Na volitve pripravljeni Predkandidacijske in temeljne kandidacijske konference so v občini Velenje uspešno končali. Predvolilne priprave so bile mnogo boljše kot pri zadnjih volitvah. Na konference je prišlo presenetljivo veliko volilcev, tako v krajevnih skupnostih kot tudi v organizacijah združenega dela in temeljnih organizacijah združenega dela. V 25 krajevnih skupnostih so končali temeljne kandidacijske konference 13. marca. Ker v nobeni krajevni skupnosti še niso sprejeli statuta, so na konferencah sprejemali statutarne sklepe in z njimi določili število delegatov za zbor krajevnih skupnosti. Najmanjša delegacija bo imela 5 delegatov, najštevilnejša pa bo 20 članska. Na 24 kandidacijskih konferencah so določili več delegatov kot jih bodo izvolili v delegacijo, le v eni krajevni skupnosti so na kandidatno listo dali enako šte- viio kandidatov. Tako je na kandidatnih listah 295 kandidatov, izvolili pa jih bodo 236. Presenetljivo veliko je kandidatov do 27 leta starosti (21,26 odstotkov), primerna pa je tudi struktura žena. Teh kandidira 23,39 odstotkov. Največ kandidatov (20 odstotkov) ima končano osnovno šolo, zatem srednjo šolo (19,32 odstotka), višjo 6,10, visoko prav tako 6,10 odstotkov in nedokončano osnovno šolo 5,76 odstotkov. Članov zveze komunistov je 27,80, udeležencev NOB pa 18,30 od- stotkov. Za zbor združenega dela so na temeljnih kandidacijskih konferencah določili 131 delegacij, 92 v gospodarstvu, in 39 v negospodarstvu. Voljenih delegacij (te bodo volili 28. marca) je 74, tistih delegacij, ki so izenačene z delovno skupnostjo pa je 57, dočim je 23 konferenc delegacij. Na konferencah za volitve temeljnih delegacij je sodelovalo 73 odstotkov zaposlenih. Za 976 delegatskih mest so določili 1101 delegata, med katerimi je 49 odstotkov žena. V velenjski občini bo 28. marca volilo 18.312 volilcev. Izvolili bodo 556 delegatov izmed 691 kandidatov. PRVA ZASEDANJA ODBOROV ZA POLITIKO MARKETINGA ZA OBMOČJA POSAMEZNIH PREDSTAVNIŠTEV GORENJA___ V ospredju naloge 1975 Samoupravni sporazum o poslovnem sodelovanju ter združevanju proizvodnje in blagovnega prometa, ki so ga sklenili trgovske delovne organizacije iz vse Jugoslavije in Združeno podjetje Gorenje Velenje, bodo dopolnili z ustanovitvijo pienuma vseh podpisnikov sporazuma. Ob koncu preteklega leta so predstavniki več kot 60 trgovskih organizacij združenega dela in Združenega podjetja Gorenje Velenje podpisali Samoupravni sporazum o poslovnem sodelovanju ter združevanju proizvodnje in blagovnega prometa. Ta samoupravni sporazum izraža zavestno odločitev za vzpostavitev novih, kvalitetnejših, in še bolj poglobljenih odnosov med proizvodnjo in trgovino, tudi z namenom, da uredijo razmere na tržišču. Podpisniki sporazuma so se med drugim odloči- MLADI IZ MISLINJSKE DOLINE OBUJAJO SPOMIN NA NOB Pohod na Paski Kozjak V soboto, 30. marca, bo že tradicionalni pohod mladih iz Mislinjske doline na Paški Kozjak Mladi iz Mislinjske doline si že vrsto let prizadevajo, da bi kar najbolj prizadevno negovali in obujali spomine na čase ljudske revolucije. Vsako leto pripravijo več akcij, med katerimi spoznavajo na najbolj neposreden način našo polpreteklo zgodovino. Prihodnjo soboto, 30. marca, bo pripravila Občinska konferenca Zveze mladine Slovenj Gradec že četrtič pohod mladih iz Mislinjske doline po poteh XIV. divizije na Paški Kozjak. S pohodom, ki se ga bo udeležilo okrog 150 mladih in pripadnikov garnizije JLA iz Dravograda, želijo letos počastiti 30-letnico legendarnega pohoda XIV. divizije na Štajersko. li tudi za oblikovanje dveh posvetovalnih teles, in sicer odborov za politiko marketinga ter za gospodarjenje in finance, ki predlagata ukrepe za usklajevanje ciljev in interesov proizvajalca in trgovine. Ti odbori bodo delovali tako v okviru predstavništev Gorenja, kot pri Združenem podjetju Gorenje Velenje. Pred dnevi so se v Velenju, Zagrebu, Novem Sadu, Beogradu, Skoplju in Sarajevu sestali na prvih sejah člani odborov za politiko marketinga z območja posameznih predstavništev. Direktor prodaje Gorenja, Ivan Živko, je člane odborov seznanil s prodajo izdelkov Gorenja v lanskem letu ter z akcijo podpisovanja pogodb za letošnje leto, obširno pa je spregovoril tudi o pripravah za sestavo proizvodnega načrta za leto 1975, ki bo sprejet do začetka julija letos. Člane odborov za politiko marketinga pa je seznanil še z načrti za ureditev centrov Gorenja, o akcijah povezovanja več novih delovnih organizacij z velenjskim Združenim podjetjem Gorenje ter še o nekaterih drugih vprašanjih- Člani odborov za politiko marketinga so v razpravah zlasti še pozdravili odločitev Gorenja, da jih že zdaj seznani s proizvodnim načrtom za leto 1975 ter z razvojnimi predvidevanji do leta 1980, saj se bodo le tako lahko kar najbolj pripravili na naloge, ki jih čakajo v prihodnje pri prodaji izdelkov Gorenja. Zavzeli pa so se tudi za razširitev proizvodnega programa malih gospodinjskih aparatov, da bi potrošnikom lahko ponudili celovit izbor teh izdelkov iz velenjske tovarne. Na vseh sestankih pa so se zavzeli tudi za dopolnitev samoupravnega sporazuma o poslovnem sodelovanju ter združevanju proizvodnje in blagovnega prometa s tem, da se ustanovi plenum vseh podpisnikov sporazuma, katerega naloga bo izvajanje tega samoupravnega sporazuma. PRED VII. KONGRESOM ZVEZE KOMUNISTOV JUGOSLAVIJE_ Kandidati za organe ZKS Te .dni so občinska vodstva Zveze komunistov razpravljala o predlogih kandidatov za člane organov Zveze komunistov Slovenije. Iz občine Velenje so v organe Zveze komunistov predlagani Janez MIKLAV-CIC, strojni tehnik v razvojnem oddelku tovarne Gorenje, za centralni komite ZKS; Kristian HRASTJEL, diplomirani politolog, vodja splošne službe Rudnika lignita Velenje v statutarno komisijo Zveze komunistov Slovenije; Jože ALJAŽ, vodja etaže v Rudniku lignita Velenje in Miran TOPOLO-VEC, diplomirani pravnik, zaposlen na Občinskem sodišču v Šoštanju za častno razsodišče Zveze komunistov Slovenije. Iz koroških občin pa so predlagani v organe Zveze komunistov Slovenije: Ludvik JERČIČ, strojni tehnik v tovarni poljedelskega orodja Gorenje - Muta in Edo PO-GOREVC, strojni inženir v razvojnem sektorju Železarne Ravne na Koroškem za centralni komite ZK Slovenije; Mitja HORVAT, sociolog, sekretar komiteja OK ZK Slovenj Gradec in Milan ZAFOŠNIK, politolog, vodja kadrovske službe v Železarni Ravne na Koroškem v častno razsodišče ZK Slovenije ter Ivan BOŠ-NIK, politolog, sekretar Medobčinskega sveta ZKS za Koroško v nadzorno ko- misijo ZK Slovenije. V Velenju je bila v soboto in v nedeljo 3. republiška revija harmonikarjev in drugo tekmovanje učencev glasbenih šol iz vse Slovenije. V domu kulture je nastopilo nekaj manj kot 300 mladih harmonikarjev, med njimi tudi gostje iz Trsta. Na sliki je harmonikarski orkester glasbene šole Franja Koruna-Koželjskega iz Velenja. • TEMELJNE KANDIDACIJSKE KONFERENCE USPEŠNE , Revolucionarna smer Zveze komunistov Jugoslavije, izražena v ,»ismu predsednika Tita in izvršnega biroja predsedstva ZKJ, uresničevanje duha nove jugoslovanske in slovenske ustave, so podlage za iolitično dejavnost Socialistične zveze, Zveze sindikatov in drugih jirgan iz tiranih socialističnih sil v obdobju pred volitvami. Pomen in jšebina politične akcije ob volitvah je v doslednem in učinkovitem Uresničevanju zastavljenih nalog na vseh področjih družbenogospodarskega; in političnega življenja, t Naloge so torej zastavljene. Razčlenjene in sprejete so v akcijskih rogramiih republiške konference SZDL, republiškega sveta Zveze sin-ikatov iin v dokumentih Zveze komunistov. Seveda pa bodo ostale le irtva črka na papirju, če jih ne bomo znali prenesti v običajen islovni dan. Da bi jih ne hoteli, o tem ne gre dvomiti. Tudi znali jih Amo, če bomo vztrajali na poti dograjevanja samoupravnega sociah-jna, torej našega skupnega boljšega „danes" in , jutri". 1 Volitve delegacij in delegatov za skupščine družbeno-olitičnih skupnosti in drugih skupnosti so pomemben kolk k razvoju socialističnega samoupravljanja. Z volitvami Stvarja mo kadrovsko podlago, ki ji bomo lahko zaupali svo-5 želje in pravice, zahteve, ki izvirajo iz dela. Pri tem je vloga ružbeniopolitičnih organizacij zelo velika. Omogočiti mora-I ČLANI OBČINSKE KANDIDACIJSKE KONFERENCE NA DRUGI SEJI V VELENJU >, da biodo delovni ljudje in občani dojeli vsebino ustavnih »remernb; da jih bodo v dnevni praksi demokratično upo-ibljali. Samo z organiziranim vzpodbujanjem k novim de-►vnim naporom bomo lahko premagovali tudi birokratske, ehnokrratske, dogmatske in druge ovire, ki se postavljajo po Dbu deelavskemu razredu, delovnim ljudem in občanom pri irizadewanjih za socialistično preobrazbo družbe. | Socialistična samoupravna družba je projekt. Načrt. Naj-išja stopnja pred vstopom v ,jdeal". Ideala pa ni. Je le kalnosti, ki jo živimo in zavestno spreminjamo, da bi vstopili f družbteno ureditev, ki ji pravimo komunizem. Vrata v jutri jdpirarmo danes. Nihče nam jih ne bo odprl. Tako kot so si norali marodi in narodnosti Jugoslavije z oboroženo revolu-ijo izboriti svobodo in boljšo družbeno ureditev, tako mora-o tudi (danes premagovati nasprotja, ki nas ovirajo, da bi bil i laš vsakdan še lepši, bolj demokratičen in uspešen. t UstavEa ne daje samo pravic, ampak nalaga tudi obveznosti in odgo- :: rornosti.. Vedeti moramo, da je uresničevanje določb nove ustave Jolgorocna, zapletena in odgovorna politična naloga, ki jo moramo žpolnjevvati z vsakdanjimi prizadevanji. Vsak na svojem delovnem hestu, w kraju, kjer živimo, združeni v enotno fronto naprednih »cialistiičnih sil. Vsi delovni ljudje se morajo zato dobro seznaniti z lelegatskkim sistemom ter z uresničitvijo le-tega v vseh etapah volitev lelegacijj in delegatov. Na volitvah moramo uveljaviti vlogo organiza-:ij združženega dela in novi družbenogospodarski položaj delavca ter ijegovo pripravljenost, da se bo boril za neposredno udeležbo pri »dločanjju. Dosledno uresničenje načela, da delavec v združenem de-u odloč:a o vsem, omogoča, da bo združeno delo postalo dejavnik iblikovannja samoupravnih interesnih skupnosti na področju izobraže-'anja, znnanosti, kulture, znanosti, socialnega varstva, stanovanjskega h cestneega gospodarstva itd. Delaveec mora odločati nc le o sredstvih v.svoji organizaciji združe-lega delda, temveč tudi neposredno ali prek svojih delegatov in dele-tacij tuddi o sredstvih, ki jih izloča za skupne potrebe po načelu »roste mnenjave dela z delovnimi ljudmi v družbenih dejavnostih. Seseda pa t s tem naloge še niso izčrpane. Še dosti več jih je! V krajevnih : kupnosttih, pa uresničevanje bolj samoupravne naravnanosti občine td. V čaasu, kije pred nami, torej v času pred volitvami, mora-no dosliledno (predvolilni postopki kažejo, da to že upoštevano) zaggotoviti uveljavljanje razrednih načel kadrovske poli-ike. Etnostavneje povedano: nič ne bo z uresničevanjem luha usistave, z novimi družbenoekonomskimi in političnimi tdnosi,, če ne bo tudi novih nosilcev oblasti. To pa so prav leposreedni proizvajalci. V tej luči moramo razumeti priza-levanjaa, da je med kandidati za najrazličnejše funkcije tako ' občinnah, republiki in zvezi kar največ neposrednih proizva-alcev, i žensk in mladine. Skratka tistih, ki so bili doslej vse irevečkkrat odrinjeni na rob družbenega dogajanja. Nihče ne nore vereč odločati v imenu delavcev. O svojem delu, o svo-em dohihodku odločajo delavni ljudje sami. Osnovava delegatskega sistema je delovni človek, ki živi in ustvarja, elovni ččlovek, združen in organiziran v temeljni organizaciji združe-ega delala, krajevni skupnosti, občini, interesni skupnosti,-pokrajini, spubliki,:i, federaciji in drugih oblikah družbenopolitičnega organizi- V mja. Saramo z doslednim uveljavljanjem delegatskega sistema bomo repili njojegovo kajti ta sistem mora do kraja odpraviti klasični pred-»vniški :i sistem, sistem monopola vseh vrst. Menim, da ne bo odveč, a se tudidi pred volitvami še enkrat spomnimo na tisočkrat poudarje-o misel, 1, da nam ne gre za navadno zamenjavo poslanskih garnitur in jrumskikih timov, marveč za vsebinsko družbenoekonomsko in poli-čno prereobrazbo vsega družbenopolitičnega sistema na socialističnih unoupraravnih temeljih. Torej j nam gre tudi pri volitvah za uresničevanje odgovor-osti in n dolžnosti, ki izvira iz ustvarjalne kritike delavskega izreda i in delovnih ljudi na račun precejšnjih ekonomskih in ružbeninih problemov, nezadovoljive družbene odgovornosti ikaterilrih organov in ljudi na vodilnih položajih itd. MILAN MEDEN 22. marec 1974 Leto X, št. 11 (220) Cena 1.5 din Glavni in odgovorni urednik Ljuban Naraks ■ UGIBAJTE — Tudi mi smo se zamislili ob tej fotografiji] ugibali. Nič hudega, če niste uganili na prvi mah, saj je f snetek tako zagoneten, da je njegovemu avtorju Guentei Kochu prinesel nagrado. To dejstvo pa še ne razvozlja pon na fotografije. Če ste morda zaslutili, da je na fotograf posnetek magneta, potem ste se že približali rešitvi. Fotog? je namreč zabeležil zbiranje železnega granulata s pomoč ogromnega elektromagneta v hamburški jeklarni. ČISTKA KROKODILOV - Na kenijskem jezeru Rudolf so pred nedavnim izvedli veliko čistko krokodilov. Akcijo je vodil znani zoolog Alistar Graham, ki že več let proučuje krokodile v tem jezeru. Nekateri krokodili so že dosegli nemogočo velikost, saj so ubili krokodila, ki je bil velik preko 3,5 metrov. Podobnih velikih krokodilov so ubili 500. To je bilo neizbežno, če hočejo živali načrtno obdržati. Na posnetku je lovec z največjim ulovljenim krokodilom v zadnji akciji na Rudolfovem jezeru. ZNOVA V TOKIU - Nekdanji častnik japonske cesarske vojske Hiro Onoda (52) je preživel v filipinski džungli polnih 29 let. Šele 10. marca letos je izvedel, daje konec vojne. Na letališču v Tokiu so mu pripravili svečan sprejem, kakršen velja ljudskim junakom. Med množico vzklikajočih sta bila tudi ostarela starša. Onoda je pred koncem vojne dobil ukaz, naj oprezuje za sovražnikom. Ni vedel, da je konec vojne. Najprej je bil z njim še tovariš, ki je pozneje umrl. — Hiro Onoda z očetom po povratku v civilizacijo. Posebej za »Naš čas« piše Vlado Barabaš Jugoslavija in svet V času, ko je obdobje hladne vojne že daleč za nami in ko lahko s popolno zanesljivostjo ugotavljamo, da se v Evropi in sploh v svetu krepita mir in sodelovanje med narodi, smo v Jugoslaviji z veliko zaskrbljenostjo in še večjim presenečenjem sprejeli vest, da sosednja republika Italija sega po našem ozemlju. Diplomatska nota italijanskega zunanjega ministrstva namreč pravi, da ima Italija suverenost nad ozemljem bivše cone ,,B", to je nad slovenskim Primorjem in delom Istre. Povod za ta diplomatski korak uradne Italije je — po njihovih trditvah - postavitev napisov ,,SFR Jugoslavija" in „SR Slovenija" na jugoslovansko-italijanski meji. Uradna Italija trdi, da Jugoslavija nima nikakršne pravice za postavitev takšnih napisov, češ da naša država na tem območju nima nikakršne suverenosti, ker daje to italijansko ozemlje. Takšne trditve smo lahko vrsto let slišali iz italijanskih iredentističnih in revanšističnih krogov, vendar nikoli doslej takšne teritorijalne pretenzije niso dobile podpore uradne Italije. Toda zdaj se je nenadoma iz vzrokov, ki ta hip še niso jasni, s takimi idejami, katerih glavni pobudnik so italijanske neofašistične struje, solidarizirala in jih vzela za svoje tudi italijanska uradna politika. Takšen ukrep je še toliko manj jasen če vemo, da smo kljub nekaterim neurejenim vprašanjem že vrsto let razvijali dobre sosedske in prijateljske odnose z Italijo. Temelji za takšno sodelovanje jugoslovanskih in italijanskega naroda so bili postavljeni še v času druge svetovne vojne in so z zlomom fašizma in nacizma dobili polno veljavo. Uradna Italija je s tem znova načela vprašanje meddržavne meje. Toda za Jugoslavijo je bilo to vprašanje dokončno urejeno leta 1954 z londonskim memorandumom o soglasju. Ta mednarodni pravni dokument, registriran tudi v ustreznih organih Organizacije združenih narodov, torej s polno mednarodnopravno veljavo, je ozemlje, na katerem naj bi se v skladu z mirovno pogodbo formiralo Svobodno tržaško ozemlje, razdelil med Jugoslavijo in Italijo. Italija je svoj del ozemlja takoj popolnoma vključila v republiko Italijo, prav tako pa je podobno ravnala Jugoslavija - obe državi popolnoma v skladu z mednarodnimi dokumenti, ki sta jih skupaj s še nekaterimi drugimi faktorji sklenili za ureditev tega vprašanja. Italijanski iredentistični in neofašistični krogi se vseskozi niso strinjali s takšno, popolnoma pravično ureditvijo razmer v tem delu Evropa. Nič kolikokrat smo v njihovem tisku in v javnih nastopih njihovih voditeljev lahko ugotovili jasno izra-žane težnje po jugoslovanskem ozemlju. Toda nikoli te poteze niso dottle podpore v italijanski uradni politiki. Kljub temu pa se nam upravičeno vsiljuje vprašanje, da smo bili morda v zmoti, ko smo bili prepričani, da uradna Italija priznava dejansko stanje, torej mejo med državama, ki ne slovi zaman kot ena najbolj odprtih meja v Evropi. Italijanski politično-diplomatski ukrep je še toliko bolj nerazumljiv in vreden vse obsodbe, če v oceni tega upoštevamo dejstvo, da Italija na evropski konferenci o varnosti in sodelovanju — druga faza tega srečanja poteka zdaj v Ženevi — podpira predlog o definitivnosti, torej dokončni veljavnosti sedanjih meja v Evropi. Italijanska teza o njenih pravicah nad bivšo cono „B" nikakor ni v skladu z omenjenimi italijanskimi pogledi na stvarne razmere v evropskem prostoru. Zato nikakor ne more dobiti nobene podpore, pač pa je vredna le najostrejše obsodbe, ki jo vsebuje tudi uradna jugoslovanska nota, ki jo je zvezni sekretariat za zunanje zadeve pred tednom dni posredoval italijanskemu veleposlaniku v Beogradu. Italijanski skrajnodesničarski tisk je takšno povsem upravičeno jugoslovansko stališče že napadel in ponovil tezo, da ozemlje, o katerem je govora, nikakor ni jugoslovansko. V trenutku, ko to pišemo, še ni znano stališče uradne Italije do jugoslovinske note. Kljub temu pa z zaskrbljenostjo pričakujemo nadaljnji razvoj dogodkov v tej zvezi, saj ni pričakovati — ta trenutek namreč vse tako kaže — da bi uradna Italija utegnila spremeniti svoja stališča in končno v celoti priznati dejansko stanje, ki je v zadnjih 20-ih letih dobilo polho veljavo. ZADNJE DNI PO SVETU... SESTANEK KOORDINACIJSKEGA BIROJA Pol leta po četrti konferenci neuvrščenih držav na vrhu v Alžiru se je v prvi polovici tega tedna začel v istem mestu sestanek koordinacijskega biroja, v katerem sodelujejo predstavniki sedemnajstih neuvrščenih držav. Cilj tega sestanka je več kot jasen: določiti kar se da konkretna skupna stališča glede svetovnih surovin in energetike, o čemer bodo sicer razpravljali tudi na izrednem zasedanju Generalne skupščine Združenih narodov v začetku aprila v New Yorku. Koordinacijski biro, ki so ga ustanovili septembra lani na konferenci neuvrščenih držav na vrhu, se sestaja v bistveno spremenjenih pogojih, pa čeprav je od konference preteklo komaj pol leta. Razlog .temu sta zadnja izraelsko-arabska vojna in energetska kriza, ki ji jc sledila Oboje je pomembno spremenilo razmerja sil v svetu in daje sedaj kljub mnogim nejasnostim in težavam vendarle možnost za posege, kakršni še pred nekaj meseci zanesljivo niso bili možni in verjetni. Neuvrščeni bodo v Alžiru skušali doseči enotnost predvsem glede naslednjega: da je treba v Združenih narodih razpravljati o celotnem spletu problemov surovin in energetike in ne zgolj o nafti (kar teija zlasti zahodni, razviti svet) in da je treba sedanje mednarodne ekonomske odnose bistveno spremeniti. Spremeniti jih je treba zato, ker gredo izrazito na škodo nerazvitih, ki morajo s svojimi cenenimi (razen nafte) surovinami kar naprej omogočati, nemoten in prav tako cenen razvoj že tako dovolj bogatih razvitih držav. Pri tem neuvrščeni nočejo nobene konfrontacije, (se pravi soočenja in spopadov), z razvitimi, marveč kanijo doseči nove, zanje ugodnejše, mednarodne ekonomske odnose s tvornim in ravno-pravnim dialogom. V sklopu teh globalnih, strateških problemov, bodo razpravljali seveda tudi o posameznih kritičnih rečeh, kakršna jc denimo podražitev nafte, ki bo veljala letos dežele v razvoju okroglo dvajset milijard dolarjev več kot lani. Vprašanje je namreč najprej kako zagotoviti denar za sprotna izplačila teh novih izdatkov in drugič, kako zagotoviti sredstva za dolgoročnejši razvoj lastne energetske osnove manj razvitih. Idej in zamisli glede tega sicer ne manjka, je pa treba o njih še podrobneje razpravljati. Tako, na primer, bodo v Alžiru med tridnevnim zasedanjem zunanjih ministrov (jugoslovansko delegacijo vodi v odsotnosti še vedno bolanega zveznega sekretarja za zunanje zadeve Miloša Miniča njegov namestnik Jakša Petrič) razpravljali o uresničitvi že septembra lani sprejetega sklepa o ustanovitvi Sklada solidarnosti za gospodarski in socialni razvoj držav v razvoju. ATLANTSKE ZDRAHE Medtem pa se nadaljujejo spori na relaciji ZDA-Evro-pa, ki so se začeli že pred nekaj tedni z izjavami najprej ameriškega zunanjega ministra dr. Henryja Kissin-geija, višek pa so dosegli z govorom ameriškega predsednika Richarda Nixona v Chicagu konec minulegi tedna. Evropa (v čigar imenu govor vse glasneje predvsem Franciji očita na bolj ali manj okrit nt čin Združenim državam Amer^ ke, da želijo ponovno prevzet gospodovalno vlogo v tako imt: novanem bloku zahodnega pol: tičnega, vojaškega in ekono; skega zavezništva. VVashingt vrača z isto mero, le da so na[ di usmerjeni v drugi cilj: Evroi naj bi po ameriški inačici hotel razcep atlantskega zavezništva to na vseh omenjenih področjil Zapletati se je začelo oko naftnega embarga, ki je sled bližnjevzhodni vojni, kako se b končalo, pa je v tem trenu lahka bolj predmet ugibanja ki pa rezultat trezne presoje. NEMIRNA PORTUGALSKA V Portugalski se je položaj p£ burnih zadnjih dneh sicer nekolii ko umiril, skriva pa v sebi še v«! dno možne nevarnosti za diktf torski režim predsednika Caett, na. Pretresi so se začeli, ko eden izmed „herojev" portug ske afriške kolonialne armad general Spinola, objavil knjigo,: kateri je postavil naslednjo teze Lizbona ne bo nikoli zmagala vojni z osvobodilnimi gibanji, z£ to je bolje, da pristane na delni politično rešitev. Za skrajno na zadnjaški režim je tylo to dovolr da je aretiral ne samo generalt marveč tudi nekaj njegovih sc; mišljenikov. Posledica je bila o«! krit upor v portugalski vojski, ga je režim sicer uspel zadušiti, čemer pa seveda nikakor ni izki reninil vzrokov, zaradi katerih do njega sploh prišlo. LJUBLJANA Po predlogu zakona o proračunu SR Slovenije naj bi znašali dohodki proračuna letos 1.762.400.000 dinarjev. Struktura letošnjega proračuna predstavlja nadaljnjo napore za bolj ustrezno financiranje republiških nalog oziroma prilagajanje proračuna določilom nove ustave. Ob prenosu vrste nalog samoupravne interesne skupnosti je večina sredstev proračuna namenjena za delo državne uprave, za financiranje posebnih pravic invalidsko-pokojninskega zavarovanja, za dopolnilna sredstva občinam in nerazvitim področjem, za nekatere naloge, ki so ostale proračunu po odpravi računa za posege in še za nekatere druge naloge. Sredstva za te namene so letos povečana za 16 odstotkov. LJUBLJANA - Ljubljanska kirurška ekipa pod vodstvom prof. dr. Mira Košaka je pred dnevi prvič uporabila atomski „pace maker", napravo za stimulacijo oslabelega srca - z njo je rešila 29-letno pacientko. Napravo poganja nuklearna energija. Novi „paee maker" pomeni nov dosežek v razvoju medicinske tehnike. Doslej so naši zdravniki vstavljali v organizem pace ma-kerje, ki so jih poganjale baterije. POPOVAČA Ce bo na voljo okrog 19 milijard dinarjev bi v prihodnjih šestih letih na različnih področjih naše države na-vrtali okrog 200.000 metrov vrtin za iskanje novih ležišč nafte. Strokovnjaki predvideva- jo. da bomo že ob koncu tega desetletja, se pravi do leta 1980, dobili prvo nafto iz Jadrana. Tako bi se takrat povečala letna proizvodnja nafte za 78 odstotkov v primerjavi z lansko, s tem pa bi prihranili okrog 800 milijonov dolarjev pri uvozu nafte in plina. PORTOROŽ Na minulem srečanju slovenskih tržnih inšpektorjev so prišli do zaskrbljujočih podatkov. Tako so med drugim ugotovili, da se v enem letu število blagovnih prekrškov poveča tudi do 40 odstotkov, pa jih je bilo lani že 2192. Kljub temu pa delovne organizacije niso dovolj hitro in učinkovito kaznovane. Preden pride takšna delovna organizacija na sodišču „na vrsto", že skoraj pozabi na dejanje, za katero naj bi bila kaznovana, ali pa je vmes storila že pet drugih prekrškov. V Sloveniji vsako leto zastara približno četrtina prekrškov, ki jih odkrije in prijavi tržna inšpekcija. BIOGRAD Ne glede na sklep evropske gospodarske skupnosti . po katerem je še naprej prepovedan izvoz mesa v države-članice te organizacije, pa zvezna direkcija za živilske zaloge zagotavlja,vda bo prevzela vse dogovorjene količine govejega in svinjskega mesa iz organizirane proizvodnje - od družbenih posestev in iz Kooperacije. Govedino odkupujejo po 16,5 dinarja za kilogram žive teže, mesnate svinje pa po 14,5 dinarja za kilogram. Vse tako kaže, da letos, za razliko od lanskega leta, na do- mačem trgu ne bo primanjkovalo mesa. HRASTNIK - S problemi prekomernega zastrupljanja in onesnaženja v Zasavju je občinska skupščina Hrastnik ondan pismeno seznanila tudi republiški izvršni svet. Prizadeti prebivalci namreč terjajo korenitejše posege pri reševanju nevzdržnega ekološkega problema, ki grozi uničiti del rastlinstva m kmetij-sko-obdelovalnih površin v revirjih. Še posebej se zavzemajo, da naj prične termoelektrarna Trbovlje, ki je največji povzročitelj onesnaženja in zastrupljanja zasavskega ozračja, uresničevati sanacijski program. NOVI SAD - Pomanjkanje umetnih gnojil, predvsem dušičnih, resno ogroža spomladansko setev in celotno letošnjo kmetijsko proizvodnjo. Kaj to primanj-kovanjc pomeni, dovolj zgovorno priča podatek, da se prav v spomladanski sezoni porabi približno dve tretjini vsega potrebnega gnojila v eni sezoni. Vzrokov za takšno stanje je več. Naštejemo naj jih samo nekaj: kmetijski proizvajalci so se usmerili na povečano porabo gnojil, pomlad je praktično prišla več kot mesec dni prej, proizvodnja gnojil jc padla zaradi re-strikcij električne energije, zaradi ugodnejših cen so nekatere tovarne izvozile določene količine raznih vrst umetnega gnojila, i vedno so nerešeni odnosi me/ tovarnami umetnih gnojil tej prometnimi organizacijami kmetijskimi proizvajalci. BEOGRAD - Na seji svett za energetiko gospodarske zboif niče Jugoslavije so poudarili, <" gospodarstvo noče, pa tudi more biti odgovorno za to, čeJ bo energetski položaj - zaral počasnosti pri dogovarjanji predvsem o cenah - poslabša Cene premoga bi morale biti i primer rešene že pred konce^ lanskega leta, zdaj pa smo že j drugi polovici marca, pa še ni j česar storjenega. Zaradi tej imajo v posameznih premogovi kih vse večje izgube, rudarji i puščajo delo, termoelektrai ne dobijo dovolj goriva in rabisj voda iz akumulacijskih jezer,! pa bo še kako potrebna v polet nih in jesenskih mesecih. BEOGRAD - Novi zvezni kon o organizacijah združenej dela ne bo ..predpisoval" m manjšega pa tudi ne največji števila delavcev, ki naj bi bil goj za ustanovitev TOZD, vsel kor pa bo direktno določal govornost direktorjev za delovi disciplino v kolektivu. Ta za bo imel najverjetneje še eno sebnost: zaposleni v družbeni sektorju bodo dolžni, da bi imeli svoje sestanke zunaj deloi nega časa! ...IN DOMOVINI NAŠ VOLILNE NOVICE • VOLILNE NOVICE • VOLILNE NOVICE • VOLILNE NOVICE • VOLILNE NOVICE • VOLILNE NOVICE • VOLILNE NOVICE LITVE DELEGATOV ZA .UŽBENOPOLITlCNI ZBOR ClNSiKE SKUPŠČINE )LILNI OBRAZEC 18 a) Razglas kandidatne liste za volitve delegatov za družbenopolitični Dr občinske skupščine (60. člen zakona o volitvah delegacij in dele-anju delegatov v skupščine družbenopolitičnih skupnosti) RAZGLAS Občin ska volilna komisija v Velenju objavlja na podlagi 60. člena tona o> volitvah delegacij in delegiranju delegatov v skupščine druž-nopolitičnih skupnosti listo kandidatov za delegate v družbeno-litičnem zboru skupščine občine Velenje, ki obsega naslednje lldidatie: I. Ljudmila BERLOZNIK 1950, ekonomist, Velenje - Kajuhova I. Ivo 1BLEKAČ 1932, upravni referent, Velenje - Jenkova 4 J. Franc DROFENIK 1927, kmet, Paška vas 11 t. Osiraan HASlC 1950, rudarski tehnik, Salek 63 5. Teodor JELEN 1936, diplomirani pravnik, Velenje - Kraigher- *8 S. Vili JELEN 1943, dipl. inženir strojništva, Velenje — Tomšičeva 7. Rafael KOPUŠAR 1938, usnjarski inženir, Skale 131 i. Bramko KRAJNČIČ 1951, kovinostrugar, Šoštanj - Cankarjeva ). Jože KREBL 1951, ključavničar, Šentilj pod Turjakom, Mislinja L0. Stane KREVZEL 1927, inval. upokojenec, Šmartno ob Paki II. Ivam KUMER 1927, strojnik, Ravne 180 12. Mairija LAMPRET 1953, trgovka, Paka 72 13. Alojz LIPlCNIK 1928, kopač, Pesje 14. Mairija LESNlCAR 1934, predmetna učiteljica, Velenje - Jen-m 2 15. Millan LOJEN 1950, kovinostrugar, Šoštanj - Aškerčeva 3 16. Ivain MARIN 1938, profesor, Velenje - Efenkova 2 17. Viinko MIKLAVŽINA 1929, rudarski nadzornik - Velenje -novo 1133 18. Sttanko NAVODNIK 1933, usnjarski delavec, Šoštanj -riška 31 19. Vimko OCEPEK 1930, šofer, Velenje - Graškogorska 20. Jellena PECOVNIK 1935, predm. učiteljica, Velenje - Gorenj- 21. Staine RAVLJEN 1928, pravnik, Velenje - Levstikova 6 22. Pankrac SEMECNIK 1938, predmetni učitelj, Velenje -arška 118, 23. Beirnard SKARLOVNIK 1929, kopač, Ravne 145 24. Riudi SVAJGER 1928, delavec v upravi RLV, Velenje -ligherjceva 6 25. Mairija URBANC 1940, delavka v upravi TGO ..Gorenje", Veje - Šaleška 2 26. Terezija VOHAR 1934, nekvalificirana delavka, Velenje '-jo tiska 13 27. Ne;stl ZGANK 1909, upokojenec, Velenje - Šaleška 5 28. Vida ZOLNIR 1933, fizioterapevt, Velenje - Tomšičeva 29. Mairija ZORZ 1924, učiteljica, Pesje 81 Kandidatno listo je predložila občinska kandidacijska konferenca lialističSne zveze delovnega ljudstva občine Velenje. Ia kanididatna lista je sestavljena v skladu z zakonom. Slasoviranje o izvolitvi delegatov bo dne 31 / 3-1974. V Velesnju, dne 18/3-1974 3bčinsska volilna komisija v Velenju. PREDSEDNIK Miran TOPOLOVEC dipl. pravnik TAJNIK Marjan Marinšek dipl. pr. ČLAN Tone Hribar dipl. pravnik Pred volitvami Na zadnjih sejah občinskih kandidacijskih konferenc so na Koroškem soglasno podprli kandidaturo Edvarda Kardelja za člana Predsedstva SFRJ iz Slovenije ter kandidatno listo za člane Predsedstva Socialistične republike Slovenije. Na sejah so potrdili kandidatne liste za delegate v občinske družbenopolitične zbore ter potrdili predloge kandidatov za vodilne dolžnosti v občinah. • DRAVOGRAD Kandidati za delegate v občinski družbeno politični zbor so: Alojz CERAR, Tovarna ivernih plošč, Franc GARB, osnovna šola, Štefan GERHOLD, Monter, Anton GOLO-GRANC, kmet iz Bukovja. Heda GOSTENČN1K, carinarnica, inž. Mirko GRABNER, kmetijska pospeševalna služba, dr. Ferdo GREŠOV-NIK, železarna Ravne, Mirko GRE-SOVNIK, Koroška tiskarna Slovenj Gradec, Jožica HEBER, Koroški zdravstveni dom, Branko KOBALE, osnovna šola, Emil KRIŠTOF, Gozdarski obrat, Albert KUZNER, Gradbeno podjetje, Franc LESNIK st., upokojenec iz Dravograda, Anica MORI, gospodinja iz Ojstrice, Ulja NACEVSKI iz Garnizije Dravograd, Franc PRELOŽNIK, Železniško transportno podjetje, Štefan PRŠA, Gradbeno podjetje, Jerica VERDNIK, osnovna šola, Peter VERNEKER, IMONT, Franc VRHOVNIK, kmet iz Otiškega vrha in Tone VRTNI K iz Dravograda. Kandidat za novega predsednika Občinske skupščine Dravograd je Branko KOBALE, predsednik OK SZDL, za novega podpredsednika pa inž. Mirko GRABNER. Kandidati za predsednike zborov občinske skupščine pa so: zbor združenega dela -dipl. inž. Peter MORI iz Tovarne ivernih plošč, zbor krajevnih skupnosti - Adi KRALJ iz Mizarstva in tapetništva ter družbeno politični zbor - Jožica HFBER, Koroški zdravstveni dom. • RAVNE NA KOROŠKEM Kandidati za delegate v občinski družbeno politični zbor so: Leonida ARBAITER, strugar v železarni, Gregor BURJAK, vodja lesnega skladišča v Rudniku Mežica, Milan Cas, kmet iz Šentanela, Štefan DRAVIN-SK1, komercialni tehnik iz Tovarne pohištva Prevalje. Milan ZAFOŠ-NIK, politolog, vodja kadrovske službe v železarni, Franc GOLOB, upokojenec z Raven, Pavel GRU-BELNIK, upokojenec iz Mežice, Edvard KLEP, delavec iz železarne, Pavel KOVAČ, delovodja iz Rudnika Mežica, Breda KRAUBFRGER, predmetna učiteljica s Prevalj, Jože Logar, šef gozdarskega obrata Ravne, Peter METULJ, strugar v železarni, Sonja ODFRLAP, uslužbenka iz Črne, Darko PERNEK, ključavničar iz Rudnikg Mežica, Vlado PERNUŠ, strojni lehnik iz Železarne, Srečko PETERLIN, predmetni učitelj iz Črne, Franc PETRE, strojni tehnik iz Rudnika Mežica, Milka POGACAR, socialna delavka z Raven, dipl. inž. Jože PRATNEKER s Prevalj, Srečko PRISLAN, strojni ključavničar pri Instalaterju, Marija RAUŠNIK, upokojenka iz Črne, Ivan ŠKRUBEJ, rudar iz Rudnika Mežica, Alojz TOMŠE, elektrotehnik iz Rudnika Mežica, Jederta VEVAR, profesorica z Raven, Franc VOLENTAR, predmetni učitelj z Raven, Rudi VRCKOVNIK, rudarski tehnik iz Rudnika Mežica, Anton VUŠNIK, ekonomski tehnik z Raven, Ivan ZORMAN, strojni ključavničar iz Rudnika Mežica in Ivan ZUNKO, delovodja v železarni. Kandidat za novega predsednika Občinske skupščine Ravne na Koroškem je Rudi VRCKOVNIK, rudarski tehnik iz Rudnika Mežica. Kandidati za predsednike zborov občinske skupščine so: zbor združenega dela - Jakob JELEN iz železarne, zbor krajevnih skupnosti - Franc KADIŠ iz TOZD - TRO Prevalje in družbenopolitični zbor - Milka PO-GACAR iz vzgojno varstvenega zavoda na Ravnah. RADLJE OB DRAVI Kandidati za delegate v občinski družbeno politični žbor so: Tomo CAS, miličnik iz Radelj, dipl. inž. Andrej DOBNIK iz tovarne Gorenje - Muta, Franc FRAS, metalurg iz Radelj, Ivan HELBL, kmet iz Dobrave, Tone HRIBERNIK, kmetijski tehnik iz Brezna, Ludvik JERClČ iz tovarne Gorenje - Muta, Anton KOBOLT, strojni tehnik iz HE Vu-zenica, Marija KOClVNIK, vzgojiteljica z Mute, Branko KOVŠE, komercialni tehnik iz tovarne Marles Podvelka, Branko MRAVLJAK, kmetijski tehnik iz KZ Drava Vuze-nica, Avgust PODLESNIK, kmetijski tehnik iz KZ Podvelka, Vlada PRAPROTNIK, učiteljica iz Vuzeni-ce, Darja RAZGORŠEK, dijakinja Ekonomskega šolskega centra Slovenj Gradec iz Radelj, Marija REP-NIK, trgovski poslovodja z Mute, Borut Šeško, učitelj z Mute, Franjo ŠTRUC, obratovodja iz Brezna, Lovro VADNJAL, upokojenec iz Podvelke, Ignac VRŠIČ, upokojenec iz Josipdola. Fanika ZAPECNIK, babica iz Kaplje, dipl. inž. Žarko ŽIC,ON, direktor TOZD Kmetijstvo Radlje in Zmago ŽORŽ, ključavničar iz tovarne Stroj Radlje. Kandidat za novega predsednika Občinske skupščine Radlje ob Dravi je dipl. inž. Žarko ŽIGON, direktor TOZD Kmetijstvo Radlje pri KK Hmezad Žalec. >RED)STAVLJAM0 KANDIDATE IZ OBČINE VELENJE ZA Zbor krajevnih skupnosti kandidacijskih zborih, ki so bili od 3. do 13. marca, so v ski obbčini določevali kandidate za občinski zbor krajevnih losti. 1 Izmed 295 evidentiranih možnih kandidatov so v posa-i krajtjevni skupnosti določili na kandidatne liste kandidate iva imnena objavljamo), ki jih bodo volilci volili na volitvah 31. i UZMIFRJE - GABERKE: Ra-atnik,, Jožef Borovšek, Edvard ik, Hecnrik Jonko, Matko Pod-, Sabiiina Podvinšek, Stanislav k, Stitanka Ravljen, Marjan Ivan n Špital, Jože Verbič, Videččnlk in Vladimir Videm-slili boodo 11 dandidatov. SlVEGC: Slavka Arlič, Alojz nik, Iv.van Kotnik, Fanika Lep- ' ominikik Lipnikar, Miha Smon-Dže Vi/irbnik in Stanko Vrbov-olijo 7 7 kandidatov. IJE: FFrenc Blagotinšek, Franc 5ek, Ivlvan Golob, Karel Glušič, i Koleienc, Franc Koželj, Marja-snker, t, lože Leveč, Mihael Me-, Greteta Orož, Drago Osojnik, Slatin in šek, Olga Sega, Elza in FrFranc Tetičkovič. Volijo ididatotov. VNE: : Alojzija Brglez, Marjan t, Vafalentin Mevc, Antonija ak, A Angela Nahtigal, Anton , Antoton Pečovnik, Anton Po-Antonin Skornšek, Franc Sovič Jože £ Tajnik. Volijo 7 kandi- VLE: : Herman Arlič, Jože Edo H Hudournik, Julka Kovač, Lipniinik, Vlado Miklavžina, Hravljaljak, Elica Rednak, Karel n Tonone Tajnšek. Volijo 7 kan- (V. STANJNI: Rudolf Bajec, Gabri-erlin, A Aleksander Canč, Anton >sta mlml., Stanislav Dolar, Neža lic, Iv Ivan Erhard st., Marjan n, I varan Gusič, Jože Javornik, KerSfšič, Bojan Lah, Filip Les-Jože fc Mikek, Ivan Movh ml., Matilda Naroločnik, Matjaž Natek, Helga Novak, Ivan Ojsteršek, Gregor Rupnik in Franc Tesovnik. Volijo 20 kandidatov. ŠMARTNO OB PAKI: Alojz Bole, Ivan Brdnik, Marija Cigala, Stanko Dobnik, Janko Goričnik, Franjo Karažinec, Franc Kolenc, Franc Kolšek, Janko Kumer, Bogomir Modrijan, Karel Napotnik, Antonija Peršič, Alojz Podgoršek, Janko Povše in Ivanka Zamernik. Volijo 12 kandidatov. tOPOLŠICA: Franc Delopst, Ivan Delopst, Anton Hliš, Franc Hrastnik, David Jazbinšek, Maks Je-lenko, Dušan Krivec, Miloš Maksi-movič, Marija Marinšek, Drago Meh, Milan Menhart, Magdalena Menih, Franc Penšek, Frida Prelog, Anica Šuligoj in Drago Tamše. Volijo 10 kandidatov. STARO VELENJE: Franc Avberšek, Marica Britovšek, Friderik Cam-lek, Stane Hudales, Miro Hudover-nik, Stanko Kotnik, Emil Koželj, Ivan Lahovnik, Jože Lukanc, Jakob Meh, Ivan Petek, Mira Skaza, Jože Šterk, Ignac Zbičajnik in Jože Ze-vart. Volijo 11 kandidatov. STARA VAS VELENJE: Anton Casl, Ciril Joger, Ivan Koren, Marija Meh, Maks Pbdlesnik, Roman Rupnik, Ivan Širše, Bojan Škarja, Franc Štimulak, Miha Valenci in Mara Zrnič. Volijo 9 kandidatov. CENTER LEVI BREG VELENJE: Marija Conkaš, Marija Delopst, Olga Delopst, Jelka Fužir, Zvone Grossman, Hermina Groznik, Anton Hojnik, Kristian Hrastel, Ernest Kaisersberger ml., Jože Ka-stelic, Jože Kolar, Ivan Kralj, Dušan Kukovec, Milan Matko, Alojz Na-glost, Ivan Novak, Adolf Pirtovšek, Metka Pocajt, Vinko Preložnik, Edo Vučina in Feliks Zamuda. Volijo 17 kandidatov. CENTER DESNI BREG VELENJE: Franjo Arlič, Ivan Breznik, Djurdjica Cemivec, Peter Kosi, Marjan Korun, Maks Lichtenegger, Romana Lah, Leopolda Lukič, Mara Lukman, Danilo Mohorko, Herman Ojstrovršnik, Amand Papotnik, Martina Poštrak, Marija Potočnik, Franjo Sagmeister, Jaro Špička, Venče-slav Tajnik, Drago Urtelj, Franc Viš-njar, Jože Voglar ml., Angela Vut-kovič in Viktor Zager. volijo 20 kandidatov. ŠALEK - GORICE: Marina Fri-škovec, Majda Gaberšek, Bogoslav Grm, Ivan Grm, Jožica Knez, Peter Krepel, Ivan Lempl, Marija Martine, Franc Oštir, Jože Postružin in Vlado Praprotnik. Volijo 7 kandidatov. VELENJE - ŠMARTNO: Franc Bujan, Edvard Centrih, Alojz Fijavž, Marjan Gaberšek, Jože Hohkraut, Silva Jamnišek, Avgust Jeriha, Hubert Mravljak, Janko Mravljak, Mirko Škorjanc, Ivan Štajner, Dana Va-lenčak in Jože Žohar. Volijo 11 kandidatov. BELE VODE: Majda Goličnik, Stanko Goličnik, Silvo Kotnik, Marija Lenko, Jože Napotnik,Marija Rezoničnik, Rozalija Stropnik in Alojz Toplak. Volijo 5 kandidatov. BEVCE: Jože Bačovnik, Rudi Grm, Ivan Grudnik, Ivan Klosternik, Andrej Koren, Jožefa Krušnik, Marjan Lesjak, Vladimir Pečečnik, Darinka Ramšak, Rudi Ramšak in Vlado Videmšek. Volijo 7 kandidatov. CIRKOVCE: Štefka Britovšek, Helena Cafuta, Ivan Dvorjak ml., Alojz Koradej, Konrad Potočnik, Ivan Rogovnik in Sonja Sadek. Volijo 5 kandidatov. GORENJE: Marija Glinšek, Ignac Hanžič, Janez Letonje, Alojz Ribi-zel, Franc Sevčnikar, Franc Štefan-čič, Jože Šušter, Ivan Tajnik, Magdalena Trobina in Antonija Verdev. Volijo 7 kandidatov. LOKOVICA: Eva Berdnik, Branko Drev, Franc Drev, Jože Napotnik, Ivan Sevčnikar, Rudi Sevčnikar in Marija Ušen. Volijo 6 kandidatov. PAKA PRI VELENJU: Vinko Hudovernik, Marija Jerič, Franc Kline, Franc Lamret, Franc Novin-šek, Franc Oštir, Slavko Ramšak in Anton Višner. Volijo 5 kandidatov. PODKRAJ - KAVČE: Fanika Gomilšek, Anton Hleb, Stanislav Jan, Stane Jevšnik, Ciril Kaudik, Franc Korelc, Jože Marin, Ivanka Meža, Franc Mihelec, Marjan Novin-šek, Karel Šilih, Jože Turnšek, Srečko Ušen in Jakob Zidarn. Volijo 9 kandidatov. SKORNO - FLORJAN: Martin Brložnik ml., Rajko Godec, Ivan Golob, Marjan Golub, Franc Kumer, Ivanka Lesnik, Alojz Mežnar, Slavko Podvratnik, jAnton Skornšek, Franc Turinek in Karolina Zagoričnik. Volijo 9 kandidatov. ŠENTILJ: Ivan Božič, Ivan Glinšek, Jakob GrošI, Jože Kranjc, Ivan Kunst, Ivan Ocepek, Fanika Pačnik, Ivo Pustinek, Rudolf Rajh, Franc Sredenšek in Stane Suk. Volijo 7 kandidatov. ZAVODNJE: Franc Anželak, Angela Brglez, Ivan Burjak, Vida Gor-šek, Peter Ježovnik, Martin Knez in Kari Rogelšek. Volijo 7 kandidatov. KUNOVO: Ivan Crep, Alojz Hren,-Jože Karničnik, Franc Kovač, Franc Martinšek, Milan Ocepek, Magdalena Pergovnik, Frančiška Povh, Alojz Ramšak, Franc Seme, Rudolf Sotler in Karel Stropnik ml. Občinska volilna komisija je na podlagi 17. člena zakona o volitvah delegacij in delegiranju delegatov v skupščine družbeno-političnih skupnosti (Uradni list SRS, št. 17-7/74) sprejela DOPOLNITEV IN POPRAVEK ODLOČBE 0 DOLOČITVI VOLIŠČ za volitve delegatov v družbeno-politični zbor Skupščine občine Velenje Za 4. točko, v kateri je določeno volišče št. 4, se doda novo volišče št. 4 a. „4 a. Volišče št. 4 a bo v osnovni šoli v Skornem za volilce naselja Skorno." II. Volišče št. 34 se popravi tako, da bo v prostorih Osnovne šole Miha Pintar-Toledo in ne v Stanovanjskem podjetju Velenje, za volilce Stanetove ceste od hiš. številke 18 do 42, Slandrove ceste (del), Kidričeve ceste, Kersnikove, Vojkove, Stritarjeve, Aškerčeve in Bra-čičeve ceste. III. Prečiščeno besedilo odločbe o določitvi volišč za volitve delegatov v družbeno-politični zbor Skupščine občine Velenje, ki bo v nedeljo, dne 31. marca 1974, se glasi: „1. Volišče št. 1 bo v prostorih hmeljarske sušilnice v Rečici ob Paki. Na tem volišču volijo volilci naselij Rečica ob Paki, Podgora in del Malega vrha. 2. Volišče št. 2 bo v prostorih krajevnega urada Šmartno ob Paki za volilce naselij Šmartno ob Paki, Gavce (del), Slatine (del), Mali vrh (del) in Veliki vrh (del). 3. Volišče št. 3 bo v gasilskem domu Paška vas za volilce Paška vas, Gavce (del) in Slatine (del). 4. Volišče št. 4 bo v zadružnem domu Gorenje za volilce naselij Gorenje, Veliki vrh (del). 4a. Volišče št. 4a bo v osnovni šoli v Skornem za volilce naselja Skorno. 5. Volišče št. 5 bo pri Polovšaku. Na tem volišču volijo volilci naselja Šentflorjana in Skorna pri Šoštanju (del). 6. Volišče št. 6 bo v osnovni šoli Bele vode za volilce naselja Bele vode. 7. Volišče št. 7 bo v prosvetnem domu v Zavodnjah. Na tem volišču volijo volilci naselij Zavodnje in Šentvid nad Zavodnjo. 8. Volišče št. 8 bo v Topolšici pri kmetu Adamu. Na tem volišču volijo volilci zaselka Lom. 9. Volišče št. 9 bo v prosvetnem domu Topolšica za volilce naselja Topolšica. 10. Volišče št. 10 bo v gostilni pri Janezu v Lajšah za volilce zaselka Lajše. 11. Volišče št. 11 bo pri kmetu Strnaku v Ravnah za volilce dela naselja Ravne iz okoliša tega kmeta. 12. Volišče št. 12 bo v prostorih posestva KZ Ravne za volilce tega okoliša. 13. Volišče št. 13 bo v prostorih šole Karel Destovnik - Kajuh Šoštanj za volilce Metleč, Koroške ceste, Ceste Heroja Gašperja, Ceste heroja Šerceria, Ceste Matije Gubca, Vodnikove, Tovarniške in Korotanske ceste v Šoštanju. 14. Volišče št. 14 bo v prostorih šole Biba Roeck Šoštanj za volilce Cankarjeve, Kajuhove, Goriške in Rozmanove ceste, Nove ulice in Ceste Lole Ribar v Šoštanju. 15. Volišče št. 15 bo v prostorih Krajevnega urada Šoštanj. Na tem volišču volijo volilci Glavnega trga, Trga svobode, Primorske, Partizanske, Aškerčeve, Gregorčičeve, Levstikove, Slandrove ceste, Prešernovega trga in Ceste talcev. 16. Volišče št. 16 bo v Lokoviei pri Škrubu za volilce dela naselja Lokovica in okolice te"a kmeta. 17. Volišče št. 17 oo v Zadružnem domu v Lokoviei za volilce ostalega naselja Lokovica. 18. Volišče št. 18 bo v gasilnem domu v Gabrkah za volilce naselja Gabrke. 19. Volišče št. 19 bo v gasilskem domu Družmirje za volilce naselja Družmirje, Preloge. 20. Volišče št. 20 bo v prostorih doma Svobode Pesje za vililce Pesja in Podgorja. 21. Volišče št. 21 bo v osnovni šoli Plešivec za volilce naselja Plešivec. 22. Volišče št. 22 bo v gasilskem domu Skale za volilce naselja Skale in Hrastovec (del). 23. Volišče št. 23 bo v osnovni šoli Cirkovce za volilce naselij Škalske in Šmartinske Cirkove. 24. Volišče št. 24 bo v osnovni šoli Paka za volilce naselij Paka (del), Paški Kozjak in Lopatnik (del). 25. Volišče št. 25 bo v prostorih gasilskega doma Salek za naselje Salek. 26. Volišče št. 26 bo v prostorih gasilskega doma Bevče za volilce naselja Bevče in Lopatnik (del). 27. Volišče št. 27 bo v prostorih KS Kavče (pri Majarju) za naselje Kavče. 28. Volišče št. 28. bo pri kmetu Sevčnikar za naselje Podkraj. 29. Volišče št. 29 bo v prostorih prosvetnega doma v Šentilju za volilce naselij Arnače, Laze, Ložnica in Silova. 30. Volišče št. 30 bo pri Stropniku Konovo za volilce Konova, Hrastovca (del), Šembrica in Pake (del). 31. Volišče št. 31 bo v prostorih stare občine v Velenju za volilce Starega Velenja, Partizanske, Celjske in Ljubljanske ceste. 32. Volišče št. 32 bo v prostorih glasbene šole RŠC za volilce krajevne skupnosti Stara vas, Koroška cesta, Gorenjska in Subotiška cesta, Cesta na Jezero, Erjavčeva, Čopova, Levstikova in Stanetova cesta od št. 57, 55, 49, 51, 53,41,43,45,47, 39, 37, 35, 33, 31, 29, 27, 25, 27/a, 27/b in Aškerčeve ceste (del). 33. Volišče št. 33 bo v prostorih osnovne šole Antona Aškerca Velenje za volilce Tomšičeve in Prežihove ceste. 34. Volišče št. 34 bo v prostorih osnovne šole Miha Pintar-Toledo Velenje za volilce Stanetove ceste od hišne št. 18 do 42, Slandrove ceste (del), Kidričeve ceste, Kersnikove, Vojkove, Stritarjeve, Aškerčeve in Bračičeve ceste. 35. Volišče št. 35 bo v prostorih osnovne šole Miha Pintar-Toledo Velenje za volilce Jurčičeve, Jenkove, Zidanškove, Šercerjeve, Cufar-jeve ceste in Kajuhove ceste (del), Ceste bratov Mravljakov in Vodnikove ceste. 36. Volišče št. 36 bo v prostorih delavske univerze Velenje za volilce Šaleške in Rudarske ceste. 37. Volišče št. 37 bo v prostorih Kulturnega doma Velenje za volilce Cankarjeve ceste, Prešernove ceste od hišne št. 2,4,6,12,14, 16, in 20, Kraigherjeve ceste in Titovega trga. 38. Volišče št. 38 bo v prostorih AMD Velenje za volilce Prešernove ceste hiš. št. 7 in 9 in Foitove ceste. 39. Volišče št. 39 bo v prostorih osnovne šole Miha. Pintar-Toledo Velenje za volilce Ceste na griču, Gubčeve, Stanetove ceste (del), Tavčarjeve, Finžgarjeve, Efenkove, Gregorčičeve, Šmarške, Graško-gorske, Ceste XIV. divizije, Prisojne, Ceste na Selo, Slandrove ceste (del), Kajuhove ceste (del) in Ceste bratov Mravljakov (del). Številka: 013-1/1974-1 Velenje, dne 15. marca 1974 Predsednik občinske volilne komisije Miran Topolovec, s.r. dipl. pravnik ČA!AS 3 Slovenski harmonikarji v Velenju V soboto in nedeljo (16. in 17. marec) sta Zveza društev glasbenih pedagogov Slovenije in glasbena šola Franca Koruna-Koželjskega organizirala III. republiško revijo harmonikarskih solistov in ansamblov ter II. tekmovanje učencev glasbenih šol Slovenije. Na reviji je sodelovalo 25 glasbenih šol iz vse Slovenije, nastopilo pa je preko 280 mladih harmonikarjev. Kot gostje so sodelovali tudi harmonikarji iz Trsta (glasbena matica) in pa slovensko pevsko društvo Triglav iz Karlovca. Poslušalci, ki so kljub lepemu vremenu in Planici, napolnili dvorano kulturnega doma, so v resnici slišali precej uspelih točk. Tu so se zlasti izkazali harmonikarski orkester (glasbena matica Trst), kjer smo morali že imeti vtis, da poslušamo simf. orkester. V nedeljo pa so se najboljši harmonikarji pomerili še med seboj. Tekmovali so v štirih ka- tegorijah (z ozirom na starost) za naslov slovenskih prvakov. Kar 14 tekmovalcev seje letos potegovalo za ta zveneči naslov. Ocenjevalna komisija, ki so jo sestavljali profesorji Ilja Havli-ček (predsednik), Rudolf Pilih in Pavel Mihelčič je imela težko delo predvsem zato, ker noben izmed tekmovalcev ni izpolnil osnovnega pogoja tekmovalnega pravilnika - določen čas igranja (prekratki tekmovalni program). Vendar bi kljub temu omenil 2 tekmovalca, ki sta vid-neje izstopala. To sta bila Ivan MUič iz Trsta in Andrej Lorber iz Maribora. Naj ob koncu zapišem še to, da so vsi udeleženci izražali presenečenje ob dobri organizaciji in obljubljali, da se bodo ob takem vzdušju vedno radi vračali v Velenje. Pri tem gre nemajhna zahvala kulturni skupnosti Velenje in ZKPO Velenje, ki sta finančno omogočili prireditev. Torej iskrena hvala vsem, ki ste omogočili to lepo prireditev - nastopajočim in pokrovitelju. prof. IVAN MARIN V VELENJU JE USPEL Večer amaterskeaa filma Kinoklub „Gorenje" je v petek, 15. marca, pripravil lep večer amaterskega klubskega filma. V velenjski knjižnici je gostoval kinoklub „Minifilm" iz Ljubljane. Preden so pričeli z otvoritvijo večera, so si člani kinoklu-ba iz Ljubljane ogledali Foitovo zbirko na gradu. Poleg tega pa so bili presenečeni nad ureditvijo knjižnice in razstavnega prostora. Kinoklub „Minifilm" iz Ljubljane je bil ustanovljen leta 1969. Danes šteje okrog 50 članov. Člani snemajo svoje amaterske filme, delajo pa tudi skupaj v klubu. Največ so posneli filmov v otroških vrtcih in živalskih vrtovih. Leta 1972 so ustanovili sekcijo tudi v Velenju, nato pa se je ta sekcija osamosvojila v kinoklub ,,Gorenje". Zato pa se člani obeh klubov iz leta v leto obiskujejo. Ta srečanja izkoristijo za razgovore o svojih filmih, o novih tehnikah in vseh novostih v amaterskem kratkem filmu. Tako so ljubljanski amaterji prikazali štiri svoje filme na petkovem filmskem večeru v Velenju. Pred projekcijo vsakega filma je avtor filma spregovoril nekaj besed o filmu. Kot prvega smo videli dokumentarni film „Paris". Trideset minut smo se sprehajali po Parizu. Nismo občudovali samo zgodovinskih in kulturnih znamenitosti, pač pa smo bili tudi na obisku pri slovenskem slikarju. Avtor Svato Kasal je film posnel v barvni tehniki, zato so bili prizori velemestnega utripa še lepši. Bert Zavodnik je prikazal svoj prvi film, ki je bil opremljen z dvema magnetnima trakovama za glasbo in komentar. Zato je tudi filmu dal naslov „Prvi preizkus". Popeljal nas je na morje. V kamero je ujel precej komičnih prizorov, kijih je dopolnil tudi s primernim tekstom. Kasal Svato je prikazal še en film. To je bil sprehod po razstavi gotske plastike na slovenskem. Prvi trije filmi so bili dokumentarni filmi. Zato smo pričakovali z nekoliko nestrpnosti še zadnji film drugačnega žanra. To je bil igrani film Jožeta Perka „Cankarjanstvo je bilo". Avtor filma je velik ljubitelj in poznavalec Cankarja. Zato jc pred leti želel posneti eno izmed Cankarjevih del. Tedaj je delo končal, vendar z njim ni bil zadovoljen. Zato je vse skupaj odložil. Po nekaj letih pa je posneto delo pregledal, dopolnil in posnel film o sebi. O svoji ljubezni do velikega umetnika. Po projekciji tega filma so se člani obeh kinoklubov pogovarjali o teh filmih. Avtor Jože Perko je dejal, da je bil njegov film „Cankar-janstvo je bilo" odklonjen na festivalu amaterskega filma v Pulju. Posnet je resda na 16 mm traku, vendar ga je žirija precenila za preveč ..profesionalnega". Avtor sam pa je dejal, da ne priznava amaterskih in profesionalnih filmov. Priznava samo dobre in slabe filme. Prav zaradi tega pa je škoda, da takšnih amaterskih filmov ni v kinematografih. Žal pa jih tudi ni na sporedih televizije. V Velenju smo spet videli nekaj amaterskih filmov. Toda še več večerov bo potrebnih, da bo krog ljubiteljev še večji. H j Resolucija bolj stvarna Šolski upravitelji velenjske občine so se zbrali in kritično pregledali osnutek resolucije o vzgoji in izobraževanju. Refren celotne bogate razprave je bil, da je treba resoluci jo bolj konkretizirati glede na vprašanje KAKO. Kako je treba izenačiti kvaliteto vseh osnovnih šol? Kako je treba organizirati delo višjih in visokih šol? Kako je zagotoviti, da se bodo hitreje izenačevale možnosti odraslih za nadaljnje izobraže-vnje? Toda ne samo kako, tudi kdo je za posamezne naloge neposredno odgovoren! Prepričani so, da bodo osnutek resolucije na desetem kongresu ZKJ konkretizirali. Predlagali so dopolnitev v tej smeri, da moramo po resoluciji preiti na strokovno delo. To bo pa prav gotovo zahtevalo drugačno razporeditev dohodka v prihodnosti. Osnutek resolucije o vzgoji in izobraževanju je nedvomno vsebinsko bogat, saj kaže nove poti v osnovnem in usmerjenem izobraževanju. Za veliko in odgovorno delo na tem področju bo potrebnega dovolj vsestransko razgledanega kadra. To področje smo že nekaj let zanemarjali. Zato upamo, da bodo razprave in sklepi na kongresih prinesli ustrezne in zadovoljive rešitve. SREČANJE GOSTINSKIH DELAVCEV KOROŠKE V organizaciji Gospodarske zbornice Slovenije, Strokovnega odbora za turizem in gostinstvo Dravograd, s sodelovanjem občinskih sindikalnih svetov koroških občin in pod pokroviteljstvom Republiškega odbora sindikata delavcev storitvenih dejavnosti Slovenije je bilo zadnji četftek, 21. marca, v Mežici že tradicionalno VI. srečanje gostinskih delavcev koroške regije. V okviru srečanja so tokrat prvič pripravili v Narodnem domu v Mežici kulinarično razstavo in razstavo pogrinjkov, pa razstavo gostinske opreme. Na sporedu pa je bilo tudi več športnih tekmovanj in prikazov spretnosti postrežbe. > V ŠMARTNEM j OB PAKI_ Teden klubski! večero Na seji sosveta zd klulj dejavnost pri ZKPO Veli so sklenili, da bo letošnj den klubskih večerof Šmartnem ob Paki. Že doslej smo lahko vj nekaj zelo skrbno priprai nih klubskih večerov, i dinci v posameznih prof nih društvih se zavedajot brez kvalitete ni mog uspeti. Zato prepustijo« strokovnim rokam. In l se prav gotovo izplača, den klubskih večerov bo in 19. aprila zvečer. K kajšnji prebivalci bodo 1? v dveh večerih videli i izredno lepih krajših pr r tev. KUD Anton Aškerc iz skega centra Velenje je pravil odlomek iz Cankv vih Hlapcev. PD Topolšic pripravilo skeč iz partij skih časov. Naslov je Bei KUD gimnazije Velenji pripravilo Kajuhov vi Amatersko gledališče nje ima pripravljen več ganske poezije. PD Šm; ob Paki pa se bo predsi s svojevrstno pripravlj večerom slovenskih bal; romanc. Do 18. aprila bodo si ne gostovale v vseh kraj: lenjske občine. Gotovi bo petim skupinam pridi la še kaka mladinska. Prijetnih oblik kraji kulturnega izživljanja še poznajo vsi občani. Vel ski obiskovalci petkovih turnih večerov so se že o li zanje. Prepričani smo bo marca še prenekateri občine segel po kratk vsebinsko bogatem več ki ga mladi entuziasti p< dujejo zastonj. OB RAZSTAVI V. ČETKOVIČA OBLIKOVNE RELACIJE Sodobne kiparske stvaritve črnogorskega kiparja Vasilija Četkoviča (akademijo končal v Ljubljani, živi pa v Zadobrovi pri Škofji vasi) nas iz leta v leto presenečajo. Je tudi eden redkih likovnikov, ki uspeva vsako leto pripraviti nov ciklus svojih del. Ze v tem se vidi njegova angažiranost. Prvič je v Sloveniji razstavljal leta 1970 v foyerju SLG Celje, 1972 v Likovnem salonu z novim ciklusom in zdaj z najnovejšim v letošnjem letu je krenil iz Muzeja revolucije v Celju preko Slovenskih konjič do Velenja. Med hotel paka Gostinsko podjetje PAKA Velenje Obvešča in priporoča Priporočamo vam, da obiščete restavracijo JEZERO, kjer vam nudimo vsak dan sveže postrvi. Ob dobro pripravljeni ribi in dobri kapljici vas bo zabaval kvartet »COMBO 1«, Restavracija JEZERO vas vabi! tem časom so njegove plastike iz prvega ciklusa (les in nerjaveče železo) obšle domala celo Evropo (Razstava sodobne črnogorske umetnosti), kjer je bila v Parizu lansko leto njegova plastika proglašena za plastiko leta in so jo imenovali „Podoba sveta". Zdajšnja razstava v galeriji velenjske knjižnice sloni na izročilu razgibane figuralike, kolikor je ta lahko prišla do izraza zaradi specifičnega oblikovnega materiala. To so železni, oziroma jekleni odkovki, ki jih pri svojem proizvodnem procesu uporablja Kovaška industrija v Zre-čah. V Četkovičevem primeru gre za nadaljevanje procesa, ki ga kipar seveda tudi spreminja. Nadaljevanje je zaradi tega, ker odkovki dobivajo drugo funkcijo in so prestavljeni v povsem nov svet, spreminjanje pa je v tem, ker jih s svojo oblikovno postavitvijo kipar osmisli in jim v celoti posveča duhovno vrednost in votivnost, ki je kot industrijski izdelki pred vstopom v konstrukcijo plastike nimajo. Ta ciklus se imenuje Omino-zen. Beseda sama po slovarju pomeni slabo slutnjo, usodno pomenjljivost (iz latinščine: OMINOSUS - v slabem znamenju), nič dobrega napovedujoč ali obetajoč. To so tudi fiziološko sporočljive danosti v plastikah, ki jim že železo daje prizvok kovinske rušljivosti in nasilja. Vendar se ob sproščanju posameznih elementov poraja tudi drugo sporočilo. Da je človek nesmrtnost in veličina. Da je vse začel, čeprav tudi končuje, ne da bi sam bistveno mogel vplivati na to. To drugo sporočilo ima v sebi več vrednosti. Poglavitna med njimi <*č €4 1 rliji M 13» mi |' m > J%f toJF? k t > Z i ® > j m ■ m i } ^m . M | # > ČETKOVIČEVA PLASTIKA je ta, da daje pomen ra človeka in ga ne razveljav mestoma že v neenakopra položaju s svojo okolico, si jo je človek ustvaril sam dar mu ostaja tudi boj za ohranitev, oziroma boj s s seboj, za njen obstanek. Kipar je torej hotel več, kot je bilo spočetka samo z nastankom plastil da vsaka zase ima svoje zivno življenje. Svoje nol jedro in tudi svoje notrai gore vanje. Lastna energij omogoča večkratno gova enojnim geslom. V tem je zaprav tudi največja vre tega dela, ki ga je kiparjeva s svojo duhovnostjo tudi gla. Čeprav se kaže mestom močan konstruktivizem, s ko Četkovičeve plastike d kako je lahko sodobna lil umetnost razumljiva (i tudi dopadljiva) in da i sporočilo najde odziv pi deh, ki so že del tega kongl rata odnosov in relacij me< štorom in časom. DRAGO ME • Svetina razstavi) V petek, 22. marca bo v| Knjižnice Velenje otvoritev r likovnih del - plastik TonclaJ ne. Avtor je svoja dela ustvi ostankov smrtonosnega orožja^ svetovne vojne. Pred otvoritvijo razstavel 19. uri petkov kulturni večaj VENSKE BALADE IN Rtf CE", ki so ga pripravili člai svetnega društva Bratov Mravj iz Šmartnega ob Paki. NAŠ t L • IZ OBČINE SLOVENJ GRADEC • IZ OBČINE SLOVENJ GRADEC • IZ OBČINE SLOVENJ GRADEC • IZ OBČINE SLOVENJ GRADEC • IZ OBČINE SLOVENJ Kandidati za slovenjegraški občinski vrh <«ai Ivan URŠIČ, dipl. inž., kandidat za predsednika Skupščine občine POSEBEJ ZA »NAŠ ČAS« • IVAN URŠIČ, DIPL. IN2., KANDIDAT ZA NOVEGA PREDSEDNIKA OBČINSKE SKUPŠČINE SLOVENJ GRADEC V ospredju gospodarstvo Po zadnji seji občinske kandidacijske, konference v Slovenj Gradcu, na kateri so potrdili predloge kandidatov za novo občinsko vodstvo, smo kandidata za novega predsednika Občinske skupščine Slovenj Gradec, dipl. inž. Ivana URŠIČ A, prosili za krajšo izjavo posebej za „NAŠ ČAS" o najpoglavit-nejših nalogah občinske skupščine ..Predstavljam si, da je v sedanjem razdobju v občini Slovenj Gradec eno najpogla-vitnejših vprašanj - financi ranje samoupravnih interesnih skupnosti na področju šolstva, varstva, zdravstva, kulture in telesne kulture. Znova smo priče starim slo-venjgraškim problemom, katerih razrešitev pa je predvsem odvisna od gospodarstva in zaposlenih, ki naj bi dali denar za kritje potreb. Ena poglavitnih nalog občinske skupščine bo, da bo storila vse za pospeševanje oživljanja in nadaljnjega razmaha gospodarstva, in to s poglavitnim ciljem, da se poveča materialna moč tako delovnih organizacij, kot same občine. Ob tem pa ne gre poz:abiti, da so tako delovne organizacije kot občani že zdaj dokaj obremenjeni, tudi s pirispevki za sklad za negospodarske investicije. Zavedam pa se, da si bomo morali, podobno kot vsi novoizvoljeni delegati oziroma člani delegacij drugod, tudli pri nas v Slovenj Gradcu prizadevati, da uveljavimo v naš«em delu vsebino novega obččinskega statuta ter repu-blišške in zvezne ustave, posebej pa da čimprej uveljavimo sprtejete novosti na področju saimoupravljanja in delegatskih razmerij." Peter BERNARD, kandidat za podpredsednika Skupščine občine Maks JORDAN, kandidat za predsednika zbora združenega dela Franček VAUPOT, kandidat za predsednika zbora krajevnih skupnosti Oto ŠTRASER, dipl. iur., kandidat za predsednika družbenopolitičnega zbora Peter PLANINŠEC, dipl. inž., kandidat za predsednika občinskega izvršnega sveta TUDI V SLOVENJ GRADCU JE ZASEDALA OBČINSKA KANDIDACIJSKA KONFERENCA IN MED DRUGIM POTRDILA PREDLOG KANDIDATOV ZA VODILNE DOLŽNOSTI V OBČINSKI SKUPSČINI SLOVENJ GRADEC_ Predlog za novo vodstvo Kandidati so: za predsednika občinske skupščine dipl. inž. Ivan URŠIČ, direktor kmetijske zadruge, za podpredsednika Peter BERNARD, sekretar Tovarne usnja, in za predsednika občinskega izvršnega sveta dipl. inž. Peter PLANINŠEC, dosedanji predsednik občinske skupščine. SLOVENJ GRADEC, 15. marca - Občinska kandidacijska konferenca v Slovenj Gradcu je podprla kandidaturo Edvarda Kardelja za člana Predsedstva SFRJ iz ■'Slovenije ter kandidatno listo za člane Predsedstva SR Slovenije. Na seji so potrdili tudi predloge kandidatov za vodilne dolžnosti v Občinski skupščini Slovenj Gradec. Kandidati so naslednji: predsednik občinske skupščine — dipl. inž. Ivan URSIČ, podpredsednik občinske skupščine - Peter BERNARD, predsednik zbora združenega dela - Maks JORDAN, predsednik zbora krajevnih skupnosti — Franček VAUPOT, predsednik družbeno političnega zbora - OTO ŠTRASER, predsednik občinskega izvršnega sveta — dipl. inž. Peter PLANINŠEC. • Zbori kmetov in gozdnih posestnikov Te dni je bilo v Mislinjski dolini 10 zborov kmetov in gozdnih posestnikov, na katerih so potrjevali kandidatne liste za delegate občinske skupščine. Na več zborih so spregovorili tudi o komunalnih vprašanjih. Udeležence zborov je zlasti še zanimalo, kdaj bo začela uresničevati Občinska skupščina Slovenj Gradec program negospodarskih investicij, sprejet ob uvedbi krajevnega samoprispevka, tudi v okoliških krajih. Občane zanima posebej še modernizacija in rekonstrukcija krajevnih cest ter postavitev avtobusnih čakalnic. Občinska kandidacijska konferenca je potrdila listo kandidatov za delegate v družbeno-politični zbor Skupščine občine Slovenj Gradec ter potrdila še predloga kandidatur Ivana Žagarja, sekretarja komiteja OK ZK Ravne na Koroškem, za delegata v družbeno poli- TRETJA SEJA OBČINSKE KONFERENCE ZVEZE KOMUNISTOV SLOVENJ GRADEC SOGLASJE I Komunisti iz Mislinjske doline podpirajo predlog, da bi bil France Poppit tudi še vnaprej predsednik Centralnega komiteja ZK Slovenije, Fraranc Šetinc pa sekretar izvršnega komiteja CK ZK I Prejšnji četrtek, 14. marca, je Centrilni komite ZKS, Častno bilala v Slovenj Gradcu tretja seja Obtočinske konference Zveze ko-muunistov, na kateri so razprav-ljalili o predlogu kandidatne liste za i člane organov Zveze komu-niststov Slovenije in Zveze komu-niststov Jugoslavije iz Slovenije. < Člani Občinske konference ZKKS Slovenj Gradec so soglašali s j predlogi kandidatnih list za razsodišče ZKS, Nadzorno komisijo ZKS in Statutarno komisijo ZKS ter za Konferenco Zveze komunistov Jugoslavije. Podprli pa so tudi predlog, da naj bo tudi v prihodnje predsednik Centralnega komiteja ZK Slovenije France Popit, sekretar izvršnega komiteja CK ZK Slovenije pa Franc Šetinc, sedanji sekretar Sekretariata CK ZK Slovenije. OBČINSKA KANDIDACIJSKA KONFERENCA V SLOVENJ GRADCU PREDLAGA ZA DELEGATE V DRUŽBENO POLITIČNI ZBOR NASLEDNJE Kandidate Družbeno-politični zbor Skupščine občine Slovenj Gradec bo imel 23 delegatov, za delegate pa je občinska kandidacijska konferenca na zadnji seji predlagala naslednje kandidate: Peter BERNARD, sekretar iz SI. Gradca, Janez BREZNIK, kmečki sin iz Sel, Majda BUCI, slaščičarka iz Podgorja, Bojan BUTOLEN, delavec iz Slovenj Gradca, Marija JAPELJ, uslužbenka iz SI. Gradca, Viktor JERO-MEL, učitelj iz Doliča, Vera JORDAN, dentist iz SI. Gradca, Marjan KRIŽAJ, učitelj iz Završ, Jani LAM-PRET, pravnik iz Šmartna, Miha LAVRE, mizar iz Podgorja, Jože LESKOVŠEK, trgovski poslovodja iz SI. Gradca, Alojz MARZEL, kmet iz Golavabuke, Mirko MEH, kmetijski tehnik iz Pa-meč, Jože PERŠE, kmet iz Podgorja, prim. dr. Drago PLESIVCNIK, direktor Splošne bolnišnice iz SI. Gradca, Danica POTOČNIK učiteljica iz SI. Gradca, Ludvik PUŠNIK, upokojenec iz Šentilja, Bojana RAŠKO, ekonomski tehnik iz SI. Gradca, Oto Štraser, dipl. pravnik iz SI. Gradca, Peter URANJEK, delavec iz SI. Gradca, dipl. inž. Ivan URŠIČ, direktor kmetijske zadruge iz SI. Gradca, Tilčka VAUKAN, ekonomski tehnik iz SI. Gradca te/ Marija VONClNA, knjižničarka iz Starega trga. tični zbor Skupščine SRS ter dipl. inž^ Eda Pogorevca iz ravenske Železarne za delegata v zvezni zbor Skupščine SFRJ. Občinski izvršni svet bo štel, kot je določeno, 13 članov. Poleg predsednika in 5 vodstvenih delavcev iz uprave občinske skupščine so za člane predlagam: -Oto SEKAVČNIK, direktor Tovarne usnja, dipl. inž. Janez GORNJEC, generalni direktor ZP GLIS, Ivan RAZDEV-ŠF.K, direktor podružnice Ljubljanske banke, dr. Berta PLE-Š1VČNIK iz splošne bolnišnice, Ludvik MAZNIK iz tovarne meril, dipl. inž. Jože KONEČNIK iz kmetijske zadruge ter Mirko GREŠOVNIK, ravnatelj osnovne šole iz Mislinje. V SLOVENJ GRADCU PRED VII. KONGRESOM ZVEZE KOMUNISTOV SLOVENIJE_ 30 novih članov ZK 29. marca bodo v Slovenj Gradcu, pred VII. kongresom Zveze komunistov Slovenije, sprejeli v Zvezo komunistov najmanj 30 novih članov, 19 najstarejšim komunistom pa bodo podelili „Zlato značko ZK Jugoslavije" Posebej slovesno bodo pričakali začetek VII. kongresa Zveze komunistov Slovenije v Mislinjski dolini. Predvidoma 29. marca bodo sprejeli v Zvezo komunistov najmanj 30 novih članov. Na zadnjem sestanku, ki gaje pripravil komite OK Zveze komunistov, so sekretarji poročali, da imajo vse organizacije ZK po 2 do 3 kandidate za sprejem. Ob sprejemu novih članov pa se bodo spomnili tudi vseh tistih tovarišic in tovarišev iz Mislinjske doline, ki so v Zvezi komunistov 30 in več let. „Zlato značko Zveze komunistov Jugoslavije" bodo prejeli Milka ŠVAB, Ivan FLAJSj Ivan MAJCEN, Lojze SLEMNIK, Franjo BELIŠ, Franc SVAB, Milan RAŽDEVŠEK, Franc JAPELJ, Helena POLENIK, Ignac MIKLlC, Pepca LOVŠE, Andrej JE-SENOVEC, Jožica GRACE, Ferdo FLAJMIŠ, Anton BRITOVŠEK, Jože ANDREJC, Karel VRANJEK, Ludvik PUŠNIK in Jože RANT. i URESNIČEVANJE PROGRAMA RAZVOJA OTROŠKEGA VARSTVA_ Prve lopate za vrtec v Podgorju Medtem ko so temelji za nov vrtec na Legnu že pripravljeni, so prejšnji teden zastavili prve lopate tudi za nov vrtec v Podgorju Jeseni bodo v Mislinjski dolini vključili v organizirano predšolsko varstvo nad 100 novih otrok. Program razvoja otroškega varstva v občini Slovenj Gradec namreč predvideva postavitev dveh novih vrtcev. Načrte bodo tudi uresničili. Na Legnu so že pripravili temelje za nov vrtec, na katerega bodo že kmalu začeli montirati elemente. V Podgorju pa so prejšnji petek, 15. marca, zastavili prve lopate za nov vrtec. Tudi ta vrtec bo, podobno kot na Legnu, montažnega tipa, izdelan v mariborski industriji Marles. Postavitev obeh novih vzgojno-varstvenih ustanov bo veljala okrog 2,4 milijona dinarjev, denar pa bo zagotovila skupnost otroškega varstva. Nekaj denarja so privarčevali že lani, za grad- • Posvet o SLO Republiška konferenca Zveze mladine Slovenije in Občinska konferenca ZM Slovenije Gradec bosta pripravila v središču Mislinjske doline od petka do nedelje tridnevni posvet o splošnem ljudskem odporu. Na posvetovanje so povabili predstavnike oddelkov za narodno obrambo, družbeno političnih organizacij, koordinacijskih odborov za splošni ljudski odpor, specializiranih organizacij, Jugoslovanske ljudske armade in drugih iz koroških občin Dravograd, Radlje ob Dravi, Ravne na Koroškem in Slovenj Gradec. njo pa bodo namenili tudi letošnja sredstva in pa denar iz leta 1975. Na Legnu bodo lahko vključili v organizirano varstvo in vzgojo najmanj 60 predšolskih otrok, v Podgorju pa najmanj 40. Vsekakor pomemben napredek in pomembna pridobitev še posebej za vse tiste družine, kjer sta zaposlena mati in oče. PO KOROŠKI • Posvetovanje koroških delegatov za VII. kongres ZKS Te dni so se v Dravogradu posvetovali delegati iz štirih koroških občin za VII. kongres Zveze komunistov Slovenije o organiziranem prispevku 17 delegatov v zadnji fazi predkongresne dejavnosti na Koroškem ter o sodelovanju v delu VII. kongresa ZK Slovenije. Na posvetovanju, ki gaje pripravil Medobčinski svet ZK za Koroško, so uvodoma ugotovili, da so priprave na VII. kongres ZK Slovenije in na X. kongres ZK Jugoslavije močno razgibale delo vseh organizacijskih oblik ZK na Koroškem in da je o kongresnih dokumentih razpravljalo nad 90 % vseh komunistov tako, da je mogoče trditi, da so koroški komunisti kar najbolj ustvarjalno sooblikovali kongresno gradivo. O gradivu za VII. kongres ZK Slovenije pa so razpravljali tudi v nekaterih družbeno-političnih organizacijah. Koroški delegati za VII. kongres Zveze komunistov Slovenije so se dogovorili, da bodo v naslednjih dneh obiskali nekatere temeljne organizacije združenega dela, šole, krajevne in samoupravne skupnosti, da bi mnenja in hotenja delovnih ljudi prišla lahko kar najbolj neposredno do izraza tudi na VII. kongresu ZK Slovenije. • Srečanje gledaliških skupin »Naša beseda 74« Zadnji petek in soboto, 15. in 16. marca, so bile v Mežici, na Prevaljah, Ravnah na Koroškem in v Kotljah prireditve v okviru 2. občinskega srečanja pionirskih in mladinskih gledaliških skupin iz Mežiške doline „Naša beseda 74". Letos so nastopili člani gledaliških skupin tovarniške konference ZM Železarne, mladinskega kulturno-umetniškega društva Gimnazije, osnovne šole Franjo Golob Prevalje in aktiva ZM Prevalje. Kot gostje pa so na srečanju sodelovali člani gledališke skupine „ODER 73" iz Pliberka na avstrijskem Koroškem s predstavo Anite Hudi „Šel je popotnik skozi koroški vek". ČJČAS NAŠ ROMAN Te besede se bodo prav gotovo še povrnile, danes tako lahkomiselne, čez nekaj mesecev pa grozljive. — Naposled bi se privadila, je zamrmral, ne da bi pomislil. - Cesa? — Naju dveh. Bil je čist, nedolžen. Važen je bil le trenutek, ki sta ga živela. Krepak moški in vroča ženska, opila sta se drug z drugim. Ce bi ostal Tony potem z bolečino v sebi, bi tudi ta bila zdrava in slastna. - Glej! Vlak. ... Tega ni rekel on. Zunaj je bil njegov brat. Tonyja so besede krepko presenetile, mehanično je skočil proti oknu, proti svetli odprtini med oknicami. Bi ga lahko videli od zunaj? To mu je bilo malo mar. Sicer pa je soba od zunaj bržkone izgledala temna. Bila sta v prvem nadstropju, videla se je lahko le njegova senca. - Če pomislim, koliko 1 let sem izgubila zaradi tebe .. . • 6E0RGES SIMENON je bila njegova senca jasnejša. Ž obleko pod roko se je povzpel v gornje nadstropje, na koncu hodnika našel priprta vrata in Fran-coise v sobi v črni obleki z belim predpasnikom, ko je postiljala posteljo. Premerila ga je od nog do glave in se začela krohotati. -To ste vi, gospod To-ny! ... Sta se skregala? - Ššš .. . -Kaj je? - Njen mož ... - Vaju je iznenadil? - Ne še ... Proti hotelu gre . . . Mrzlično je vlekel obleko nase, nastavljal uho, da bi prepoznal na stopnišču Ni-colasove mehke korake. - Pojdi pogledat, kaj dela in pridi povedat. . . Kar v všeč mu je bila ta Francoise, bila je čvrsto, veselo dekle, smejočih se oči, pa tudi on je bil njej čisto simpatičen. Polovica stropa je bila _ dvignjena, tapete so bile posejane z rožnatimi vzorci, nad posteljo iz orehovine je bil pritijen črn križ. V modri sobi je bil tudi križ, precej manjši, razpet nad kaminom. Ni imel kravate, jopič pa je pustil v avtu. Že kakšno leto sta tako skrbela za varnost, zdaj pa se je nenadoma vse izkazalo za zelo koristno. . kovane odsotnosti? Kaj je sploh vedel? Kdo ga je obvestil? - Gospod Falcone, niste nikdar pomislili na možnost anonimnega pisma? Vprašanje je postavil gospod Diem, preiskovalni sodnik; njegova plahost ga je begala. — V Saint-Justinu ni nihče vedel za najine odnose. V Triantu tudi ne, če ne štejem brata, svakinje in Francoise. Bila sva previdna. Ona je prihajala skozi mala vrata iz ulice Gambetta; vrata vodijo na stopnišče. Tako je lahko prišla do sobe, ne da bi vstopila v kavarno. - Za brata ste vsekakor prepričani? Takemu vprašanju se je lahko le nasmehnil. Bratu je zaupal kot samemu sebi. — Za svakinjo tudi? Lucia ga je imela skoraj tako rada kot Vincenta, jasno, da nekoliko drugače. Tudi sama je bila italijanskega rodu in družina je bila prva. — Sobarica? Čeprav bi bila Francoise zaljubljena v Tonyja, ne bi nikdar poslala anonimnega pisma. - Ostane še nekdo ... je zamrmral gospod Diem in obrnil glavo, medtem ko se je sonce poigravalo z njegovimi norčavimi lasmi. je - Zaradi mene? je odgovoril razigrano. - Kdo je odpotoval? Jaz? Od šestega leta dalje sta hodila skupaj v šolo. Morala sta počakati, da sta jih imela trideset, da sta bila oba poročena. .. - Resno mi odgovori, To-ny.. .. Če bi postala svobod, na... Jo je poslušal? Vlak za belim postajnim poslopjem se je ustavil, potniki so odhajali skozi desna vrata, uslužbenec v uniformi preverjal vozovnice. - Bi se ti tudi osvobodil? Preden je vlak odpeljal, je lokomotiva tako zapiskala, da nista slišala ničesar drugega. - Kaj praviš? - Vprašujem te, če bi se v tem primeru..,.. Napol je obrnil glavo proti modrini sobe, beli postelji in Andreji. Toda na meji njegovega vidnega polja ga je vznemirila neka podoba. Spet je pogledal skozi okno. Med brezimnimi silhuetami, moškimi in ženskami, dojenčkom v materinem naročju, deklico, ki so jo držali za roko, je spoznal neki obraz. » - Tvoj mož.... V trenutku se je Tonyjev obraz spremenil. - Nicolas? -Ja. - Kje je? Kam je namenjen? - Prek trga gre . . . - Gre sem? - Naravnost . . . - Kakšen je? - Ne vem. S hrbtom je obrnjen proti soncu. . . . - Kam greš? Pobral je obleko, perilo, čevlje. - Ne smem ostati,.. . Če naju najde . .. Ni je gledal, ni se brigal več zanjo, za njeno telo, ni ga zanimalo, kaj misli, ali bo kaj rekla. Panično je še enkrat pogledal skozi okno in pohitel iz sobe. Če se je Nicolas pripeljal v Triant z vlakom, medtem ko je bila tam njegova žena, je bil vzrok pač resen. Na obrabljenem stopnišču Kadar sta se dobila v hotelu „Voyageurs", je Tony pustil svoj tovornjak v ulici des Saules, stari, tihi ulici, Andreja pa je svojega spačka parkirala na trgu du Marche, kakšnih tristo metrov vstran-. Skozi podstrešno okence je videl na hotelsko dvorišče. Na končuje bil hlev, kjer so zobale kokoši. Vsak tretji ponedeljek je bil nasproti poslopja živinski sejem in tedaj je v Triant prišlo mnogo okoliških kmetov z dvokolnicami. Francoise seje vrnila. -No? - Sedi na terasi, pravkar je naročil limonado. - Kakšen je? Postavljal je skoraj ista vprašanja kot maloprej Andreja. - Nič posebnega. - Je vprašal po ženi? - Ne. Toda s terase lahko nadzoruje oba izhoda. - Ti moj brat ni rekel ničesar? - Da bi zbežali zadaj, prek dvorišča sosednje garaže. Poznal je pot. Ko bo na dvorišču preskočil meter in pol visok zid, se bo znašel za Cheronovo garažo. Bencinske črpalke so bile na postajnem trgu, od tam je mala ulica vodila do Rue des Saules, kjer sta bili lekarna in pekarna Patin. - Ne veš, kaj počne Andreja? -Ne. - Si v sobi slišala kak hrup? - Nisem poslušala. Francoise ni marala Andreje, morda zato, ker je do Tonyja čutila nekakšno naklonjenost in je bila ljubosumna. - Bolje, da ne greste v pritličje, on bi lahko slučajno zavil na WC .. . Predstavljal si je Nicolasa, njegovo žolčnato polt, še vedno žalostnega ali čemernega; sedel je na terasi pred kozarcem limonade, medtem ko bi moral biti za pultom svoje špecerije. Bržkone je poklical mater, ki ga nadomešča med potovanjem v Triant. Kakšne razloge ji je le navedel zaradi te nepriča- -Kdo? - Ne razumete? Spomnite se besed, ki ste mi jih ponovili na zadnjem zaslišanju. Želite, da pisar prebere? Zardel je, zmajal z glavo. - Saj ni mogoče, da bi Adreja . .,. - Zakaj? Toda to je bilo še daleč. Za Francoise se je spuščal po stopnišču in pazil, da mu ne -bi škripalo pod nogami. Hotel „Voyageurs" je bil še iz časov poštnih kočij. Tony-je za trenutek postal pred modro sobo; tišina. Je iz tega lahko sklepal, da Andreja še vedno gola leži na postelji? Francoise ga je odvlekla na konec hodnika in mu pokazala majhno odprto okno poševno dvignjene strehe kolnice. - Kup slame je na desni. Nič ne tvegate, če skočite ... Kokoši so se oglasile, ko se je ustavil na dvorišču, trenutek nato je že preskoči zi-dek in se znašel v zmešnjavi starih avtomobilov in raz. stavljenih delov. Mož v belem je pred črpalko polnil tank nekega vozila; ni se obrnil. Tony se je pretihotapil mimo in našel malo ulico, ki je zaudaijala po postani vodi, malo dalje pa je začutil vonj po toplem kruhu, ki je prihajal skozi majhno kletno okno pekarne. Naposled je v ulici Saules sedel za volan svojega tovornjaka, na katerem je pisalo s črnimi črkami na citronasti podlagi: ANTOINE FALCONE Traktorji - Kmetijski stroji Saint-Justin-du-Loup Četrt ure pred tem je čutil premirje z vsem svetom. Kako bi zdaj pojasnil slabost, ki se gaje polotila? Ni bil strah. Noben sum se ga ni dotaknil. - Vas ni zmedlo, ko ste ga zagledali na trgu pred postajo? Da . .. Ne . .. Nekoliko zaradi Nicolasovih navad in njegovega značaja, nekoliko zaradi njegovega rahlega zdravja. NOVA GLEDALIŠKA STAVBA V MOSKVI Največje gledališče svetu Največje in najslavnejše gledališče v Sovjetksi Zvezi in po mišljenju mnogih tudi na svetu - Moskovski hudožestveni teater, obstoja že 75 let. Prav toliko let je imel tudi njegov ustanovitelj Konstantin Sergeje-vič Stanislavski, ko je umrl. Pet let kasneje je umrl tudi drugi ustanovitelj Vladimir Ivanovič Nemirovič Dančenko. ml49, 22. junija 1897 sta se v hotelu „Slavjanski bazar" sestala Stanislavski in Nemirovič Dančenko. Vzrok sestanka je bila ustanovitev Moskovskega hudožestvenega gledališča. Gledališče je pričelo z delom 14. oktobra 1868 leta s premiero drame Alekseja Tolstoja „Car Fjodor Ivanovič". 17. decembra 1898 pa je bila odigrana premiera Čehovega dela „Ga-leb". Galeb v letu, kije bil naslikan na zavesi je postal simbol gledališča. Velik uspeh je doživela premiera drame „Na dnu" Maksima Gorkega, ki je bila odigrana 18. oktobra 1902. Drama je postala umetniško -politični manifest, ki je oznanil novo umetniško zvrst gledali- šča. Skupina Hudožestvenega gledališča je odšla 28. januarja na svoje prvo gostovanje po Nasveti za nego Evropi. V Jugoslaviji trov.. Pod vrhom "je poseben gostovali leta 1922. ostor, v katerem je 16 različ-Stanislavski in N| sceinskih oprem. Gledališče Dančenko sta poznala tudli manjši oder in dvorano razmišljanja in koleban: Vaje„ v kateri je 120 sedežev, nutke velikih razočaraj igrallce imajo razen garderob-samo Hudožestveno gfc sobi tudi prostore za oddih, ni stopalo k vrhuncu »repčiilo in zabavo, med dru-slave po ravnih poteh, fc tuidi posebne sobe, ki so lo je obdobja krize, pifcemljjene z udobnimi ležišči, leta uspehov in padcev. Svoj 75. letni jut „Gledališče je nekaj veličast-Moskovski hudožestverega int je med najpomembnejši-dočakal v novi gledališč pridobitvami 20. stoletja," s premiero drame Gen» dejali direktor vvashingtonske-kaijeva „Livaiji". V| gledališča Arena Steiges, martinovih pečeh se flain Shnaider. lezna ruda, oblaki dim; njujejo ozračje in dimnikov bruha najnovejši dališča. Glavna 1400 tzl ogenj scenski dosl ima Prodajalki v parfumeriji velenjskega Standarda dvorana gl sedežev. Dvi opremljena s posebnimi mi napravami in vsak se napravo za prevajanje v štiri jezike. Oder je Modna kreaiorka Staša Vsak mesec organizirajo v parfumeriji STANDARDA v VELENJU zanimivo demonstracijo nege in šminkanja obraza. Prejšnji teden je obiskovalke in obiskovalce (tudi teh je bilo nekaj; zakaj pa ne? ) sprejela kozmetičarka Helene Rubinstein, dala diagnozo kože, individualno kozmetično navodilo za nego obraza kakor tudi nasvet za moderno ličenje. In vse to brezplačno! Vsekakor je to lep dokaz pozornosti delavcev STANDARDA do potrošnikov. Kozmetični salon Mujadžič VELENJE, Foitova 2 vam nudi »Nohtin kompletno kolekcijo vitaminskih krem in Za obisk se priporočamo! bistri ? 1. Deklice in fantje, ki se igraj(o na dvorišču, so otroci iste (družine. Kako je mogoče, dia ima vsak deček enako števililo sester, medtem, ko sredstvo za nego nohtov jma ,vsaka deklica trikrat več maf bratoov kot sester? 2.. Jim sedi na robu pomola in i se pogovaija z Borom. Oba se z bosima nogama do- tikatta vode Modna kreato Staša Vsak da lepe Za zaposleno dekle in je najbolj priljubljeno vs dnevno oblačilo krilo z ličnimi kombinacijami, da na sliki lahko vidite, k Ko je nastopila plimaa, so bila Jimova stopala povs6em pod vodo, Borova pa nee. Kako to? 3.. Moški se je zjutraj sprehajal 1 ob obali. Obstal je in skozri svoj daljnogled opazoval ldadje. Potem je vrgel dalj-nogleied in ponudil dečku petstito dinaijev, da bi mu ga poiskkal. Deček ni uspel. Moškki se je vrnil domov, po kosililu je znova odšel na obalo in n tam našel svoj daljnogled. i. Kako si razlagate njegovo o obnašanje? REŠITEV zanimive in prijetne so li in dvlve deklici. Vsak deček takšne kombinacije. Krilo ni prav nič ima c dva brata in dve sestri, do vsaka:a deklica pa ima tri bra- časno; sešito je iz vese te in a samo eno sestro. Ii vzorčastega blaga, ki je p ženo v gube. Bluzi sta s no krojeni s ovratnikom. Zraven oblečemo volneno jopia pa moden brezrokavnik Toda to še ni vse. Kot dite, se da ves. izgled popestriti z drobnimi i nimi dodatki, na katere t rade pozabljate. Tu doda ozek usnjen pas, tam o co, zapestnice in podob Poskusite in gotovo b« bolj zadovoljne same s 1. . Družina ima tri dečke 2. . Boro je sedel na robu čolnaia, ki je bil privezan k koniča pomciolu. Nastopila je plima in čololn se je dvignil. 3. . Medtem, ko je moški gledalal skozi daljnogled, mu je sp „Čudno," je pomislil Vlado Šegrt. „Ostal je živ na Sutjeski, kjer je smrt kosila na vsakem kvadratnem decimetru zemlje, padel pa je sedaj, na koncu vojne." V Ljubljani je pokalo na vseh koncih. Mesto je bilo podobno komaj rojenemu ognjeniku. Izbruhi veselja in radosti so se mešali med seboj kot tisoče majhnih potočkov, da bi se nazadnje izlili v velikansko reko navdušenja. Mesto, ki je moralo čakati na svobodo do zadnjih ur vojne, je izbruhnilo vso dolga leta zadrževano in na silo prikrito ljubezen in strast. Ljudje so plesali na ulicah, peli v sobah in jokali od sreče na dvoriščih. HUMOR Križanka Na predvečer odhoda v kraljevino Nepal je vladala v hotelu Akbar v Delhiju čudna napetost. ,,Greste tudi vi v Nepal? ' „Tudi!" Jaz pa sem se odjavil!" „Raje umrem doma, kot pa nekje nad Himalajo!" „Še nič ne veste? ". Taki in podobni razgovori so kar deževali. S Tino sva se resno spogledali, skomignili z rameni in si mislili, da vsa ta zmešnjava izvira pač iz gole nevoščljivosti, ker se je izleta v Nepal lahko udeležilo le določeno število turistov, prijavljenih za ta izlet že v Ljubljani in seveda z doplačilom kar lepe vsotice dolarjev., V dvigalu sva se pozdravili z našim pilotom in ga kar takoj vprašali: „Greste jutri v Nepal? " „Ne, oh ne, če bi peljal z našim letalom, potem že, tako pa ostanem raje tukaj." Dvigalo se je ustavilo, preden sva lahko izvedeli še kaj več. ,,Nekaj ni v redu!" sva zaključili in pritisnili gumb dvigala nazaj za pritličje. Takoj sva šli v akcijo in pristopili k staremu gospodu, ki se je tudi odločil za ta ogled. ,,Malce nerodna je ta zadevica," je odgovoril. „Kot vesta, letališki delavci v Delhiju stavkajo in tako ne bb tudi jutri vzletelo nobeno njihovo letalo. Ta izlet v Nepal bi odpadel kakor sta izleta v Srinagar in Khajuraho, če ne bi nepalska letališka družba priskočila na pomoč s svojim letalom. Zdaj pa pravijo, da Nepal ne premore dobrega letala, da, celo to, da nam bodo poslali staro škatlo. Govore, da nimajo tudi letališča in nobenih signalnih naprav. Letalo baje pristane pač tam, kjer more." „In vi boste kljub temu šli? " v eni sapi vprašava. „Seveda, kaj pa hočem sedaj; kar bo - pa bo!" Če sem odkrita, moram povedati, da je tudi mene začel grabiti strah in odvratna panika. Dolgo v noč sva se s Tino pogovarjali in si že kar predstavljali kako bodo najini udje naslednji dan razme- ga kadilca in nekadilca, da si ne bi prižgal cigareto. Obrazi so bili bledi in nestrpni. Govorili sploh nismo. Kot bi že z molkom hotel vsak zase počastiti svoj spomin. Popolnoma nemočni smo čakali v strašni negotovosti kaj bo neki prifrčalo po nas. Tudi vodiča nista vedela. „Takšen venec, kot so ga dali nam za dobrodošlico, položijo tudi mrtvecu okrog vratu." z jokavim glasom prekine tišino starejša gospa. Prižgem še eno cigareto in pomislim, da bo gotovo to letali/. Še lepše, kot lepotne kraljice sveta so nas s sklenjenimi rokami na prsih pozdravile nepalske stewardese in odvedle k sedežem. Letalo je kot lahna ptica zaprhutalo in že smo leteli visoko nad ozemljem Indije, namenjeni v najskrivnostnej-šo deželo sveta - Dolino Nepala. Tekst in foto: Liza Prihodnjič: Mt. Everest, šah in še kaj - Le kaj se razburjaš kadil marihuano! aii bi me raje videl, da bi Brez besed VODORAVNO: l.-smuška disciplina, 7. krajša oblika kake besede, kračma, 8. jadranski otok. ki je turistično najbolj razvit, 9. starocerkve-noslovenski polglasnik, 10. ograda za svinje, prostor okoli hiše, 12. znak za kemično prvino talij, 13. kdor težko dela, gara, 15. izbrana družba, 18. nekdanja kratica za konjsko silo, 20. dežela na severu Južnega Vietnama^ 21. oče, 23. ime slikarja in grafika Justina, .24 kdor globoko prekopuje, rigola, 26. načrtovalec v podjetjih; tudi jadralno letalo. NAVPIČNO: 1 tatinska ptica z vreščečim glasom, 2. kraj pri Kranju (znan klanec); tudi velike latvice, 3 arabski žrebec, 4. lijak, 5 kis, 6. skrajšano žensko ime (Marija), 7. geometrijski lik, krožek, 11. ljudski naziv za Vojvodinca, 14. vrsta glas- tani po vsem širnem gorovju Himalaje, in podobne trapa-rije. Spanec ni hotel priti na oči in tako sva budni dočakali uro vstajanja. Pri zajtrku ni jedel skoraj nihče in vsi smo molčali. Ob šestih smo krenili z avtobusi na letališče v Delhi in po obvezni proceduri obstali v čakalnici carinskega pasu in čakali na nepalski avion. Minute so se vlekle kot jutranja megla in opozorilni napis: Kaditi prepovedano! ni motil nobene- zadnja v življenju. Ce me je bilo kdaj v življenju resnično strah, me je bilo prav gotovo sedaj. Pa ne pred smrtjo, ampak pred to morečo tišino, ki je vladala v tem zaprtem prostoru kot zanka okrog vratu in ta negotovost, ker nisi vedel kje . . . ali v zraku, nad Himalajo ali pri pristajanju. Dvomim, če je kdo razmišljal o bolj srečnem zaključku. Obrazi, tudi moških so izražali en sam trepet. Vrata na letališče sb odprli, mi pa smo še kar stali. Celo spogeldali smo se ogorčeno, češ, kaj si brijejo norca iz nas, saj še ni pripeljalo nobeno staro letalo. Pokazali so nam letalo, ki se je bleščalo v jutranjem soncu. Boeing 727 Kraljevine Nepal je čakal na nas. Kot otroci, ki so jih presenetili z lepo igračko smo skoraj tekli k bila, tolkala, rcne, 16. dolga obredna obleka, zlasti duhovnikov, 17. rimski bog ljubezni, 18. sladkovodna riba (krap), 19. slogovna posebnost v oblikovanju ali izražanju • NOVICE IZ SAVINJSKE DOLINE Zaposlovanje žena Zaposlovanje žena v preteklem letu se je zaradi večjih možnosti zaposlitve ter zaradi pomanjkanja delovne sile, predvsem moške precej povečalo. Tako so ženske v skupni zaposlenosti na območju zavoda za zaposlovanje Velenje zastopane s 35,6 odstotki. To je sicer nekoliko pod republiškim povprečjem, ki znaša 42 odstotka. Najnižji je odstotek zaposlenih žena v Ravnah, kjer znaša nekaj pod 30 procentov. Nad povprečjem pa sta občini Dravograd s 45,2 in Slovenj Gradec s 44 odstotki zaposlenih žena. Mozirje, Velenje in Radlje pa so zelo blizu republiškemu povprečju. Daleč najbolj „žensko" je področje trgovine in gostinstva, kjer je skoraj tri četrtine zaposlenih žensk, sledi kulturno-socialna dejavnost s 65,5 odstotki in dejavnost državnih organov in ustanov s 64,1 odstotkom zaposlenih žensk. Najnižja udeležba zaposlenih žena pa je v gradbeništvu in gozdarstvu, kjer ne presega 10 odstotkov, kar pa je seveda glede na naravo dela tudi razumljivo. Kandidati za vodilne funkcijc Občinska kandidacijska konferenca SZDL je za vodilne funkcije v skupščini občine Mozirje predlagala naslednje kandidate: za predsednika občinske skupščine Franca ŠAR- BA, ekonomski tehnik iz Gornjega grada, za podpredsednika Franja GERDINA, gozdarski tehnik iz Mozirja, za predsednika izvršnega sveta občine Huberta HERCKA, predsednik ob- Tudi v Zadrečki dolini Telefonska avtomatizacija čedalje višje prodira v Gornjesavinjsko dolino. Ni dolgo tega kar se je v avtomatiko vključila Rečica, prejšnji teden pa so bili narejeni priključki tudi v Zadrečki dolini. Poleg starih naročnikov se je tako vključilo v avtomatsko telefonsko omrežje še osem novih naročnikov v Gornjem gradu, okrog štirideset v Bočni in triindvajset v Šmartnem ob Dreti. Upajmo, da ne bo dolgo, ko bo priključen v avtomatsko telefonsko omrežja tudi skrajni gornji del z Logarsko dolino. MARKET j n r p n | b ODDELEK TEHNIČNEGA BLAGA BELA TEHNIKA -AKUSTIKA PRIZNANI PROIZVODI GORENJE RADIOAPARATI, TELEVIZORJI, GRAMOFONSKE PLOŠČE DOMAČIH IN TUJIH PR0DUCENT0V ODDELEK PREHRANE VELIKA IZBIRA JEDI IN PIJAČ TEDENSKA PRESENEČENJA ODDELEK TEKSTILA VSE VRSTE MOŠKE IN ŽENSKE KONFEKCIJE BOGATA IZBIRA SRAJC, NOGAVIC PRESENETILE VAS BODO IZREDNO NIZKE CENE činskega sindikalnega sveta Mozirje, za predsednika zbora združenega dela Kristjana PLA-NOVŠKA, lesno-industrijski tehnik iz Nazarij, za podpredsednika ZZD Marijo FLUDER-NIK, vodja skladišča v EL-KROJ, za predsednika zbora krajevnih skupnosti Lojzeta PLAZNIKA, agronoma iz Mozirja, za podpredsednika ZKS Franca LIHTINEGERJA, kmetijski tehnik iz Ljubnega ob Savinji, za predsednika družbeno- političnega zbora Jožeta Rj KUNA, zaposlen na občinske komiteju ZKS iz Nazarij in ; podpredsednika DPZ Vic ŠT1GLIC predmetna učitelji iz Ljubnega ob Savinji. Kant dati družbenopolitični zbor Toni Boršnak, Anka Čepla Franjo Gerdina, Roman Gru nik, Edi Herman, Jožica Kri pič, Avgust Lenar ml., Frai Marovt, Franc Omladič, Joži Pečovnik, DRUGA SEJA TEMEUNE KANDIDACIJSKE KONFERENCE_ Brez zastojev V četrtek, 14,- marca je bila seja občinske kandidacijske konference, ki so jo sestavljali člani občinske konference SZDL Mozirje in delegacije vodstev občinskih družbenopolitičnih organizacij ZKS, ZSS. ZZB NOV in ZMS. Obravnavali so poročilo o kandidacijskih postopkih. V poročilu so ugotovili, da so bili kandidacijski postopki dobro izvedeni in ni nikjer prišlo do nikakršnih zastojev ali nepravilnosti. Določili so predlog liste kandidatov za družbenopolitični zbor in nato o njej tudi glasovali. Ob koncu pa so obravnavali predloge temeljnih kandidacijskih konferenc glede evidentiranih možnih kandidatov za organe republiške in zvezne skupščine. Po krajši razpravi so predlog evidentiranih možnih kandidatov sprejeli. Delavci se že odločajo V temeljnih organizacijah združenega dela so se že pričeli sestanki na katerih delavci razpravljajo o novem načinu financiranja interesnih skupnosti. V zadnji dvojni številki Savinjskih novic, glasila skupščine občine in delovnih organizacij občine Mozirje, so posamezne interesne skupnosti objavile svoje programe dela za leto 1974 in predlagale orijenta-cijske stopnje prispevkov iz bruto OD in dohodka TOZD za uresničevanje globalnih planskih usmeritev skupne porabe v ietu 1974. S tem novim načinom finansiranja postaja delavec dejanski upravljalec dobrin, ki jih ustvarja z glavo in rokami. Del teh svojih sredstev pa bo namenil tistim interesnim skupnostim, katerih dejanska vrednost se kaj težko izkazuje v dinarskem merilu, je pa nuja in potreba vsakemu človeku ne glede na njegovo starost ali poklic. Trgovsko podjetje na veliko in malo s servisi vam nudi osebne avtomobile ZASTAVA: 1300 P novi tip Z 101 125 PZ/1500 1500 Familiare Dobava avtomobilov takoj po vplačilu, nudimo vam potrošniško posojilo. Posebna ugodnost: pri vplačilu ? devizami 10 % popust. ki Obiščite prodajalno avtomobilov „AVTO CELJE", VELENJE, Partizanska 3 ali zahtevajte informacije po telefonu 85-096 lil NAŠ ČAS i VI IN Ml ČAS S Pavlo Sivka Premalo kandidatov iz družbenih služb PAVLA SIVKA, pomočnik ravnatelja na osnovni šoli Gustav Šilih: „Že sam dogodek se mi zdi tako pomemben, da sem bila zelo vesela, ko sem zvedela, da bom lahko neposredno spremljala kongres. Obenem se zavedam, da ni tako enostavno, če si delegat. Ni dovolj le fizična prisotnost na kongresu. Zato pričakujem, da se bomo na posvetu podrobno seznanili, kakšne so naše naloge. Pri sestavi kandidacijske liste za kongres sem ugotovila, da je malo udeležencev iz družbenih služb. Več jih bo iz gospodarstva. Prav zato se mi zdi naloga, ki mi je z izvolitvijo zaupana, še toliko bolj pomembna in odgovorna. Z resolucijo so postavljeni posamezni cilji. Kongres pa se bo moral zavzeti za čimbolj dosledno uresničitev zastavljenih nalog. Pri tem pa bo treba upoštevati postopnost in realne možnosti za dosego ciljev v danem trenutku. Za naše področje se mi zdi zelo važno, da vse strukture zazrejo pomembnost vzgoje in izobraževanja, da se problem celostno zazre in celostno rešuje. Ni dovolj, da le pedagogi poudarjamo to problematiko, ki ni rešljiva v tako ozkem okvirju. Ana Kristan Veliko presenečenje ANA KRISTAN, delavka iz Gorenja. Članica zveze komunistov je od leta 1959. Na decemberskih volitvah pa je bila izvoljena v komite tovarniške organizacije zveze komunistov, je pa tudi članica občinskega komiteja zveze komunistov in občinske konference ZK. „Na seji občinskega komiteja zveze komunistov so me predlagali za delegatko. To je bilo zame veliko presenečenje, saj še nikoli nisem bila na tako velikem srečanju komunistov. Gradivo sem malo že predelala, zdi pa se mi, da je zame kot navadno delavko malo pretežko. Preveč je nerazumljivih tujk. Udeležila se bom tudi enodnevnega posveta, ki bo za nas delegate v Celju. Na njem se bomo prav gotovo še bolj podrobno seznanili s kongresnim gradivom, razrešili nekatere nejasnosti glede tega tako da bomo v okviru naših sposobnosti kar najbolje pripravljeni na kongres. V razpravo na kongresu verjetno ne bom posegla. Po mojem mnenju bi moral razpravljati nekdo, ki ima že izkušnje, ki je že vajen. S tem pa nisem hotela reči, da se tudi jaz ne bi upala dvigniti na kongresu. Če mi bo naročeno, bom razpravljala. Seveda se bom morala v tem primeru še bolj pripraviti. SKUPŠČINA OBČINE VELENJE vabi k sodelovanju z možnostjo takojšnje zaposlitve: 1 PRAVNIKE IN EKONOMISTE, 2 GRADBENIKE IN ARHITEKTE 3. UPRAVNE IN SOCIALNE DELAVCE 4. STROJEPISKE. Vse, ki imajo veselje do dela v upravi Skupščine občine Velenje kot inšpektorji, referenti, računovodski in pisarniški delavci, vabimo, da se zglasijo pri tajniku občinske skupščine, kjer bodo izrazili svoje želje in kjer jim bodo na voljo vse ostale informacije. Zagotavljamo rešitev perečega stanovanjskega vprašanja! PREDSTAVLJAMO DELEGATKE ZA KONGRES ZVEZE KOMUNISTOV Odločamo o svojem družbenem standardu di svoj redni letni dopust porabiti za dodatne priprave. Lani je zase porabil le dan dopusta, ko mu je žena rodila otroka, preostale dni pa je treniral. Medtem pa so bili tisti maloštevilni nasprotniki športa verjetno kje na oddihu na morju, v gorah ali pa so se pretegovali doma okrog vogalov. Devet let že trenira. V tem času je postavil 36 mladinskih in sedem članskih državnih rekordov. Zdaj še vedno „drži" sedem državnih rekordov - štiri mladinske in tri članske. Skratka, vse v njegovi kategoriji. Kljub tolikšnim rekordom, slabim pogojem za trening, velenjski rekorder in olimpijski kandidat še ne namerava prenehati tekmovati. „S svojimi. 26 leti še zdaleč nisem dosegel svojih sposobnosti. Do največjih rezultatov bom prišel šele čez tri, štiri leta; seveda, če bom imel vsaj približno normalne pogoje za trening." In če se to ne bo uresničilo? ,,Tedaj bom pač prisiljen zapustiti Velenje in si poiskati klub, kjer bodo imeli več razumevanja do mojih sposobnosti. Pred začetkom letošnje tekmovalne sezone sem imel več dobrih ponudb za prestop. Vendar sem ostal. Zaradi obljub, ki pa se niso izpolnile." Nihče mu verjetno ne bo očital, če bo prestopil v drug, boljši klub. Saj mu verjetno le maloštevilni nasprotniki športa ne privoščijo, da bi zastopal jugoslovanski grb na olimpijskih igrah. Le TAK Velenje bo izgubil vrhunskega športnika. Tega pa ljubitelji športa v mestu ob Paki, pa tudi drugi, ne bi smeli dovoliti. S. VOVK Novi samoupravni akti, ki smo jih sprejeli so dejansko uzakonili pravico delavca po upravljanju in samoupravljanju z vsemi sredstvi, ki jih ustvarja pa ne samo to, sam tudi načrtuje in usmerja kaj in koliko mu je potrebno za zadovoljitev. Med drugim tudi za njegovo duševno in telesno rekreacijo. Sredstva za interesne skupnosti bomo v določenih deležih odmerjali od svojih osebnih dohodkov. Povprašala sem nekaj občanov kaj menijo o novem načinu financiranja kulture in telesne kulture, kaj pričakujejo od teh dveh dejavnosti in kakšni porabniki teh dveh zvrsti so. STANE LAMPRET, zidar 8 Ravne pri Šoštanju: „Človek po delu potrebuje razvedrilo. To razvedrilo pa nudita šport in kultura. Ljudje so različni, zato so tudi zanimanja različna. Osebno rad čitam knjige, ki sijih izposojam iz knjižnice; naročen pa sem tudi na Prešernovo zbirko. Trenutno nimam prostega časa in tako sem prebral zadnjo knjigo v zimskem času. Moj kraj je preveč oddaljen od centra, zato so kulturne prireditve bolj redke. V domačem kraju je za mladino preskrbljeno, saj imajo prostor v Gasilnem domu, kjer prirejajo igre in plese. Od športa se navdušujem za košarko. Novi način finansiranja je dober, ker bosta kultura in šport zaživela v večjem razmahu. Mislim, da se bodo tudi moji sodelavci pozitivno odločili v korist nas vseh." VIDA ŠME, turistična delavka Velenje: „Telesna vzgoja in kultura se mi zdita zelo po- • -^^^i^^^HjfljjH membna činitelja rekreacije in i vj&ŠŠM razvedrila ter vzgoje človeka. Tudi sama se delno ukvaijam s - -J športom. Gojim plavanje. Nav- dušujem pa se za rokomet in od- * SVK^M bojko. Kadar mi čas dopušča či- Jf ** » tam" leposlovne knjige, poleg fm fl revij, ki jih ob svojem delu moram stalno spremljati. Knjige si izposojam delno v knjižnici in iz- ^j^fl popolnjujem lastno. Trenutno čitam Svetinovo Ukano. Za mla- ^^^^HHfV dino v Velenju ni dovolj raz- fl^^^EUfl vedrila, premalo je tudi kulturnih prireditev. Z novim načinom MHUI finansiranja interesnih skupnosti Br ^fffil sem seznanjena, kakor tudi moji sodelavci in menimo, da je tak način pravilen." ANGELCA ŠIPOŠ, učiteljica Rečica ob Savinji: „Telesna vzgoja in kultura se mi zdita po- a membna rekreativno vzgojna elementa v življenju slehernega človeka. Duhovne vrednote bi se morale postaviti daleč na prvo mesto, vzgledi ne bi smeli sloneti na materialnem prestižu posameznikov. Tudi šport mora biti nuja vsakega človeka, ker le z zdravim načinom življenja si v vsakdanjosti lahko uspešnejši. Zanimam se za vse kulturne dejavnosti, vendar zaradi življenja na vasi ogled in spremljanje določenih kulturnih zvrsti ni mogoč. Največ sredstev porabim za knjige, ki so pa skorajda predrage. Kulturna dejavnost v našem kraju ne krije mojih potreb. Z novim načinom finansiranja te-. lesne kulture in kulture sem seznanjena kakor tudi moji sodelavci. Mislim, da se bodo vsi de- iva w cr atmiv i f | | , lovni ljudje zavzeli za tak način IVAN SLATNIK, šofer Izlet- finansiranja, ki bo lahko postavil nika Šoštanj: ..Kultura in šport kulturo in šport na mesto, ki bi se mi zdita v življenju človeka ga že zdavnaj morala imeti." potrebna elementa, ker človek ne potrebuje samo hiše, avtomobila in hrane, temveč tudi rekreacijo in razvedrilo. Od športov se najbolj navdušujem za smučanje, ker v prostem času tudi sam smučam. Z ribištvom pa se ukvarjam že dvanajst let. Največ denarja porabim za revije, časopise in knjige. Na leto porabim okrog 1000 din. Najraje čitam romane. Zanimam se za gledališče in film, vendar imam za obiskovanje premalo časa. V samem Šoštanju je premalo kulturnih in športnih aktivnosti. Lahko bi bilo vsaj amatersko gledališče. Upam, da bodo z gradnjo novega kulturnega doma ti problemi rešeni za Šoštanj in njegovo okolico. Nov način finansiranja se mi zdi v redu in menim, da je zadnji čas, da se tudi to področje enakovredno obravnava z drugimi." ALBINA ZUPAN, oddelko-vodkinja prodajalne ERA Velenje: „Vsak človek mora skrbeti za osebno rekreacijo. Ne samo mlajši, tudi v zrelejših letih se lahko vsak ukvarja s primernim športom. Rada drsam. V gledališče ne zaidem velikokrat, ker mi primanjkuje prostega časa; po lepi knjigi pa sežem kadarkoli utegnem. Knjige sem si nekaj časa izposojevaJa v knjižnici. Naročena sem za zbirko Naša beseda in izbiram tudi med knjigami Primorskega tiska. V Velenju sem premalo časa, da bi lahko podala kakršnokoli kritiko. Z novim načinom finansiranja sem seznanjena preko časopisov, v podjetju se o tem še nismo pogovarjali, vendar mislim, da bomo predlog novega načina finansiranja podprli. LIZA PODPECAN -KUHAR lenem paa je s 300 kilogrami v atlonu poostavil nov absolutni re-wd v težkki kategoriji. Veliko t volje, treningov samo-Irekanja i in dodatne hrane je po-ebno, da i prideš pred gledalce, dno zgrahbiš ročko, ki ima na ieh koncuih po stopetdeset kilo-amov in i jo dvigneš nad glavo, oljo ima : železno. Tudi s tem se sprijaznilil, da nima prostega ča-, da ves ddopust porabi za trenin-: oziromaa priprave, ne more pa sprijaznhiti s tistimi ljudmi, ki epovsod i širijo govorice, da živi zkošno, d da ima zaradi tega, ker riguje raziznorazne ugodnosti, pri !lu, v klubibu. Prav zavoljo teh po-meznikov)v - upamo, da jih ni veto - se j« je hote! izpovedati. Ho- Hrana, ki jo zaužije mu ne dopušča, da bi bili njegovi treningi še težji. Poleg tega si ne more privoščiti vežbanja dvakrat na dan, kar je mnogim drugim članom reprezentance omogočeno. — Kako ti je uspelo uskladiti delo in treninge? „Sprva je bilo bolj težko, ker sem hodil na tri izmene ter delal na čelu v jami rudarskega šolskega centra. Potem sem sam šel k obra-tovodji ter k direktorju, ki sta mi omogočila samo jutranje delo. Postal sem inštruktor pri vzdrževanju." S tem pa so se za Franca Melan-ška, državnega prvaka, člana jugoslovanske reprezentance ter olim- naš znanec Se ni dolgo tega, ko je član 'AK Velenje Franc Melanšek -• tekmi s sarajevsko Bosno konec :bruarja iizboljšal svoj državni re-ord od 1.30 kilogramov na 131. r nedeljo pa je skromni velenjski portnik sjpet blestel. Na republi-tem tekmnovanju v dviganju uteži telovadniici rudarskega šolskega Ultra v VVelenju je v potegu pojavil rekoord še za štiri kilograme, tel je prikazati pravo sliko o svojem življenju, manj pa govoriti o rezultatih. Kajti ti se sami kažejo. Franc Melanšek je že poldrugo leto član državne reprezentance. Na zadnjem medržavnem srečanju s Švico konec prejšnjega meseca je dvignil odločilne kilograme za zmago Jugoslavije. - Koliko treniraš? „Vsak dan po dve uri in pol do tri. Razen nedelje. Dva treninga sta lažja, štirje pa težji. Med lažjimi dvignem na dan šest do osem ton, med težjimi pa šestnajst do dvajset." Franc Melanšek pijskcga kandidata začele težave, ki bi prav gotovo vsakega še tako trdnega športnika psihično omajale. Vendar njega niso. Še bolj je stisnil zobe in naprej vztrajno treniral. „Začeli so se očitki nekaterih, da ni prav, da delam le dopoldne, da nisem več na čelu. Večkrat je slišati govorice češ, če lahko dvigujem to železje, sem sposoben dvigovati tudi podpornike v jami. Naj bi raje delal na čelu kot pa dvigoval; da dobivam od kluba veliko, imam razkošno stanovanje. Z ženo in otrokom živim v garsonjeri, ki ima 29 kvadratnih metrov. Prav tako od nikogar doslej še nisem dobil niti dinaija. Ne v obliki hranarine, še manj kot za nagrado. Čeprav drugi člani državne reprezentance in olimpijski kandidati dobivajo tudi po 160 starih tisočakov hranarine na mesec." Takšno je njegovo razkošno življenje. Razkošno tako, da mora tu- Marija Blagotinšek Delo >e izboljšati Marija Blagotinšek je zaposlena v Tomi usnja Šoštanj. Po poklicu je usnjar-i tehnik. Ker je ena izmed tistih komu-itov velenjske občine, ki se bodo kot legatje udeležili sedmega kongresa Zve-komuniistov Slovenije, smo jo obiskali ovarni. — Ste v vaši tovarni že razpravljali o ngresnih dokumentih? „Smo. Prav me so določili, da sem skupaj s še enim munistom pripravila v skrajšani in bolj jemljivi obliki razlago kongresnih do-mentov. — Se vam zdi resolucija nekoliko rveč strokovna? „Lahko bi bila bolj preprosto napisa-. Ker bi tako bila res razumljiva kar iširšemu krogu ljudi. Ni dovolj, da dje poslušajo zgolj razlago, ampak bi irali gradivo tudi sami predelati. — In o (čem boste razpravljali na konusu? >„Za zdaj še ne vem, če bom sodelovala •azpravi. Če pa se bom odločila, bom egovoril;a o naših izkušnjah s poglobit-3 samoupravljanja v podjetju, potem smo pred letom dni ustanovili samo-ravna jedra. V naših pogovorih o reso-ji je bilo namreč tudi nekaj pripomb, e premalo nakazala, kako naj bi izgle-i poglobitev samoupravljanja v podjet-Drugih pripomb pa v zvezi s tem do-lentom v naši organizaciji ni bilo. I- Kako se pripravljate na kongres? .Zasleduijem vse dokumente, ki se sjemajo v zvezi s kongresom in si pri-ivam, d;a bi mi prišli čimbolj v kri. - V tovarni ste tudi članica vašega retariatai? Kaj menite o dejavnosti vas lunistov v podjetju? čeprav bo morda izvenelo kot hvaljenje, lar mislim, da je delo komunistov v zad-i obdobju zelo napredovalo. V veliko ludo za mašo dejavnost nam je bila tudi po-a izrečen a na naši konferenci od občinske-iomiteja ZK ter od medobčinskega sveta e komunistov Celje. Seveda pa si ne do-amo, da smo že dovolj storili. Zavedamo a bo treba naše delo še izboljšati. To smo parili tud i v delovnem programu naše par-te organizacije za letos, kjer smo med dru-zapisali, ida moramo še bolj povečati druž-I položaj, prisotnost ter ugled komunistov v imi pa tuidi zunaj nje. Prav tako si bomo adevali, dia bodo odnosi med nami še boljši, bomo le tako lahko opravili tudi najtežje nogomet M K Rudarju pokal Na stadionu v športnem parku je bil dvodnevni nogometni turnir, ki sta ga organizirala NK Rudar in ŠŠD RŠC za pokal rudarskega šolskega centra Velenje. Sodelovale so nogometne enajsterice Šoštanja, Rudarja ŠŠD RŠC in gostje iz Avstrije slovenski atletski klub iz Celovca. V prvi tekmi je Rudar premagal RŠC s 3:2 (0:1). Gole so dosegli Cvetko, šmid in Softič za Rudarja ter Stevanovič 2 za RŠC: SAK Celovec pa je v drugi tekmi premagal Šoštanj s 4:2. Gole za zmagovalce sta dosegla Fera in VValthauser po 2. V finalni tekmi je Rudar premagal SAK z rezultatom 3:1 (1:1) in tako osvojil prehodni pokal. V Kranjski gori je bil dvodnevni posvet predsednikov temeljnih telesnokulturnih skupnosti in izvršnega odbora republiške telesnokulturne skupnosti. Na posvetu so obravnavali v glavnem tri najbolj pomembne zadeve: finansiranje TTKS in združevanje sredstev, nadaljnjo organiziranost telesne kulture na nivoju občin in republike in program dela s konkretnimi akcijami. TTKS Velenje je na posvetu zastopal član 10 TTKS Gabro Cverlin, zato smo ga prosili, da nam kaj več pove o posvetu. Gabro Cverlin je dejal: „Po analiziranju prizadevnosti izvršnega odbora TTKS je potrebno še precej vsklajevanj in dogovarjanj o dokončni ureditvi sistema finansiranja telesne kulture v slovenskem in jugoslovanskem prostoru. Kljub široki akci- -Ti balkansko championnat prvenstvo balkanique v de krosu cross velenJe velenje 1974 1974 Najboljši tekači Balkana v Velenju V športnem parku ob velenjskem jezeru bo v nedeljo, 24. marca 1974 doslej največja športna prireditev v Šaleški dolini. Velenjčani so že pripravili vse potrebno, da bodo sprejeli v goste 130 najboljših tekačev balkanskih držav, ki se bodo med seboj pomerili v krosu za naslove balkanskih prvakov za leto 1974. Pokrovitelj prvenstva je Sekretariat CK ZKS, zastopa pa ga sekretar sekretariata Franc Šetinc. Posebno skrbno se pripravljajo organizatorji prvenstva športni delavci AK Velenje. PREDSEDNICA PRIPRAVLJALNEGA ODBORA VERA ZUPANClC, nam je povedala: „Priprave so v polnem teku. Vsi se bomo potrudili, da prvenstvo skrbno pripravimo in izvedemo. Proga je ista kot je bila na nedavnem državnem prvenstvu. Na posameznih mestih je popravljena, tako da bodo imeli vsi tekači zelo dobre tekmovalne pogoje. Vse reprezentance žal ne bodo mogle bivati v Velenju, ker nimamo dovolj hotelskih kapacitet. Jugoslovanska in grška reprezentanca bosta v Velenju v hotelu Paka, medtem, ko bodo reprezentance Bolgarije in Turčije v hotelu Celeia, reprezentanca Romunije pa v hotelu Merx v Celju." atletike, da si ogledajo borbe najboljših balkanskih tekačev. Celoten program prvenstva bo prenašala RTV Ljubljana z več kamerami na vsej progi. Program prevzema tudi Intervizija in Ev-rovizija. • Jutri kongres balkanskih atletskih iger V Vili Herbestein bo jutri v soboto dopoldan kongres balkanskih atletskih iger. Delegati atletskih federacij Balkanskih držav bodo poslušali poročila in razpravljali o predlogih posameznih federacij o organizaciji Balkanskih atletskih iger v bodoče. Jugoslovansko delegacijo zastopata generalni sekretar AZJ Miloš Viličkovič in Pero Vuko-vič. ranju mednarodne zdravniške komisije za BI - poročilo bolgarske delegacije o pripravah na Balkanske atletske igre leta 1974 za člane in mladince v Sofiji Reprezentanca Jugoslavije Zvezni kapetan Krešo Račič je za reprezentanco Jugoslavije določil naslednje tekmovalce: mladinke: Zorica Tomeeič Cu-prija, Liljana Šušnjar Cuprija, Nada Šober Ravne na Koroškem, Andreja Šverc Velenje; mladinci - Dušan Janičijevič C. Zvezda Beograd, Biljko Kačar Borac B. Luka, Tomislav Grloci Celik Križevci, Zvonko Maslač Cačak, Mladen Blažekovič Si-sak. Dani Kovačič Kladivar Celje; članice - Veselinka Miloše-vič Partizan Beograd, Djurdjica Rajher Sarajevo, Verj Nikolič Kasap, Breda Pergar Branik Maribor, mlajši člani Stevan.Vu-lovič Kosovo polje. Dragomir Zunič Titovo Užiee. I ovro Flanjak Dinamo Zagreb. Petar DVIGANJE UTEŽI m NA ŠČ • AKTUALNO V TELESNI KULTURI Uredništvo in uprava Velenje, Titov trg 2, p.p. 89, telefon (063) 85-087 - Glavni in odgovorni račun št. 5280-678-55263 pri SDK Velenje - Rokopisov in fotografij ne vračamo - Tisk urednik Ljuban Naraks - Redakcija Liza Podpečan - Kuhar, Stane Vovk, Rudi Ževart in Stane Žula LJUDSKA PRAVICA - Grafična priprava ČZP Dolenjski list Novo mesto - Časnik je op - Časnik je kot štirinajstdnevnik „Šaleški rudar" izhajal do 1. januarja 1973 - Zdaj pa izide vsak temeljnega prometnega davka na podlagi mnenja republiškega sekretariata za informacije] petek - Cena je 1,5 dinaija - Letna naročnina je 72 dinarjev. - Za inozemstvo 120 din - Tekoči 421-1/72) S posveta v Kranjski gori ji za uvedbo občinskih odlokov o začasnem financiranju telesne kulture v letu 1974 je to izvedlo le osem občin v Sloveniji. Podatki o financiranju TK v letu 1973 so nerealni, saj so izkazana v glavnem le proračunska sredstva. Medtem, ko je osnovna organizacija porabila mnogo več za svojo dejavnost. Tako je telesnokul-turni dinar v letu 1974 višji od leta 1973 za 20 odstotkov. bi podobne manifestacije bile prej po občinah - po partizanskih poteh. Druga akcija „naučimo se plavati", naj pride v sestavni del programov osnovnih organizacij. Glavni nosilci teh akcij bodo še naprej šole. Cilj je, da bodo znali plavati vsi učenci, ki bodo končali osnovno šolo. Seveda pa bo težišče dela vseh telesnokulturnih skupnosti v le njem letu konstituiranje organiz in dokončna rešitev financiranja lesne kulture." To je bilo le nekaj najpomei nejših ugotovitev posveta, ki jih do morale vse telesnokulturne sk nosti in drugi dejavniki v prihod čim hitreje uresničevati. Vera Zupančič predsednica pripravljalnega odbora za balkanski kros ima največ skrbi Tekmovalni program obsega naslednje discipline: 1000 m - mladinke ob 11,00 4000 m - mladinci ob 11,15 2000 m - članice ob 11,35 6000 m - mlajši člani ob 11,50 10.000 m člani ob 12,20 Zvezni kapetan Krešo Račič Pripravljene so reprezentance: Bolgarije, Grčije, Romunije, Turčije in Jugoslavije. Albanski atleti se niso odzvali vabilu. Pokroviteljstvo nad posameznimi reprezentancami so prevzele naslednje delovne organiza cije: Vegrad Velenje in veletrgovina Kovinotehna Celje Bolgarijo, Rudarsko-energetski kombinat Velenje - Grčijo, TGO Gorenje Velenje - Romunijo, trgovsko podjetje ERA Velenje in tovarna usnja Šoštanj - Turčijo, ljubljanska banka Jugoslavijo. Pokrovitelji bodo 22. marca sprejeli predstavnike posameznih reprezentanc. Zaključek tekmovanja ob 13,00 uri. Prireditelj prvenstva AK Velenje vabi v Velenje vse ljubitelje Združevanje sredstev je za novi sistem telesne kulture nujno, saj se bo le na ta način lahko normalno odvijalo delo. Uveljavilo pa se bo lahko načelo solidarnosti, ki bo potrebno tudi v TK. Zborovalci so se seznanili tudi z novo organiziranostjo TK v Sloveniji. Telesno kulturna skupnost mora biti mesto za dogovarjanje in sporazumevanje v bazi za enakovredno odločanje o delu in usmerjanju nadaljnjega razvoja TK. Za novo obliko ni nobene posebne formule, vendar je to področje asociacije našega samoupravnega sistema. Osnova so nosilci dejavnosti, ki se povezujejo v organizacijo na nivoju občine, republike itd. Poudarili So potrebo po večji informiranosti, ki je v novem samoupravnem procesu nOjno, če hočemo, da bo področje telesne kulture dobilo mesto, ki mu pripada v naši družbi. Večjo pozornost bo treba posvetiti stimulaciji športnikov, strokovnih delavcev in organizacij. Nagrajevanje v osnovnih organizacijali in v TTKS naj postane vsakoletna oblika, ne pa samo ob jubilejih. V program dela so si zastavili dve poglavitni nalogi. Prva skupna akcija bo športno politična manifestacija „Po stezah partizanske Ljubljane", ki naj bo skupna prireditev, saj naj Dnevni red kongresa: - poročilo Atletske federacije Grčije o Balkanskih atletskih igrah leta 1973 - Predlog AZ Jugoslavije o srečanju atletov Balkana in Skandinavije - predlog AF Grčije, da se ukine hoja na 20 km za člane na Balkanskih igrah - predlog Balkanske federacije o modifikaciji urnika tekmovanj na BI - predlog AF Romunije o formiranju vrhovne sodniške žirije na BI - predlog Romunije o formi- Občinski sindikalni svet Velenje in občinska volilna komisija SKLICUJETA na osnovi 17. člena - 5. točke Zakona o volitvah delegacij in delegiranju delegatov v skupščine družbenopolitičnih skupnosti INŠTRUKTAŽNI SEMINAR za predsednike volilnih komisij in volilnih odborov v TOZD DS SS in DS, ki bo V ponedeljek, dne 25. marca 1974 ob 8. uri v prostorih hotela „Paka" Velenje. Melanšek absolutni rekorder Bo Peter Svet tudi v nedeljo tako nasmejan Dane Korica vedno v središču pozornosti TI Z KO ATLETSKI KLUB Rudar Velenje je bil organizator'republiškega prvenstva v dviganju uteži. Nastopilo je okoli 50 tekmovalcev ljubljanske Olimpije, Prevoj, Celja in Velenja. Velenjčani so osvojili dve zlati. 2 srebrni in 2 bronasti kolajni. Junak prvenstva je bil Franc Melanšek, ki je postavil kar dva državna rekorda v potegu 135 kg in v biatlonu kot prvi jugoslovan dvignil 300 kg kar je absolutni državni rekord. Izkazal se je tudi Silvo Benči-na. ki je svojo zlato kolajno v lahki kategoriji potrdil s tremi republiškimi rekordi. V sunku je z rezultatom 130 kg izboljšal republiški mladinski in članski rekord. V biatlonu je dvignil 220 kg kar je nov mladinski republiški rekord. Bogdanu Adamiču se je za malo izmuznila zlata kolajna. Z rezultatom 230 kg si je priboril srebrno odličje. Srebrno kolajno je dobil tudi Tone Sušek. Bronasti kolajni pa sta osvojila Branko Oder in Avgust Balašič. Silvo Benčina — izboljšal tri republiške rekorde Rezultati - prvakrso postali: kategorija muha: Peter Kalan Olimpija 150; bantan: Pavel Kalan Olimpija 167,5; pero lahka: Bruno Švar Olimpija 190, 3. Avgust Balašič Vel. 122,5; lahka: Silvo Benčina Velenje 220, 4. Viktor Gros Velenje 160: srednja; Janez Velepec Prevoje 232,5 2. Bogdan Adamič Velenje 230; lahko težka: Slavko I ojkar Olimpija 250. 3. Branko Oder Velenje 210; srednjetežka: Jože Urankar Olimpija 270, 2. Tone Sušek Velenje 235: težka: Frane Melanšek Velenje 300; super težka: Tone Anto-lič Olimpija 297,5. Tekmovanje je vodil zvezni sodnik Ludvik Uranjek. Jadralna letala velenjskih letalcei TRENER, trenažni in visokosposobni enosed domače | vodnje. Je lesene gradnje, zmožen opravljati tudi osnoj akrobacije. Razpon kril 15 m, teža v letu 314 kg; najba finesa 1:31, največja hitrost 220 km/h. ■Si i CIRRUS, rekorderski enosed, izdelan v celoti iz stek vlaken in poliestra, proizvod Letalskega tehničnega Vršac. Razpon kril 18 m, teža v letu 460 kg, najboljša ful 1:44, največja hitrost 220 km/h. Opremljen je z uvlačljij kolesom in zavornim padalom v repu za pristanke na I terene. Milovae Kladivar Celje, Milovan Božič Metalae Kraljevo, Milovan Savič Pula; člani Peter Svet Kladivar Celje, Dane Konca C. zvezda Beograd, Slavko Kuzma-novič Partizan Beograd, Zoran Molovič C. zvezda Beograd. Zoran Jevremovič Kosovo polje, Sead Kondo Sarajevo. Vodja jugoslovanske reprezentance je Vinko Rchac, predsednik Atletske zveze Bosne in Her- cegovine. aeroklub gorenje ve/erij B LANI K, metalni dvosed češke proizvodnje. Služi za osnj no šolanje, za dosezanje športnik rezultatov, zmožen je t opravljati višje akrobacije. Razpon kril 17 m, teža v letuS kg, najboljša finesa 1:28, največja hitrost 270 km/h IflHM i? ■ -« _^"J mtmmmm siipiii Kosmija za medsebojna razmerja temeljnih organizacij združenega dela TGO ,.GORENJE" VELENJE RAZPISUJE DELOVNA MESTA vodja TOZD PRALNA TEHNIKA vodja TOZD HLADILNA TEHNIKA vodja TOZD ŠTEDILNIKI vodja TOZD CHROMMETAL in EMBALAŽNICA vodja TOZD POHIŠTVO vodja TOZD ELEKTRONIKA vodja TOZD MALI GOSPODINJSKI APARATI Kandidati morajo izpolnjevati naslednje pogoje: — biti državljani SFRJ in izpolnjevati druge pogoje določene z zakoni, samoupravnimi sporazumi in družbenimi dogovori — imeti srednjo, višjo ali visoko strokovno izobrazbo — imeti 5 let prakse, od tega 3 leta na vodstvenih delovnih mestih v delovni organizaciji združenega dela — biti moralno in politično neoporečni — njihovo dosedanje delo mora jamčiti, da bodo doseženi sprejeti cilji TOZD in cilji delovne organizacije ob načelu solidarnosti in vzajemnosti delovne organizacije. Prednost pri imenovanju imajo ob enakih pogojih kandidati iz delovne organizacije ,,Gorenje" TGO Velenje. Prijave z dokazili o strokovnosti, delovnih izkušnjah in potrdili o nekaznovanju, se dostavijo kadrovsko-socialni službi TGO ..Gorenje" Velenje. Rok za vlaganje prijav je 15 dni od dneva objave razpisa. Prijavljeni kandidati bodo v 8 dneh po zaključku razpisnega postopka obveščeni o rezultatih razpisa. TOVARNA USNJA ŠOŠTANJ FORMALNO ŽE TOZD INDUSTRIJE USNJA VRHNIKA Z vsemi pravicami in dolžnostmi V tovarni usnja Šoštanj so lani proslavili 185 obletnico obstoja tovarne. Obenem je za lansko leto značilno, da so bile v tovarni vse sile usmerjene v to, da bi še poglobili sodelovanje z Industrijo usnja iz Vrhnike. Med drugim so se delavci na referendumu, kije bil 28. februarja, odjočili za združitev z Vrhničani. Vsi dokumenti za združitev so že vloženi pri ustreznih gospodarskih sodiščih. Čakamo le še na njihovo objavo in organizirani bomo kot temeljna organizacija združenega dela v okviru Industrije usnja Vrhnika z vsemi pravicami in dolžnostmi, kijih imajo TOZD po novi ustavi," nam je odgovoril direktor šoštanjske tovarne dipl. ing. strojništva Franjo Kljun, ko smo ga vprašali, kdaj bodo tudi dejansko združeni. Sodelovanje z Industrijo usnja Vrhnika je že leta 1972, še bolj pa lani pokazalo ugodne rezultate. V Šoštanju so lani ustvarili milijardo 50 milijonov starih dinarjev akumulacije. Od tega so približno 500 milijonov porabili za amortizacijo, ostalo pa predstavlja ostanek dohodka, ki so si ga po pogodbi o po-slovno-tehničnem sodelovanju razdelili z vrhniško industrijo v razmerju 50:50. Poprečni osebni dohodek je znašal lani za čisti 42-urni delavnik 1976,50 dinarjev, januarja letos pa že 2062 dinarjev. Poprečni osebni dohodek izračunan na podlagi vseh opravljenih ur je v lanskem letu dosegel 2055 dinarjev, januarja letos pa že 2102 dinarja. V zvezi z načrtovanjem v prihodnje je direktor Franjo Kljun poudaril, da vlagajo velike napore, da bi se približali pokazateljem, ki so zajeti v občinskem planu do leta 1980. Med pogovorom smo tudi zvedeli, da delavci še vedno plačujejo solidarnostni interni otroški dodatek. • 99 SIGMA" -ŽALEC SAVINJSKA INDUSTRIJA OPREME IN GRADBENA MONTAŽA NOVO NA TRGU PRVI TRAJNO GOREČI KOTEL NA TRDO IN TEKOČE GORIVO specialno prirejeno kurišče za zgorevanje vseh vrst domačih goriv ini odpadkov gori od S do 20 ur z ^enkratnim polnjenjem velik emajliran bojler kapacitete 1501 ocdlični izkoristek mioderna oblika miali gabariti awtomatsko delovanje kiapacitete od 30,000 do 500,000 kcal/h ki so ga uvedli pred dvema letoma. Tisti delavci oziroma delavke, ki jim pripada izredni otroški dodatek, dobijo 50 dinarjev za otroka na mesec, delavci, ki jim gre redni otroški dodatek pa dvajset dinarjev. V lanskem letu so tako solidarnostno izplačali za okrog dvajset starih milijonov internega otroškega dodatka. V Tovarni usnja v Šoštanju letos uvajajo še eno novost. Sklenili so, da bodo začeli izplačevati borčevski dodatek, zaradi spoštovanja članov delovne skupnosti do tistih delavcev, ki so se udeležili NOB. Delavci, ki so šli v NOB že pred 9. 9. 1943 bodo prejemali na mesec po 500 dinarjev. Člani kolektiva, ki so šli v partizane leta 1945 pa bodo prejemali 100 di-najrev. Tudi glede samoupravljanja so v usnjarni lani naredili velik korak naprej. Ustanovili so samoupravna jedra, na katerih se delevci seznanjajo s poslovanjem podjetja ter dobivajo razne druge informacije, poleg te-resnične možnosti za boljši standard, seveda ob zavestnem, dobrem in kreativnem delu vsakega delavca in TOZD posebej. REDNI KINO VELENJE Sobota, 23. marca ob 17.30 in 19.30, ameriška barvna kriminalka FRENZY (Blaznost). Režija: Alfred Hitehock. Igrajo: lohn Finch, Alec McGowen, Anna Massey, Baron Fo-ster. Nedelja, 24. marca ob 17.30 in 19.30 ameriška barvna kriminalka FRENZY (Blaznost). Torek. 26. marca, ob 17.30 in 19.30 francoski barvni film OBRIŠI SOLZE, OČKA. Režija: Terence Young. Igrajo: William Holden, Bourvil, Virna Lisi. Sreda, 27. marca ob 15.30,17.30 in 19.30, ameriški barvni pustolovski film TARZANOVA GROBNA TIŠINA. Režija: Robert Frend. Igrajo: Ron EHi, Manuel Padilla, Četrtek, 28. marca ob 17.30 in 19.30, ameriški barvni pustolovski film TARZANOVA GROBNA TIŠINA. Petek, 29. marca ob 17.30, italijanski barvni western PLOHA DOLARJEV: Režija: Maurizio Lucidi. Igrajo: George Hilton, Hunt Powers, Walter Barnes, Sarah Ross. Sobota, 30. marca ob 17.30 in 19.30, ameriška barvna kriminalka FRF.NZY (Blaznost). Nedelja, 31. marca, ob 17.30 in 19.30, ameriška barvna kriminalka FRENZY (Blaznost). KINOGLEDALIŠCE VELENJE Ponedeljek, 25. marca, ob 20. uri, francoski barvni film OBRIŠI SOLZE OČKA. Četrtek, 28. marca, ob 18.30, ameriški barvni pustolovski film TARZANOVA GROBNA TIŠINA. CENJENE OBISKOVALCE OBVEŠČAMO, DA BOMO OD 1. 4. 1974 DALJE PREDVAJALI FILME, KI NISO V REDNEM SPOREDU, V DOMU KULTURE OB PETKIH OB 20. URI STANOVANJSKO HIŠO z gospodarskim poslopjem in 3,5 hektarov zemlje vseh kultur, ob asfaltni cesti v okolici Velenja prodamo. Ponudbe na naslov Pačnik. Ložnica št. 1, Velenje. ga pa tudi odločajo o obračunih, vrednosti točke za delitev osebnega dohodka, o reševanju posameznih problemov; skratka, o vsem. V prvem letu delovanja je imelo dvanajst samoupravnih jeder skupaj kar 144 sestankov. Samoupravna jedra vodi vodja jedra, imajo pa tudi redne in izredne poročevalce na sestankih. Redni poročevalci so navadno vodstveni delavci iz obrata določenega samoupravnega jedra, izredne pa predstavljajo vodilni delavci. Glede nadaljnih razvojnih možnosti, je ing. Franjo Kljun poudaril, da so le-te zelo spodbudne. Zlasti še, ko bo izvedena modernizacija proizvodnje in poslovanja. To pa pomeni, da se tudi delavcu-usnjaiju odpirajo OBVESTILO Vse predsednike volilnih komisij v krajevnih skupnostih in predsednike volilnih odborov za izvedbo volitev v družbenopolitični zbor in delegacije krajevnih skupnosti v zbor krajevnih skupnosti občinske skupščine Velenje obveščamo, da bo občinska volilna komisija izvedla inštruktažo dne 29. marca 1974 ob 16. uri - za območje Velenja in okolice v sejni dvorani SO Velenje, - za območje Šoštanja in okolice v sejni sobi bivše občine, - za območje Šmartna ob Paki in okolice na krajevnem uradu v Šmartnem ob Paki. Vse navedene vabimo, da se udeleže te inštruktaže. Po njej bodo prevzeli ves volilni material. OBČINSKA VOLILNA KOMISIJA DIMNIK SCHIEDEL JE OKROGEL, KAR DAJE TELE PREDNOSTI: - odličen vlek zaradi najmanjše prostornin - varnost obratovanja zaradi najmanjše kun me pu*.,ine - enostavnost pri čiščenju DIMNIK SCHIEDEL IMA ŠAMOTNI VLOŽEK, ODPOREN PROTI KISLINI, ZATO JE: — odporen proti ognju, ker je izdelan iz visoko kvalitetnih glin in šamotov, - odporen proti kislini, ker Samotni vložek propušča kislino pod 2,5% - varen pred zatajevanjem in zakislevanjem, ker je Samotna cev odporna proti kislini in vlagi, t — temperaturno obstojen, odporen proti pritiskom in pli-notesen, ker je sistem izredna konstrukcijska rešitev. DIMNIK DIMNIK SCHIEDEL S ŠAMOTNIM VLOŽKOM JE MONTAŽNI DIMNIK IN JE: — varčen zaradi hitre in enostavne montaže, - varen pred ognjem, ker je večplastne konstrukcije s tesnilnimi fugami, - varčen pri prostoru, ker je natančno izmerljiv in funkcionalen — varčen pri ceni, ker je trajen in ga je mogoče hitro montirati in ima do 40 % boljše izgorevanje. V EVROPI SCHIEDEL—YU—KAMIN PROIZVAJA, PRODAJA. MONTIRA, UVAŽA in IZVAŽA GRADBENO PODJETEJ ..GRADNJA", ŽALEC, v kooperaciji s CINKARNO Celje, telefon 71-783, "»2-227. . Prodajna mesta: TRGOVSKO PODJETJE ERA VELENJE TRGOVSKO PODJETJE NAMA, poslovalnica KURIVO SLOVENJ GRADEC TRGOVSKO PODJETJE ERA, poslovalnica ŠOŠTANJ KMETIJSKA ZADRUGA MOZIRJE TRGOVSKO PODJETJE MERCATOR LJUBNO TRGOVSKO PODJETJE SAVINJA MOZIRJE TRGOVSKO PODJETJE BOČNA TRGOVSKO PODJETJE ŠMARTNO OB PAKI TRGOVSKO PODJETJE MERX PRODAJALNA GRADBENEGA MATERIALA PREVALJE KMETIJSKA ZADRUGA DRAVOGRAD KMETIJSKA ZADRUGA VUZENICA HMEZAD KMETIJSKA PRESKRBA RADLJE OB DRAVI 5 ČASS 11 PRED LETI NAJLEPŠE MESTO V SLOVENIJI, DANES PA Inšpekcijske službe bodo ukrepale Predsednik skupščine občine Nestl Žgank, je na sestanku z nekaterimi direktoiji delovnih organizacij, s predsedniki velenjskih krajevnih skupnosti in vodstvi velenjskih šol izrekel veliko kritičnih ugotovitev zavoljo neurejenosti našega mesta. „Velenje je bilo pred leti iz- nom. Samo primer - betonski brano za najbolj urejeno mesto v Sloveniji", je dejal predsednik skupščine. „Kaj pa imamo danes? " Intenzivna gradnja stanovanj in drugih objektov je vsekakor nujna in potrebna. Vendar izvajalci gradbenih del ne upoštevajo predpisov o urejenosti gradbišč. Taka neurejenost ne samo, da kvari izgled mesta, ampak tudi onesnažuje širšo okolico. To je nedopustno in skrajni čas je, da inšpekcijske službe naredijo red. Gradbena podjetja bodo morala v čim krajšem času urediti svoje gradbene okoliše po predpisih, sicer bomo prisiljeni gradbišče tudi zapreti," je poudaril predsednik Žgank in nadaljeval: „Odnos občanov do zelenic in cvetličnih nasadov, ki so okras in ponos mesta je skrajno malomaren in neodgovoren. Kraja cvetja s cvetličnih nasadov je že prišla kar v navado nekaterim obča- cvetlični lonci nasajeni s čebuli- cami tulipanov so v centru mesta ostali prazni, verjetno tudi drugod. Spomladi pa se bodo občani hudovali nad komunalo zaradi neurejenih cvetličnih nasadov. Učenci rudarske poklicne šole so se med prvimi lotili urejanja okolice šole Tudi stanovanjski bloki in njihova okolica je vedno bolj zanemarjena. Parkiranje na zelenicah je že kar vsakdanja navada. Da ne govorim o odlaganju smeti. Vsa okolica Velenja je p6stala že pravi ,,smetnjak". V svetu in tudi pri nas vedno več govorimo in se zavzemamo za varstvo okolja, mi pa to zavestno zanemarjamo." Še je našteval primere malomarnosti občanov in delovnih organizacij do skupne imovine in ob koncu dejal: „Občani mesta Velenja so lahko ponosni, da živijo v takem stanovanjskem standardu in pravi bi bilo, da bi se zavedali, da je urejenost mesta odraz kulture ljudi, ki v njem prebivajo". To je bilo nekaj misli izrečenih od predsednika občine Nestla Žganka. Občani se moramo zavedati, da to kar imamo je naše - skupno, skupnost to pa smo mi sami. O tem bomo v našem časniku še pisali in če bo potrebno tudi navajali konkretne primere. DOPISNIKI POROČAJO • DOPISNIKI POROČAJO • DOPISNIKI POROČAJO • DOPISNIKI POROČAJO Današnji objavljeni prispevki so od naših dopisnikov Miloša Volka, Zorka Kotnika, Rezke Stropnikove, Hinka Jerčiča in Viktorja Kojca. LETNA KONFERENCA ZVVI ŠOŠTANJ Klimatično zdravljenje (M. Volk) — V nedeljo 10. marca so se v kavarniških prostorih Kajuhovega doma zbrali člani združenja'vojaških vojnih invalidov na letno konferenco. Vodil jo je predsednik Ivan Gusič. Navzoči so bili tudi Filip Lesjak, predsednik občinskega zruženja ZB NOV, Stanko Navodnik, predsednik krajevne konference SZDL in drugi. Predsednik Ivan Gušič je poročal o delu v preteklem letu. Organizacija vojaških vojnih invalidov je podrobno razpravljala o vprašanjih zdraviliškega in klimatskega zdravljenja, pomagali so članom pri uveljavljanju njihovih zakonitih pravic, za novo leto obdarili gmotno šibkejše člane z denarjem, ki gaje dodelila občinska organizacija ZB NOV ter se vključevala v druž-beno-politično dogajanje. Poleg tega pa so pripravili izlet na Graško goro, katerega so se udeležili tudi borci - invalidi, ki so se na te| gori jurišev bojevali v borbah Štirinajste divizije. Lani je umrlo 7 članov šo-štanjske organizacije vojaških vojnih invalidov. Od Vseh so se nja. Tega so številni.izmed njih potrebni. Dejali so tudi, da bi lahko posebno dobo priznali vsem, ki bi jo dokazali s pričami. Več stanovanj bi morali zgraditi za borce in invalide, ker nekateri še vedno stanujejo v neprimernih stanovanjih. I POČASTILI NAJSTAREJŠE SOSTANJČANKE_ Rdeč nagelj dostojno poslovili in jih z vencem in društvenim praporom spremljali na zadnji poti. Na konferenci so borci — in^ validi poudarili nujnost zdraviliškega in klimatskega zdravlje- (V. Kojc) — Na osnovni šoli Biba Roeck v Šoštanju so olani kluba OZN. ki se ukvarjajo z raznoterimi humanimi dejavnostmi, letos za dan žena povabili nad 70 let stare Šoštanjčan-ke. Prišlo je preko 20 žena. P;li AKTUALNA NOVICA lank in Kljun Na nedavni občinski kandidacijski konferenci so nekoliko spremenili kandidate za velenjski občinski vrh. O možnih kandidatih smo v našem časniku že pisali. Do sprememb je prišlo predvsem zaradi usklajevanja kadrovske strukture v vseh slovenskih občinah. V naši republiki so premajhno pozornost posvetili ženam in zastopanosti posameznih struktur. Podobno je bilo tudi v občini Velenje. • Občinska kandidacijska konferenca je potrdila predlog izvršnega odbora občinske konference SZDL, da za predsednika občinske skupščine Velenje kandidira dosedanji predsednik Nestl 2gank. Podpredsedniška kandidata za občinsko skupščino sta Hermina Groznik učiteljica iz osnovne šole Gustav Šilih in Janez Miklavčič iz tovarne uorenje. Kandidat za predsednika občinskega izvršnega sveta je Franjo Kljun, sedanji direktor šoštanjske usnjarne. Stane Ravljen iz Ere je kandidat za družbenopolitični zbor, Emo Rahten.iz rudnika za zbor združenega dela in Karel Šilih iz rudnika za zbor krajevnih skupnosti. sta tudi nekdanja šolska upravi-teljica Cilka Trobej in učiteljica Amalija Ravter. Vsem so poklonili rdeč nagelj, pozdravila pa jih je predsednica kluba Irena Blažič. Zatem je nastopil šolski pevski zbor najmlajših in drugi učenci. Vsem udeleženkam bo letošnja počastitev ostala v prijetnem spominu, saj so se na domove vrnile z zavestjo, da so jim mladi izkazali hvaležnost in spoštovanje. V NAZARJAH ZA DAN 2ENA Nova pridobitev (H. Jerčič) V temeljni organizaciji združenega tlela malih gospodinjskih aparatov tovarne Gorenje so za dan žena odprli novo jedilnico, sanitarije in druge skupne prostore. V tej TOZD dela zdaj 232 ljudi, kar 159 pa je žensk. Zato je najlepše darilo delavkam za njihov praznik nova jedilnica s 80 stoli, bifejem s hladnimi jedili in pijačami ter nove ženske garderobe, sanitarije in higienska soba. Prejšnje prostore so preuredili v pisarne. V tovarni pa so dobili še ražglasno postajo in zvočnike. Priključili so tudi novo telefonsko notranjo centralo s petimi linijami in 30 telefoni. V Nazarjih naredijo več kot 2 tisoč malih gospodinjskih aparatov -zidnih tehtnic, sušilnih liavb, trimli-nov, mikserjev in drugih. Letos načrtujejo proizvesti okrog 700 tisoč aparatov. Več kot polovico jih bodo izvozili. Z novimi restavracijskimi in drugimi prostori so v tovarni malih gospodinjskih aparatov izboljšali pogoje dela. Vsako dopoldne pripeljejo iz Velenja tople maliee. velja, da je bilo največ krvodajalcev, kmečkih ljudi. gradili bodo gasilski dom (Z. Kotnik) Pred dnevi so imeli v Smartnem ob Paki redni letni občni zbor tamkajšnji gasilci. Ugotovili so, da so uspešno delali. Pridni so bili mladinci in pionirji. K delu bi morali pritegniti še žensko desetino. Letos se bodo lotili gradnje novega gasilskega doma. Načrte že imajo, ugodno pa bodo rešili tudi financiranje. Občnega zbora gasilcev so se udeležili vsi predstavniki krajevnih družbenopolitičnih in drugih organizacij. To se je prvič zgodilo! • SESTAJAJO SE V GARAŽI (R. Stropnik) Mladinci v krajevni skupnosti Konovo so lani ustanovili planinsko sekcijo v sklopu velenjskega planinskega društva. Do zdaj so pripravili že več zanimivih predavanj. Ker na Konovem organizacije nimajo svojega prostora, se tudi planinci sestaja kar v zasebni garaži. Na predavanja se zbere do 40 članov planinske sekcije. Peter Lieko jih je seznanil s planinsko opremo in obrazložil zakaj je dobro hoditi v gore. Tudi 1 rane Ojsteršek je začetnikom povedal nekatera potrebna navodila. Ogledali pa so si še zanimive barvne diapozitive. Jure Mogelnieki je gornike iz Konovega seznanil s tloro, o izletih pa je govoril Stane Jamnikar. Prejšnji mesec je Danica Ževartova opisala pot od Dravograda do Maribora, torej Koz-jak onstran Drave. Andrej Kuzman pa je razložil orientacijo v gorah. Zanimanje za planinska predavanja je na Konovem izredno. Zato bodo v pomladnih mesecih med nje prišli še Karel Kordež. Mirko Žolnir," Dušan Kukovee, Tone Mirniz in Marjan Prelog. • V ŠENTJANŽU ZASEGLI NAKRADENO BLAGO Hanjže odnašal iz Gorenji Velenjski miličniki so spet našli skrito nakradene blago in ga vrnili tovarni Gorenje Kot kaže Anton Tempran, Ivan Dobnik in drugi niso bili edini, ki so v tovarni Gorenje kradli najrazličnejše blago ter ga odnašali. Poročali smo že, da so oba zmikavta prijeli, ker. so miličniki iz Velenja skupaj s kriminalisti iz celjske UJV našli v gospodarskem poslopju skrito nakradeno blago v vrednosti blizu 15 starih milijonov dinarjev. To je bila na velenjskem področju največja tatvina, ki so jo odkrili v zadnjih letih. Zdaj pa so miličniki „znova stopili na prste novemu zmikavtu. Tudi ta je operiral v tovarni gospodinjske opreme v Gorenju. Franc Hanjže, 24, iz Slovenj Gradca Partizanska pot 9 se je marca 1970 leta zaposlil v Gorenju. Skoval je načrt, ki mu je nekaj let uspeval. Premeščal sej iz enega delovnega mesta v dni oddelek, da je spoznal razmei in ugodne trenutke za svoj podlo delo. Najprej je začel malimi stvarmi, vijaki in žičnik Nazadnje pa se je v skladišč lotil vsega kar mu je prišlo po roko. Kradel je delovne obleki plašče, zaščitne rokavice, mal mešalce, havbe za sušenje la: kuhinjske tehtnice in pralni pri šek. Nakradeno blago v vrednos milijon in 633 tisoč starih dina jev so miličniki iz Velenja nai skrito pri Andreju in Jožici Ko nik v Šentjanžu 59 pri Dravogr du. Sestra in svak sta vedela, so predmeti od Hanjžeja, vend; nista vedela kje jih je dobil. • NA TITOVEM TRGU V VELENJU STA METALA STEKLENICE OB_ Spomenik revoluciji Našo pozornost je prejšnji teden vzbudil dogodek, ko sta dva mladeniča vpričo miličnika čistila črepinje. To sta bila Boris Chromi, 19, elektrikar v rudniku iz Velenja Kersnikova 7 in Marjan Sopolšek, 19, vajenec v tovarni Gorenje pravtako iz Vele- nja lomšičeva 1. Mladeniča st noč preživela v prostoru za pr državanje na velenjski postaji m lice kamor sta ju pozno žveči pripeljala miličnika, ker sta bil vinjena in razgrajala. Na Titovet trgu sta ob spomenik metala st! klenice in jih razbijala. Eksplozija v stanovanju Prejšnji teden je v stanovanjskem bloku na Kidričevi 16 v Velenju močna eksplozija prestrašila nič hudega sluteče stanovalce. V stanovanju A. Ferlina so popokale šipe, razpok pa je bil tako močan, da je nekatere predmete zmetalo na ulico. .Gabrijela Ferlin je kupila liter bencina, da bo z njim oprala hlače. Odprtega je pustila v kopalnici dalj časa. Medtem je nevarno gorivo izhlapevalo in bencinski hlapi so se nabirali v stanovanju. Nenadoma pa je prišlo do najhujšega. Močna eksplozija je nastala v kopalnici in razdejala vse stanovanje. K sreči je manjše poškodbe dobila le neprevidna gospodinja, čeprav je bila vsa družina doma. Komandir velenjske postaje milice Ciril Joger nas je opozoril, da v Velenju večkrat nastanejo podobne nesreče zavoljo neprevidnosti posameznikov. Opažajo, da gospodinje pogostokrat perejo z nevarnimi pripomočki. Zato jim naj bo zdajšnja nesreča v opozorilo. Naslednjega dne sta si Ferlino-vo stanovanje ogledala izvedenca, da bi ugotovila, če je bila morda v okvari električna napeljava. Ugotovila sta, da je ta brezhibna. Fksplozija pa je po vsej verjetnosti nastala zaradi zgoščenih bencinskih hlapov, ki so se zadrževali pod stropom. Podrl pešca Ivan Andreje je z osebnim avtomobilom zadel v Muhameda Lugaviča, ki je s tovariši hodil po skrajni levi strani ceste proti Saleku. Avtomobilista je zaradi zaviranja zaneslo in je Lugaviča podrl na rob nasipa. Poškodoval si je desno arkado in ličnico. • NOVICE IZ ŠMARTNEGA OB PAKI avtomatska Telefonska centrala (Z. Kotnik) - V domu Partizana so montirali novo avtomatsko centralo. To so namestili v središču vasi zaradi tega, ker bodo v ta predel preselili tudi pošto. darovali so kri (Z. Kotnik) - Transfuzijska postaja iz Celja je pred nedavnim rabila kri za potrebe tamkajšnje bolnišnice. Na odvzem v Smartnem ob Paki je prišlo 134 vaščanov, 12 so jih odklonili. Odborniki krajevne organizacije Rdečega križa zaslužijo priznanje za tolikšen odziv. Omeniti ZGOREL AVTOMOBIL - V večernih urah 15. marca je na Finžgarjevi cesti v Velenju izbruhnil požar. Janezu Hriberšku je zaradi nepazljivosti zgorel fičko. V garaži je z zaščitnim sredstvom mazal avtomobil, zraven pa si je grel z vključeno električno pečjo. Velenjski gasilci so s hitrim posredovanjem preprečili, da ni zgorela še stanovanjska hiša. Na fotografiji je popolnoma zgorel osebni avtomobil. Povzročil pa jo je nekdo, ki takrat pri Ferlinovih pritisnil hišni zvonec. • Zmaknil milijon Gojko Zgonjanin, 29, iz Veli nja Koroška 25/b, delavec pi Vegradu, je večkrat prišel k zi sebnemu obrtniku Leopold Škotniku. Prosil ga je,"da mu p« sodi nekaj denarja. Nazadnje s je oglasil v Ravnah nad Šošt njem 15. marca ob 10. uri. Škfl nik je ravno prinesel nekaj na star milijon dinarjev, ker je imi za delavce izplačilni dan. Ko Zgonjaninu odštel 200 starih i sočakov (te mu je dal na pos do), je odšel po opravkih na dv rišče ostali denar pa je pustil mizi. Gojka Zgonjanina so tis čaki zamikali. Vzel jih je in skr v sosednji prostor pod pot. ŠkoT nikove grožnje sprva niso zal gle, zmikavt je vztrajno zaniki da on denarja ni ukradel, čepr so ga po daljšem iskanju nai Šele po posredovanju miličniki je Gojko Zgonjanin priznal, da£ ukradel 1,4 milijone starih din; jev. Zaradi kaznivega deja tatvine denarja se bo moral zag varjati pred sodiščem. • Izsilil prednost Po prednostni Prešernovi ce v Velenju se je pripeljal z ost' nim avtomobilom Franc Bačoj nik. Ivan Strepinšek je v križišč izsilil prednost in trčil s pre njim desnim delom vlečnega i žila v levo prednjo stran osebij ga avtomobila. Franc Bačovi je bil lažje poškodovan po roi • Neprevidno zavijal Pri kolodvorski restavracijil Velenju je 7. marca ob 9,45 Joj Andreje s tovornjakom 166-67 zavijal v levo in pri td zapeljal preveč na sredino cel šča ter zad~l nasproti vozel osebni avtomobil, katerega je i zil Franc Deljčnjak. Na vozilih| nastalo škode za tisoč dinarj # Prehitro v ovine Voznik kolesa s pomoži motorjem Jože Kodre je 9.n ea ob 16,20 peljal od Gored proti Smartnem ob Paki. Ko pripeljal pri hiši št. 121 vi pregledni ovinek, ga je zal hitre vožnje in mokre spol ceste začelo zanašati ter ' del. Na cesti je četrt ure ob nezavesten in dobil hude j škodbe. • Padel v potok Jakoba Acmana je v Lepi zaradi hitre vožnje z moped^H vrglo preko kamnite ograje vpf zi tok in je v pol metra globoki4 oi di obležal. I vt mmmmm