Zakladi, ki se ne izgube.
V nekej deželi je nastala po dolgej vojski in po slabih letiuah zel6 huda lakota. Prernožni ljudje so morali rruiogo denarjev potrositi. da si uajpotrčb-nejSili stvari nakupijo; a nbožci so lakote nmirali.
Kvalj, katerega sta uboStvo ia beda njegovih podložnikov zel6 ganile, ukaže prodati vse zaklade in dragocenosti, ki so jih njegovi predniki v prejš-njih stoletjih nakupinUi, ter za prodano blago nakupiti žita, in olja, ki se naj razdeli med uboge. Kraljevi namestmki, ki se niso brigali za ubožno Ijad3tvo, godrujali 80, ker so se piaznile kraljeve zaklidnice, tožeč, da se kraljevska imovina zapravlja. ,,Tvoji predniki" rekli so kralju, pfeili so, da se po-dedovana imovina pomnoži, a ti ne samo, da ne pomnožuješ dedovine aego ti zapravljaš, kar so ti predniki zapustili. Kralj jim odgovori: ,,Motite se; tudi jaz hranim zaklad svojih predaikov; a razloček je samo ta, da so moji predniki aabirali pozemeljskih, a jaz nabirara nebeških zakladov. Oni 30 hra-nili svoje bogastvo na taeih krajih, od koder ga lehko roparji odneso", a jaz ga hranim oudu, kamor roka 61oveška m seže. Kar so moji predniki nabi-rali, doneslo jim je malo sadii, a to, kar jaz nabiram, rodilo bode stotereu sad. Moji predniki so nakupičili zlati, srebri in druzih dragocenosti, a jaz rešujem ubožcem življenje. Zakladi mojih ptedniko? so bili namenjeni za ta svet, a moji 80 namenjeni za bodoče zivljeuje,                            Josip Lavrič  .