Poštnina platana o gotovini u f}ubl}anl, petek 21. ntaia 1937 Cena din 1 tansHldom S Ud. 112 Z Ilustrirano prilogo „Teden o slikah** letu II. lini Parada angleške pomorske moči London, 21. maja. o. Včeraj je bila v Portsmouthu velika parada angleške mornarice in inozemskih ladij, ki so priplule v Anglijo na proslavo kronanja. Včeraj je bilo y Portsmouthu enako razpoloženje, kakor je vladalo med kronanjem v Londonu. Nikdar v Angliji še ni bilo toliko ladij na kakšni paradi na morju. Nn tej paradt so bile prvi? zastopane Indija, Kanada, Nova Zelandija in Avstralija z lastnimi vojnimi ladjami. Vsega je bilo na paradi 390 vojnih ladij, Vsa obala je bila polna gledalcev in mnogi so najeli Solne in ladje, da bi lažje opazovali svečanosti. Čeprav se je revija v pravem pomenu besede začela šele popoldne, je vse najboljše točke v trgovinski luki in okolici že zdavnaj zasedlo občinstvo; prazna je bila le vojna luka, ker nima tja nihče brez izjeme dostopa. Med drugimi se je udeležilo te revije britanskih vojnih ladij 9 drednotov, več linijskih križark, 15 križark, pet matičnih ladij za letala, 5G rušilcev, mnogo podmornic in manjših pomožnih enot, šolske ladje, varstvene ladje, patrolne ladje za varstvo ribištva, tanki, bolniške ladje itd. Tu pa niso vštete vojne ladje britanskih dominionov, med njimi dva kanadska rušilca, ena novozelandska križarka in ena stražna ladja. Za britanskimi ladjami in vojno mornarico britanskih dominionov so prišli zasidrani gostje, to je vojne ladje tujih držav, vsega skupaj 16. Za tujimi vojnimi ladjami so pa bile zbrane v velikanskem številu britanske trgovske ladje vseh tipov in mnogo zasebnih jaht. Mfliion gledalcev Kralj Jurij VI. je sprejel na kraljevski jahti »Victoria and Albert« poslednje poslance tujih dvorov, ki so se udeležili kronanskih slovesnosti. Kralj prihaja Kmalu po 15. uri je kraljeva jadrnica odplula Jz Portsmoutha, da pregleda angleško vojno bro- dovje. Spremljala jo je admiralska jadrnica »In-candres«. Tedaj so na vojni ladji »Nelsone dali znamenje, in malone istočasno so začeli grmeti pozdravni streli. Na mostiču kraljeve jadrnice je stal kralj Jurij VI. v admiralskem kroju, z glavnini poveljnikom vojnega brodovja, prvim lordom admiralitete. Tu je bila tudi kraljica s člani kraljeve rodbine. Kraljevi jadrnici jo sledila jadrnica admiralitete, tej pa jo sledilo 14 parnikov s povabljenci. Zastopniki tujih dvorov so bili na »Straitmooru«. Grmenje topov je odmevalo daleč okrog Spit-heade. Po končanem pregledu angleških vojnih ladij, je kraljeva jadrnica »Victoria and Albert« krenila v drugo smer, in pregledala tuje vojne ladje. Parada najlepših vojnih ladij sveta je trajala nad pol ure. Nato je kraljeva jadrnica krenila v prostor med dreadnoughtom »Queen Elisabeth« in križarko »London«, ki sta stali na čelu 5. in 4. vrste vojnih ladij. Parada se je vršila v dolžini 12 milj med nepopisnim navdušenjem mornarjev. Ko je kraljeva jadrnica plula mimo posameznih ladij, so mornarji vihteli svoje bele čopiče nad glavami in vzklikali kralju, ki se je zahvaljeval za pozdrave. Na koncu pregleda so se pojavile na nebu letalske eskadrile in pozdravljali kralja v letečih formacijah. Ko so dali znamenje, da je pregled mornarice končan, so plule ladje, ki so spremljale kraljevo jadrnico mimo razvrščenih ladij angleškega vojnega brodovja in vojnih ladij tujih dežel. Raisvetlfava brodovja Po paradi so vse angleške in tuje bojne ladje odplule na svoja mesta v pristanišču, zvečer pa je kot zaključek parade bila prirejena sijajna razsvetljava vsega angleškega in tujega bojnega brodovja. Razsvetljava se je končala šele pozno ponoči med nepopisnim navdušenjem gledalcev. V Angliji kakor v inozemskih krogih vlada prepričanje, da je bila parada najveličastnejša in najlepša prireditev med vsemi slovesnostmi ob kronanju, ker je veličino in moč angleškega imperija ]>okazala silneje in bolj prepričljivo, kakor vse druge prireditve. Anglija in Francija složni glede Srednje Evrope London, 21. maja. o. O razgovorih, ki jih je imel avstrijski tajnik za zunanje zadeve dr. Schmidt v Londonu z Edenom in Delbosom, pišejo angleški listi, da je bil uspeh razgovorov v tem, da sta_ Anglija in Francija Avstriji obljubili, da bosta v Srednji Evropi nastopali složno in po istih načelih. Ta načela so naslednja: 1. AngleŠko-francosko sodelovanje se razteza na srednjo Evropo, pri čemer bosta obe zapadni državi podpirali napore za gospodarsko ozdravitev Italijanski obisk v Budimpešti Budimpešta, 21. maja. AA. (Stefani) Včeraj popoldne ob 17 je italijanski zunanji minister Ciano odšel v palačo predsedstva vlade in se sestal s predsednikom madžarske vlade Daranyjem in zunanjim ministrom Kanyo. Dopoldne sta kralj in cesar Italije in kraljevski namestnik Horthy izvršila revijo čet, nato sta pa s tribune, zgrajene v Andrassyjevi ulici, prisostvovala s kraljico in cesarico in s princeso Marijo ter Horthyjevo gospo defileju čet. Defile so gledali tudi grof Ciano, člani madžarske vlade in diplomatskega zbora, spremstvo italijanskega vladarja in mnogo drugih uglednih osebnosti. Mnogo Seja predstavnikov medicinskih fakultet Belgrad, 21. maja. m. Včeraj popoldne je bila V Belgradu medfakultetska seja predstavnikov medicinskih fakultet iz Ljubljane, Zagreba in Bel-grada. Na seji so razmotrivali predlog za spremembo uredbe o medicinskih fakultetah. ljudi je navdušeno pozdravljalo italijanskega vladarja. Vreme je bilo zelo lepo, in je uspeli defile napravil na gledalce odličen vtis. V kraljevi palači je bila snoči ob 20.15 slavnostna večerja na čast italijanskega kraljevskega para. Večerjo je priredil regent Hortlvy. Povabljenih je bilo nad 1000 oseb. Včerajšnji »ogovor med Cianom in Darany-jem je trajal dvi uri. in okrepitev Podonavja. Ob priliki sklepanja bodočega zapadnega pakta bi prišla do izraza misel splošne evropske varnostne politike. 2. London in Pariz sta se sporazumela, da mora Avstrija ohraniti svoja dosedanja prijateljstva. V trenutku nevarnosti bosta francoska in angleška pomoč prišli do izraza na prikladen javen način. 3. Po razgovorih med Schmidtom in Delbosom je francosko-angleški sporazum poglobljen, kar se tiče vprašanj srednje Evrope. V Parizu in Londonu vlada splošna želja, da ostane Avstrija samostojna ter bo vsled tega dobila vsako pomoč obeh velesil. 4. V primeru potrebe bosta Anglija in Francija skupaj nastopali v srednji EvropL Odstop treh bolgarskih ministrov Sofija, 21. maja. AA. Snoči so trije ministri podali ostavko. Odstopili so trgovinski minister Velev, poljedelski minister Vasiljev in pravosodni minister Karadjozov. Kjoseivanov je izjavil časnikarjem, da bo kralj že danes dopoldne podpisal ukaz o imenovanju novih treh ministrov. Boji proti novi španski vladi Madrid, 21. maja. m. Včeraj so na več mestih razne sindikalne organizacije, kakor UGT in HGT demonstrirale proti novi Negrinovi vladi in manifestirale za Larga Caballera. Na številnih mestih je prišlo do oboroženih spopadov ter je bilo pri tem ubitih in ranjenih več oseb z obeh strani. Do spopadov in demonstracij je prišlo tudi v Valenciji. Toda Negrinova vlada je kmalu napravila red in je Francija snubi Belgijo Bruselj, 21. maja. o. Francoski zunanji minister Dclbos je včeraj opoldne dospel v belgijsko prestolnico in se takoj odpeljal na posestvo predsednika belgijske vlade Van Zeelanda. Tam je ostal pri kosilu v družbi z Van Zeelandom, belgijskim zun. ministrom Spaakom ter francoskim poslanikom v Bruslju, Laroycheom. Po kosilu so državniki imeli važne razgovore, ki so se zavlekli čez 17. uro, nakar je Van Zeeland moral na sejo poslanske zbornice. Zvečer je Delbosu priredil večerjo francoski poslanik. Večerje so se poleg Van Zeelanda udeležili še drugi belgijski ministri. O razgovorih, ki jih je Delbosimel v Bruselju, ni bilo mogoče včeraj izvedeti ničesar. Domnevajo le, da je šlo pri njih za to, da bi Francija pridobila Belgijo za vstop v novo zvezo zahodnih držav, ki jo snujeta Anglija in Francija. Ni pa znano, ali je Belgija pripravljena opustiti stališče nevtralnosti, na katero se je tako odločno postavila. Litvinov v oklopnem avtomobilu Pariz, 21. maja. o. Zaradi velikega števila političnih gostov in članov vladarskih rodbin, ki so se po povratku iz Londona ustavili v Parizu, je pariška policija uredila posebno varnostno službo, in posveča varstvu tujih politikov ter vladarjev pozornost kakršne sicer pri francoski policiji do zdaj ni bilo opažati. Največje policijske nege je deležen sovjetski komisar za zunanje zadeve Litvinov, na katerega so baje pripravljali atentat trockisti, člani četrte internacionale. Zaradi tega je dala francoska vlada Litvinovu na razpolago posebno izdelan oklopni luksuzni avtomobil, v katerem se sovjetski diplomat varuje prevelike ljubezni francoskih levičarskih množic. Policija je tudi prijela več hrvatskih emigrantov, Članov vsta-ške organizacije, ki so sicer že od masejskega atentata živeli v Parizu, ne da bi jih kdo kaj motil. Irska se ni udeležila imperijalne konference v Londonu zaradi tega, ker še niso rešena nekatera vprašanja med njo in med Anglijo. To je izjavil v irski zbornici predsednik de Valera, Zasliševanja o,.Hindenburgu" Lakehurst, 21. maja. AA. (DNB) Dežurni oficir na zrakoplovu »Hindenburg« v trenutku katastrofe, Bauer, je izjavil pred posebnim preiskovalnim odborom, da je po njegovem mnenju popolnoma izključeno, da bi se bile vnele plinsko celice, ki so bile trdno nepredušno zaprte in da nikakor ne veruje v možnost, da bi katastrofa nastala zaradi strele. Preiskovalna komisija je včeraj zaslišala kapitana Vikemana, ki je potoval s »Hindenburgom«. Bil je ob nesreči v gondoli kapitana in v prvem hipu sploh ni imel vtisa o obsegu nesreče. Komaj je ladja treščila na tla, so kapitani Lehman, Pruss in prvi častniki zapustili gondolo na desni strani in izginili v plamenih. Pristajanje se je vršilo v popolnem redu. Konferenca o delavskem zavarovanju Belgrad, 21. maja. m. V prostorih belgrajskega okrožnega urada za zavarovanje delavcev je bila včeraj pod predsedstvom ministra za soc. politiko in narodno zdravje konferenca glede delavskega zavarovanja. Na njej so predvsem govorili o zboljšanju zdravniške službe, o uredbi za zavarovanje delavcev, o organizaciji administrativne službe, o dokladah in podporah in o vprašanjih, ki so v zvezi z izvajanjem uredbe za zavarovanje delavcev za primer onemoglosti in starosti. Konference so se med drugimi udeležili tudi generalni ravnatelj Osrednjega urada za zavarovanje delavcev v Zagrebu g. Milan Glaser, Radovan Matošič, dr. Milan Urvaš od SUZOR-ja ter iz Ljubljane g. Ivan Avse-nek, Bogdan Kretič in Vladimir Pfajfer. Nov odbor belgrajske sekcije novinarskega združenja Belgrad, 21. maja. m. V časnikarskem domu je bil sinoči izreden občni zbor belgrajske sekcije novinarskega združenja, na katerem je bila sprejeta resolucija glede ustanovitve gospodarske zadruge profesionalnih časnikarjev. Izvoljen je bil tudi nov odbor s predsednikom Dobrislavom Kuzmičem. dala aretirati več zelo uglednih Članov sindikalnih organizacij v Madridu. Položaj v Madridu, pa tudi v Valenciji, jo zelo napet. Zelo malo je verjetno, da bi Negrinova vlada mogla tudi v bodoče vzdržati red in mir. Zlato beži prvo Bayonne, 21. maja. AA. (DNB.) Tu trde, da je včeraj odplula iz Bilbaa neka zasebna jadrnica z denarjem in raznimi dragotinami v skupni vrednosti 7 milijonov funtov šterlingov. Gre za ostanke denarnih sredstev začasne baskovske vlade in za lastnino zasebnikov. Pravijo, da je zapustil deželo s to jadrnico tudi baskovski notranji minister Mon-son. Pred Bilbaom San Sebastian, 21. maja. AA. (Havas.) »Voz de Espana« piše, da je nacionalistično letalstvo bombardiralo v bilbajskem pristanišču vsidrane ladje. Več ladij je bilo poškodovanih. Nekatere med njimi so zaradi bombardiranja neuporabne. Nacionalistične čete so ujele 26 Angležev in 2 Irca, ki sta se borila na strani valencijske vlade. Angleška vlada je naročila 6V0jiin ladjam v pristanišču Bilbaa, da naj čimprej zapuste to luko. V Bilbaou uradno zanikajo, da bi bila nacionalisti zavzeli Jato. Napredovanje nacionalistov pri Amorebijeti je popolnoma ustavljeno. Španija pred Zvezo narodov Ženeva, 21. maja. AA. (DNB.) Tajništvo Zveze narodov je objavilo brzojavko novega zunanjega ministra valencijske vlade G. Irala, ki zahteva nadaljevanje proučevanja razmer na Španskem, ki se je začelo decembra 1936 da izrednem zasedanju 6veta ZN, nato je pa na intervencijo več držav zastalo. Brzojavka zahteva dalje, da pride to vprašanje na dnevni red bodočega rednega zasedanja sveta Zveze narodov. Glavni tajnik Zveze narodov je ta predlog sprejel in ga dal na dnevni red zasedanja sveta Zveze narodov, ki se prične prihodnji ponedeljek, toda verjetno je, da bo predlog šel po vodi zaradi angleškega odpora. Vse današnje angleško časopisje ostro nastopa proti tej zahtevi valencijske vlade. Odredbe valencijske vlade Valencija, 21. maja. AA. (Havas.) Po končani seji vlade je prosvetni minister Hernandez izjavil, da je predsednik vlade podal poročilo o položaju in izjavil, da ne bo trpel nikakih neredov v ozadju. Za državnega podtajnika za propagando je imenovan Leonardo Marin Ecevarija, socialistični poslanec. Socialistični poslanec Molina Conejero je bil postavljen za guvernerja v Valenciji. Bivši zunanji minister del Vayo ostane še-naprej na čelu Vesti 21. maja Zvišanje tarif na angleških železnicah zahtevajo štiri glavne angleške železniške družbe. Pristojbine naj bi se zvišale za 5 odstotkov. Nemški listi napadajo čikaškega kardinala Mundeleina zaradi njegovega govora proti narod« nemu socializmu in hdtlerijanski gonji proti katoliški Cerkvi. V svojih napadih groze z represalijami tudi Vatikanu, češ da je kardinal govoril v njegovem smislu in po njegovi odobritvi. Predsednik angleške vlade Baldwin odstopi najbrž v četrtek ali petek prihodnjega tedna. Za naslednika bo svetoval kralju dosedanjega finančnega ministra Nevilla Chamberlaina. Baldwina bodo zaradi njegovih zaslug povišali v grofovski stan. O organizaciji hitlerjevcev v Avstriji je zaplenila važne dokaze avstrijska policija nekje na av-strijsko-nemški meji. Med zaplenjenim materija-lom je tudi podroben načrt za organizacijo demonstracij, nemirov in atentatov. Jugoslovanski časnikarji so sinoči odpotovali iz Benetk in s tem končali svoje potovanje po Italiji, kjer so bili gostje italijanske vlade. 200 političnih izgnancev je bilo amnestiranih v Siriji in so 6e že vsi vrniJi v Damask. Obsojeni eo bili zaradi sodelovanja v raznih protifrancoskih vstajah. Do tal je pogorelo pred dvema dnevoma mesto Parakaj na filipinskem otoku Luzonu. Mesto je štelo 10.000 prebivalcev. Potniki, ki gredo v Grčijo, emejo prinesti s sebejo samo 100 drahem grškega denarja, vse ostalo pa le v tujih valutah. Zeljo po prijateljstvu med Anglijo in Japonsko je izrazil angleškemu kralju brat japonskega cesarja princ Cičibu, ko mu je izročil red Krizanteme, največje jajKmsko odlikovanje. Trgovsko pogodbo ined USA, Anglijo in Ar« gentino pripravlja ameriško trgovinsko ministrstvo, ki misli s to pogodbo povezati tri največjo gospodarske enote na svetu. Veliko francosko vodno letalo je zgorelo pred letoviščem Antibesom na Rivieri, ko se je hotelo dvigniti, a se je zaradi močnega valovanja prevrnilo in vnelo. Zgorel je pilot in pet potnikov, pet drugih potnikov pa je težko opečenih. Francija in Anglija morata varovati avstrijsko neodvisnost, pišejo pariški listi ob razgovorih tajnika dr. Schmidta z Edenom in Delbosom. Angleški vojska je najboljše jamstvo za svetovni^ mir, je dejal v nekem govoru zastopnik Združenih držav pri kronanju angleškega kralja, Gerard. Kongres francoske socialistične stranke bo od 10. do 13. julija v Marseilleu. Kongres bo presodil delo Blumove vlade. Indijski uporniki so blizu mesta Algada ob afganistanski meji napadli angleški vojaški tabor, ga zažgali in vse vojaštvo poklali. Vsi Judje so izključeni iz Zveze poljskih trgovcev, tudi tisti, ki so sprejeli katoliško vero. Torej se tudi Poljska počasi presnavlja v smislu hitlerjanskih plemenskih teorij. Japonska opozicija soglasno zahteva, da mora poldiktatorska vlada generala Hajašija odstopiti, ker Japonska po mišljenju opozicije ne sme posnemati propadle Evrope, marveč si mora svojo vladavino izoblikovati sama. Vesel dogodek pričakujejo na bolgarskem kraljevem dvoru te dni. V Sofijo sta iz Rima že odpotovala dva najboljša strokovnjaka za porodništvo. Jagoda, bivši načelnik GPU, je baje, kakor poročajo nemški listi, v norišnici nenadno umrl. Ni pa znano, če se je to zgodilo z večjo ali manjšo boljševiško pomočjo. 4 ljudi je obsodilo na smrt sovjetsko vojaško sodišče v Moskvi zaradi vohunstva v korist dveh tujih držav. Smrtno obsodbo so takoj izvršili. Travo in korenine jedo prebivalci v kitajskih' pokrajinah Hansu in Honan, kjer je zaradi suše nastala strahotna lakota. Od gladu je več tisoč ljudi pomrlo. Avstrijski državni tajnik dr. Schmidt se bo na poti iz Pariza na Dunaj ustavil pri švicarskem zveznem predsedniku Motti ter ga obvestil o svojih uspehih v Parizu in Londonu, ki tudi Švico kot majhno in po Nemcih ogroženo državo zanimajo. Predsednik belgijske vlade Van Zeeland odpotuje 11. junija v Združene države. Tam bo ostal 12 dni in se z Rooseveltom razgovarjal glede svetovne gospodarske konference. 97. zasedanja Zveze narodov se udeleži osem zunanjih ministrov, med njimi Eden, Delbos, Beck in Litvinov. Knez namestnik Pavle je včeraj popoldne sprejel v avdienci predsednika angleške vlade Bald\vina. Natančno poročilo o stroških za abesinsko vojno in o finančnem položaju Italije je včeraj dal v italijanski poslanski zbornici finančni minister Laon di Revel. Mednarodna konferenca za reševanje ponesrečencev na morju z letali se prične 11. julija v Budimpešti. Udeležila se je bodo odposlanstva 22 narodov. Organizira konferenco madžarski Rdeči križ. 1000 beračev so prijeli v Kairu pri policijski raciji pred dvema dnevoma. Med temi berači je bila večina otrok. Italijanski časnikarji so včeraj prispeli z letalom v Prago in si bodo kot gostje češkoslovaške vlade ogledali ČSR. V Pragi so jih prisrčno sprejeli. generalnega odbora za vojsko. Kmalu bo na čelu vseh odborov za mornarioo, letalstvo in kopno vojsko imenovana ena osebnost. Objavljen je bil ukaz, ki pravi, da je bivši socialistični poslanec ‘Antonio Fernandez Bolanos postavljen za državnega podtajnika v vojnem ministrstvu. Polkovnik Vincente Rojo je imenovan za načelnika generalnega štaba. Rojo je bil dosedaj načelnik štaba pri osrednji armadi. Stavke v Št. Vidu ne bo Uveden je postopek za obnovo kolektivne pogodbe med mizarskimi pomočniki in mojstri Ljubi jan, 21. maja. Med nekim delom javnosti se je te dni raznesla novica, da bodo mizarski pomočniki v Šent Vidu začeli stavkati, ker je večji del mojstrov odpovedalo lani podpisano kolektivno pogodbo. Ker stojimo tik pred začetkom velesejma, na katerem imajo ravno šentviški mizarji precejšen delež, smo se za stvar zanimali ter lahko ugotovimo, da stavke v Št. Vidu ne bo. Pač pa stoje mizarski pomočniki v Št. Vidu v nekakem mezdnem gibanju napram mojstrom. To pa zato, ker lani podpisana kolektivna pogodba, ki je točno določala razmerje pomočnikov do mojstrov,.s strani slednjih ni bila iskreno vzeta, še manj pa iskreno izvajana. Mizarski pomočniki so dobili vtis, da so mojstri podpisali pogodbo pač pod pritiskom oblasti, ki je v zadevi posredovala, da pa so obenem, ko so z eno roko podpisovali, z drugo roko tiščali figo v žepu. Zakaj v resnici so le redki mojstri takoj in dosledno v vsem obsegu začeli izvajati kolektivno pogodbo. Toda že po 4 mesecih, ko je bila pogodba podpisana, je del mojstrov pogodbo odpovedal. Ta odpoved sicer ni bila pravilno podana, toda mojstri so pozneje svojo odpoved pravilno ponovili. V stvari gre v Št. Vidu za okrog 40 mojstrov, ki skupno zaposlujejo nad 100 pomočnikov, od katerih jih je okrog 70 organiziranih pri Jugoslovanski strokovni zvezi. Pred 14 dnevi se je vršil v društvenem domu v Št. Vidu sestanek mizarskih pomočnikov, ki je sklenil, da se uvede postopek za obnovo lani sklenjene kolektivne pogodbe. Pomočniki so prepričani, da bodo mojstri sami uvideli, da je na nek način vendarle potrebno, ločno in pravilno urediti delovno in plačilno razmerje med mojstri in pomočniki. Na stavko pa mizarski pomočniki nikakor ne mislijo, ker se zavedajo, da to vsaj zaenkrat ne bi bila prava pot. O stavki govore le tisti, ki bi šentviško mizarsko delav- Celje, 21. maja. Danes ob devetih se je pričela pred petčlanskim senatom na okrožnem sodišču razprava proti 30-letnemu, že večkrat obsojenemu Cestniku Francu iz Žalca, ki je obtožen, da je 4. oktobra leta 1934 blizu Kostrivnice ob nekem nalem potoku umoril 3 mesece staro Nado Gradič. Obtoženi Cestnik Franc je invalid brez desne noge, ki mu jo nadomešča lesena proteza. Po poročilih pristojnih oblasti je na skrajno slabem glasu in je bil že osemkrat obsojen, in sicer štirikrat zaradi tatvine. Svojo zadnjo kazen je odslužil dne 23. junija 1934. Zatem se je obdolženec naselil pri svoji materi Cestnik Mariji, ki ima hišo in nekaj posestva v Zgornji Ložnici. Pri njegovi materi sta stanovala kot najemnika zakonca Gradič Ivan in Elizabeta, ki sta živela takrat v miru in slogi in se preživljala z delom svojih rok. Imela sta -osem otrok, od katerih pa so štirje umrli že v otročji dobi. Zadnji otrok, hčerka Nadica, je bila rojena 28. junija 1934. Gradič Ivan je bil takrat zaposlen pri zidarskih delih v Novem Celju. Ta čas je uporabljal Cestnik v to, da je zapeljeval Gradičevo ženo Elizabeto. Med zakoncema je nastala najprej neiskrenost, potem pa prepiri, ker je Gradič zvedel od ljudi za ljubavno razmerje svoje žene. Prve dni meseca avgusta je prišla Elizabeta k svoji bivši rednici v Podgorje pri SevnicMer se pritoževala, da ji ni več mogoče živeti z možem in da bo z nekim fantom pobegnila. Cez dva dni pa je prišel po njo mož in jo z lepimi besedami pregovoril, da se je povrnila v njun dom. Drugi dan pa je prišel k dotični rednici obdolženec, katerega je pa zapodila iz hiše. 15. avgusta 1934 je obdolžene zahteval od Gradiča, naj podpiše izjavo, da se prostovoljno loči od svoje žene, tudi žena se je tokrat izjavila, da se je odločila za Cestnika in da pojde z njim. Gradič je svojo ženo posvaril, njega pa spodil. Še istega dne pa sta Cestnik in Gradi-ceva žena pobegnila in vzela s seboj poldrug mesec staro hčerko Nadico. 27. oktobra 1934 pa se je vrnila Gradičeva vsa bedna k svojemu možu, toda brez otroka. Gradič je vzel ženo k sebi, toda spraševal je venomer po otroku. Na ponovna vprašanja je odgovorila, da ga ima pri sebi Cestnik, ki z njim berači. Končno se je začelo zanimati zn otroka orožnišlvo, ki je uvedlo preiskavo in zaslišalo Gradičevo. Ta je končno priznala, da je otroka usmrtil Cestnik, ker mu je bil v napotje, da ni mogel dobiti zaslužka. Proti 'Gradičevi in Cestniku so takoj uvedli preiskavo. Gradičevo so aretirali ni jo dali v preiskovalni zapor, dočim Cestnika niso mogli najti nikjer in je bila izdana za njim tiralica. Aretiran je bil šele 26. februar ja letos, in sicer na orožniški postaji v Sv. Petru pod sv. Gorami. Po izpovedi Gradičeve, ki je bila izpuščena iz preiskovalnega zapora, je storil Cestnik zločin takole: Obdolženec in Gradičeva sta po pobegu iz Ložnice odpotovala proti Mariboru, odtod proti Ptuju, Varaždinu in Koprivnici 4 oktobra sta potovala v Koprivnico, kake pol ure pred Koprivnico sta se Belgrad, 21. maja. A A. Z odlokom ministrskega sveta z dne 13. maja t. 1. se v smislu konvencije iz leta 1922 izvrši izplačilo hranilnih in čekovnih vlog našim državljanom, vlagalcem pri bivši poštni hranilnici na Dunaju, ki so svoje terjatve redno in o pravem času prijavili. Te terjatve se bodo izplačale v razmerja 1 Din za 4 krone. Izplačilo teh terjatev bo izvrševala samo poštna hranilnica v Belgradu, in dicer po-eenši s 1. julijem 1937 in postopno. Da se bo to delo moglo čim hitreje in čim pravilneje izvršiti in da se bodo mogle čekovne nakaznice za posamezne vlagalce točno določiti in nasloviti, se pozivajo vsi vlagalci hranilnih in čekovnih računov pri bivši avstrijski poštni hranilnici na Dunaju, k so svoje terjatve o pravem času prijavili, da pošljejo do 5. junija 1937 v pismu Poštni hranilnici v Belgradu tele podatke: 1. Svoj sedanji naslov (kraj, ulica in banovina, kjer danes žive); 2. Število potrdila (to je tekočo številko in število seznama), ki so ga svoj čas dobili pri izročitvi prijave in knjižice; stvo radi speljali na stransko pot. Tja pa delavstvo demagogom ne bo sledilo. Pač pa bo treba govoriti v zvezi s kolektivno pogodbo tudi o sankcijah, ki naj bi se izvajale nasproti mojstrom, ki bi pogodbe ne hoteli izvajati. Na drugi strani smo zaslišali tudi mojstre, ki pa se kolektivne pogodbe branijo zato, ker po njihovem mnenju že obrtni zakon sam dovolj ostro jamči pravice pomočnikov. Zlasti glede dopustov, bolezni itd. Govorili smo posebej z manjšim mojstrom, ki zaposluje 4 pomočnike, pa je sledeče povedal: Kolektivno pogodbo smo lani v resnici podpisali, toda s pridržkom, da bo tak mezdni sistem veljal ne samo v Št. Vidu, marveč po vsej banovini. Toda če mizarska podjetja v Ljubljani plačujejo pomočnike po 3.50 Din, kako naj mi Šeutvidčani plačujemo za isto delo po 4.50 Din na uro. Konkurenca je danes tako ostra in tako številna, da take razlike v cenah niso mogoče. Dalje imamo v širši ljubljanski okolici mizarske delavnice, ki delajo s samimi vajenci. Ker za vajence nobena kolektivna pogodba ne velja, je jasno, da taka podjetja z mirno vestjo podpišejo vsako kolektivno pogodbo, ker istočasno že vedo, da za njih podjetje ne pride v poštev. V Mengšu, Domžalah in v kamniški okolici sploh, plačujejo menda mizarske pomočnike zgolj po 2 Din na uro, brali smo celo lani nekoč, da je neki mojster le po hudem boju pristal na plačo 2.25 Din na uro. Pri tem je treba upoštevati, da podeželski mojstri poleg svojih delavnic posedujejo tudi manjše ali večje posestvo, kjer mimogrede lahko zaposlujejo svoje ljudi iz delavnic, neglede na to, da ima tak mojster veliko manjšo režijo, ker vso hrano prideluje tako rekoč doma. Šentviške delavnice pa teh prednosti nimajo in vendar plačujejo pomočnike dražje. Zato je nesmiselno govoriti o povišanju plač v Št. Vidu, če se obenem to povišanje ne izvede v vseh mizarskih delavnicah po Sloveniji. ustavila ob nekem potoku. Tam sta nekaj malega pojedla, nakar je šla Gradičeva prat perilo na potok. Otroka je položila v travo, poleg otroka pa je sedel obdolženec. Le-ta je že ves čas godrnjal nad otrokom, češ, da radi njega ne dobi dela, sicer pa je že večkrat zagrozil, da bo njo in otroka vrgel v vodo. Tokrat je svoj grožnjo izpolnil na otročičku e tem, da ga je prijel z eno roko za vrat, z drugo pa za noge in naglo zavil glavo proti nogam, vsled česar je otrok takoj umrl. Otroka je za tem vrgel v v potok in njegovega telesca niso več našli. Cestnik je svoje dejanje v preiskavi zanikal in je vse izpovedi Gradičeve kratkomalo smatral za izmišljene. Zagovarjal se je, da je Gradičeva nesla takrat, ko sta se ločila, otroka s seboj. Ob času našega poročila kazen še ni bila izrečena. Od jutri dalje bodo večinoma vsi vlaki na Gorenjsko vozili z raznimi spremembami. Iz Bohinja bo prihajal celih 13 minut prej, tako da delavcem ne bo potreba zamenjati dela v tovarni. Isto velja za one, ki prihajajo na popoldanski »šilit«! Doslej ni nihče mogel v petih minutah priti v lovarno, zdaj pa bo vlak prihajal četrt ure prej. Tudi nedeljski turist bo tri minute prej na Jesenicah kot doslej. Dovžanov, Mojstrancev je na jutranjem vlaku za tri vagone. Vsi ti bodo že v soboto zjutraj morali četrt ure prej z doma, ker bo vlak že ob 5.32 na Jesenicah. Popoldanski vlak bo pa še bolj zgoden ter bo prihajal na Jesenice 25 minut prej kot dozdaj. Za pravočasen nastop dela bo sedaj dobro urejeno, zamude bodo odpadle. Večje težave bodo imeli oni številni delavci, ki se vračajo z dela 7. železnico. Proti Kranjski gori bo odhajal vlak ob 14.10 in ga bo težko še n jeti, proti Rohinju pa ob 14, t. j. 18 minut prej kot dozdaj. Tem bo vožnja s tem vlakom onemo- Ljubljana, 21. maja. Letošnjo pomlad 90 pričeli graditi tudi cesto proti Št. Vidu, dočim cesto od Št. Vida dalje do Joperce grade že od lanske spomladi dalje. Izgleda pa, da bomo tudi na ta del moderne ceste od šiške do Št. Vida morali čakati še precej dolgo. Na vsem odseku od gostilne »Kmet« v šiški, kjer se moderna cesta pričenja, pa do nove tramvajske re-j mize, je zaposlenih trenotno komaj pol ducata ljudi. Res je sicer, da so ta del ceste razmeroma hitro 3. Število svoje hranilne knjižice ali čekovnega računa, in 4. Za primer dediščine potrdilo pristojne oblasti o pravici, da smejo podedovati te terjatve. Vsa pisma z gornjimi podatki se imajo poslati na naslov: Poštna hranilnica (izplačilo vlog pri bivši poštni hranilnici na Dunaju), Belgrad. Hranilni vlagatelji bivše avstrijske poštne hranilnice na Dunaju, ki niso v določenem roku, to je do 10. septembra 1929 prijavili svojih terjatev, niso prišli v naš blok terjatev in ne bodo dobili izplačanih vlog, zato bi bilo odveč, da bi se obračali do Poštne hranilnice v Belgradu. Ti vlagatelji morejo izterjati svoje terjatve, če se prijavijo naravnost sedanji avstrijski Poštni hranilnici na Dunaju, ki na osnovi čl. 6 konvencije iz leta 1922 izplačuje take terjatve v razmerju 10.000 avstrijskih kron za 1 šiling po 100 grošev. Ta likvidacija se ne nanaša na terjatve naših državljanov, vlagalcev pri bivši madžarski Poštni hranilnici v Budimpešti. Za zdaj se še ne da na-napovedati, kdaj se bodo te terjatve izplačale, ker nam madžarska Poštna hranilnica v Budimpešti še ni poslala kritja za izplačilo ieb. vlog. Z ukradenim kolesom v smrt Maribor, 21. maja. Sinoči je bilo ukradeno Karlu Mlinariču pred gostilno v Teznu pri Mariboru moško kolo. Danes zjutraj pa je naSla vojaška patrulja na cesti, ki vodi proti Sv. Miklavžu skozi gozd dve nezavestni osebi. Bila sta to Franc PiberSnik iz Varaždina in Julka Marciuš nekje iz Medjimurja. Oba sta imela pobito glavo in polomljene ude. Vojaška patrulja je takoj telefonično obvestila orožnike na Teznu, na kraj nesreče pa so hitro odšli tudi mariborski reševalci. Omenjena dva ponesrečenca sta zvečer ukradla kolo pri Mlinariču na Teznu ter se na njem oba odpeljala po cesti proti Ptuju. Ponoči sta najbrže trčila s kakim avtomobilom, ki je kljub nezgodi vozil naprej. Oba ponesrečenca sla dobila hude poškodbe. Piberčnik je ranjen po vsem telesu in ima prebito lobanjo, Marciuševa ima zlomljeno nogo ter nekaj reber na levi strani, poleg tega pa še počeno lobanjo. Odpeljali so ju takoj v mariborsko bolnišnico, vendar je za oba zelo malo upanja, da bi ostala pri življenju. Ljubljana, 21. maja. Včeraj smo poročali, da so se pričela v Ljubljani pogajanja za zopetno vspostavitev dela v Lavrichovih tovarnah v Konjicah. Pogajanja so se pod vodstvom inšpektorja dela g. ing. Baraga vršila nepretrgoma ves dan od 10. dopoldne do 6. popoldne. Za podjetje Lavrich je bil navzoč Lavrich Josip iz Stične ter v imenu zveze industrijcev glavni tajnik dr. Golia. Tudi lastnik sam je bil ves dan v Ljubljani ter so tekom pogajanj ves čas držali z njim nepretrgan stik. Od strani delavstva so se udeleževali pogajanj predsednik ZZD g. Prezelj, za Delavsko zbornico g. Stanjko, za prizadeto delavstvo pa gg. Tomše Andrej in Bobik Franc iz Konjic. Glede priznanja delavskih strokovnih organizacij v tovarni, kar je doslej podjetje ves čas dosledno odklanjalo, pri teh pogajanjih ni bilo težav ter je podjetje to zahtevo brez zadržka priznalo kot upravičeno. Tudi glede sklenitve kolektivne pogodbe je podjetje takoj izreklo svojo pripravljenost, izrazilo je le željo, da se ta pogodba sklene pozneje. Največjo težavo je povzročila zahteva delavstva, da naj podjetje sprejme v delo vse odpuščene delavce ter tudi sploh vse stavkujoče. Podjetje je izjavilo, da je to nemogoče. Razvil se je o tem daljši razgovor, v katerem so zastopniki podjetja dokazovali, da je nastopila za podjetje mrtva sezona in da zato celega obrata sploh ni mogoče vzdrževati v dosedanjem obsegu. Podjetje je pripravljeno predložiti svoje poslovne knjige, iz katerih izhaja, da je znašal na primer prejšnje mesece celotni denarni promet mesečno le 79.000 denarnega prometa. Podjetje je izjavilo, da mu je spor z delavstvom neljub ter ga hoče končati tako, da izmed 191 sedaj zaposlenih delavcev sprejme v delo v vsakem slučaju za dobo 6 mesecev 80 delavcev. Tak način rešitve je podjetje zagovarjalo s tem, da je podjetje trenutno v stanju izpopolnjevanja tovarniških naprav v smeri zmanjšanja režije. Razen tega bo tovarna celotni oddelek za izdelovanja usnja za tekstilno industrijo opustila, Iter se ne izplača. V gočena, pač pa bodo imeli na razpolago nov vlak ob 16.10, toda šele od 27. junija, pa do konca avgusta. Jutranji vlak je poln pletilj, dijakov, romarjev na Brezje in v ponedeljkih sejmarjev, ki gredo v Kranj. Vsi ti bodo morali biti 22 minut prej na kolodvoru. Za delavce, ki so zaposleni v tovarni na Javorniku, bo pa prikladneje, ker bodo tudi ti pred šesto uro že v tovarni, medtem ko so dozdaj zamujali četrt ure. Popoldanski vlak proti Ljubljani pa bo odhajal celih 25 minut prej. Po dolgih letih moledovanja se je vendar doseglo, da bo vozil vlak proti Ljubljani popoldne ob 4 in se vrnil nn Jesenice ob pol 2 ponoči, torej nekak »Bumelzug«. Marsikdo, ki si je želel videti to ali ono prireditev, dramo, opero itd., se bo sedaj lahko peljal s tem vlakom v Ljubljano, posebno ob sobotah. V splošnem bodo vsi vlaki prihajali, oziroma odhajali prej, kakor so prej po starem voznem redu. uredili do sedanjega stanja, loda od remize dalje proti Št. Vidu pa sploh ni videti ničesar, kar bi spominjalo na kako resno delo. Odmetana prst ter zabiti količki nas ne smejo motiti, tudi ne sadno drevje, ki so ga že nasadili ob novi trasi skozi od gostilne Kavčič proti Dravljam. Mnenja smo, da bi se morala gradnja te ceste pospešiti. Med gostilno pri Kmetu v šiški ter med prvim večjim ovinkom, ki bo zdaj v celoti izravnan, se sprehaja parni valjar, ki utrjuje novo cestišče. Od ovinka dalje do remize je cestišče že utrjeno. Na tem delu ceste je položen tudi že novi tramvajski tir, postavljeni so tudi že železni tramvajski nosilci za žico, tir sam je pri remizi tudi že zvezan z starim tramvajskim tirom. Očilno so te priprave izvršene zato, da bodo tramvaj čimprej prestavili na novo cesto, da bodo lahko potem pred remizo razdrli sedanjo cesto in napravili novo cestišče, ki bo nekoliko spremenilo smer. Od gostilne pri Kmetu dalje so^te dni tudi prestavili vse telefonske in brzojavno žice, od remize dalje pa pravkar do važajo nove drogove za tovrstno napeljavo. Vse gre v resnici silovito počasi od rok in vse izgleda, da letos ceste do Št. Vida še ne bomo imeli urejene. Filmi »Carifin ljubljenec« (Kino Matica). Dvori, baročni kostumi, dvorske intrige, pikantne zgodbice so menda še vedno najhvaležnejši predmet za filme, ki jih producenti pošiljajo za »izobrazbo« najširših množic. Kakor da je samo ta »visoka« družba zmožna sploh misliti, čustvovati in oblikovati življenje. Vtis, ki ga pušča film za seboj, je več kakor kvaren. Saj nima vsebine, praznoto pa krije lascivno koketiranje s publiko, ki ga ne opravičuje niti sklicevanje na zgodovinsko resničnost ali kaj podobnega. Vse pa je bilo v filmu tisočkrat premleto. Najdena hranilna ■ m m ^ m knjižica Ljubljana, 21. maja. Železniški delavec Zorman Peter iz Stožic je včeraj dopoldne povsem slučajno vozil s kolesom za igriščem »Primorja«. Ko je zagledal tik lesene ograje nekaj v papir zavitega, se je pripognil in v svoje največje začudenje je odmotal iz papirja vložno knjižico Mestne hranilnice v Ljubljani številka 7647. Knjižica se glasi na ime Lili Guštin in je vinkulirana, zaznamovan je v knjižici tudi 3 mesečni odpovedni rok. Knjižica je bila zavita v '.»Slovenca« od 4. jan. 1935, glasi pa se na 12.160 dinarjev. Zadnji dvig je bil s knjižico izvršen 7. nov. 1933. Ali je knjižico kdo zgubil, ali je bila morda ukradena, ni še dognano. Zorman namerava knjižico izročiti policiji, če se ne zglasi pri njem pravi lastnik v par dneh. Belgrad, 21. maja. m. Nedeljsko tekmo, ki jo bo igrala SK Ljubljana z zagrebško Concordijo v Ljubljani, bo sodil spet italijanski sodnik in sicer g. Mateo. tem oddelku je bilo doslej zaposlenih okrog 30 delavcev. Obseg obrata v starem obsegu je nemogoč tudi zaradi tega, ker je bilo doslej samo za prenašanje blaga iz enega dela tovarne v druge dele potrebno 25 ljudi, zdaj pa bc tudi glede tega uveden nov način obratovanja. Delavci so te predloge podjetja proučili ter dognali, da jih na noben način ni mogoče sprejeti. Na ta način bi namreč 80 ljudi v 6 mesecih, ki bi se morali izmenjati z drugimi, ki jih je skupaj 191, zaslužilo v 50 dneh, kolikor bi na vsakega delavca P«*!« dnin v tej dobi, komaj po 950 Din ali po :. n Jrne.vno na enega delavca za vso njegovo družino. To je porazna številka, ki delavstvo nanjo ne more pristati. Nato so sledila podrobna pogajanja za številčno zaposlitev delavstva. S treznim nastopom je delavstvo doseglo, da je podjetje pristalo na stalno zaposlitev dveh tretjin delavstva. Tako bo stalno zaposlenih 127 ljudi. Uvedle se bodo 3 skupine; ena skupina bo počila, ko bosta dve skupini delali.'Menjavale se bodo skupine tedensko. Škoda zaradi zmanjšanja obrata se bo tako porazdelila na vse delavstvo enako. Podjetje je sprožilo tudi razgovor o zaposlenju inozemcev ter o načinu boja proti podjetju. Toda večina navzočih je bilo mnenja, da to vprašanje ne spada v okvir pogajanj in je zgolj stvar oblasti, da -zlasti uredi vprašanje inozemcev. Pač pa je podjetnik izjavil, da bo v bodoče preprečil, da bi kdorkoli izmed uslužbencev ali preddelavcev v podjetju zmerjal delavstvo s psovkami, kakor so bile doslej v navadi, na primer »Windischer Hund« itd. Podjetja bo objavilo poslovni red, ki bo varoval čast delavstva. Obenem bodo objavljene tudi akordne postavke, kakor to zahtevajo zakonski predpisi. Podjetje je tudi pristalo na popolno izpolnjevanje celotne socijalne zakonodaje, zlasti tudi na čl. 219 obrtnega zakona, ki govori o povrnitvi enotedenske plače v slučaju bolezni delavcev. Na tej osnovi »o bila pogajanja končana ter se je sklenil in podpisal sporazum, ki ima prav za prav značaj kolektivne pogodbe. V slučaju neizpolnitve pogodbe zadene podjetje 'kazen do 10.000 Din, delavstvo na drugi strani pa je vezano, da 6 mesecev ne sme ponovno stopiti v stavko, razen v slučaju, da iz tega sporazuma nastane nov spor. Danes zvečer bo v Konjicah shod delavstva, kjer bodo razložene osnove sporazuma. Shoda sa bo udeležil tudi zastopnik Delavske zbornico g. Stanjko. Jutri dopldne bo podjetje sporazumno z delavstvom sestavilo 3 skupine, v ponedeljek pa se začne v Konjicah redno delo. Povdariit moramo, da je bil sporazum dosežen zgolj zato, ker je za delavstvom v resnici stala celokupna slovenika katoliška' javnost. Zlasti prehranjevalni odbor, ki so ga tvorili gg. okrajni načelnik, predsednik sodišča, arhidijakon Tovornik ter okoliški duhovniki, ima velike zasluge, da so delavsko zahteve našle upoštevanje v vseh prizadetih krogih in da delavstvo za časa stavke ni ostalo lačno. Šaj so nekateri prispevali v obrokih po 100 Din, mnogi tudi po 1000 Din. Za mlado organizacijo ZZD po-menja konjiška stavka in njen uspešen konec brez-dvomen uspeh. Razne vesti iz bolnišnice Ljubljana, 21. maja. Vedno ista pesem! Velik naval v ljubljansko splošno bolnišnico. Do davi je bilo letos že sprejetih 12.080 bolnikov. Vsi oddelki so natrpani. Snoči in ponoči so imeli mnogo posla z ranjenci in poškodovanci. Na kirurgičnem oddelku so sprejeli kar 4 ranjence. Tatove |e lovil V Mali Ligojni, občina Ilorjul pri Vrhniki 1. 1912. rojeni delavec Andrej Končan je bil ponoči pripeljan na kirurgični oddelek s prestreljenim desnim ramenom in prestreljeno levo nogo. Pripovedoval je kljub bolečinam na nekoliko šaljiv način: »Ponoči sem tatove lovil. Neznani ljudje so vdrli v občinsko pisarno na Dobrovi. Zapazil sem jih in prepodil. Zbežali so, jaz za njimi. Alarmiral sem tudi druge občane. Ko sem tekel za njimi, pa je eden dvakrat ustrelil proti meni.« Dve žrtvi napada Na Cesti dveh cesarjev ali v takoimenovani >Sibiriji ^stanujoči, 40-letni delavec Anton Perat je bil snoči pripeljan v bolnišnico, ker je bil na cesti napaden in močno poškodovan po glavi in drugod. Tudi na Viču je bil snoči sličen napad. V Vidmu pri Dobrepoljah 1 1897 rojeni delavec Jože Žnidaršič je bil napaden in pretepen. Ima več lažjih in hujših poškodb. Rudarfeva usoda Na Sv. Gori ]. 1905. rojeni France Obreza, stanujoč v Podkraju pri Zagorju je bil včeraj zaposlen v rovu. Pri kopanju pa se mu je vsul premog in mu zasul desno nogo tako, da mu je bila zdrobljena. Posestnikov sin Ivan Levstik, doma iz Čer-neca pri Velikih Laščah, je vozil hlode iz gozda, fcn hlod mu je zdrsnil z voza in mu zdrobil desno nogo. Promenadni koncert. Turistični odbor za mesto Ljubljano priredi v soboto, dne 22. t. m„ promenadni koncert glasbenega društva »Zarje« pred novo cerkvijo Sv. Frančiška v Sp. Šiški. Koncert se prične ob 20.15 in bo trajal do 22. Kapelnik Ivo 1 Gruden. Zapeljal tujo ženo, otroka umoril in vrgel v vodo Izplačilo vlog bivše poštne hranilnice na Dunaju Ugodnosti in neugodnosti novega voznega reda Cesta proti Št. Vidu se „gradi" Stavka v Konjicah končana Kulturni koledar Anton Koder 21. maja 1851 se je rodil v Radomljah pri Kamniku pripovednik Anton Koder. Gimnazijo je končal v Ljubljani in je bil sošolec Detele in Tavčarja. Postal je poštni uradnik in je služboval po raznih krajih Avstrije. Po upokojitvi se je preselil v Ljubljano, kjer je 21. febr, 1918 umrl. — S pesmimi je začel zelo zgodaj. Priobčeval jih j« v Kresu, Zori itd. Svoj prvi prozaični spis j« objavil v Novicah (Ena noč na gorenjskih planinah). Pisal je tudi v Slovenski Narod in nebroj krajših stvaric je prinesel celo Stritarjev Zvon. Po ustanovitvi Kresa je postal njegov glavni pripovednik. Znani so pred vsem njegovi trije romani Zvezdana, Luteranci in Kmetski triumvirat. — Več njegovih stvari je izšlo tudi v Slovenskih večernicah. — Koder je izšel iz Jurčičeve šole, vendar pa se ni mogel osamosvojiti in napisati kake boljše stvari. Znan je po svoji grobosti pri opisovanju kmečkih značajev in prizorov. Radi tega ga je tudi napadel Mencinger v Ljubljanskem Zvonu (Cmokavzar in Ušpema). Bil pa je tudi spreten publicist. Ljubljana danes Koledar Danes, petek. 21. maja: Andrej. Sobota, 22. maja: Emil. Nočno službo imajo lekarne: dr. Picroli, Tyr-ševa cesta 6; mr. Hočevar, Celovška cesta 62 in mr. Gartus, Moste. Drama: Matura. Dijaška predstava. Izven. Opera: Zaprto. Kino Union: Španska kri. Kiuo Sloga: Matura. Kino Matica: Caričin ljubljenec. Z ogromno energijo sc ponaša strojna in kovinska industrija. A ta energija spi, dokler je ne izkoristi človek, da ee 7, njo povzpne za gospodarja mrtvega stvarstva. Mnogi stroji raznih oblik, za razne smotre ustvarjeni, človeku v pomoč iznaj-deni, jo krijejo v eebi. Treba nam je le podjetnosti in dobre volje, včasih tudi malo tveganja, brez katerega pa ni uspehov, in z železnimi roboti ei bomo ustvarjali novo blagostanje! — Kar zavzeto boste 6topali skozi paviljone ljubljanskega velesejma, ki vam bodo od 5. do 14. junija prikazovali dovršene izdelke strojne in kovinske industrije. Človeški duh ee je pokazal na polju tehnike tudi v teku preteklega leta zelo tvornega. * K I N TEI. 27-30 SLOGA Na sploSno željo samo te danes Simone Simon v prekrasnem dealisaem filmu MATURA Predstave danes ob 17, 19-18 ln 31-18 url. TEI. 22-21 UNION Premiera) Maj večji originalni Španski pevski film z operno pevko IMPEBIA AKOENTINA Španska kri TEI. 21-24 MATICA Stanovanjske odpovedi in drugo L j u b 1 j a na , 21. maja. Za majski selitveni termin je bilo zaznamovanih do 250 stanovanjskih odpovedi tako pri sodišču, kakor privatno. Na ulicah ni bilo opažati kakega večjega preseljevanja strank. Ljubljanski postreščki tarnajo in se pritožujejo, da niso pri selitvah deležni kakih večjih zaslužkov, ko je bilo to pred vojno njih prav dobro pridobitno torišče. Postreščki so imeli pred vojno celo svoj velik selitveni voz, s katerim so strankam prevažali pohištvo na vse strani, tudi "na deželo. Ta voz sedaj nekje počiva. Postreščki se pritožujejo, da jim mnogi nepoklicani delajo hudo konkurenco, ker prevažajo za sramotno nizko odškodnino strankam njih pohištvo in ropotijo. Drugače je bilo sedaj v maju predlaganih nekaj deložacij, ker se stranke upirajo izpraznitvi sodno jim odpovedanega stanovanja. Do sedaj je bilo letos pri sodišču podanih že 596 sodnih stanovajnskih odpovedi. ' Razlogi so vedno, v 90odstotnih primerih, isti. Stara pesem: >Ne plačuje najemnine. Dolguje že 2000 Din za najemnino!« Itd. Nekatere stranke pa so zelo hudobne. Gospodarjem nagajajo, kjer le morejo. Tako je neki gospodar navedel v sodni odpovedi: »Odpovedal sem stranki ustmeno, toda stranka je zahtevala sodno odpoved.« S starodavno in znamenito hišo št. 1 v \Volfovi, nekdaj Gledališki ulici je velik križ. Ta hiša ima za seboj lepo zgodovino, ki jo je opisal pok. Radicz. V zemljiški knjigi je ta hiša zaznamovana pod vlož-žno št. 75 k. o. Kapucinsko predmestje. Od 1. 1861 je kot solastnica zaznamovana poleg drugih Alojzija Trojanovich roj. Bals. Podjetni trgovec Peter La&snik je počasi odkupil od nje in solastnikov njih delež in je leta 1876 postal s svojo ženo Louizo edini lastnik. Trgovec Lassnik je prvi otvoril večjo trgovino s semeni, ki mu je dobro uspevala. Imel je tudi pod Rožnikom najlepši sadovnjak v bližini strelišča. Leta 1908 je umrl. Njegova žena Louiza je postala popolna lastnica, njej pa je pozneje sledila Ana Lassnikova. Po zgodovinski majniški deklaraciji leta 1918 je med ljubljanskimi nemškimi posestniki in podjetniki završalo. Spreletel jih je grozen strah in začeli so prodajali hiše za skoraj slepo ceno. Tudi Ana Lassnikova je prodala to hišo. Dne 1. julija 1918 je bila pri nemškem advokatu in zagrizenem sovražniku Slovencev dr. Ervinu Ambrositschu podpisana kupna pogodba, s katero je lastnica hišo prodala Antonu Pesku, lastniku tiskarne v Frančiškanski ulici št. 10, kakor to pogodba navaja, za 350.000 kron. Pogodba je bila nemško sestavljena. Anton Pesek, tiskarnar v Ljubljani, pa je dne 14. julija 1922 hišo prodal Jadranski banki v Belgradu za 7,750.00 Din. Pogodbo sta takrat podpisala za banko upravni svetnik dr. Josip Ažman in ravnatelj Čiro Kamenarovič, katero ime pač v finančnem 6vetu še vzbuja primerne remeniscence. Ker se je pozneje ta banka spremenila v Jadran-sko-podunavsko banko, je bilo to tudi v zemljiški knjigi zaznamovano. Ta banka pa je 29. marca 1928 hišo prodala veletrgovcu Emeriku Mayerju za 1.250.000 Din, ki je zasnoval načrt, da tam zgradi moderno, veliko trgovsko hišo. Toda leta hude finančne krize, ko je nastopilo veliko pomanjkanje denarja, so te načrte za nekaj časa prekrižala. . Sedanji lastnik g. Emerik Mayer je letos, dne 25. januarja vsem strankam v tej hiši odpovedal lokale in stanovanja za majniški selitveni rok. Mnoge stranke so se že izselile in so nekatera stanovanja sedaj popolnoma prazna. Tudi lokali so večjidel zapuščeni. Štiri stranke pa so se obotavljale ob določenem roku zapustiti stanovanja. Lastnik je bil sedaj primoran proti tem najemnikom pri sodišču predlagali deložacijo. Kakor hitro bo hiša izpraznjena, prične lastnik s podiranjem hiše, kar se zgodi v kratkem času. Mnogo je še drugih lokalnih hišnih zanimivosti. Za jesen se nam napovedujejo prav senzacionalne javne dražbe raznih gradov in palač. Od tu in tam Ali bo Ljubljana vzdržala? Vele Ulm 1< živil en) a ruske carice Elizabet« CarICIn ljubljenec Olga oe&ova Wllly Elcbberger Adela Sandrock Predstave danes, razen v Siogl ob 16, 19’16 ln 21-15 ur< V Rim na jugoslovansko razstavo likovne umetnosti pojdejo nekatera dela s 11. pomladanske razstave slovenskih likovnih umetnikov. Zato bo ta razstava odprta v Jakopičevem paviljonu samo še do nedelje 23. maja zvečer, ter opozarjamo vse one, ki si te zanimive razstave še niso ogledali, da to store še ta teden. Lični izdelki iz rafije so tako trpežni ln poceni, da sc vedno bolj uveljavljajo in imamo zato že tudi prav čedno razvito rafijsko industrijo, ki nam jo z najlepše strani pokaže spomladanski velesejem od 5. do 14. junija. Seveda bodo pa na spomladanskem velesejmu privabljali kupce tudi naši domači pletarski izdelki od vsakdanjih preprostih košar pa do najmodernejših garnitur, ki tako prikupno izpopolnjujejo našo stanovanjsko opremo, zlasti si pa letovanja ne moremo misliti brez udobnih pletenih naslonjačev. Važen nujni sestanek članstva in tehničnega odbora v petek 21. maja 1937 ob 20. v hotel »Slonu*. Dirka v Zagrebu, pregled propozicij dirke Ljubljana 6. junija 1937. Kontrola članov izletnikov iz Trsta. ŽSK Hermes. Protituberkulozna zveza v Ljubljani se ob zaključku letošnjega protituberkuloznega tedna zahvaljuje vsem činiteljem, kateri so na katerikoli način pripomgli, da je ta teden tako v moralnem, kaor tudi v gmotnem oziru prav dobro uspel. Posebno ee zahvaljujemo tudi tem potom banu dravsko banovine, gospodu dr. Marku Natlačenu, ki je prevzel pokroviteljstvo nad vsemi prireditvami in je otvoril teden, nadalje vsem pVedavateljem, tako pri otvoritvi tedna, kakor pri podeželskih prireditvah in v ljubljanski radio-oddajni postaji, nadalje tej postaji sami, ker je priobčevala vsa naša poročila, končno pa številnim nabiralcem in nabiral-kam ter darovalcem prispevkov. — Še enkrat prav srčna hvala v imenu vseli onih jetičnih, ki 60 podpore potrebni.^ Točen obračun bo Zveza položila po dospetju poročil in obračunov svojih edinic. LiubHansko gledališče DRAMA. Začetek ob 20. uri: Petek, 2i.maja ob 15.: »Matura.« Dijaška pied- stava. Izven. Globoko znižane cene od 14 do 2 din. Sobota, 22. maja: »Rivala.« Red A. OPERA. Začetek ob 20. uri: Petek, 21. maja: Zaprto. Sobota. 22. maja: »Plamen.« Red B. Mariborsko gledališče Petek, 21. maja: Zaprto. Sobota, 22. maja ob 20. uri: »Bela bolezen«. Premiera. Nedelja, 23. maja: Zaprto. Ponedeljek, 24. maja ob 20. uri: »Madame Butterfly«. Gostovanje ljubljanske oper«. Državno nogometno prvenstvo prehaja v zaključno fazo. Še dve nedelji in konec! Toda vkljub dejstvu, da že imamo državnega prvaka za letos, ki ga ne more nihče več doseči, bodo vendar zadnje tekme prav tako zanimive, kot 60 bile prejšnje, če ne morda še bolj. Državno prvenstvo je poslalo zanimivo za nas prav za prav šele sedaj, ko ga je že skoraj konec. Gre namreč za to, kdo bo zadnji. V spodnjem domu prvenstvene tabele grozi vsem petim klubom zadnje mesto, vsaj teoretično, če že ne praktično. Nemila usoda, da izpade, zadene lahko Haška, Baska, Coneordijo, osiješko Slavijo in pa Ljubljano. Toda to samo teoretično; praktično lahko takoj črtamo i Hašk i Bask. Prvi je na 6. mestu v tabeli in mora igrati še s Hajdukom v Zagrebu in Slavijo v Osijeku. V obeh tekmah bo prav gotovo dobil toliko, da se mu ni treba ničesar bati. Bask ima 12 točk in je osmi. V Belgradu mora igrati še z Jugoslavijo in BSK. Co bo Bask izgubil proti Jugoslaviji, mu bo obe točki pustil BSK. S tem moramo računati kot z dejstvom. Športna politika ne bo dopustila, da bi imel Belgrad v dVžavnem prvenstvu 6amo dva zastopnika, dočim bi imel Zagreb tri klube. To je vprašanje prestiža in v tem bo Belgrad prav gotovo nepopustljiv. Tako nam po našem računu ostanejo samo trije klubi: Concordija, osiješka Slavi ja in pa naša Ljubljana. Vsi trije klubi plovejo v nevarnem vodovju in vsakemu lahko spodrsne. Concordija ima svojih 13 pik in še eno tekmo v Ljubljani. Danes se še nahaja na sedmem mestu. Kako bo v nedeljo, bomo videli! Osiješka Slavija si bo e svojimi 12 točkami z nedeljsko tekmo v Belgradu z BSK najbrž samo poslabšala svojo goldiferenco in bo ostala pri svojih 12 pikah. Ni verjetno, da bi uspela na tujih tleh proti BSK. Pač bo pa v nedeljo teden na domačih tleh prav gotovo poizkusila vse, da premaga HAŠK-a in si s tem tudi zagotovi svoj nadaljnji obstoj. Naša Ljubljana je v najobupnejšem položaju. S svojo porazno goldiferenco je danes na zadnjem mestu in ima 11 točk. Pred seboj ima še dve izredno težki tekmi. Na eni strani zagrebška Concordija, ki iz Ljubljane ni odšla skoraj nikdar ]>oražena in ki je v poletnem delu prvenstva izgubila samo eno tekmo, na drugi strani pa pride v Ljubljano še sarajevska Slavija, ki je bila jesenski prvak v prvem delu državnega prvenstva. Ljubljani gre za biti ali ne biti. Nedeljska tekma bo obenem tudi resno pokazala, kdo bo za letos izpadel. Ce v nedeljo izgubi proti Concordiji, je brez besede zadnja; tudi zmaga nad sarajevsko Slavijo ji potem ne more nič pomagati. HAŠK bo osiješki Slaviji obe piki enostavno podaril, ker je Eač tako, da so Zagrebčani metali polena pod noge jubljani že ob vstopu v državno prvenstvo in ji bodo zavili vrat na koncu prvenstva, če ga bodo le mogli. Se ne da nič pomagati: športna politika je taka kot so vse druge, namreč umazana. Nedeljska tekma je najusodnejša in s to tekmo se bo v Ljubljani tudi odločilo, kdo bo zadnji. Ljubljani ne zadostuje niti neodločen rezultat, kajti slaba goldiferenca jo bo vkljub temu pokopala. Ko stojimo ob teh žalostnih številkah, ki popolnoma jasno kažejo, v kakšnem položaju sc nahajamo, gledamo s tem večjim zaupanjem v našo enajstorico, ki zastopa naš nogometni šport. Po vsem dosedanjem trudu in pehanju nam ostaneta samo še tekma s Coneordijo in sarajevsko Slavijo. Na domačih tleh lahko porazimo oba kluba in če bo Ljubljana zaigrala malo bolj požrtvovalno, ji bo to tudi uspelo. Zato pa tudi pričakujemo od naših reprezentantov, ki sc tega zavedajo, da bodo storili svojo dolžnost. Vsa slovenska športna javnost to tudi pričakuje. Nedeljska tekma med Ljubljano in Coneordijo bo odločila, kdo bo zadnji. Mi smo trdno prepričani, da se bomo z nedeljske tekme vračali domov zadovoljni in da nam ne bo treba reči, da ves slovenski nogomet ni vreden niti piškavega oreha. V nedeljo Ljubljana:Concordija Končno se je približal odločilni trenutek. Kapitan ljubljanskega moštva bo v nedeljo vzel žogo liki Hamlet lobanjo v roke in spregovoril sve-tovnoznane Shakespeareove besede: »Biti ali ne biti — to je zdaj vprašanje!« Kazalec se pomika na polnoč, voda teče v grlo, reši se, kdor more! Letošnje ligaško leto je kazalo spočetka, da bo novi slovenski zastopnik dobro utrdil sloves slovenskega nogometa v tej težki konkurenci. Prve tekme je odločal z zavidanja vrednim pridom v svojo korist. Kmalu pa se je stvar obrnila. Nekaj igralcev, ki so bili stebri moštva, je odšlo k vojakom, druge so iz bojnih vrst vrgle nesrečne ble-sure. Sistem igre, ki bi se bil ob prvotni zasedbi mest morda obnesel, je kmalu povsem odpovedal. Neuspeh se je vrstil za neuspehom. Pomlad je pokazala še žalostnejši prizor. Igralci Ljubljane so na tujih igriščih izgubljali z neznanskimi rezultati. Prvi svetli žarek je prinesla tekma z Baskom, ki je dala Ljubljani prvi dve letošnji točki, ki sta bili več kot krvavo potrebni. Zdi se, da vsi neprijateljski faktorji pridno rovarijo proli nam. Za vsako ceno bi radi vrgli slovenskega zastopnika iz sedla. Kakor je videti, bodo neslovenski klubi, ki so že na varnem, svojim miljencem, ki še plavajo, darovali točke samo, da bi Ljubljana odletela. Pretekla nedelja je našo trditev prva dokazala. Prvi zlmiki vzpon po severnozapadnem grebenu Planjave Ljubljana, 20. maja. Na binkoštno nedeljo sta Boris Režek in Davorin Kremžar izvedla prvi vzpon v zimskih razmerah po severnozapadnem grebenu Planjave. Tura je od začetka do kraja kazala povsem različen karakter od -letnega vzpona. Snežne opasti, snežni ščiti, zaledeneli žlebovi in zameti so povsem spremenili podobo terena ter 6til tehničnih zahtev. Mesto plezalk so zavzeli kvedrovci z derezami, cepin, skalni in ledni klini. Tehnično izredno težka so bila mesta, katera so v veliki naklonini snega, ki se še ni bil uletel, zahtevala skrbne pazljivosti in znanja. Tura sama, ki je trajala dobrih štirinajst ur in pol, bi se dala po mnenju enega od udeležencev primerjati s turami v Za-padnih Alpah ter predstavlja izboren trening (vrh tega zelo poceni!) za stenske podvige v imenovanih Alpah. Razmere v naših gorah so po soglasni izjavi obeh partnerjev bolj zimske kot v koledarski zimi. Po nedolžnem obsojen -sedaj oproščen Ljubljana, 21. maja.. Lanskega leta je bil pred Okrožnim sodiščem v Ljubljani obsojen Stanko Zdešar, posestnik iz Kozarij, sedaj na Viču, zaradi krivega pričevanja na 5 mesecev strogega zapora in na izgubo častnih pravic za dobo dveh let. Že takrat je zatrjeval, da je popolnoma nedolžen in da so mu pričo sovražne. Zato si ni dal miru, dokler ne dokaže svoje nedolžnosti. Letos je vložil po odvetniku dr. Ražmu predlog za obnovo kazenskega postopanja, ker je našel novo okolnosti, ki so dokazovale njegovo nedolžnost. Okrožno sodišče je sedaj ugodilo njegovemu predlogu, dovolilo obnovo kazenskega postopanja in pri ponovni razpravi Stanka Zdešarja oprostilo vsake krivde in kazni. Tako je dobil Stanko Zdešar po težkem boju končno moralno zadoščenje. Izletnikom v Postojno 23. ma|a 1. Odhod vlakov iz Ljubljane gl. kol.: a) ob 5. uri 40 min., s tem vlakom odpotujejo vsi oni izletniki, ki so se javili za 6.15 uro pri A. Goreč, družbi z o. z. in A. Tičar, trgovini s papirjem: b) ob 6. uri 15 min., s tem vlakom se odpeljejo vsi ostali izletniki, ki so se prijavili za ta vlak iz Ljubljane ali okolice; c) ob 10. uri, vsi oni, ki so se prijavili za ta vlak d) četrti vlak je zagrebški vlak, ki ima odhod iz Ljubljane gl. kol. približno ob 10. uri 30 min., s tem vlakom odpotujejo vsi preostali izletniki 2. Vstop k vsem vlakom v Ljubljani gl. kol. je pri vhodu poleg vrta kol. restavracije. Maribor Koncertna revija Glasbene Matice, ki se bo vršila v sredo, dne 26. maja ob osmih zvečer v unionski dvorani bo ena najzanimivejših koncertnih prireditev v tem letu. Z izbranimi točkami nastopijo šola, zbor in orkester. Nastopilo bo okoli 200 ljudi. Vstopnice za koncert, ki zasluži lep obisk, so v predprodaji v trgovini Z. Brišnik. Ljudska univerza priredi v ponedeljek, 24. maja baletni večer. Uvodno predavanje bo imel prof. dr. Vladimir Kralj, nastopita pa koloraturna pevka ga. Tinka Vesel Polla in baletni plesalec g. Boris Pilato. Davčna uprava opozarja davkoplačevalce, da je 15. maja potekel rok za plačilo II. četrtletnega obroka zgradarine, pridobnine, davka na poslovni promet in luksuz, rentnine, davka na neoženjene osebe, družbenega davka, vojnice in dodatka na skupni bruto promet. Davčne zavezance opominja, da zapadle obroke plačjo v roku 8 dni, ker se bodo sicer prisilno izterjali. Po uradnih statističnih podatkih so jugoslovanske državne železnice januarja, februarja in marca prevozile skupno 11,268.566 potnikov (lani v istem tromesečju 9,595.464 potnikov), kar pomeni ogromno povečanje potniov v letošnjem prvem tromesečju, in sicer za 1,673.102 ali v odstotkih za približno 17%. Največ potnikov so železnice prevozile v marcu, in sicer 4,166.752 (lani v marcu 3,326.026) tako, da je število potnikov v tem mesecu naraslo proti lanskemu marcu za 25%. Potniki z voznimi listki Putnika niso všteti. V Ljubljani se mudi te dni plesni mojster in koreograf opere v Curihu Slovenec Pino Mlakar s svojo soprogo Pio. Mlakar se je s svojo umetnostjo pioslavil že v vsej Evropi, v svoji domovini pa je nastopil z velikanskim uspehom tudi v Zagrebu. Pino Mlakar namerava nastopiti tudi v Ljubljani. * Nemška vlada je znižala mesečno kvoto, ki je bila določena za nemške turiste, ki potujejo v Jugoslavijo. Do sedaj je znašala za svoto 500.000 nemških mark mesečno, odslej pa bo znašala le 400.0C0. Ker so bile do sedaj mesečne svote izčrpane vedno vnaprej, je prav gotovo, da bomo v naših letoviščih videli mnogo manj nemških turistov, skoro nobenega pa v jeseni. To se je pripetilo že lani, čeprav mesečna svota še ni bila znižana. Novo veliko tovarno za impregniranje lesa bo zgradila francoska tvrdka »Ditad« v Slavonskem Brodu. Francoska družba se je dogovorila z občino, da ji je odstopila del svojega zemljišča ob Savi, da bo tam postavila tovarno, zgradila nekaj industrijskih tirov in zgradila tudi svoje pristanišče. Tvrdka hoče les dovažati in odvažati največ po Savi. Sam se je »operiral« 63 let star kmet Marko Oreškovič v Srednjacih pri Zagrebu. Starec je imel težko kilo, vendar je še vedno prijel tudi za kako težje delo. Sredi dela na polju pa ga je v trebuhu nenadoma močno zabolelo, da ni mogel več domov. Nikogar ni bilo v bližini, da bi ga mogel poklicati na pomoč. Da bi se znebil bolečin, je kar potegnil svoj žepni nožič in si z njim razparal del trebuha. Nekaj črev mu je izstopilo, bolečine so nekoliko pojenjale, vendar si mož ni mogel kljub temu nič pomagati, ker se ni mogel dvigniti. Šele ko so ga našli kmetje so poklicali zdravnika, ki je starega kmeta dal prepeljati v bolnišnico. Operacija v bolnišnici je uspela. Za tatvino suknje je dobil pred varaždinskim sodiščem dve leti in šest mesecev robije Ljubljančan Viljem Kodelja. Kodelja je bil več let gost kaz- nilnice v Lepoglavi, ker je bil zelo nevaren prijatelj tuje lastnine. 5. aprila so ga izpustili iz kaznilnice, a je še istega dne ukradel iz meščanske šole v Varaždinu suknjo. Romal je spet pred sodnika, ki mu \i odmeril težko kazen. Kodelja je prišel tako že šestnajstič v zapor zaradi tatvine. Z odlokom kmetijskega ministra so postavljeni za uradniške pripravnike pri kmetijski vzorni in nadzorni postaji v Splitu inž. Alojz Prežel, pri kraljevi banski upravi v Ljubljani ini. Viljem Masten, ri kmetijski postaji v Osjeku inž. Aleksander etrik in Radoslav Miletič, pri kmetijski postaji v' Zagrebu inž. Ljudevit Kavčič, pri kmetijski postaji v Ljubljani inž. Gvido Sajdik in Vojin Dragovič. V Prištini je v sredo Nam on Redžepovič ustrelil Šabana Setedinoviča, ker mu je pred dnevi odpeljal ženo in dva otroka. Namon je bil že poprej nekajkrat pri Šabanu in ga rotil, naj mu vrne ženo z otroki, vendar so bile vse prošnje zaman. Pred šeri-jatskim sodiščem' si je nato skušal doseči pravico, vendar je sodnik odredil, da mora žena prekiniti zveze z obema. Ko sta se pa Namon in Šaban srečala na cesti, je Namon potegnil revolver in petkrat ustrelil na Šab<>na. Povrnivši se iz svatbenega potovanja je v pijanosti ubil svojo mlado ženo Franjo Korošek, ki biva v Slovinju pri Prištini. Korošek se je bil oženil v okolici Vrnjačke banje in se v torek vračal domov. Spotoma pa je stopil v gostilno in se napil. Ko sta stopala z ženo po cesti je Korošek nenadno poteg- nil samokres in začel streljati. Enden strel je zadel ženo v grlo, da se je zgrudila. Ko je Korošek to videl, je še dvakrat ustrelil nanjo. Nato sc je ustrelil še sam. Na tnorjn nb Kaliforniji jc tovor« paruik »Alaniar« zadel v ribiško ladjo »Normandie«, ki se jo takoj nato potopila. Na ladji je bilo tudi šest Hrvatov, ki so bili obenem lastniki >Norman-die«. Tovorni parnik je posadko »Normandiet sicer rešil, potopil pa se je z ladjo vred tovor nalovljenih rib. Potopljena ladja je bila največja ribiška ladja, kar so jih imeli Jugoslovani na Tihem oceauu. Papir in karton sta se spet podražila za 10%. Letos se je papir že štirikrat podražil. Vsa po-draženja znašajo skupaj 23%. Ponovnemu iviše-vanju cen papirju so krivo dražjo surovino. Seveda so zaradi tega tudi vsa grafična podjetja povišala cene svojim izdelkom za 10% od sedanje že poviSano cene. Čeprav so V6a ta povišanja že občutno podražila papir, je še vedno pričakovati novih podražitev. Zaeukrat sta to povišanje najavili le dve podružnici zveze jugoslovanskih grafičnih podjetij in sicer v Zagrebu in Splitu. Kongres vseh svetovnih narinskih agencij ho sredi junija v Dalmaciji. Odposlanci agencij bodo zborovali na eni izmed ladij DubrovaČko plovidbe in se bodo z njo vozili ob dalmatinski obali. Na ladji bodo tudi stanovali. Glavno vprašanje, ki ga bodo obravnavali, bo organizacija poročevalsko službe. Kongres se bo začel ob Sušaku, nadaljeval pa se bo na vožnji do Kotora. Iz Kotora bodo odpluli spet nazaj v Split, odtod pa odpotovali v Belgrad. Obiskali bodo tudi Bled, kjer bodo formalno zaključili kongres. Prišlo bo 25 direktorjev, z vsemi drugimi uradniki in odposlanci pa bo udeležencev 60. Naša agencija Avala bo v tem času postavila na ladji poseben aparat, da bo z njim obveščala naše časopise o poteku kongresa. Za otroritev kmetijske razstave v Pragi je predsednik češkoslovaške vlade g. Hodia povabil na teden dni v goste zastopnike našega zadružništva. Ekskurzijo priredi glavna zadružna zveza. Udeleženci se odpeljejo v četrtek zvečer, tako da se bodo mogli udeležiti vseh prireditev te razstave v Pragi. Na ekskurzijo pojdejo zastopniki našega zadružništva iz vse države, kot odposlanec vlade se je pa udeleži minister brez portfelja dr. Djor-djevič. Glavna zveza srbskih kmetijskih zadrug Je načela akcijo za ustanovitev zadružne šole v Belgradu. V ta namen je izdelala pravila, ki jih bo proučila na prvi seji uprava glavne zadružne zveze. Sola se ustanovi kot zadruga 6 sedežem v Belgradu, Iln sicer po zgledu zadružnih šol, ki že obstoje in prav dobro funkcijouirajo v Zagrebu in Ljubljani. tekme 4' y__ .•\^v . s K8SS& *•%« ivftiV itrtVittii 11 Hfi iWž 3. G. FIenry: »Hindenburg" ___ _ na zadnjem letu J. G. Fleury, posebni dopisnik pariškega »Gringoirea«, je bil med potniki, ki so s ponesrečenim »Hindenburgom« naredili zadnje srečno potovanje iz Frankfurta v Južno Ameriko. To je bilo pred začetkom letošnje zime, nakar je »Hindenburg« šel v hangarje. Na prvem letošnjem poletu je zrakoplov zadela strahovita nesreča, ki jo vsi bralci našega lista pomnijo. Iz poročila o tem zadnjem potovanju dobimo živ vtis o konstrukciji te zračne ladje in o potovanjih z njo. To je bila njegova zadnja srečna poti Zdaj pa ožgani ostanki v Lakehurstu s počrnelim ogrodjem, ki se je med padanjem v plamenih zvilo kakor proseče roke, mečejo mračno senco na sončne spomine s te poslednje srečne vožnje. Zeppelin »LZ 129 Hindenburg« se je pripravljal na zadnjo čezmorsko vožnjo v svoji prvi obratni sezoni. Potem je posrebreni orjak dremal v svojem frankfurtskem hangarju in šele letos v maju naj bi začel svoja pota čez Severni Atlantik... Štirje bleščeči avtobusi so nas odvedli po še temnih in zapuščenih frankfurtskih ulicah na letališče. Dan se še ni bil docela zasvetil, ko smo že bili mimo predmestnih vil in vrtov ter smo med borovci zagledali ogromno ladjo srebrne stolnice brez stolpov: shrambo za zrakoplov, ki je kazala svoje rdeče signalne luči. Bili smo komaj prebujeni, drhteli smo in mežikali v okrutni luči obločnic ter se v vrstah rinili proti pisarnam. »Listke, prosim ...< Po zadnjem pregledu smo prestopili še ena vrata. Pred nami so stopnice na kolesih držale proti nekaki lesi, ki je bila odprta ob boku orjaškega zrakoplova. Resen natakar nam je zastavil pot: »Vžigalice, vžigalnike, prosim, gospoda. Predpisano je, da mi jih morate izročiti...« V notranjosti so nas drugi stewardi vodili proti kabinam. Kabine so bile osamljene v sredi tistega dela, ki je bil namenjen potnikom. Kabine so zavzemale kakih 400 kvadratnih metrov prostora v spodnjem delu negibnega orjaka. Naključje mi je dalo za sopotnika rojaka in prijatelja. Najina kabina, opeta s tenkim popelinom, rumenkaste barve je imela dve postelji v nadstropjih, omaro v steni, ki jo je zakrivala zavesa, umivalnik ,iz celuloida s tekočo vodo, pisalnik s polico za knjige in zaslon. Za zračenje 6ta skrbeli dve ventilacijski odprtini, ki sta dovajali od zunaj svež zrak. Tovariš tehnik je občudoval ureditev, ki je v tako majhnem prostoru združevala vse potrebno udobje. Ko sva se za silo uredila, sva šla v salon. Delal se je dan. »Hindenburg« je počasi drsel proti sredi letališča, vlekel ga je njegov belordeči pristajalni jambor, nameščen na težkih kolesih, ki so tekla po tračnicah. Travo na letališču je pokrivala preproga slame, gozdi okrog letališča so se potapljali v sivo in mrzlo zimsko meglo. Kakih sto rjavih srajc je pograbilo vrvi pri zrakoplovu. Zaslišali smo žvižge in hripava povelja. Nenadno smo videli, kako so se vrvi napele, nato pa padle. Tiho smo 6e dvignili, kakor da nas potiska lahen pihljaj. Ljudje od SA so postali črne kepe, ki so se na povelje zvalile skupaj in obstale v negibnih vrstah. Voda, ki jo je zrakoplov imel za obtežilo, je škro-potaje padala na nje, kakor ledena prha. Štirje motorji na težko olje so hrumeli nad nami. Njihovo pravilno grmenje nas je spremljalo štiri dni, podobno pritajenemu in enoličnemu tresenju strojev na ladji. S 130 kilometri na uro smo drseli nad nemškimi gozdovi, potopljenimi v meglo. Razpora v oblakih tu pa tam nam je včasih pokazala širno avtomobilsko cesto, ki teče proti meji in kateri smo natančno sledili. Renska dolina je bila zavita v sivo soparo. Sirena vlačilca na reki je zdaj pa zdaj vrgla na nas mrtvaško tuljenje. Zagledal sem za hip pristanišče, tovarne in rdeče strehe v Strassburgu. Potem 6e je iz megle izvilo sonce in risalo mavrico na bombaževinaste kope oblačnega morja, po katerem je bežala naša spačena in stisnjena senca. Kmalu sem poznal vse kote našega doma: salon v ozadju s sedeži iz rdečega marokanskega usnja, ki je služil za jedilnico, prednji salon z naslanjači in z rumenimi mizicami, kjer je človek lahko pisal po mili volji. Na svetlo rumenem stropu so bile moderne freske, slikane z nadvse nežno barvo, ki so predstavljale prizore in pokrajine na naši poti. Tu pa tam se je človek vzdolž salona lahko naslonil na mizico, ki se je dala odpreti in je lahko skozi steklo gledal pokrajine, ki so se vrstile v naglem begu pod nami. Salona sta bila ločena s kabinami. Od tu so držale stopnice navzdol, kjer so bila vrata v malo kopalnico s prhami in kabineti. Tam je bil tudi stekleni predprostor pred vrati v kadilnico. Kadilnica je bil prostor, docela varen pred ognjem, kjer je bilo dovoljeno prižigati vžigalice in pokaditi cigaro ali cigareto. Zraven je človek lahko na stenskih freskah pregledaval zgodovino zrakoplovstva. Preden ste odšli iz kadilnice, ste morali skozi preiskavo: natakar je natančno ugotovil ali ste pustili cigaro ali cigareto v pepelniku, napolnjenim z vodo. Vprav sem se napotil proti salonom, ko me je našel vodja restavracije na zrakoplovu, Kubis. »Iščem vas. Poveljnik bi rad govoril z vami.« Odprl mi je vrata in me odvedel nekaj stopnic navzdol. Nato me je odvedel po aluminijastem mostu, ki so ga obdajali šotori za moštvo, proti nekaki stekleni kletki. Odprl mi je vrata vanjo in spustila sva se po ozkih stopničkah. Nato je odrinil neka vrata. Stala sva v vodniškem prostoru. To je bila velika steklena kabina na sprednjem koncu zrakoplova. . Tu se mi je predstavil kapitan Maks Pruss v tesni sivi uniformi. Njegovo navidezno togost je omiljevala eleganca svetovnjaškega človeka. »Oprostite, da vas motim, toda dovolil sem si poklicati vas na pomoč, da mi pomagate napisati brzojavko za vašega letalskega ministra.« Kapitan Pruss mi je razložil, da je med poletom nad oblaki_ krenil za nekaj kilometrov od redpisane črte. Pokazal mi je na zemljevidu, za oliko je zašel zrakoplov vstran... (Nadaljevanje.) Čez nekaj dni boste brali naš novi roman »LJUBEZEN, KI UBIJA" Pretresljivo in napeto delo o ranjeni otroški ljubezni, ki se ob izgubi očeta razočara nad materjo, a se vendar prav zaradi matere vsa posveti strastnemu in neutrudnemu iskanju za zločincem, ki je umoril očeta in razbil srečo treh ljudi. Mali Andre začne preganjati očetovega morilca kot otrok in neha kot prezgodaj strt in ostarel mož. V iskanju izgubi mladost in vso njeno lepoto, toda nazadnje doseže svoje: doseže morilčevo priznanje in sodbo nad njim. Opozorite na naš novi roman svoje prijatelje in znance! •Slovenski dom« izhaja vsak rlHavnik ob 12 Mesečna naroftnina 12 Dim ta inozemstvo 25 Din Oredništvo: Kopitarjeva ulica «1111. Telefon 2994 In 29%. Upratai Kopitarjeva K m«38“h B0BW “““J" Jfeiefon 2991 Za Jugoslovansko tiskarno * Ljubljani: K. Cfeč. Izdajatelji Ivan Kakoveo. Urednik; Jože Količek, Del pristanišča v San Franciscu v Ameriki, kjer je divjal pred nedavnim ogromen požar Dragoceni radij v kanalu Najbolj redka prvina, ki jo poznamo in jo v zadnjem času z velikim uspehom porabljajo tudi v zdravilstvu, posebno pri zdravljenju raka, je radij. Zaradi svoje redkosti je ta prvina tudi temu primerno draga, saj je je vsega skupaj na vsem svetu komaj nekaj sto gramov. Pj-ave redkosti so one bolnišnice, kjer radija sploh kaj imajo. Zato tudi ni nič kaj prijetno, če se pripeti kaj takšnega, kakor zadnje dni v neki dunajski bolnišnici, kjer se je še tistih 5000 miligramov radija, ki so ga tam imeli, nenadoma izgubilo. Pravijo, da ni bilo v dunajskih bolnišnicah ničesar, kar bi s lakšno skrbnostjo varovali, kakor radij v lei,nzerški bolnišnici. Tudi tu so uporabljali to redkost za zdravljenje raka. Bolnike so zdravili na dva načina: ali s tem, da so jih s posebnimi pripravami obsevali, ali pa z radijem, vdelanim v palčice. Na ta drug način so zdravili tudi v zadnjem času neko žensko, ki je imela raka in ki bi bila bolnišnici kmalu povzročila okoli 8000 šilingov škode zaradi svoje nevednosti ali pa vsaj nepazljivosti. Po zdravljenju s temi radijskimi palčicami se je šla omenjena bolnica umivat k lijaku, pri čemer so ji palčice padle v lijak. Tega ni niti opazila. Ker ni bila ona edina, ki so ji v tej bolnišnici skušali vrniti zdravje s teni radijem, so seveda to zdravilno sredstvo takoj pogrešili. Napravili so temeljito preiskavo po vsej bolnišnici. Preiskavi se tudi ni mogla izogniti omenjena bolnica. Vendar pri njej niso našli ničesar. Sploh se ji je čudno zdelo, kako to, da iščejo radij pri njej, kajti ni se prav nič zavedala, da je povzročila ravno ona to veliko zaskrbljenost v bolnišnici. Končno pa so le ugotovili, da je ona zadnja imela radijske palčice v rokah. Spomnila 6e je tedaj, da so morda takrat, ko se je umivala, padle v lijak. Ko je bilo že vsako upanje skoro odveč, je vodja bolnišnice razpisal nagrado 800 šilingov za onega, ki se mu posreči najti izgubljeno dragocenost. Dunajska občina je najela takoj večje število delavcev, da temeljito preiščejo vse kanale, posebno tiste, ki vodijo iz bolnišnice. Šele pred dvema dnevoma je preiskava rodila uspeh. V nekem kanalu v bližini bolnišnice so našli vse pajčice, v katere je bil vdelan radij. Srečni iskalci so obljubljeno nagrado tudi dobili. Umetna človeška kri V sredo se je na Dunaju začel tako imenovani »zdravniški teden«. V zvezi s tem pa je bila istega dne odprta tudi razstava v dunajski splošni bolnišnici, ki kaže nekatere prav zanimive nove pridobitve v zdravniški vedi. Posebno pozornost vzbuja umetno napravljena človeška kri, ki bo odslej naprej vedno na razpolago na vseh avstrijskih reševalnih postajah. Dosedaj se je dostikrat dogajalo, da je moral ponesrečenec, n. pr. motociklist, ki je (lobil hujše notranje poškodbe, kmalu za tem, ko se je nesreča pripetila, umreti zaradi prevelike izgube krvi, pred-no so ga mogli pripeljati v bolnišnico, ali mu kri Sami Jurčki in Betke, ki so se v Londonu rodili na dan kronanja angleškega kralja drugače ustaviti. Zdravniki so se že dalj časa ukvar« jali z vprašanjem, kako bi se dalo omejiti število takšnih žrtev. Treba je bilo poizkusiti, kako bi se dala umetno napraviti človeška kri ki bi bila lahko vedno na razpolago. Ta poizkus se je tudi v resnici posrečil. Napravili so tekočino, ki je po svoji kemični sestavini popolnoma enaka človeški krvi, in ki more opravljati tudi isto funkcijo. Treba jo je samo takrat, kadar komu preti smrtna nevarnost zaradi izkrvavitve, vbrizgati v žile in srce, ki bo na ta način umetno delovalo toliko časa, dokler ponesrečenca ne pripeljejo v bolnišnico in mu tam preprečijo nadaljnjega odtoka krvi. Umetno kri bodo hranili po reševalnih postajah v posebnih, nalašč zato pripravljenih posodah kot prvo pomoč v nezgodi. Programi Radio Ljubljana Petek, 21. maja: 11.00 Šolska ura: pokrajinska odi daja iz Kamnika — II. del, izvaja narodna šola (vodi A. Rupnikova) — 12.00 Naša posem, naša glasba (plo. šče) — 12.45 Vreme, poročila — 13.00 Čas, spored, ob-, vestila — 13.15 Koncertni plesi (plošče) — 14.00 Vreme, borza — 18.00 Zdravstvene in stanovanjske razmere na vasi (gdč. Kristina Hafner) — 18.20 Ksilofonske soli. stične točke (plošče) — 18.40 Francoščina (g. dr. St. Lebon) — 19.00 Čas vreme, poročila, spored, obvestila — 19.30 Nac. ura: Značaj glasbe za naš narod (Dragotin Cvetko) Ljubljana — 19.50 Zunimivosti — 20.00 Ura lahke glasbe: Slovenski Šramel (sodelujejo gg. Marin Maks - violina, Vinko Šušteršič, viola. I. Stanič, ki-tnra, Stanko Avgust, harmonika) — 21.00 Plošče — 21.15 Majniški sprehod (Ran. orkester) — 22.00 Čas, vreme, poročila — 22.30 Angleške plošče. Drugi programi Petek, 21. maja. Belgrad: 20.15 Rad. ork. — 21 Zagreb — 22.20 Plošče — Zagreb: 20 Prenos zborov-skega konc. — 22.20 Plesna gl. - Dunaj: 19.25 Vesel program — 20 Igra »Petrovo ženitno potovanje« —, ŽJ.20 Zab. konc. — Praga: 19.10 Poljudne pesmi — 20.45 Operni večer — 21.55 Plošče — Varšava: 20-15 Simf. konc. — 22.30 Slušna slika — 22.45 Plesna gl. —> Berlin: 20.10 Veseli zvoki — 21 Zab. konc. rad. ork. Angleška mornarica - bistvena vez imperija Na imperijalni konferenci, ki se je začela te dni v Londonu, so se sešli najvplivnejši, najbistrejši in najmogočnejši možje iz vsega britanskega imperija. Zdi se, da bodo v glavnem razpravljali ne toliko o trgovskih in gospodarskih vprašanjih kot o obrambi imperija. Po neštevilnih brezuspešnih poizkusih za razorožitev narodov je tudi Anglija prisiljena, da zavaruje sebe in svojo skupnost. Zato je osnovala načrt za utrditev svoje moči s približno 250 milijardami dinarjev v bodočih petih letih. Besedilo ustave ne zahteva od angleških do-minionov, da bi neizogibno sodelovali pri tem načrtu. Vsem je popolnoma na prosto dano, da store mnogo, malo ali nič. Ravno radi tega pa je upati, da je vez med Anglijo in njenimi kolonijami tako tesna in prijateljska, da se bodo vse z veseljem odzvale pozivu, naj to vez še bolj utrdijo in zavarujejo proti vsaki nevarnosti. Vsa bodočnost in moč britanskega imperija je v njegovi mornarici, ki'mora obvladati vsa morja, da more biti v nepretrgani vezi z domovino-ma-terjo, Iz tega sledi, da je treba predvsem pomnožiti in izpolniti mornarico ter njene postojanke. Po posebnih pogodbah ima sicer Amerika pravico do istega števila ladij kot Anglija, vendar a je med nj