Krajevna skupnost Stanežiče-Medno
Blizu mesta, a hkrati tako daleč
»Z množičnirrr sodelovanjem občanov je vsaka akcija uresničljiva,« je vodilo krajanov Stanežič, Medna in Dvora. Da se ga tudi v praksi dosledno dr-žijo, pričajo asfaltirane krajevne poti, javna razsvet-Ijava. meteorna kanalizacija, telefonsko omrežje in priključki, dva domova gasilcev in občanov. Če bi čakali na tujo pomoč, pravijo, da bi bil njihov druž-beni standard enak tistemu izpred, petnajstih let.
Prebivalstvo teh treh vasi je večinoma kmečko-delavsko. Od 350 gospodinjstev se jih 17 bavi izk-Ijučno s kmetijstvom — z intenzivno živinorejo. De-lavci so zaposleni izven krajevne skupnosti, saj imajo na svojem območju od delovnih organizacij le motel Medno. Na delo so se prisiljeni voziti z lastnimi vozili, saj tako Stanežiče kot Dvor nimata avtobusne postaje — to pa je tudi glavna težava, ki ju pesti.
Kljub temu, da sta od centra Ljubljane oddaljeni le 8 kilometrov, da krajani plačujejo iste prispevke kot tisti, ki imajo avtobusno postajo za prvim vogalom, da mimo vozi mestni avfobus številka 15, problem ostaja nerešen. Pred kratkim so sicer dobili postajo za pot proti mestu, na poti domov pa morajo izstopiti že v Guncljah in nato pešačiti. Ob glavni cesti po staje ne morejozgraditi, ker ne dobe pristanka repu-bliškega sekretariata za ceste (cesfa je hitra, ob njej ni strnjenega nasetja), pentlje za obračanje avto-busa na koncu obodne ceste, ki bi morala biti zgra-jena že lansko leto, ne morejo naredrti — prej morajo pristojni za to dokončati cesto. Manjka je le še 480 metrov, a delo stoji, ker je zaradi podražitev zmanj-kalo sredstev.
»Urejen imamo le prevoz osnovnošolcev. V šolo se vozijo celo zastonj — to jim financira izobraže-valna skupnost. Z denarjem, ki je bil porabl/en za to, pa bi gotovo že lahko imeli postajo, z njo pa bi bil rešen problem prevoza tudi za srednješolce ih štu-dente,« pravi Marina Kopač, tajnica krajevne skup-nosti.
Še ena težava je v Stanežičah stalno prisotna in
tudi še dolgo bo. To so velike gramoznice. ki poleg tega, da kvanjo videz kraja, povzročajo pri separaciji peska velik hrup, ob sušnih poletnih mesecih dvigu-jejo prah, ki se širi tudi kilometer naokrog, količina odplak in mulja je vedno večja. Edino:kar je kraja-nom uspelo, je,da podjetje Prod. ki gramoz koplje in separira. večkrat menja filtre. da je skrčilo nočno se-pariranje na minimum in da odpadni gramoz lahko oni porabijo za posipavanje krajevnih poti.
V gramoznici Ingrad. kjer separacija ne obratuje več, je črpanje dolga leta potekalo nekonlrolirano. Posledica so neurejene in zapuščene jame. ki jih In-grad do nedavnega ni bil pripravljen sanirati. Po dvo letni akciji je KS le dosegla izdelavo načrtov za sa-nacijo. Ti predvidevajo zasutje do nivoja polja pred separacijo, za izravnavo pa bo potrebno navoziti ti-soče kvadratnih kilometrov materiala.
Ko bodo izčrpane vse gramoznice. načrt »Ljub-Ijana 2000« na njihovem mestu predvideva stano-vanjsko in industrijsko gradnjo. Iskra je že izdelala načrt za tovarno mikroelektronike. Ker je to čista in mirna industrija. krajani gradnjo tovarne podpirajo. mesto pa se upira, ker želi 1u graditi predvsem nove bloke. Ker »Ljubljana 2000« še ni dokončana. kraja-nom še vedno ostaja upanje, da bodo medse dobili tovarno. z njo pa še delovna mesta.
Najbolj živi sta v krajevni skupnosti kulturna in športna dejavnost. S slednjo se ukvarjajo predvsem mladi, ki prirejajo razna tekmovanja (največ smu-čarska), ki se sprevržejo kar v ftekakšne krajevne praznike. Veliko aktivnih prirvržencev imata tudi Rdeči križ in gasilsko društvo.
Krajani se vseh aktivnosti, ki potekajo v krajevni skupnosti. radi udeležujejo. o njih pa so tudi dobro obveščeni — preko oglasnih desk, plakatov, obve-stil, ki jih dobijo na dom, skoraj vsako gospodinjstvo pa dobi tudi letno poročilo o delu samoupravnih or-ganov v krajevni skupnosti.
Sonja Nered