. "Kam?" je zaklieal Jokee. se je prestrašil zove diktature, ne razpolaga pa dosedaj niti z najmanjšo peščico Je pobrala neizprosna smrt roja- pravih in odkritih pripadnikov in prijateljev. Niti v notranjosti dežele, ni'i v glavnem mestu, — ni nikakega sledu o kaki Huerta-stranki. Povsod napredujejo kon-■ stitucijonalisti in v isti meri pada povsod avtoriteta trenutne vlade. Aretacija in procesiranje članov kongresa nista nič drugega kot izraz strahu in obupa. Za vratni morilec ve, na kakih nogah atoji njegova vlada ter se skuša obdržati s pomočjo najobupnej-žih sredstev. Dne 2G. oktobta vršeče se predsedniške volitve naj bi spravile na predsedniški stolec eno njegovih kreatur, ki bi morala tako plesati kot bi žvižgal Huerta, ali pa iti usodno pot, katero je bil šel Madero M ož, ki je dal administraciji JVVilsona zagotovilo, da ne bo pod nobenim pogojem — niti direkt no, niti indirektno — predsedniški kandidat, se sedaj z vso pre ostalo mu močjo oprijema svoje filužbi( Tem neumljivejši pa je nastop predsednika Združenih držav temu despotu nasproti. Mož, ki na brezprimeren način bagatelizira Združene države, se blagohotno opominja, da "se bo naredilo odgovornega njega in njegovo vlado za osebno varnost aretiranih Itongresnikov". Nakar odgovarja •enator Aldape v imenu Huerte, #'da ne more biti govora o tem, da bi bilo življenje aretiranih kongresnikov v nevarnosti". To vse bi bilo lepo. ako bi se slične komedije ne uprizorilo že za časa Madero-episode. Kakor je tudi pohvaliti admi nistracijo Wilsona, da se ni pustila zavesti niti od bojevite Hu-ertove skupine, niti od velekapi-lalističnih klik, ki so interesirane T Mehiki, k nepremišljenostim, ki bi morale imeti za posledico intervencijo in oborožene zaplet-ljaje med Mehiko in Združenimi državami, je vendar obžalovati, da se niso upali v Washingtonu atapočeti odločilnega koraka ter prosti uvoz orožja za dovoliti bilo to zgodilo v pra-bilo danes najbrž ,>r* ' 54 ka L. Kralja, doma iz Stopiške fare pri Novem mestu. V Združenih državah je bival v drugič sedem let. Bil je član društva sv. Barbare in Svobodomiselne Zveze. Dne 13. sept. smo ga spremili na pokopališče. Kupili smo mu krasen venec z napisom: "Svojemu sobratu izkazuje čast dru št v o št. 124 S. S. P. Z." V stari domovini zapušča ženo in dva sinova, tukaj pa dva brata in dve sestri. Pri tej priliki moram tudi odločno obsoditi postopanje tukajšnjega poljskega duhovnika, ker sprva ni hotel pokopati pokojnega v soboto popoldan, češ, da mora biti pokojnik Še pri sv. masi. Šele ko so mu obljubili, da bo lahko bral mašo v pondeljek zanj, se-je uklonil. To po moji sodbi nikakor ni krščanska ljubezen. — Fran Vončina. Chicago, 111. — Namenil sem se nekoliko sporočiti o zadnji veselici. katero je priredilo društvo "Slavija" št. 1 S. N. P. J. Prva točka programa je bil pohod po 18. cesti do Rakon (?) Ave. Pohoda so se udeležila sledeča društva: društvo "Slavija" z zastavo. društvo "Slovenski Dom" z zastavo, društvo "Danica" z zastavo in "Slovenski Delavski Sokol". Škoda, da je bilo precej slabo vreme. Cuje se, da bo društvo spravilo preko $100 čistega dobička v blagajno. Igra "Pravi-ea se je izkazala" ni uspela tako, kakor se je pričakovalo. Krivi so seveda v prvi vrsti igralci, v drugi pa ono občinstvo, ki se ne mo re med igro mirno zadržati in mu je slovenska igra deveta briga. Pozdrav! — Poročevalec. La Salle, HI. — Ker se sliši tako malo iz naše naselbine, sem se namenil napisati jaz par vrstic. Z delom gre še precej dobro, tovarne in premogokopi delajo s polno paro; zaslužek je primeren. Ker je pa dosti dela, tudi nesreč ne zmanjka. Pred kratkim se je ponesrečil rojak Čertalic, ki je bil zaposljen v premogoko-pu pri Heglarju. Zažgal je strel in odšel v avoje skrivališče. Ker (Dalje.) "Ksindel! Ksindel!" Jokea ni bilo toliko strah palice in srditega obraza, kakor tistega liripavega glasu in tiste čudne kletve, ki je še nikoli ni slišal in ki se mu je zdela grozna, iz sovraštva, nevernosti in zlega srca porojena... Hitel je in še ko je hitel, ga je spreletel grd in neskončno bolesten spomin. Ni bila tisti beseda, toda kletev je bila, grozna pač, iz sovraštva, nevernosti in zlega srca porojena. Zaklical jo je oče materi, ko je ležala na postelji. Samo tisti treno-tek v vsi svoji grozi je živel v njem in se mu je zapisal v srce — vse drugo je izginilo, še na obraz svoje matere se ni mogel spomniti in tudi ne na pogreb... Jokec je prišel že visoko, toda pred njim so koraki nenadoma utihnili, za njim so se bližali. Obšel ga je strah, zajokal je. "Haj, fantje!" Poleg njega je zašepetal jezen glas. "Ali boš tiho! Stisni se k zidu!" Jokec se je stisnil in si ni upal dihati. Mimo njega so priloma-stili težki koraki, mimo, navzgor. Tedaj se je oglasil dolgi fant, natanko je spoznal Jokec njegov veseli glas. "Ksindel! Ksindel!" "Zakaj to?" je vprašal Jokec. "Kaj ni lepo?" "Ni!" je odgovoril Jokec ža losten. "Zdaj pa le tiho, le počasi gor, le ob zidu! On pojde tiho dol. Majhnega se napravi! Ob zidu in po vseh štirih!" Narahlo se je dotaknila eerkov-nikova palica Jokčeve roke; vztrepetal je in pridržal sapo; cerkovnik je šepal navzdol. "Tiho do zvonov!" je zapove-dal dolgi fant. Večerno nebo se je zasvetilo skozi line; sredi žalosti je spre-letelo Jpkca sladko, mehko čuv-stvo. Ni še ugasnila večerna zarja, že se je svetila zvezda na nebu. Tam spodaj leži dolina, te-motna, tiha; beli se vas iz sence; globoko doli je zažarelo solnce. "Kaj ni imenitno?" se je zasmejal dolgi fant in tudi gibki fant se je zasmejal z njim. "Lepo je tam doli in tudi nebo je lepo!" je izpregovoril Jokec z velikimi, žareČimi očmi. Kaj še nikoli nisi videl doline? — Potrkujmo, fantje!" Trkali so s prsti na vse tri zvone in tako imenitno, da je bila pesem kakor o Veliki noči. Jokcu pa se je zdelo, da trpe in jokajo zvonovi, oskrunjeni. Saj zdaj ni Velika noč, saj ni veselja in vsta jenja v srcu; nesvete, umazane roke se igrajo s sveto' pesnijo, kakor da bi pijanci v krčmi prepevali Mariji na čast. Veliki, temni so viseli zvonovi nad njimi in Jokec je mislil, da bi ne bila krivica, če bi jih pokrili temni zvonovi, pokrili ne vernike; in prest ra-» šil se je svojih misli. "Nehaj, Tone!" je zaklical in ga je prijel za roko. "Kaj ti ne znaš, Jokec?" "Ne znam." "Poskusi!" "Nočem." "Zakaj ne?" "Greh je!" Fantje so se zasmejali in Tone, dolgi fant, ga je potrepal po rami. "Otrok si Se, Jokec! Hudo majhen si se!" "Hudo majhen!" je pritrdil drobni, gibki fant. Dva sta prijela za dolgo, črno vrv, sklonila sta se, zvon je zaškripal in se je zazibal — zado-nelo je bučno, silno, da Jokee ni "Zaklenil je? Jokec. "Naj zaklene!" je odgovoril Tone in je izpustil kljuko. "Ksindel misli, da smo tako neumni, kakor on. Zdaj stoji v zakristiji iu čaka in se smeje..." Se ko je govoril, je stopil na kamenite stopnjice pod okroglo lino in je razkoračil noge. "Na moje rame, France! Potem pa še ti, Jokec! Jaz bom že sam zlezel... Nič se ne boj! Še za dva moža ni visoko zunaj, in France iu Jokec sta stala zunaj na pesku iu dolgi Tone je skočil za njima tako umetno, da se z rokami še tal ni dotaknil. "Zdaj pa v zakristijo, ksindel-na gledat, ki stoji tam in čaka!" "Jaz ne grem!" je odgovoril Jokec in se je okrenil. "Pa pojdi spat!" Jokec je povesil glavo in je šel in se ni ozrl za njima. 9 1 Slovensko ® katoliško S Žalosten je bil; nikoli niso bili "Stopi, pa daj, da ne padeš!" njegovi koraki tako težki; kora-Jokec je napravil korak v te-'ki starca. In zdelo se mu je, da mo, toda stopil je tako globoko, j bi preromal dolgo, dolgo pot, vi-j da je padel na kolena. ,Težak,■ del dežele in mesta, izkusil neiz- se ni vžgalo, je odšel gledat. Ta-1 slišal več svojih misli in da je Sel krat je pa nastala eksplozija./njegov pogled, zameglel in izgub-. - .. » plesnjiv in smradljiv vzduh mu je bušil v obraz. "France, ali imaš užigalice?" je klical Tone. "Da odpremo vrata na frčado!" "Imam!" je odgovoril gibki fant in je iskal po žepih. Dolgi Tone je zapalil užigalico in jo je vzdignil visoko; Jokcu se je zdel njegov žarko razsvetljeni obraz čudno izpremenjeu. "Le za mano!" Okrenil je se^in je plezal po črnem, strmem oboku, pod silnimi tramovi, lei so se spenjali in križali nad njimi. Užigalica je dogorela. Tone jo je vrgel na tla in je odprl duri na "frčado". V globoki mrak med tramovjem in za valovitimi, sivim holmom podobnimi oboki je segla plaha večerna svetloba in ga ni razsvetlila. Jokec je komaj razločeval obraze svojih tovarišev. "Cemu smo prišli tu sem?" je prašal. "Kaj ni lepo?" "Ni lepo in strah me je!" "Kako si še majhen, Jokee!" Jokca ni bilo strah teme — v njegovem srcu je bil strah pred nečem neznanim; čutil ga je in ga ni razumel. Nad njegovo glavo je završalo: vedel je, da se je bil vzdramil netopir in da je zakolo-baril pod tramovi, in vendar je vztrepetal. Dolgi Tone se je sklonil in je stopil na ozko, poševno polico nad fasado; globoko pod njim je ležala vas, pred cerkvijo so stali kmetje in so se razgovarjali; nekdo si je prižigal pipo in iskrilo se je. kakor da bi se užigala vešča v grmu. Tone se je oprl z roko na križ, ki se je vzdigal visok in črn nad frčado, z drugo roko je zgrabil peska in ga je zalučil navzdol. "Ali si zadel?" je prašal šepe-taje gibki fant. "Pa kako!" je odgovoril dolgi Tone in se je sklonil tako globoko, da je slonel z vsem životom preko roba. "Pipo sem zadel in je padla na tla; in zdaj stoje in gledajo in ne vedo kaj." Jokec je stal ob durih in je trepetal ; ni videl ne zvezd ne noči, ne tihe doline spodaj. "Ni treba, da bi padel; saj ni grešil s hudobnim srcem..." Začel je moliti oČenaš in prvikrat je začutil strahoma ves za čuden in žalosten, da ga je sram molitve. Tone se je vrgel na prag in Jo kec ga je prijel za roko in se ga je oklenil. "Kaj pa je, Jokec? Kaj te je strah?" "Nič me ni strah... Zakaj si Šel tja?" "Zakaj? Tako sem šel! Lepo je tam — kaj si ti ne upaš? "Ne upam si!" je odgovoril Jokec in je hotel reči: "Ne upam si izkušati Boga!" Molčal je in žalosten je. bil, da je molčal Bal si se zame? No, ti mali Jokec!" Tone mu je pogledal v obraz, v velike oči in se je zasmejal. Primi se me za roko, da ne padeš! — Ni treba zapirati vrat, France, naj gredo netopirji ven!" Jokec je stopal za dolgim Tonetom; potrt je bil in truden. Dolgo so plezali po temnih stop-njieah; tako dolgo se mu je zdelo, kakor pol noči — skozi večno temo, po strmih stopnjicah navzdol, v zatohlem, plesnivem vzduhu. Dospeli so do vrat, Tone je prijel za kljuko in jo je stresel. "Saj sem vedel, da bo zaklenil, ta — ksindel!" ■iiaitu^i ■jr.r.Am:^-. ■ merno bridkosti in nič veselja. In zmirom žalosten je bil, kolikor bližje je bil doma in kolikor bolj natanko je videl Tinkin obraz. Odklenil je duri in je stopil v izbo iu naravnost k postelji. Po--ložil je roko na njeno vzglavje iu je zajokal. "Zakaj, Jokee?" "Saj ni tako lepo, Tinka, ni tako lepo, ni tako lepo!" Tinka mu je vzdignila glavo z obema rokama in mu je pogledala v obraz. "Jokee, kaj so ti storili?" Molčal je in ji je gledal v oči; rosne, velike, so se svetile iz teme. Izpregovoril je z resnim, glo bokim glasom, kakor ga ni slišala še nikoli; njegove ustnice so se napele in skoro starikav je bil njegov obraz. "Ni vse tako lepo, Tinka, kakor si človek misli. Ampak če ni danes lepo, bo pa jutri. Nič več nisem žalosten, Tinka!" Gledala mu je naravnost v o braz in Jokec se je okrenil. Začutil je prvikrat, da je govoril dru gače, kakor je bilo zapisano a njegovem srcu; in še bolj je bil žalosten. "Zadremala sem, Jokec, in pomisli, tiste sanje so se vrnile!" "Ne misli nanje, Tinka!" Odgovoril je in se ni ozrl na njo, zakaj v tistem trenotku je razumel njene sanje in je vztre petal. "Ni tako lepo, Jokec, ni tako lepo! Sam si rekel! — Glej, pojdi tja z žalostnim srcem in videl boš, da je vse drugače, da je že vse minilo. Rože so uvenele in listje je popadalo in vse tiste ste ze, tiste lepe bele steze, so polne velega, rumenega listja. In če bi bila jaz tam, bi bil moj obraz star in grd in moj život bi bil sključen. In on bo tam in njegov obraz bo neprijazen in hladan bo njegov pozdrav... Ne, Jokec. saj ni so bile sanje! Glej, saj nisem govorila po pravici! Odprte so bile, zdi se mi, moje oči, vse sem videla, kakor vidim zdaj tebe pred seboj. Njega... še zdaj ga vidim, kakor ga boš ti videl nocoj. In tako sem stala pred njim, kakor boš ti stal pred njim nocoj — u-boga, nevredna. Kaj si upaš, Jokec, preden j, z bosimi nogami, z zakrpano suknjo?" Jokec je molčal in trepetal. Vrt, prej tako velik, tih, prijazen, se je odmaknil v daljno, sovražno tujino. "Ne, Tinka, ne govori! Greh je!" "Ni greh, Jokee; žalost je v mojem srcu in Bog sam jo je poslal... Koliko časa že ležim na postelji?" "Teden dni, in kmalu boš vstala." "Teden dni šele! Pomisli, Jokee, zdelo se mi je, da ležim že dolga leta in da je že teklo mimo dolgo življenje. Koliko let mi je, Jokee?" "Štirinajst, Tinka, mislim!" I "Ne štirinajst, Jokec! Moji lasje bi morali biti sivi in dolge gube bi morale biti v mojem o-brazu. Živela sem, kakor živi starka, in zdaj vidim: ni vse tako lepo. Sam si rekel, Jokec!" Objel jo je okoli vratu in je zajokal. Ne, Tinka! Ne! Ne! — Saj pojdem, Tinka, zato da ti povem — da je vse lepo, da je vse tako, kakor je bilo, Tinka! Saj se ni nič zgodilo, Tinka! Tudi rože niso ovenele — saj nisem videl, da so ovenele! In za roko me bo prijet gospod Edvard in bo prašal: Kako je s Tinko, za Boga, povej mi, kako je z njo! — In vse m bom povedal. O, Tinka, in vse bo lepo, kakor je bilo!" J City. Zedlnjono države Severne Amerik«. Sedež: FOREST CITY, Pa. Inlmporirano dne 31. januarja 1902 v državi Pennsylvania. odborniki: Predsednik: MARTIN* GERČMAK, Box €33, Forest City. Ta. Podpredsednik: JOSEF PETERNEJL, Box Willoek, Pa. > I. tajnik: IVAX TELBAX, Box 707. Forest City. Pa. H II. tajnik: JOHN OSOLIN, Box 492 Forest City Pa. » ' Blagajnik: MARTIN MUHIČ, Box 537. Forest City, Pa. nadzorniki: Predsednik nadzornega odbora: KARO L ZALAR, Box 547, Forest City, Pa. I. nadzornik: IGNAC PODVASN1K. 4734 Hatfield St., Pittsburgh Pa. II. nadzornik: FRANK SUNK. 50 Mill St.. Luzerne. Pa. III. nadzornik: ALOJZ TAVČAR, 29'J Cor. N. — 3rd St., Rock Springs, Wye POROTNI IN PRIZIVNI ODBOR: Predsednik porot odbora: PAUL OBREGAR. Box 402. Witt, 111. I. porotnik: MARTIN OBERŽAN, Box 51, Mineral, Kans. > II. porotnik: ANDREJ SLAK, 7713 Issler St., Cleveland. Ohio. vrhovni zdravnik: Dr. J. M. SELISKAR, G127 St. Clair Ave., Cleveland. Ohio. Dopisi naj se pošiljajo I. tajniku IVAN TELBAN, P. O. Box 707 v. Forest Pa. DruStveno glasilo: "GLAS NARODA". IZ URADA GL. TAJNIKA ZDRUŽENIH DRUŠTEV SV. BARE S SEDEŽEM V FOREST CITY, PA. BAR- Tem potom naznanjamo glavnim uradnikom, članom in članicam, Združenih društev sv. Barbare, spadajoče v Forest City, Pa., da smo pravila vredili po svoji najboljšej moči, ter da pridejo v teku par dni v tisk. Druge listine in knjigi bodemo poskusili urediti v najkrajšem času. Glede zapisnika izjavljamo br. delegatom ter članom in članicam, da je sobrat, glavni tajnik Ivan Telbau, prejel zapisnik desetih sej, prej ko Je odpotoval s konvencije, katera se je vršila v Pittsburgh, Pa. To je tisti zapisnik, katerega se je tiskalo 200 iztisov za vsako sejo in nekoliko dneh po tistem se je poslalo še zapisnik treh sej, kot se je nam sporočilo iz tiskarne. Nadalje se nam tudi naznanja, da bodo zvezki zapisnika v redu dne 11. oktobra in se bodejo takoj poslali na glavnega tajnika. Toliko v prijazno pojasnilo cenjenim članom in članicam, zdru<. ženili društev sv. Barbare. Za upravni odbor: JOS. PETERNEL, gl. predsednik, PAUL OBREGAR, namestnik. ANTON HOČEVAR, ANTON DEMŠAR. Tinka mu je gledala v obraz in'Kje so moji trije bratje: MAR- je molčala in žalostne so bile njene oči. "Pojdi. Jokec!" Šel je in je ihtel vso pot; objokan in star je bil njegov obraz. (Dalje prihodnjič.) Sneg v Bostonu. Boston, Mass., 14. okt. — Malo pred enajsto uro je pričelo tu snežiti ter je naletaval sneg kake dve uri. Temperatura, ki je znašala krog poldne 45 stopinj, je padla ob dveh in petnajst minut na 35 stopinj. Šivilja cbdolžena izsiljevanja. Včeraj je postavilo policijsko sodišče šiviljo Sadie Beli in s štev. 252 zap. 39. cesta v New Yorku pod varščino $2500, ker je obdol-žena, da je hotela od neke bogate fabrikantinje v Newarku, N. J., izsiliti precejšnjo svoto denarja. Prve ladje v Panama kanalu. Panama, 14. okt. — Prve ladje, ki bodo plule skozi Panamski prekop, so že vzdignili v zatvornice pri pacifiški obali. Kakor hitro naraste voda do gotove višine, bodo začele opravljati delo pri Culebra-zarezi. Znati se mora. A: 'Kako pa ravnaš, da ti ni treba nikoli več vbogaime dati?" B: 1 'To ni nič posebnega. »Tax imam vedno pri sebi petakon (petkron). Ce me prosi berač vbogaime, mu ga pokažem in vprašam, če mi ga more menjati. Ce pravi, da ne, rečeni tudi jaz, da ne morem nič dati, ker nimam drobiža. Pri drugem beraču ravno tako vprašam, in če reče, da ga lahko menja, ga ozmerjam, kako da se predrzne beračiti, ko ima toliko denarja, in petakon denem zopet v žep. T1X. FRANK in JOHN SKER-JANC ? Doma so iz Sape, fara Šmarje na Dolenjskem. Martin se nahaja nekje v Minnesoti, za druga dva pa ne vem, kje sta. Prosim cenjene rojake, ako jim je znan njih naslov, da ga mi naznanijo. — Michael Šker-jane, 6414 Spilker Ave., Cleveland, O. (15-17—10) NAZNANILO. Članom društva "Planinski Raj" št. 8 v Primero, Colo., se naznanja, da smo prestavili naše društvo iz Primero v Segundo, Colo., in sicer radi štrajka, ker smo morali takoj prvi dan zapustiti koinpanijsko kampo. Obenem pa prosim vse brate, da odlože krampe iu lopate, ker veste, da v slučaju nesreče nistv opravičeni do podpore, ako ske*-bate. Seja se vrši vsako drugo nedeljo v mesecu v Segundo, Colo. V odbor so bili izvoljeni: predsednik Fran Slanovič, tajnik Anton Saflie, blagajnik Mihael Se-lan. Vsi v Segundo, Colo., Box 458. S sobratskim pozdravom Fran Slanovič. Denarje v staro domovino poiilj&mo i Kje je moj brat ANTON YO-LrAITS? Cula sem, da je trgo-ee nekje v Bozniji. Jaz Josipi-na Yolaits njegova sestra sem sedaj omožena v Leadville, Colo., in bi rada kaj zvedela o njem. Prosim cenjene rojake, če kedo kaj ve, da mi javi. — Mrs. M. J. Zalar, 221 S. Pine St., Leadville, Colo.- 3 (14-17—10) _ HARMONIKO na tri vrste, narejeno prav po starokrajskem načinu, prodam prav poceni. Peter Osterman, 57 Grattan St., Brooklyn. N. Y. (15-17—10) K. % Kt 9 6____ 1.10 130________26.00 10....' 2.15 140________28.65 15____ 3.15 150________30.70 20.... 4.10 160.... 32.75 25____ i. 2) 170________34.80 3C.... 6.25 * 180.... 36 85 35---- 7.25 190________38 90 40________8.30 200________40.90 45________9 30 250________01,1» r 50.... 13.30 300________61.15 55.... 11.35 350 ________71.60 60________12.35 400.... 81.80 65________13.40 ISO________92.00 70.... 14.40 500____102.25 75________15.45 600____129.70 80.... 16,46 700.... 143,1» 85________17.46 800.... 163.60 90.... 18.4» 900____184,00 %00________20.45 1000.... 204.00 U0.... 22.50 2000.... 407.00 120.... 24.55 5000....1017.00 Poitarina je viteta pri teh «to< t ah. Doma se nakazane svot« popolnoma izplačajo brez vinarja odbitka.' Naše denarne poiiljatve razpošilja na zadnje pošte e. k. poštn« hranilnični urad m Dunaju ▼ Mi« krajšem času. Denarje nam pozlati j« aajpz4-ličneje do $50.00 ▼ gotovini t priporočenem ali re giztriranem pi». mu, vežje zneske ps po Postal Money Order ali pa po New York Bank Draft. FRANK gAKlffR, 82 Cortlandt St., New York, 1 •104 St. Clair Avenue, N. fOgrgUa*. 0. Izdajalec. — A. Marliiibkij (A. A. Bestužev). /1 O domovina, sveta domovina! Katero sree na »vetu ne zatre-peče pri pogledu na-te, katero se ne raztaje pri pihljanju tvojega Tako je mislil Vladimir Sitekij, s togo iu radostjo, oziraje se s konja na njive, travnike, in boste JVreja-davake, svedoke njegove mladosti iu z radovednim pogledom. kit kur bi bot»'l skušati iije-spomin, iskal je in ugibal, katera ho ona bivališča, ko jih vrhovi >o švigali iz/a gozda. Res, tla sedaj se mu niso zdeli več veliki kakor prej; okoliea ni bila Več brezmejna, toda bila je še vedno krasna in prijazna, kakor, nekdaj. Naposled je šel na jezero Pb-š<-evo in stal tam z davno poza bi jeiiimi in novimi čustvi, za-jiiaknen v krasoto prirode. Mirno, kakor njegove otroške, sanje, je ležalo preti njim v sma-, ragdnih okvirih jezero, v kate-: rem se je zrcalilo večerno nebo, Mi' /uo-bele stene bivališč, so-iiira. no mesto in z majskim iele-1 njem jedva posuta bosta. Zdelo •■> mu je. kakor da letajo čolniči ribičev po okrogljastein nebu, a utrujeni galebi so dremali na ra-l ^obešenih mrežah, ali jedva ziba je s«', na kristalni vodni površini. Spomladni škorjanei so! s I remija! i solnee s podnebja in| švigali v njegovih zadnjih žar-j kih, zliva je svoje blagoglasno petje žuborenjem nebrojnih potokov, hitečih v jezero. Kakor se ulega po bitki prah iu dim pod dežjem, zmivajočim kri z lica! zemlje, tako ko legale strasti v j srcu Vladimirovem. Spomin bujni* mladosti, dvorna č&stihlep-nost, li repen je po boju in slavi, vse, vse se je umaknilo čuvstvu — kesu podobnemu. Stopil je s konja, nagnil se k vodi, ]k> kateri je često ploskal v svojih mladih letih, v katerej mu je migljala *edaj ]>reteklost kakor v prazničnem zrcalu, željno jo je pil •— in mir s hladom vred se je vli-j val vanj kakor veletok! Iu vzdih-j nil je Vladimir ter delal: "Ona n<* trpi nič nečistega v svojem naročju in s srdom j»> vr/.e na breg. Naj ne ohranjujejo tvoji bregovi pred preganjanjem mojih sovražnikov, pred burjo življenja in najbolj pred menoj samim, kakor je nekdaj reševala tvoja voda naše prednike pred jaro-st jo tat arov!" . I Poln nade je vprl Vladimir svoj pogled v stene Perejeslav-j Ija. Tam ni bilo več njegovih roditeljev; a dober spomin je stra-j žil ob njihovi mogili iu presrčni j "dobrodošel" je čakal njih na-j slednika na pragu prijateljev. Dolgo je še ležal na sveži travi, domišljija ga je božala ppd kri-j lom domačega neba in spanje je padlo kakor rosa na utrujene u-| d«- po|K»tnika — spanje, kakor-šnega že dolgo ni poznalo njegovo kipeče srce. IT. Leuo se je vzdigovala jutranja nn*gla s tihega T rubeža, a nad njo se j« nevidno valilo poletno aolnee. Na nasipu Pere j aslavja je gledal vojaški stražnik, oprt na sulico, na tlelo tesarja, kateri je popravljal leseni okrov trdnjave. "To bruno ni za nikamor , — je rekel tesarju: "v sredi je gnilo." "To je tudi z Rusijo. Petrovič". — je odgovoril tesar, zabi-jaje z betom sekiro v les, in sedel na sklati: — "Moskva, njeno srce, je pokvarjeno, a mi trpimo t«». Ona kliče carje k sebi s Poljskega, a mi: hajdi v vojsko klat st« ztlaj za nje, zdaj proti njim! Poljaki se šopirijo po Moskvi; ra-parski Sapjega oblega Trojico, a kaj je še daleč od nje do nas! S krivico smo razsrdili Gospoda: naši časi so časi križev in težav; kdo ve, ali bodem še imel jutri svoje premoženje, svojo glavo? V hudih časih živimo, Petrovič; za carja Borisa ni bilo tako." "Kaj se ne hvališ! Naši vojaki niso mogli pod njim nikdar odriniti na plen. Sedaj je vse drugače; počakaj samo, da se približajo sem Litovei; mi jim že otresemo žepe!" 'Kaki* žepe imajo poljski reveži. ko nimajo kaj obleči!" "Zato pa imajo mnogo ugrabljenega zlata. Tem potepuhom zapisati na nos. da naj ne lenijo Božjih lirainov, da na j ne okovov s svetih podob." "Tako blago, rojak, ne bode nikomur v korist." -'Kdor živi le od danes do jutri, kaj se on briga za to, ali kmalu zrasejo rogovi mlademu mesecu? Meni je kar tesno sedeti doma, kakor zapečnik, doČim se koljejo celo menihi. Zelo zavidam svoje tovariše, kateri gredo z našim vojvodo Trojici na pomoč." 'Kdo pa bode tukaj vojvoda?' "Kdo drugi nego starši knez Sitekij... Njemu je kakor pri rojstvu usojeno gospodovanje, — gleda ti kakor orel!" "Res je, rojak res. S postavo, životnostjo, nastopom, z vsem se ti prikupi. Se jaz primem nehote za čepico, ko ga srečam. Samo jedno zlo je: o njem se širi slaba govorica. Zakaj se je bratil s Poljaki? Zakaj ga ni bilo videti v vrstah Šujskega? Slabo, ako se ni hotel potegniti za pravično stvar, a še slabše, ako ga niso hoteli sprejeti." "Bratec, ne veruj vsaki govorici ! Seda j se je izneverila resnica in opravljanje hujše od židovskega zlata." 4' Bodisi tudi tako. Toda vedi, I kar se nas tiče, živi on tukaj zastonj tri leta ! Kaj naj dela srčen človek v samoti, ko je Moskva oplenjena, a sveta Rusija v propadu radi samozvanih carjev in nepoklicanih prijateljev, ko izda-jalstvo in ropanje bruni iz kraja v kraj. ko sovražniki teptajo polje in požigajo mesta, oskrunjajo brate in njih ženske — na velike sramote rusko ime?" "Morda nisi slišal, tla se je čez ušesa zaljubil v Heleno Ivanov-no, vojvotlovo hčer?" "Da, ali je pa on njej po misli.' Knežji domači učitelj sodi. tla gospod v takem nemiru ne bode praznoval svatbe, vendar pa, ako se sploh more govoriti o zaroki, pa morda s knezom Mi-hajlom, mlajšim bratom Sitcke-^a. Krasen, kakor jutranja zvez-iliea, od brata se pa odlikuje kakor nebo od zemlje. Srce ima na jeziku, krotak je in uljuden z vsemi, zato ga pa tudi ljubijo vsi, od boj ara do prostaka. V času nesreče ni sedel za pečjo, ampak se bil in prelival kri za carja, in odkar je bil poklican sem, se ne p ril izuje krasotieam, temveč pre- j miši ju je, kako bi branil naš rodili Perejaslavelj. Bog daj, da bi kneza Mihajla pustili pri nas za zasednega vojvodo!" Tako so sodili o dveh Sitckih mnogi pametni meščani; a doeim je vabil Mihajlo k sebi ljubezen j t dobrodušnostjo, spoštovanje pa s svojimi zaslugami in odkritosrčnostjo, si je pridobival Vladimir nehote zanimanje. Priroda je zaznamovala njegove poteze in govorjenje nečem navadnim. Po njegovem imenu niso vprašali dvakrat. Vladimirov pogled, zavit v nekako stvarnost, je izraže-val hkratu smehljaj ljubezni, do-brodošlost sočutja in vprašanje radovednosti. On ni prevzemal,, ampak kar prešinjal srce. On ni begal Ijudij, a oddaljeval jih od sebe. Pri rajanju s krasoticami so sipale njegove oči iskre kakor kremen, in st? niso vnemale same. Celo vino je izgubljalo pri njem svojo moč: ne brezpotrebna be-sediea, ne zaupljivo laskanje se ni izdrlo iz nepremenljivih Vla-tlimirovih prs. Res, da se je razgrelo .časih tudi njegovo liee z žarom duševnega požara, a to niso bile človeške strasti: temu, ki jih je zapazil, so bile neznane, kakor podoba zaoblačnega bliska, od katerega se vidi svit, a ne sliši grom. Ktlo ve, je-li ljubezen ali jeza vznemirjala njegovo srce, ko je njega liee sedaj gorelo v krvi, setlaj se zopet mračilo. kakor da-maščensko jeklo? Kdo ve, je-li ošabnost vzdigovala tako visoko njegove obrvi, je li preziranje dvigalo usta? Je-li visoka misel ali hudodelstvo mračila njegovo čelo? ('asih je zahliščal njegov pogled kakor ogenj, a se potuhnil hipoma tako, da je opazovalec dvomil, je li to res videl, ali se mu je le dozdevalo. — Njegovo življenje, njegove strasti, njegovi načrti so ostali nerešena uganka. III. Soparna noč je razprostrla svoja krila nad perejaslavskimi bolmi ; nebo se je pokrilo s hudournim oblakom; jezero miruje v svojih bregovih. Zdaj pa zdaj švigne svit žarnice brez grome-nja in gasne v temni globočini voda, razsvetljujoč v obzorju glave cerkva in mestne stolpe. Pri njega sinji bliščobi se vidijo kor pice oblakov, brez vetra plavajočih. Vse je tiho in mrtvo, kakor da priroda tuguje pred nevihto. Kdo pa je oni mladenič, kateri v burni polnoči ne išče prenočišča, temveč se ga ogiblje? Njegov pogled se obrača z razjarje-nostjo proti Perejeslavlju, njegovo lice gori v jezi in zlobi. Pri hitri hoji se razpršujejo črni kodri popotnikovi, in dolgi samokresi v srebrni opravi, zatakneni za pas, žvenketajo krog držaja pri meču. Zakaj pa on ne spi, ko se vse živo krepča s pokojem? Ali ga vest peče radi prejšnega hu-dodelsava, ali ga je nova skušnjava vzdignila z ležišča ?... In že je, zapustivši pribrežno stezico, daleč v gostem borovju. Po navadnem sledu prekoroka poljane — in globeje v gozd, a gozd je vedno bolj divji in gost. — Suhe igle hrus-tajo pod njegovi mi nogami, usahnele vejice se za-cepljajo v njegove lase, trohneči porobki mu za grajajo pot, a popotnik s srdom lomi in ruje kljubujoče veje, drzno skače čez ro-gata trupla borov, in vse se umika drznežu, tako da je že blizu prepovedanega holma. Tukaj — tako se je glasila vražna pravljica — je ubila pred več nego sto leti strela čarovnika, ko je vzdigoval s peklenščko-vo pomočjo zagovorjen zaklad. Brez vere je živel, brez spokor-nosti poginil, brez molitve so ga pogrebli, a zemlja je z grozo sprejela v svoja nedra pogubljenega grešnika; od tačas so se začeli zbirati hudobni duhovi nad mogilo svojega ljubimca. Vsako polnoč, kakor pravijo drzni lovci, se sliši tu ploskanje perotnic, krohotanje in žvižganje. Sinji plameni letajo po zraku, grozne prikazni švigajo, čarovnik pa brodi okoli s krvavo g?avo in vabi k sebi zabredlega popotnika. Pri tem šepetavem pripovedovanju na večernem počitku je zvabila drznežem groza hladne solze v oči: deklice so zatrepetavale pri najmanjšem zaškripanju ok-niee, pri nepričakovanem tresku trske, otroci so se pa s trepeta-njem stiskali k materinim prsim. Že davno se je zarasla steza na mogilni holm in ne drvarjeva sekira, ne lovcev strel, ne pogled, ne veter niso prodrli v to goščavo, ograjeno s strahom. In že je dospel do poljane, ki senča holm; že je hotel stopiti na njo, kar zasliši zvonjenje, vabeče menihe k večernieam. Mrzel pot je stopil na čelo predrznežu: meden glas mu je vzbudil vest. Spomnil se je, kako radostno j3 bilo zanj vabljenje k zgodnji maši v jed-nakem polnočnem času... Vse prejšnje se je ponovilo v njem: brezskrbnost prejšnje nedolžnosti, vera očetov, topla vera mladosti. katero je sedaj pozabil. Tačas je bila njegova duša kakor golob —setlaj je postala črnejša kakor vrana... A le trenutne so blage misli v srcih, razgretih v nasilju in ošabnosti, v srcih, se vedno pritožujoeih čez usodo, katere so sami krivi, — zato je iz-nova silne j še zakipelo v njem maščevanje, nevošljivost, ljubosumnost. "Ne, ne povrnem se!" je vzkliknil Vladimir, stopaje na poljano. "Naj se boji pekla, kdor ima pekel, v srcu." Ko je zabliskalo, je zagledal razdrt in z mahom pokrit križ; na travi, steptani kakor s smode-čimi stopinjami, je ležala neka črepinja. Tu pa tam med sivimi, na pol strohnelimi jelkami je trepetala plašna trepetlika — drevo izdajalčevega zaklada. Kakor jama se je sklonilo nebo nad to pozabljeno poljano, tiho je bilo v njej. kakor v grobu. "Cas je" je rekel Vladimir in začel delati praznoverno zakli-njanje, trikrat se je obrnil proti solncu in vsakdkrat ponavljal klicanje hudobnega duha. "Prikaži se mi. skušnjavec človeškega rodu", je vzkliknil, "stopi naravnost pred-me; jaz se ne skrivam za krogi, narejenimi z mrtvo roko; brez strahu te zagledam, kakor se ti izročam brez o-poroke. Pridi na pomoč onemu, kateri je služil peklu, služeč samemu sebi; daj vsaj za nekoliko časa premagati one, katere sovražim, vladati nad onimi, katere ljubim! Bodi tovariš mojih načrtov. da bodes večno, večno moj gospodar; prikaži se — jaz sem tvoj čestilec za strašno, za grozno plačo!___Odpovem se vsemu, meni doslej svetemu in dragocenemu; kakor to črepinjo poteptam z nogami vse človeštvo; kakor ta pas raz trže m vse vezi s sorodstvom___Sovražnik vsega visokega in hvaležnega — prikaži se! Tebe kliče človek, kateri hi bil lahko angelj, a hoče postati hudoben duh, kateri rajski mir žrtvuje peklu — prodaja večnost za trenotek... Prikaži se, prikaži!" Divji odmev je ponavljal njegove klice zopet in zopet, in borovje je utihnilo, kakor da je z grozo poslušalo odpadnikov glas. Popihnil je vetrie, listje je zašum-ljalo — in grešniku je zaprlo sapo. Odrinil je z roko kodre s čela, da bi je ohladil; a veter je pekel njegovo lice, kakor peklenski ogenj. Zopet vse tiho. Toda neki svit je zabliščal v gozdni goščavi; vedno bliže in bliže se pomika med šumenjem vej.. pogled in posluh klicatelja sta na straži, lasje mu stoje pokoncu in sree mu ledeni; svit se podvoji — in hrustanje zobov ga prepričuje, da se svetijo oči roparskega volijo. Z vsakim korakom raste nestrpnost mladeniča, naposled ga I je pa prevzel srd. 1 "Ne greš, strahopetni Lado bec! Bojiš se božje grožnje; straši te glas neustrašenca, kakor petje petelina. Kažeš se samo o-trokom in starkam, motiš samo mirne pušeavnike, govoriš samo s poluneumnimi čarodejkami! Oborožen s peklensko zlobo nisi slekel ljudske strahopetnosti. Ali misliš, da z žrtvijo se ni treba dogovarjati? da sem prej ali slej tvoj ? Ne, ne! Se lahko rešim svojo dušo iz tvojih krempljev; v njej je dovolj moči, da postanem v tvojo žalost dobrotnik dobrih Ijudij, kakor sem veselil hudobne duhove s svojimi načrti. Ne prideš še?... Nebo in pekel sta me zavrgla!" V obupu, škripaje z zobmi, se je vrgel na zemljo. Nevihta je hrumela, med ploho se je bliskalo, in divje krohotanje se je zaslišalo naposled nad njegovo glavo. IV. Mraz je spreletel Vladimirove kosti, ko se je dotaknila neka roka njegovih pleč. V njegovo srce je zavrela kri, in to mu je hotelo prsa kakor raztrgati, a on je ponosno vzdignil glavo in pri bliskanju, ki je razsvetljevalo nebo in zemljo, srečal se je njegov presenečeni pogled z zasmehovalnim pogledom svojega prijatelja Ivana Hvorostinina, kateri je stal .pred njim v ogrskem dolmanu. Gizdavci so nosili še za časa Sa-mozvanea tačas poljsko in oger-sko obleko. "Ti bedak ti, Vladimir", mu je govoril, smeje se; "ali v sedanjih časih, ko so ljudje prekanili hudiča, hočeš ga ti prevariti? Prepozno je, prijatelj, prepozno. Črti ne zaupajo več krvavim spričevalom in duševnim zakladom: in kak dobiček ima peklenšček z našimi dušami sedaj, ko nas itak požre peklo zastonj s pastjo gro- ba. Poznam te sicer ne, knez — si li tak? Ti naj bi veroval v hudiča, ko nisi veroval v božjo resnico!" "Tako je, Hvorostinin, — zaslužil sem, da me norci karajo radi neumnosti. Psuj in zasraniuj me; jaz se sramujem celo teme, ki skriva mojo sramoto. Kakega pekla sem iskal izvan sebe, ko lahko postrežem svojim neprija-teljem s svojim peklom! Jaz imam moč v telesu in maščevanje v duši; še je na svetu ogenj in železo." "A tudi vislice, Vladimir. Nemirni čas in tvoja brezdeželna kneževina ne rešijo požigalca in ubijalca te gugalice." "Kdo mi stopi nasproti? kaj me ustavi?" "Vsaka krogija. Nehaj, knez, primerjati moči svojemu srdu. Bodi-si še tak orjak, a le mrvica smodnika — in ti si prah." "Nizka izmišljotina! Ti primerjaš hrabrega moža s strahopetnim, močnega s šibkim; s teboj zmagujejo brez časti, pogi-njajo brez slave. A jaz imam tovariše, prijatelje. Oni se potegnejo za-me..." "Oni bi se skrili v boju za tvoj hrbet, a v prepir ne pojdejo za teboj. Poslušaj. Vladimir! Mislim, da ti dovolj opazuješ ljudi in lahko uganeš, zakaj so se ti o-bešali na vrat mnogi naši rojaki. Mislili so, da vidijo v tebi bodočega vojvodo in zeta bogatega Volynskega; varali so se — in ko sem šel iz Perejaslavlja, sem že slišal, kako so te črnili meščani, kako so šumno pozdravljali tvojega brat^. Misliš, da to ni res!" "Katero opravljanje je črnej-še od te resnice? Da, jaz sem žr7 tva svoje brezsilne zlobe. Zakaj ne vihra moja nevolja kakor burja? Zakaj moje prokletstvo ne šviga in požiga kakor strela? Zakaj s to roko ne morem raztrgati oboka neba in zrušiti ga na glave svojih sovražnikov... ?" "Dobro, dohro knez! Ti se to-gotiš kakor obsedeno ženšče pred oltarjem. Vendar se mi kar smešno zdite vi, vročekrvneži. Zabili ste si v glavo, da vam mora ves sv^t gledati v oči, in da se priroda vrti za vas na kurjem krem-peljeku! Čemu je vse to zaklinja-nje in proklinjanje? Razgrevaj se, kolikor hočeš, a to ne posuši najinih plaščev, pojdiva rajše iskat prenočišča. Jedino le prijateljstvo do tebe me je zvabilo za teboj v to noč, ko dober gospodar ne zapodi ps& za vrata, ko se. še volkovi radi pogrejejo na lov-čevem dvoru. Uh, mraz in dež, grom in vihar, kakor da se bliža sodni dan! Idiva, Vladimir, konja sta za gozdom." "Ne. jaz hočem umreti tu." "Umreti, da bi pustil drugim na prostoru živeti? Ni li boljše, umoriti koga in sam po volji ži veti?" Vladimir ga ni poslušal. "Knez, jaz sem mračnjak, a1 j lahko ti pridem prav za nekoliko! .časa, in ta čas je sedaj. Tvoja j očetska zapuščina je zapravlje- j na, tvoja slava lažnjiva. V Moskvi imaš sovražnika, a tu nika-! kih prijateljev. Tvoja prekrasna j Helena ljubi drugega in z njeno! roko je oddano vojvodsko žezlo; tvojemu mlajšemu bratu... Kaj še čakaš tukaj? Kakega razžalje-nja še iščeš? Sitekij, s teboj sem delil veselje in žalost; jaz te poznam, jaz te cenim; jaz vidim, kako liadkriljuješ druge s svojim razumom, in kako nizko te je vrgla usoda. Škripal sem z zobmi, ko je poveril knez Ivan neizkušenemu mladiču mesto in zasedo. To je hvaljena nepristra-nost? — Volynskij se več ne povrne, a Litovei so 50 vrst od tu pod poveljništvom tlrznega Li-sovskega, kateri se bliža Sapjegi z Rusi in kazaki. To ne bode vpr-' vič, ko se družimo s "panami do-brodziejami" — Lisovskij te sprejme z niskim poklonom . . . . in čez dva dni bode Perejaslavlj naš, bode Helena tvoja — in živila zabava! Zopet drzno življenje, napadanje, ropanje ; zopet žven-ketanje s sabljami in kupieami; zopet grom in dim, pepel in kri — in pesmi krasnih deklic. Knez — odloči se." Trepetaje, z odprtimi očmi, je poslušal Vladimir izdajalčeve besede. V negotovosti se je naslonil k njegovim prsim, da bi se prepričal, je li človek govoril take besede. "Zlodej!" je zakričal naposled, ti, ti si hudobni duh. . . Rus predlaga Rusu. da naj se izneveri očetnjavi, da naj izda svojo domovino?" "Ako ne danes, pa pogine jutri tudi brez naju, a midva je ne rešiva in zastonj pogubiva še sebe. Toda, se li sama udava Poljakom? A vedi, pri ljudeh je tudi smrt lepa." "Kaj pa preziranje dobrih Ijudij ? prokletstvo potomcev ??' "Ako nam potomci ne oproste, nas vsaj opravičijo z razmerami; a ljudsko mnenje ni merodajno; toda kje so ti dobri ljudje? Kdo je sedaj opravičen, kdo krivičen? Jedni se bi jejo za Šujskega. drugi poljubujejo križ Vladislavu; kdo pa tudi nam ne ukazuje kričati glasneje vsakogar: za matu-ško, za Rusijo, za carja, za Dimitrija !" "Ne, ne!" "Ne? ... Torej pa ostani v prahu, širokoustno dete — jaz nočem nadalje zgubljati besed s človekom, kateri si domislil je. tla spreobrne ves svet. pa ne more j j prelomiti bedastega predsodka, kateri hrepeni po bratomoru, pa se boji izdajalstva, kateri vse hoče, pa si ničesar ne upa! Pojdi in klanjaj se onim, kateri bi si morali šteti v čast, ako bi se dotaknili tvojega stremena ; glodaj tajno, kakor miš, pete prezirajočih te sovražnikov; idi na poklic k svojemu mlajšemu bratu in pričakuj mrvic z njegove mize ... bodi drug onej, kateri bi bil lahko mož; blagoslavljaj mlada zaročenca, katera si hotel zadaviti s prokletstvom; štej tuje poljube, pestvaj bodoče bratove otroke..." "Tega ne pretrpim nikdar!" "Ne pretrpiš? E, bratec Vladimir — trpljenje je dobra stvar ... z njim in pokroviteljstvom brata zaslužiš lahko na stare dni celo kotiček v sirotnišnici. Srečno, Sitekij — hvala za posluh. Ti si mi dokazal, da se prazna srca gromko glase, da so zajčja srca v orlovih prsih. .. Srd, ljubosumnost, maščevanje so goreli v Sitckem; premagovali so njegovo vest. Vzhajalo je solnee in po pravljicah zgodnjih koscev so videli dva neznana jezdeca, zavita v plašče,-katera sta naglo jahala po vladimirski cestti. (Konec prihodnjič.) Previdno. — Na. na katero ime boste pa sinčka krstili ? — Se še nismo zedinili . . . — No, to vendar ni težko, izbrati ime novorojenčku. — Veste, zdaj se še prepričamo, kateri naših treh stricev ima več denarja . . . Fantka bomo namreč krstili po tistemu, ki ima največ. NAŠ GOSPODAR, edini slovenski magazin v Ameriki. Izhaja na 32 straneh vsak mesec in velja za vse leto samo $1.00. Prinaša podučne članke za gospodarstvo, gospodinjstvo, lepe povesti, razprave o naših gibanjih in zanimivosti iz celega sveta. Pošlji denar na: Naš Gospodar, 2616 S. Lawn dale Avenue, (10-8 v 2 d) Chicago, IU. Krasne stroje prav poceni. Pošiljamo naravnost iz tovarne. Novi slovenski rekordi. S 12 pesem zastonj. Pišite po krasen cenik. { Transatlantic Co., • 72 Cortlandt St„ New York. N. Y. Najhitreje in najceneje pošilja denarje v staro domovino Denarne nakaznice izplačuje c. k. poštna hranilnica na Dunaju. FRANK SAKSER, 82 Cortlandt St., New York. 6104 St Clair Ave., N. EL, Cleveland, Ohio. Podružnica: Tedenska pisma. Piše Mike Cegare. m Ponw vrnitev. — Konec konven cij. — Umestna iznajdba. — Že zopet ena. — Prosperiteta se nam b!:*a? — Protestno zborovanje. —o— Na Iiičvotu, 10. vinotoka 1913. 1'reilzadiijo soboto kimu bil po-vabljt ii na veliko ve*elieo v 'Arlington' dvorani v New Yorku, katere ne pozabim z lepa. kajti domov sem se vrnil v nedeljo zjutraj ob :{. uri; dasiravno se ni*mo vrteli v hali dlje kot do enih e<* polno«", smo jo ribali s j*fnt karo in peš do Ilievata celi uri. Ilospevki onkraj Vile jem burk motita, so na*-ukrat vse nas.- »iiritkare zaitapale. Tamkaj pod neko električno svetilko sem «-akal na llumburg karo toliko e««a, oI lirooklvna odnesel in okra-j del. — Letos so se vršile v 111. Wis. in j Pa. kar štiri slovenske konvenci-i J*'; pa naj kM<;<>0 nagrade za vje-l t je tega modernega zaljubljenega parčka. --Oj ti ferdamihelska ba-benea ti. ^Jesto da bi se bila pripravljala ž • za zadnjo uro, — jo i vam pa hudiman s hišnikom pobriše na h a ne j m un trip ali ženi-tovansko rajžo! Kakor se govori in sliši, se je | naš predsednik AVilson že poilpi-j »al na novi tarifni tabli. Radi te-I ga ho v Ameriki leta ??! vse ce- • | v . , , i nej-'T lil morda se zastonj. Mesar- [ ii bodo dajali pri vsakem funtu porter gaus steka en kvoder nagrade; — krave bodo po $15; — voli po $*jr>; — biki po $.j0; — putke po 10c; — petelini po 15c; — gosjaki in gosi po 20c; — ko-štruni po $1; — ovce po 75e; — prešiči, presice in svinje bodo tudi zelo padle. Kaj pa še hočete več? Prosperiteta se nam bliža a 1»- na--papiru. Glavni profit od tega bo vtaknil lepo trust v svoje žepe; mi bomo morali pa plačevati vse stvari še draže kot dosedaj. To je ameriška politika politikarjev. — — — Y Naj Jorku je od 1. okt. dalje strogo prepovedano kaditi po št rit karali ali na Ela veter stegnili. Radi tega bomo uprizorili prijatelji pip, smodk iu cigaret velik protestni shod na Martinovo nedeljo. Ce 1111411 oblasti že ka-deiija ne dovolijo, bomo pa čika-li in šnofali 11a štritkarah tako, da se bo vse kadilo.-- S pozdravom M. C. Razne zanimivosti. Drag časopis. Kakor poročajo iz Herolina, nameravajo tam ustanoviti nov imperialističen list, ki bo vsak dan izhajal pod naslovom "Zeitung der Zeitungen, tacgliclie Welt-uebersicht der internationalen Politik, Kultur und "SVissen-sehaft." List bo zastopal imperialistično politiko. Naročnina naša, ker refektirajo le na vele-kapitaliste in oblasti, 300 mark na leto. Uspeh policijskega psa. Pred kratkim je bila kočarju K. Matoušku v Postrehnovi pri Zagrebu ukradena obleka in perilo v skupni vrednosti za 195 K. Ker se ni moglo dognati, kdo je bil neljubi nočni gost pri imenovanem. kočarju, so dobili iz Za-I greha policijskega psa. Privedli j so ga čez dva dni po tatvini na lice mesta in mu dali povohati pipo, ki jo je bil tat tam pozabil. Toliko da je pes povohal pipo, jo je takoj ubral po poti naravnost proti vašo Sudkov. Tu je hitel v hišo slikarskega mojstra Janeza Karasa, pri katerem so bile ukradene reči v istini najdene. Nato je bil Karaš oddan sodišč 4. / / ? __ , Jj| 'j se Duhovnik bo poročil nuno. e- Iz Bekesgyule na Ogrskem po-al ročajo: Duhovnik Martonfv je ai javil svoji oblasti, da izstopi iz >- duhovniške sužbe, ker se bo ože-i. nil. Zaljubil se je v neko ondot-a no nuno. Ljubezen se je pričela 1- pri neki pridigi, ki jo je imel v te župni cerkvi. Mlada nuna, hči >. bogatina je prišla nekega dne v ti cerkev ter pokleknila blizu oltarja, pred katerim je Martonfy pri-o digal. Od tega dne sta se večkrat i. shajala. Zdaj je pa tudi nuna na-.. znanila svoji prednici, da izstopi {•, iz samostana. Koncem tega mese-i, ca se bo vršila poroka na pose- e stvu njenega očeta. [_ o Težave Abdul-Hamidovega ku-l, _ harja. a Neki bivši kuhar ekssultana . Abdul Hamida, po rodu Rus, pri- 0 poveduje, kako težka je bila nje-. srova služba. Predvsem sovraštvo - in spletke številnih lenuhov, ki . so bili zbrani krog sultana in so 1 mrzili vsakega tujca in novega 1 uslužbenca. Prvi pokuševalec je-, dil ga je imel posebno na piki in > kuhar je bil v vedni nevarnosti . pred njegovim sovraštvom; sa"j ' bi bilo le treba, da bi bil pokuše-• valeč izjavil, da mu je bilo slabo . po jedeh, pripravljenih za sulta-, na, pa bi bil kuhar izgubljen. Vendar se je Rus skozi vse nevarnosti nekako srečno preril. Njegova služba je bila silno naporna ; vsako jutro je moral pripraviti štiri različne zajutreke: turški, grški, francoski in albanski, vsak po 12 jedi. Da je delo o pravem času dovršil, je moral zjutraj ob treh vstajati. Casili pa sploh ni šel nič spat, da si je za sultana kako novo jed izmislil. Skrb angleške vlade za prodajalke v trgovinah. Angleška vlada je izdala postavo, v kateri je pod občutno kaznijo zapovedano trgovcem, da dovolijo svojim prodajalkam večkrat 11a dan, da nekaj časa sede. Postava zapoveduje, da mora biti v prodajalni za vsake 3 prodajalke 1 stol. Trgovec s prešiči za časopisje. Peš tans k i list "Egyertetes" je prišel v take gmotne težave, tla je imel v kratkem nehati izhajati. Te dni pa se v uredništvu nenadoma pojavi rešitelj v osebi trgovca s prešiči, Bimbota. Mož j<* izjavil, da 011 in njegova dru- ] žina čitajo "Egvertetes" že 50 j let in vso svojo vednost zahvalju- 1 j'1 j o njemu. Zato ne more dopustiti, da bi list propadel in ga hoče financirati. Ko bi le bilo na svetu kaj več tako idealnih in hvaležnih čitateljev! Izseljenkam v Egipt. Avstrijsko notranje ministrstvo je izvedelo, da se izseli vsako leto vedno več žensk v Egipt. Te ženske potujejo večinoma same ali v spremstvu kakega znanca ali znanke, katero spremstvo pa je večkrat usodno za dotično izseljenko. Veliko takih žensk, bodisi deklic ali mladih žena, je postalo žrtev brezvestnih trgovcev z dekleti. Vsled tega je izdalo ministrstvo svarilo, v katerem odsvetuje samostojnim žen-;1 skam izseljevanje v Egipt, obe-'l nem pa nas vetu je onim, ki se ho- * če j o kljub temu svarilu izseliti v Egipt, da se zglase pred odlio- ' dom pismeno pri dunajskem poli- 1 cijskem ravnateljstvu ali pri dunajski centrali društva proti trgovini z dekleti, ki priporoči izseljenke svojima podružnicama v Aleksadriji in v Kajiri, kjer jih počakajo njihovi zastopniki v pristaniščih, kjer pristoje omenjeni parniki. Bojen morilec. Večkratni morilec Wagner, o katerega zločinih smo že poročali, je izjavil, nekemu časnikarju v Stutgartu sledeče: Nihče mi ne verjame, da ga ni morilca kot sem jaz, ki sem rojen za to. Proti naravnemu nagonu k moritvi sem se dolgo boril, toda zaman. Prišel sem končno do prepričanja, da i mam pravico moriti. Posebno težko sem umoril svojega sina Ri-harda, ker se je tako bal smrti. Toda moral sem ga spraviti s sveta. Tri noči nisem spal in pre-žal 11a njega in na svojo ženo. Četrto noč, bilo je po polnoči, ko je žena zaspala, sem izvršil zločin. Vem kaj me čaka in popolnoma nič se ne brigam za to, kar misijo ljudje o meni. Obsojen bonu zaradi 14» zavratnih umorov 14-krat na smrt, glavo mi bodo odsekali pa samo enkrat. Sicer pa želim samo to, da bi bila cela zadeva že kinalu rešena in da bi i bil hitro mrtev. * i — No, gospa, tudi v vašem stanovanju sera že videla pajče-vino. — 'V da, to je bilo takrat, ko je prinesel moj mož mz kleti dvajset let starega šampanjca. A tako! Posebno odlikovanje. . -v —' Ti toraj ljubiš svojega ženina ? — Da, inoralično sem prisiljena, da ga ljubim. T Mašilo. Sprehajalec baronu, ki ga jej ravnokar konj dol vrgel:,"Prav iinate.# gospod baron: Pametni odjenja!'' 31! . Pieteta. — Danes mi pa že lahko daste nazaj obleko, katero sem Vam posodil pred osmimi dnevi, da ste šli k pogrebu svojega strica. — Prosim Vas, vsak pošten človek mora nositi že vsaj šest i tednov žalno obleko. V DVO MIH. .—Kedaj bom dobila dolgo krilo?y — To Qdvisi od starosti, he erka. — Od tvoje ali od moje? 1 Ks a s — Ali si zapazila, kako nas je (»ruden ošabno pozdravili — Seveda; od onega časa, kar; mu je pri igranju tenisa dal priuc Ludovik pošteno brco je grozno ponosen. Na ženitovanjskem potovanju. j^llll^^ j 1 , j — Moja ranjka soproga je ime-: la :>a>no eno napako: kuhati ni znala. — Hvala Bogu, da sem ji že vsr.j v tem pogledu enaka. Za smeh in kratek čas. "GOSPODA". u^Bm^ Slov. samostojno podp. društvo mml "EDINOST" V LA SAULE, ILL. (JttaBovijeao 9. maja 1909. Iakerporiiww dee IS. .TfBSU 191«, v državi Illinois. Glavni odbor: Predsednik: Ivan Novak, Box 173. La Balle, IU. Podpredsednik: Lavoslav Zevnlk. 1037 2nd St.. La Sall«. m. Tajnik: Fran Leplch, 1158 3rd St.. La Salle, 11L Blajrajr.jk : Jot. Bnrborich. 12CG lat St., La Sal!e 111 XapisniKar: Majk lr. KoLal. 102t, - 1st St.. La Salli 111 Zastopnik za O^Iesby: Fran Jerlna at.. Box U, Orfesby, m NADZORNIKI: Franc Petek. J-17 Union St., La Salle, 111. Tom Colobič. 2ii3 Union St.. >.a y.-1'e lil Matevž Urban ija, 1S26 — Jrd St, La Sallč, IU. Bolniiki odbtn Joe Nuk Joe Fr Gnrle«. 12i7 - 3rd St„ La Salle. ia. Vine. Klau&elc Poslanec: Janei Golobi,\ 203 Union St.. La Salle. Ill Zastavone:;*: Anton Štrukelj. 202 — 1st. St.. I Sa'lle III Kudne rncaet ne seje ae vršijo vsako druco nedelln « _„_„„„ . . popoldan v dvorani sobrata Mat. Kompa. nedeljo r mesecu ob »n! mrl Rojaki V La Ssiie in okolici so vljudno vabljeni k obilnemu pristopu | 9 - - * i Prijetna vest -ll ZA VSAKO SLOVENSKO DRU- fj ŠTVO V ZJEDIN"JENIII DRŽA-j i VAIl OB TEM ČASU SPLOŠNE 1 DK AG IN JE JE, DA NAŠA :-: I I ■J slovenska unijska tiskarna računa Se vedno najnižje cene za vse najboljše J društvene in trgovske TISKOVINE. ^Tisoče zalival slovenskih društev po Ameriki, katerim smo tiskovine izg^o- i! j i tovili, nam je velik dokaz, da su?o ust- U 2 regli že tisočim društvom. Mi izdelujemo društveni papir, kuverte vseli j mer, bolniške liste, pravila, prošnje za vspre- ) jem, plačilne knjižice, vse tiskovine za veseJi-. ce. Ako imate sploh kako tiskovino, pošljite || 1 jo nam, in od nas dobite točen odgovor,koliko i stane, delo je narejeno v najkrajšem času v vašo popolno zadovoljnost. Pišite po cene. ji Prva slovenska unijska tiskarna ] CLEVELANDSKA k* 1 AMERIKA, | 1 6119 SL Clair Ave., Cleveland, Ohio. J phone: Canal t631 , „ r- v , v, __ 1 jim^_____ Denar mecete proc! ako ne podpirate svojega rojaka. mL ^ izvrstno domače vino Pri odjemu več kot 10 ga!o a dajem pc-^^ pust, ter se posebno priporočam slavnim . Plo venski m dtu5tvam ob priliki kake vec- lice, tudi onim za svatbe. V zalogi imam izvrutne domače klobase "> v®:i'covrstno grocerij-ko l:laj;o, katerega ljubi naš narod. Potiljnm denar iih vi;e stran' svet* in parobrodne li>tke za v-e W^b^B^i^^SMt proge. Zastopam »las Naroda", pro30 No. Chicago St. NADZORNIKI: A LOJ S KOSTELIC. Saildo, Colo. Box 533. Mill A El. KliiJBl'CHAK. Calumet* Mich.. 115 — 7th St. i PETE.t S PEHAR, Kansas City Kanu., 422 No. 4th St. POROTNIKI: "*" IVAN KERZIfSNIK, Bui dine, Pa, Box 133. FRANK OOl'ZE. Chiaholm Minn., Box 715. MARTIN KOCHEVAR, Put-hlo, Colo., 121SEller Ave. V»l dopisi naj «•• pohlljajo na slavnega tajnika, vse denarne pošiljatve pa na glavnega blagajnika Jednote. * 7 Društveno glasilo: "GLAS NARODA". NOVICE IZ STARE DOMOVINE. da je dne 19. sept. ubila strela 43 let starega kmeta Josipa Krivca iz Bračne vasi, ko se je nahajal v hramu pri svojem vinogradu. Zapustil je mlado vdovo in šest otrok. Otrck se opekel. Od Sv. Lenarta v Slov. goricah poročajo: V ruperški fari je zlezel dveletni Henrik Tomažič doma na žareč štedilnik in se na rokah in nogah strahovito opekel. Otroka so prepeljali v mariborsko bolnišnico. Alkohol! Iz Konjic poročajo: Xa okrajni cesti blizu Stranic je obležal na cesti v pijanosti rudar Janez Birtošek. V temi ga je tovorni voz posestnika Marinška v Stranicah povozil. Birtošek je dobil zlasti po obrazu težke poškodbe. Napad z revolverjem. Iz Kozjega poročajo: V Dolali pri Št. Vidu je napadel neki postopač po-sestnieo Rus z revolverjem, ker Koledar za leto 1914 Razstava sadja. Jz Volšperka se poroča: Razstavo sadja, ki se na-. „ ... ... , . haja v Labodski dolini, otvorijo'8® marljivo tiska in bode leto. 11. oktobra v Volšpergu. Razsta- m» m va bo trajala do 14. oktobra. Nesreča z revolverjem. Delavee J. Krivograd je kupil revolver in ga kazal na Suhem vrhu svoji o-bitelji in svojemu tastu. Krivograd ni vedel, da je samokres nabasan. Naenkrat se je ta sprožil in zadel šestletnega sinčka, kateremu je zdravnik v Črni odstranil krogljo, tako da je sedaj iz nevarnosti. Vcjaškc kopališče na Vrbskem jezeru so zatvorili dne 28. sept. Pcgcrela je v Volšpergu v La-budski dolini tovarna usnja delniške družbe Sottlschegg. Skoda, ki znaša 200.000 kron, je krita z zavarovalnino. Zopet napad v Celovcu. Dne 28. sept. zvečer ob četrt na S. uro so bili na Rudolfovi ulici napade- obširnejši nego je bil doaedaj Obsezal bode razne zanimive kratke povesti, obilo slik in dru gih zanimivosti. Cena mu bodr kakor dosedaj 30 centov i pošte vred. Upravnistvo Olas Naroda. KRANJSKO. PcgTeb dekana, častnega kanonika Frana Dclinara v Ribnici se ji- i/.vrsil v najlepšem r<»du kot znak velike časti in spoštovanja, lei ga j'- pokojni užival v župniji in dekauiji. kakor tudi izven nje. Oh »sistem*! do <>0 duhovnikov je pogreb vodil generalni vikar Flis. iVdovilen in pretresljiv govor v <- i k vi j«- govoril častni kanonik in,ravnatelj semenišča dr. Josip L. vir. Zastopani so bili razni u-ladi: e. kr. sodišče, e. kr. okrajni šolski svet. notariat itd. Domače občine so bile zastopane po svojih odborih in so vsi nastopili v polnem številu, občine, katerih častni član je bil raiijki, po svojih deputaeijah, šola po polni udeležili učiteljstva in učencev. Orli, vse požarne hrambe, Marijine dru/be ter ogromne množice do-in d< ljudwtva, kakor tudi cele mije Sprevod se je s krsto i kal po celeiu trgu v cerkev ta t o 11 farno pokopališče v vačo, kj«*r s«' je truplo ljubica rajnika položilo k večne-(KH-itku. Trg je bil električno vetljen. Množica je glasno zlasti farani, ki jim je uba ljubljenega in obče spo-vanega duhovnega pastirja za-a največjo žalost, dekanija je ubila z njim skrbnega dekana, liovni i>a Ino ljubeznjivega so iu lin Ijel rav plakah iz št mrežo iz okna, se splazijo v hišo, poberejo, kar morejo in izginejo ;.opet brez sledu v temno noč. Ponoči med 12. in 13. septembrom so se pojavili ti nepridipravi pri (limplju v Gorenjih Sušicah pri Toplicah. Tudi tu so izvili z drogom železno omrežje iz okna in odnesli gostilničarju Fran Gimp- 1 ju nekaj kave, sladkorja, salam, masti, smodk, žganja in drobiža v skupni vrednosti okoli 35 kron. To jim pa očividno ni bilo dovolj, kajti šli so v šupo in odrezali od koleselja veliko usnjato streho, ki je bila nad 60 K vredna. Žrtev Krke. Krka zahteva si- niu ni hotela dati nobene milo- ni bivši pekovski mojster Simon šeine. Obstrelil jo je smrtno ne-jčič, njegova soproga bi njegova varno na levi strani prs, poklek- sestra, ko so se vračali domov, od nil potem nanjo in ji iztrgal de- j neznanega, mladega postopača s narnico. Orožniki so sedaj tega črnim havelokom. Napadalec je čednega patrona že prijeli. 'sestri Simončiča izmaknil ročno Premeščenje. Iz Doberne odide J torbico, v kateri je imela denar- * i*!! * s* SLOVENSKO ZAVETIŠČE. J* < -J GLAVNI ODBOR: n-adaednla: Frank flakier, IS Cortland St., New lark, K. X» PortpredaednlJs: Paul SchnoUer, Calumet, rajnik: Frani: Kri«, S«l« B. Lawndale Ave., Cklaafa, S3. StiagaJaalX: Oao. L. Broalah. Mly, Mina. dosedanji poštar preseli v Velenje. II. Goli in se PRIMORSKO. Vtihotapi jen je saharina. Na Reki imajo zopet novo goljufijo. Odkrili so namreč, da so železniški uradniki vtihotapljali v Nemčijo množine saharina, ki ni bil nico z večjo svoto denarja. Zliko-vee je nato zbežal proti Marijani-šču in ga niso dobili. KRETANJE PARNiKOV KEDAJ ODFLUJEJO IZ NEW YORK* Parnik odflcj« nikjer zacarinjen. V zadnjem ca-, £aiser vviin. ii „ .... i Rotterdam---- su so se čudili carinski uradniki Provence... na češko-saški meji, da se je uvoz i Floride........ saharina naenkrat znatno zmanj- xroonlwid šal. Tuhtali so, kako da prihaja Cedrio........ naenkrat samo tretjina saharina ' Amerika...... , . G. Kurfuerst.. preko meje, a raztolmaeiti si dej-, Louis...... stva niso mogli, dokler se ni po- Chicago........j kvaril na Saškem rezervar za plin'< «raf vv'.al4erse.^ 1 -Olympic (novi) v vagonu. Tu so pogledali v re- Kpriuz Wilh... zervar in — bil je poln saharina, I Potsdam....... ^ kakor tudi v osem drugih vago- ( m^1 , „ . rr^V^inih. Zaprli so blizu 60 uslužben-! Fraoce......... gurno vsako leto svojo žrtev. Ker1 eev I Fr. d Grosse.. Ostrige na Cresu. Hude plohe; phihUadeiphia zadnjih dni na otoku Cresu so po- " okt. se letos radi slabega vremena niso skoraj nič kopali, ni bilo dosedaj nobene žrtve. Že smo mislili. da bo letošnje leto brez nje, toda motili smo se. Dne 16. sept. je od vezal lOletni mlinarjev sin Anton Rajer iz Zaloga pri Temenici čoln svojega očeta in se peljal na Krko. Fanta ni bilo več domov, pač pa so ljudje videli prazen čoln na Krki in so ga potegnili na suho. Deček je utonil, dobili ga pa še niso. Na kenje je ljubosumen. Na Poganeih služi za grajskega hlapca Fran l*dovč, ki je znan pretepač in je imel zaradi pretepov že iz V< da s. in večkrat opravka s sodnijo. Vte-vzornega tovariša in I*'1 si Je v glavo, da razen njega brata. nihče ne sme h konjem in je to Spomini na Johanco. Očividec'tudi povedal svojim souslužben- eem, seveda po svoje. Rekel je, da bo vsakega napol ubil, kdor bo hotel h konjem. Dne 12. sept. bi bila imela iti grajska dekla Mari ja Škandler z vozom po krmo na polje. Sla je v hlev in začela zapregati konja. Tedaj pri-drvi od nekod Fran Udovč in sune Marijo Škandler tako močno v prsi. da je odletela stran iu padla potem na tlakovana tla. Pri padcu si je zlomila levo ključnico in menda tudi par reber. Oditi je morala v bolnišnico. Od žalosti je hotel skočiti v Krko. Neki berač, ki se že nekaj časa potika po novomeški okolici, je že parkrat poskusil skočiti v vodo (kar bi bilo z ozirom na pohabljeno nogo precej težko). Na vprašanje, čemu je tako obupan, je odgovoril, da zato, ker ga srce boli, da je on bil tisti, ki je neznancu. kateri je dne 24. sept. v zdravil«! Skrajni prišlo i da nap« ljudstvi Kadar dat, ta iiila iu le noro pisal "Slov. Narodu", .o nevedne kmetice, katere so le iz daljnih krajev, one rju-ki so bile polite z Johanično' •jo krvjo, oprale in tisto j jsko brozgo nabirale v stekle- j i> iiesle vse srečne kot —1 dem o v. O ubogi bolniki! i*as je res bil. da se jej okom grozni slepariji, j o uprizorili nekaterniki, nijo z denarjem revnega svoje nikdar polne žepe. je prišel kd«> čudeže gle-koj s«- je Johanca zamak- videla vse prišleeeve umr-Inike v vicah. In te duše so potem Johaitci razodele, da je /a njih rešiti je treba plačati 50 ali tudi HM» maš. Razume se, da so bili na take laži lahkoverni ljudje pripravljeni prodati m&ga- ii <>b!i ko raz sebe. da le pomagajo dtih.uu svojih rajnih v nebesa. To j.- škandal, ki smrdi do neba! Nima zreče pri trt ju. Pred do- brimi šestimi leti je prišel enkrat v svoj«* trtj«* Janez 1'mek iz Konca pri Dolžu iit je našel okoli 80 najlepših trt porezanih. Poizvedoval je p« storilcu, pa seveda brez uspeha. Pozabil je bil že na to in letos pridno delal v trt ju. Da je imel /.ase in za delavce, je dal znositi v zidanico več vina, nekaj slame za ležišče, malo pre-kajeiie slanine, nekaj mlineev, pa tudi različno orodje, kakor žago, nož, rafijo, tehtnico, kotel in škarje. Da mu pa ni bilo dolgčas, je imel v zidanici tudi tobak. Pa glej spaka! Ali mu ne vlomi nekdo ponoči dne 11. sept. ne mu pobere vso jest vino in vse orodj;.*. pa seveda tobak tudi. Vlomil in pokvaril je vrata in naredil na njih več škode. Poklieani činite-i J i se za siučaj zelo zanimajo in bi radi spoznali, če je bil v obeh »lu«" a jih t »d en in isti storilec. Vlomi in tatvine. V zadnjem času so vlomi in tatvine kar na dnevnem, ali bolje rečeno, na nočnem redu. Kar nenadoma pridejo uzmoviči, izvijejo z drogom Kandiji umrl, dal toliko žganja lijj piti. da je bilo preveč. Pač redko' sočutje med prijatelji jeruša. ŠTAJERSKO. vzroeile mnogo hudournikov, kateri so pri svojem izlivu morje tako razburkali in premešali, da je voda razdrla naselbine ostrig, odplavila mlade nasade in uničila s to panogo se baveeemu prebivalstvu vse nade. Škodo cenijo na nad 10,000 K. Krvna osveta pred peroto. Pri sedanjem porotnem zasedanju v Trstu bi bil skoro izvršen krvav zločin. Dne 26. sept. je stal pred sodiščem dninar Hermenegild Ma-kus, ki ga toži državno pravdni-štvo, da je z nožem zaklal nekega Viktorja Jamnika. Makus je zločin in vse zanikal. Vsled tega je prišlo med razpravo večkrat do burnih prizorov; višek ie pa dosegla strast, ko je skočil brat u-bitega Jamnika z nožem nad toženca in ga hotel zaklati. Bilo je to ravno koncem razprave, ki je bila prekinjena, in izredno srečen slučaj je nanesel, da je Makus ušel gotovi smrti. Jamnika so zaprli. Učinek naredb tržaškega cesarskega namestnika. Predsedstva gospodarskih zvez v Milanu so imela dne 26. sept. zvečer zborovanje, da zavzamejo stališče napram naredbam tržaškega cesarskega namestnika. Sprejeli so resolucijo, v kateri so se udeležniki obvezali, da bodo začeli uvajati, če se bo tržaška občina v resnici prisilila, da izvede te Tiaredbe, v znak protesta po vsej Italiji energično boj kotno gibanje proti avstrijskim produktom. Nastopali bodo za to, da avstrijske tvrdke izločijo iz javnih natečajev v Ita- 21; Bremen 21 j Rotterdam 22j Havre. Havre Tret - Flume -Yntwerpcn iaverpool Hamburg Bremen 24 Southampton 25 Havre 25 Hamburg 28 Southampton is Bremen 2«;Rotteidam 2i! Autwerpen 2!: Trst-Fiume 25i Havre Bremen. 30 Liverpool Southampton Hamburg Havre Bremen Imperator........ La Toursine... George Wash. Glede cenc za parobrodne listke in vsa druga pojasnila obrnite se na: Frank Sakser, 82 Cortlandt St., New York City. Cena vožnja Parnik od Austro-Americana proge "ARGENTINA" odpluje dne 22. oktobra 1913. Vožnja stane iz New Yorka do: Trsta in Reke $34.00 Ljubljane 35.18 Zagreba 35.08 Vožnje listke je dobiti pri FRANK SAKSER, 82 Cortlandt St., New York City. Dalmatinska roparja iz Male Azije. LJovdov parnik " Bukovi-na" je pripeljal iz Smirne v Trst j Dalmatinca Marka Hajdiča in V Ameriko odrinil. Bivši to-|Manojla Kraljeviča. Oba moža, ki varna r Josip Pirich v Ptuju, ki j «ta kriva poizkušenega umora in je bil zaradi kride obsojen na tri izvršenega ropa, je spremljal mesece, a kazni še ni prestal, jo je odrinil v Južno Ameriko. Radovedni so, kaj poreče k temu njegova upnica. Ta ima terjati nad 100.000 K. ki so sicer vknji-žene, a kaj. ko tovarna ne repre-zentira skoro nikake vrednosti, ali le malo. To je tudi vzrok, da ta upnica ni silila na prodajo, da-si Pirieh že več let ni plačal obresti ter so iste narasle že nad 10 tisoč kron. Izpred porotnega sodišča. Porotno sodišče v Mariboru je obso-' konzularni kavas, na krovu pa ju je sprejela policija. KOROŠKO. Umrla je v Pliberku dne 25. sept. Terezija Kočnik, rojena Pinter^ Pcžar. Iz Grebinja poročajo: Pred par dnevi je v hiši tukajšnjega gostilničarja in trgovca Josipa Ofnerja izbruhnil ogenj, ki je vpepelfl hišo in gospodarsko poslopje. Sluga ekradel častnika. Iz Ce dilo 26Ietnega posestnika Avgu--lovca poročajo: Nadporočniku sta Razboeana iz Špičnika na 18 mesecev težke ječe, ker je zagrešil grde nravne zločine proti 13-letni rejenki Mariji Gep. Istota-ko je obsodilo 42!etnega kajžarja Frana Le na rtiča iz Murčaka zaradi požiga na pet let težke ječe. Strela« Iz Bizeljskega poročajo, Kiaku je dne 27. sept. ukradel njegov sluga večjo svoto denarja. Tat. ki je ravno ta dan odslužil vojaško službo, je pobegnil. Pred tem pa je še v nekem bančnem zavodu izmenjal več zlatnikov. Na realki v Celovcu se je vpisalo 381 učencev in 4 privatisti. PROŠNJA. Podpisana sem bila obveščena lansko leto po svaku Florijanu Prošt, Box 117, Imperial, Pa., da je umrl moj mož Frank Flor v Wen del, Edna No. 2, Pa., ter da je bil zavarovan pri neki zavarovalni družbi za večjo svoto. Isto mi je tudi poročal rojak g. Frank Vozelj, Box 92, Claridge, Pa. . Zapuščena vdova s šestimi o-troki se nahajam v najžalostnej-šem stanju, ker sem brez vseli dohodkov, poleg tega pa bolehna, da niti za svojo potrebo ne morem zaslužiti, kaj šele za otroke! Tem potom prosim cenjene rojake. ako kedo ve kaj o mojem pokojnem možu in če je bil res zavarovan, da mi naznani. Meni bi bilo mnogo pomagano. Frančiška Flor, Zagorje ob Savi št. 45, Austria. Kranjsko. Rad bi izvedel za naslov JOSIPA ADAM EC, po domače Oklu-kar. Naj se oglasi pri meni j brez vse skrbi, dokler je še čas. i Louis Recher, R. F. D. 1, 'Euclid, Ohio. ' (7-20—10) j DOKAZANA RESNICA? Če ste že gledali za »vet v»e- j povsod, zakaj bi ne prišli pogle-; dat tje, kjer je danes že veliko slovenskih farmerjevf Tam vidite na »voje oči, kako lepa polja so. Tam govorite s svojim rojakom farmerjem, pa ga vprašate o vsem. Tam se lahko na svoje oči prepričate, kako lepa polja so si napravili farmer ji v teku enega ali dveh let. Tudi tisti, ki to se naselili letos gori, imajo že polno obdelanega in vse raste, da ne dobite zlepa takega polja, pa greste lahko kamor hočete. Pridite zdaj pogledat, pa ae bodete čudili, kakšna polja »o napravili naši pridni farmerji v teku par mesecev. In skoro vsi so začeli i tako majhnim denarjem, da bi ne shajali nikjer kot shajajo tam kjer v resnici raste vse, da človeka veseli, kamor pogleda. Tam »c boste lahko prepričali, da je pol no studencev, zdrav, gorak kraj. ki nikdar ne trpi od suše. Pridite in prepričajte se sami l Mi ne po šiljamo velikih hval ▼ javnost, ker veljajo veliko denarja, pač pa sporočamo javnosti, da so vsi naši farmerji zadovoljni in to je glavno. O vsem drugem pa be prepričate sami lahko, če pridete do nas, pa gremo skupno pogle dat. Tam lahko pogledate in po izveste vse od svojih rojakov far rnerjev, pa te bodete kmalu pre pričali, da se ne hvalimo sami, nego da nas hvali zemlja, kraj is naši farmerji Pridite, dokler je prilika, do kler morete še kaj kupiti I Ne od lašajte na jesen in pomlad, am pak pridite zdaj. da ne pregleda te samo zemlje, ampak tudi, ds vse izvrstno raste in vse bogato obrodi. Krže Mladič Land Co.. 2616 S. Lawndale Ave., Chicago 111. Pišite in pridite vselej na ta naslov in nikamor drugam n«. DIMKTORIJ: OlrektorlJ obatojt ta Jednega aaa opnlka od rtt,h. Slovenskih or®aula»clJ, oa nek SlovenakJU listov In od tboa aamoatoJnUi dru#Uv. podporalfe Kjansk«, mijUie* In »o« drugo aa obrnite na tajnika: Frank KrCJ, 8. Lawrntft:« Av«.. Chicago. III. Tmdl va« d t nam« poilljatT* poiUJaJfS aa ta na« Jot. ^ Narod ki ne ekrb* sa »veje re^a, nima prostora mod clvUlaovanlnu m*r . kukor Port in Sherry vino. Belo vino po 50c. gal. z posodo vred. Cms vico po 40c. gal. z posodo vred. Port vino po 70c. gal. najmanj 10 gal. z posodo vred. Sherry vino po 70c. gal. najmanj 10 gal. z posodo vred. Tropinjevec po $2.50 do $3.00 z posodo vred. Zgoraj omenjene cene za vino se zastopijo 741 ne manj kot 28 gal. Pri večiih naročilih n. pr. 5 harrelnov dam popast, celi toz (Car Load) pa po jako nizki ceni po dogovora. Prosim gg. naročnike da priložijo pri naročilu denar, oiirpma U. S. Money Ordor. Postrežba to^na. Za obilo naročila se priporočam. NICK RADOVICH, WHOLESALE LIQUOR DEALER 594 Vermont St., San Francisco, Cal. t i t ^ oto Tflk A A I * 4 Skrivnosti Pariza. Slika iz nižin življenja. Spisal Eugene Sue. — Za "Glas Naroda" priredil J. T. i i I 4 v v ^C/ ^ v v ^ * (Nadaljevanje.) — No, stvar je jasna. Pride predpust. mladeničem zmank& denarja. Kje naj g t isee, i-e ne pri t?ti? In gospa v drugem nadstropju je dobra ženska; ne dela nobenih izkaznic, nobenih potrdil ara-nak — ,ia na človeka kar da Ce ji prinesete tri franke vredno srajco, Vam posodi dvajvt sou nanjo. Po osmih dneh ji morate prinesti dvajset sou. pa je srajca V asa. ee ne, jo obdrži. To je popoluo-jiia enostavno, kaj ne? — Saj je res; zdi se mi, da so zastavljalnice prepovedane. — Hahaha! — se j«- zakrohotala baba. — Ali prihajate s kmetov. mladi gospod? Toda ne zamerite: z Vami govorim kot da bi bila Vasa mati. — V resnici ste dobri. — Seveda, je prepovedano, toda če bi se samo tisto, delalo, kar ni prepovedano, bi moral držati Človek vedno roke križem. Mati Jiurette nič ne zapis** in n»* da nobenega potrdila; odkod naj se potem vzamejo dokazi4 Vi ne veste, kaj ima vse v svojem stanovanju. Zadnjič je posodila na nekega papagaja, ki kriči, kot da bi bil obseden. — Na papagaja* Koliko je dala nanj? _ K nj>j j»- prišla madama llerbelot in prinesla papagaja. — Deset irankov Vam dam na živino — ji je rekla vedeževalka — in če mi j rineš« te v teku osmih dni dvajset frankov, bo papagaj Vaš. — Deset frankov ste hoteli reči. _ In (j, set -rankov obresti; vedno okroglo število. Ce ne bom dobila dvajset frankov, mu bom dala petršiljeve salate zmešane z orzenikom. — Pognal« jo je dobro in po osmih dneh je imela dvaj-Het frankov. — Ali ima mati Burette Še kako drugo opravilo? — Ne ničesar drugega nima. Kaj se pa dela v njeni stranski sobici, kamor nima razen Rdeče Roke in neke stare babe, Sove imenovane. nikdo dostopa, nikdo ne ve. Rudolf jo je začuden pogledal. — To je čudno ime — Sova. kaj ne? _Da Ali pride ta ženska večkrat sem? — l»o šestih tednih sem jo včeraj vprvič videla; nekoliko je fepala. _ In kaj je hotela pri vedeževalki? _ Ne vem. l>od pazduho vedno prinese mal zavoj, odide pa Lrez njega. — Kaj bi bilo v teh zavojih? , _ Niti slutiti ne morem. Ta trojica mora biti s samim hudičem v zvezi Iz one male sobice smrdi po žveplu, oglu in emu. Gospod Urada r.anti, ki stanuje v tretjem nadstropju je rekel da je baba čarovnica Cčen mož je gospod Rradamanti. Baje je Ttaljan, francosko po tako dohro govori kakor Vi. In kako razume svojo obrt Ce imate šest gnilih zob, Vam jih izruje pet popolnoma brezplačno tarno za šestega morate plačati. — Zelo velikodušno. _ Prodaja ludi dobro vodo zoper izpadanje las, očesne bolezni in kurja očesa. Ta voda ojači želodec in preganja podgane, da je V^fii^l Jt1 v — Voda, dobra za želodec, preganja podgane? — Malo čudno %e mi dozdeva. — Kaj bo čudno? Kar je za človeka zdravo, je strup za »vali. — IVav madama Pipelet, popolnoma pravilno; na to še pomislil nisem. . — Vodo dela iz zelišč katere je zbral na Libanonu m v Ameriki • iz Amerike je pripeljal tudi konja, ki je pisan kot tiger. Vi bi videli, kako zna ta človek jahati. Kakor Judež Iškarjot je v svoji rdeči bradi. Konji'. krmi Hromeč, sin Rdeče Roke. _ To jt- gotovo dobra služba za tako mladega fanta. — Oče ga je sklenil strogo vzgojiti, ker se boji, da bi slednjič ne umrl na morišeu. In gospod Rradamanti je oster mož. Nekateri >ieer pripovedujejo, toda ne — človeku kar lasje stopijo pri tem po koncu. Alfred nravi, da bi moral takoj na galejo, če bi bila resnica — — Kaj mislite t — Ne upam si povedati. — Pa ne govoriva o tem. _ Sram me je govoriti o tem z mladim gospodom. — Pustiva, p'.istiva. madama Pipelet. _ Ker prideete k nam na stanovanje morate vedeti, da je vse skupaj laž. Ce slišite kaj takega, bi se ga mogoče bali. — fiovorite. — Pravijo, d-t če napravi mlado dekle kako neumnost — in ce s<-» Hoji posle«lic — saj veste kaj mislim — — No? — Ne morem z besedo na dan. N«, kaj vendar? — Ne, ne gr* — in nazadnje še res ni — — I je govorite — Ljudje se lažejo — — Nic ne škodi. — Hudobni jeziki — — Toda — — Ljudje, ki zavidajo Cezarja zaradi njegovega tigrastega konja — — Kaj pravijo ljudje? _______ — Sram me j*?. _ V kakšnem razmerju more stati mlado dekle, ki se je pregrešilo, z mazačera? — Jaz ne trdim, da bi bila resnica. — Za božjo voljo, govorite vendar! — je vzkliknil Rudolf ne-potrpeiljivo. * 1 ~ ' • r<^ — Mladi gospod — je nadaljevala baba svečano — prisežite pri svoji časti, da ne boste pove«Iali nikomur. — Ko bom slišal, bom rekel da ali ne. — Tega Vam ne izdam zaradi onih šestero frankov, ki ste mi ^ib obljubili. » — I je po — — Ampak ker mislim, da se zanesete name. — _ _ — Prav — — In ker hočem braniti gospo«la Bradamantija pred lažmi. — Vaš namen je izboren ; tora j ? — Pravijo — pa se ne sme izvedeti — — Seveda ne, saj se ne bo. — Pa zopet ne morem nadaljevati. Počakajte, povedala Vam bom na uho. — Ali nisem otročja? Starka je zašepetala Rudolfu par besed na uho; Rudolf se je tel. . . : » • _To je grozno! — je rekel in vstal. — Moj Bog! Moj Bog! — je govoril sam s seboj — ali so mo-goči taki zločini t Vratarica ni slišala tega vzklika in je klepetala naprej: ■ ■ — Kaj ne, kaka obrekovanja so to? Mož, ki je ozdravil Alfreda, težko bolnega na revmatizmu, mož, ki je pripeljal z Libanona pisanega konja, mož, ki pet zob zastonj izdere, mož, ki tako redno plača svojo najemnino! Ne vrjamem, ne morem vrjeti. Rudolf se ni zmenil veliko za njeno gobezdanje. mislil je na pismo, naslovljeno na sleparja in na solze, ki so omočile naslov. V teh solzah je videl grozno dramo. — Alfred prihaja — se je oglasila Pipeletova — tudi on Vam bo lahko zagotovil, da so vse govorice neopravičene. (Dalje prihodnjič.) knjig. kater« «e dabc r zalogi Slovenic Publishing Company 82 Cortlandt St, New York, N. Y. MOLITVENIH: DUŠNA PASA, Tesana |—M s zlato obrezo 1.— Marija varhlnja v usnje vezano —.80 RAJSKI GLASOVI —.40 Rajski Glasovi v usnje vezano —.80 Sv. URA. elegantno vezano 1-20 Sv. URA v slonovo kost vezano 1.20 SKRBI ZA DUŠO, elegantno Tesano 1.2o SKRBI ZA DUŠO v slonovo kost vezano 1.20 VRTEC NEBEŠKI, v platno vezano — EVAXGELJSKA ZAKLADNICA POUČNE KNJIGE: Abecednik slovenski Ahnov nemfko angleSkl tolmaS Angleščina bres učitelj« Angl. slov. ln slov. angL slovar Dobra kuharica Domači zdravnik, vezan Domači ti vfnozd ravnik Hitri računar Katekizem mali Mala pesmarica Navodilo za spisovanje raznih pisem NemSčina brez učitelja Novi domovinski iakuu Odvetniška tarifa Pesmarica, nagrobnlcs Poljedelstvo Popolni nauk o čebelarstvu Pouk zaročencem Prva računi ca Ilo^ni slovensko-nemški slovar Sadjereja v pogovorih Kchimpffov neinfiko-slovenski slovar 1.20 Schimpffov slovensko-nemski slovar 1.20 Slovar slov. nemikl (J&netlC > Bar- tel) nova izdaja 2.60 Slovar nemfiko slovanski (JaneUS- Bartel) nova izdaja 2.60 Slovensko-angleška slovnica $1.00 Slovenska slovnica 51.25 Slovenska pesmarica, I. in XL sve- sek, vsaki po —.60 Spisovnik ljubavnih pisem -C0 —.26 —.60 —.46 —.40 $3.00 —.76 —.6« —.40 —.16 —.M —.75 —.50 —.Ji —40 1.— —.66 1 — —.70 —.1» —.50 25 Najdenček .Nu juuovem Na preriji Naseijenlcl Navihanci Navodilo za splsovanje raznih pisem • _75 .Nedolžnost preganjana In povell£ana —.20 HARMONIKE bodisi kakorinekoli vrste izdelujem in popravljam po najnižjih cenah, a delo trpežno in zanesljivo. V popravo zane. aljivo vsakdo pošlje, ker sem 2e nad 16 let tukaj vtem posla in sedaj v svojem lastnem dimu. V popravek vzamem kranjske kakor vse drage harmonike tei računam po dela kakoreno kdo zahteva brez nadaljnih vprašanj. JOHN WENZEL, 1017 E. 62nd St., Cleveland. O. 431 parnikov 1,306 819 ton. Hamburg-American Line. Največja parobrddna družba i.a svetu. Spretna kuharica Srednji katekizem Trtna ufi In trtoreja Umna živinoreja Umni kmetovalec Veliki katekizem VoSč-ilni listi Zbirka domačih zdravil Z cod be sv. pisms Zlrovnlk, narodne pesmi. vesano. 1. 2. 3. in 4. zvezek vsaki po —.60 ZABAVNE IN RAZNE DRUGE KNJIGE. svszkov —.20 —.20 —.70 —.80 —.60 —20 —.20 —.16 —.20 6.— —.20 —.30 —.15 —.40 —.10 —.16 —.26 —18 Andrej Hofer, Avstrijska ekspediclja Avstrijski Junaki, bro«. vezano Baron Laudon Baron Trenk Bele noči.... Belgrajski biser Bene&ka vedeževalka Beračeve skrivnosti sto Berači ca Bitka pri Visa Boj s pri rod o Boj za pravico Boj tek Božični darovi Burska vojska Car in tesar Cerkvica na skali Cesar Fran Josip Ciganka Ciganova osveta Ciganska sirota. 91 zvezkov Cveti na bor ograj ska Cvetko Cas je zlato Človek in pol Črni bratje Darinka mala Cm ogorka Deteljica ž>ljenje treh kranj. bratov Devica Orleanska Don Klžot Doma in na tujem Dobrota, ln hvaleSnoat Dve čudopolne povesti Dve povesti Eno leto med Indljano* Erazem Predjamsk! Evangeliji Evstahlja, dobra hči Fabiola Kra Diavolo George Stephenson, oče telesni« Godčevski katekizem Gozdovnlk. 2 zvezka Grof Montekristo Grof Radecki Grofica beračlca, sto sreskor Grlzelda Hedvlga, bandit ova nevesta Hildegarda Hlapec Jernej Rlrlanda Hubad. pripovedke. I. In XI PO _____ Ilustrirani vodnik po Gorenjskem —.20 Isdajavac Islandski ribič Izlet t Carigrad Izdajalca domovine Ivan Resnicoljub I za nami, mala Japonka Izidor, pobožni kmet Jama nad Dobružo Jaromll Jazbec pred sodni jo Jetnlkovl otroci Jur£evl£ev| zbrani spisi 4. iv. Tihotapec 6. zv V vojni krajini 6. zv. Moč in pravica t. zv. Med dvema stoloma 11. zv. Veronika Desenttfc* Kaj se Je Marku sanjal« Kako se je pijanec izpreobrnil Kapitan Marijat Kraljevič In berač. Kraljica Draga Kako postanemo stati Krištof Kolumbo Krvna osveta Knes črni Jurij Krvava noč t Ljubljani Laž lj i vi Kljukec Leban, sto beril Ljubezen in maitevanje, 102 z Maksimiljan Nesrečni ca i^eigoda na PaJavanu Nikolaj Zrinskl Odkritje Amerik« O je ti ki PariSki zlatar fusjeglavci PaTllha P« trosi ni. znani N. T. detektiv Pod turškim larmom Poroka po pomoti l'ut spokornlka j Pota ljubezni 110 zvezkov Potop Potovanje t LiUput Poslednji Mohlkanec Požigalec Pred nevihto Prihajal ' Pregovori, prilik«, reki Pri Vrbčevem Grogi Princ Evgen Savojski PonCfka Repoitev Revolucija na Portugalskem Ribičev sin Rlnaldo Rlnaldinl Robinzon Roparsko življenje Rusko-japonska vojska 6 sves. Sad greha Sita, mala Hindoatanka Skozi fiirno Indijo 81ovenski fialjlvec S prestola na morifiče Stanley v Afriki Stezosledec StraSna osveta Sveta Notburga Srečolovec Sanjska knjiga veliks Sanje v podobah Šaljivi Jaka _____ Stoletna pratika —.301 Strah na Sokolskem grada, —.40 Šopek lepih pravljic Strelec Strahovalcl dveh kron Tegethof Turki pred Dunajem Tisoč in jedna noč 11 un Llng Timotej ln Fllemon _ • Tri povesti grofa Tolstoja' Trije rodovi Uporniki Vohun I Vojna leta 2000 Vojska na Turikem V snegu sama V delu rešitev V gorskem zakotja Vrtomirov prstan Veliki. trgovec Vojna na Bulkanu 13 zvezkov V srca globini Žalost ln veselje Zadnl grof celjski Za kruhom \ Zaroka o polnoči Za tuje areno Zlate jagode Življenjepis Simona Gregorčiča Z ognjem ln mečem Zmaj ls Bosne Zenlnova skrivnost Kraanl roman "Proklsts"! Regularna, direktna, potniška in etr-presna proga med: NEW Y0RK0M in HAMBURGOM BOSTONOM in HAMBURGOM, ' PHILADELPHIO io HAMBURGOM BALTIM0REM in HAMBURGOM ~ao oskrbljena z največjim parnikom na svetu Tsol "IMPERATOR«, 2.50 ' . 919 čevljev dolg, 50,000 ton. —.201 »i z velikimi poznanimi pnrniki: KV*'ria As«. Victoris, America. President Lis-irU C®,B' Presidest Grist, CleveUnd, Cbc»ns»ti. ?«-— tO trici"> Ceteris, Pennsylvania, Graf Waldertce —.26, Adalbert, Prinz 0«k«r, Bosnia, Salamascs, —.20 Arcadia is Barcelona. —.2® Najboljii ugodnosti v medkrovju in tretjem rairedu. NIZKE CENE. Izvrstna postrežba za potnike. Za vse podrobnosti obrnite Be eg; Hamburg-Americas Line, 41 Broadway, New York Gty ali lokalne agonte. RED STAR LINE. IPIovitba mpd;New Yorkom in Antwerpom. Redna tedenska zveza potom poštnih parniko? ž brzoparniki na dva vijaka. 8EXLAND 11,904 ton fUTLAJCD 1.1,710 ton uaooirmiB 11,760 ton VADMLULPTB 11,017 ton ULPULifD 18,«4 ton. Kmtkn In ndob»n pot k» potnikt ▼ Avstrijo, bn Ofnko. II* •nsko, Hrvatako, bt GnlieijO, kajti m«?d Antwerpom in im«no- deželami jo dvojna direktam železniška zveza. Po«ebno »e ie »krbi za udob»o6t potnikov medkrovja. Tret]! ■tred obttoji od malih kabia z* 2, 4, 9 ia 8 potaikov. Za *ada3jn« informacije, esn« in vož»» lLrtk« obmitl m ja na*1 RED STAR L-rllNE —.20 —.26 —.11 —.40 —.16 —.76 —.60 —.20 —.26 —.30 —.20 S1.2S —.60 —.66 —.40 —.20 —.60 —.60 —.60; —.20! —.10 —.15 —.20 —.60 100 SV. 6— —.20 TAtNO ZA VSAKEGA SLOVENCA I V«ak potnik, kteri potuje »kod ^ew York bodisi v stari kraj ali pa iz starega kraja naj obiiž« PEVI SLOVENSKO-HEVATOCi HOTEL- —.20 —.80 —.20 i AUGUST EACH, -.20 iU Washington St., Naw Točk, -42o° Corner Cedar Si —.60 Na razpolago so vedne Hate —.so -*obe in dobra domala kraaa pc •ličkih eenah. rol«lcf! —.16 «v- Prokleta. —.20 —.25 —20 6.— —.40 —.20 —26 1,— —.20 —26. —.20 —.20 —.20 —.20 —.60 —1.20 —.20 «-.20 —.20 —.50 —.10 —.26 —.26 —.26 —.20 —.80 3 — —.20 4 — — 19 —.26 —.60 —20 —.20 2. sv. VolCJl ubjalee 3. tv. Na pokopall6fu v Fremlcourta 4. rv. Skrivnosti a tar eg* Mardochea 5. ln «. rv. Ugrabljeni grofle 7. In 8. sv. V kamnolomu. Cena vseh 8 zvezkov, trdno v platno vez;ino SPILMANOVE POVESTI: 1. SV. Ljubite svoje sovražnike 2. sv. Maron krščanski deček 8. sv. Marijina otroka 4. sv. Praikl judek 6. sv. Ujetnik morskega roparja 6. sv. Arumuean sin Indijanskem knes« 7. sv. Sultanovi sntnjl 8. sv. Tri indijanske povesti ». sv. Kraljičin ne«ak 10. sv. Zvesti sin 11. sv. Rdeča ln bela vrtni« 12. sv. Korejska brsta 12. sv. Boj ln zmaga 14. sv. Prisega huronakegs glavarja 16. sv. Angelj sutnjev — 16. sv. Zlatokopl —.10 17. sv. Prvič med Indijanci 18. sv. Preganjanje indijanskih misijonarjev lt. sv. Mlada mornarja — 2.80 —.26 —.26 —.20 —.26 -M —.26 —.20 —.26 Dobil wis H Wash lactone sa avoje adra* vila aertalno »terUko, kte-ra jamči, da so s n r Sflk prava In k«-rlatna. Padala« Saaa mbi it i DoarcčUa ix najti prave ▲Ipen tin k tu ro in Pomade proof Inada njo In taraa< _ __, ft bilo. od kate re edlta te m. bm. nihd to S. Iti lašjo tesoK s3 as— »"rsateje ls se bodo več lspadaiL ter as s^eU. Kavne tako sm»6hm v 6. todcil vrtsal teki popolpoois irastajo. BnsnrttoMn » rokah aamah ln trii^»h * 8 dneh pcpalsona a> drsTtea.karjsaeoss bradavico, petne oon io os* D* le to raoab» !«a«ea ■ H00. PVHto bo osalk kaUress aeMi* JAKOB VAKClC p o. Btm "glas naroda" je edini slovenski dnevnik v zdb drž. naročite se nanj H«. I Smfcif NEW YORK. 64 Slate Str«it, BOSTON. MASS. 1319 W.hiut StrMt PHILADELPHIA. PA •19 Sf .-nd AT*.. SEATTLE, WASH. S. E. car. la 6 Marfkin Su., CH5CAC0. 11 L. 150« "F" Street, N. WASHINGT0WN. D. C. 219 St. CiirJn Strut, NEW OJILEANS. LA. 11 4c Lscait Streets, .ST. LOUIS. HO. 133 Kak SteMt. WINNIPEG. MAN. Ge»rr StmiJ SAN FRANCISCO. CAL.1 121 So. 3rd Straatjg MINNEAPOLIS. MIN M. 31 Httpiul Street. MONTREAL. CANADA. ROJAKI. NAROČAJTE SB NA TEČ.71 IN NAJCENEJŠI DNT7N1K [GLA8 NARODA". NAJ- C0MPAQNIE GENERALE TRANSATLANTIQUE. družba. (Francoska porobrodna *c EAV*E, rAltIZA, frVICE, CfOMOfcTA In LJUBUAJTS. Poitrsl i^kispr©* parnlkl soi1 tA PROVEfJCE" 'LA SAVOIE" 'd.A LORRAINE" "FRANCE" bk 6vs vHstie •aOvsvtMs aa (Mirt Ttjak. Poitni parnlki joi "CHICAGO" MA T0DHAK1" "I0CHAMBEA0" "TflAGAlA" Qlavoa agencija: 19 STATE STREET, NEW YORK, eorner Pearl St., Ctaesebreaih Bcildlej, Paniki odpineio od tedaj naprej vedno ob četrtkih is pristanSca iter. 57 (Nortk River in ob eobetik pa is prUtaniiča 84 Nortk River, N. T. •LA PROVENCE 22. okt. 1913. *LA SAVOIE dne 12. nov. 1913 t FRANCE dne 29. okt. 1913. *LA PROVENCE 19. nov. 1913. *LA LORAINE 5. nov. 1913. fFRANCE 26. novembra 1913. FOSMJUfA PLOTITBA ▼ MAVJLM: tROCHAMBEAU odpl. s pora. št. 57. dne LS. okt. 1913. ob 3 popol. •Chicago odpl. s pom. št. 57. dne 25. oktobra 1913. ob 3 popoldne. *LA TOURAINE odpl. s pora. št. 57. dne 1. nov. 1913. ob 3. popol. •ROCHAMBEAU odpl. s pom. št. 57. dne 15. nov. 1913. ob 3 pop. Paniki i srezde zazsamovtai laiijs ptjdra riiatt, Paniki s krilca imajo p« i tiri vijaks. ZBIRKA Brat sokol Cigani Dobro dofili Doktor Hribar Dve tašči Idealna taAfia TALIJA. GLEDA LIČKI H —.66 1-— —.20 —.JO, Medved snubač —!so! kliči vratni —.tO, Nemški ne znajo —.20 Pot erca _60; Pri puščavniku _,60 Prvi ples Putlfarka Raztresen ca Revček Andrejček Rokovnjači, narodna lfra Start narlca Trije tlčkl IGER. —.20 —.40 —.20 —.20 —.20 —20 —.20 —.80 —.20 —.20 —.20 —.20 —.26 —.26 —.40 —.40 —.20 —.30 ATstro^Amerikanska črta (preje bratje Cosulich) Najpripravne jsa in najcenejša parobredna fiita za Slovence je Hrvate. razglednice: Marjetica Marija hči polkovs Materina, trtev Mat!, socljaJen roman Miklova Zala Mir botjl Mlr%o PoitenJakovM MY t. samotar Mlinarjev Janez Moč ljubezni Močni baron Ravte Mrtvi rostač Musolino Na različnih potih Na valovili Jnknec* morja Narodne pri poveš ti. L, n.. 61.00 61-00 9100 61-00 fl.00 —.20 —.60 1.— —.16, Newyorike, s cvetlicami, humorlstlč-—l 20 ne. bqXICne. novoletna ln vellko- —.6« nočne po komad _.01 —.26 ducat po —.M —.16 Narodna no«nJa ln mesta LjnbUa- —.60 ne, ducat po _.n —.46 Z Bilkami mesta New Torka po —.06 Rasne svete podob« po —.66 ducat _.n Album mesta New Točk " krasnimi slikami, mali —.35 —20 6.—j —.60 —.60 —.66 1.— —.40 —.76 veliki Ave Marija —.70 —.10 ZEMLJEVIDI: Avstro - Ogrske, mali — U Avstro-Orrske. * —.40 Kranjske delele, i _.60 Združenih drtav, veliki Evrope, vezan Gorenjske s novo Mtfnjrito ta Bko železnico __Celesa sveta m. la 6 Balkanskih drtav ____ __________—.10 Zemljevidi: New T««, Colorado, TTtlnota. N» divjem as padu —.M Kansas, Montana, Ohio, Pennsylvania, Na boJlšCu ...66| Wyomlaf in West Virginia vaak 26 c Na Indijskih otokih —.661 komad. Opomba: Naročilom je priložiti denarno vrednost, bodisi ▼ gotovini, poitni nakasniei, ali poitnih »»»mksh. Poitnina j« pri Fsab ---v- Ii —»--- —.10 —.66 —.16 —.16 —.66 —.M —.1» Novi parnik na dva"vijaka "Marth v Washington". Regularna vožnja zned New Yorkom, Trstom In Rek Cena voznOilIistkoT iz &w Yorka za HL r^red to do: f d spodaj navedeni loll krodi sa dva vijaka iaaM breažični bnojar i AlilCB, LAUXZ, KABTHA WA1HINQTON, ARGENTINA, OCEANIA, ram piani ion i nSTA JJJUBUANS KAGSEBA __ KAELOYGA1 . la Kartka Jfaakimftoa ia Kaiser Fnuu JoseJ L stan« |S.0i M _ TL EAJEBflD d« H81X UOi MaHba Washington in Kraal 7MŠ g«§.00, drnsi$M do fff. Phelps Bros & Co., Gen. Agents, 2 Washington Street, NEW YOJ ____ •■•-.....- ^ • - ____ s i ,1. •-. . •