PROSVETA GLASILO SLOVENSKE NAnODNE PODPORNE JEDNOTE mi Sout^Lawndalt Am Offlo* «f Poblteatloai MIT South Lawndate Am Telepkoa«, Roekwall 4S04 Hüft J» IMS CHICAGO, ILL., TOREK, 14. JANUARJA (JANUARY 14), 1941 Subscription 16.00 Yearly $TKV.—N1IMRKR » Šsr —m^ at »fiai wt» «< i uničili 560 talljanskih letal -Irki napadajo fasistič- • « •__j * r i—* ssetioa HOS, Aet «f Osi. S, lSlt, os Jans 14. WW. m> foUSSOLINI SPET PREMEŠAL PO-VELJSTVO KAIRO, EGIPT, 14. jan—An-leAka letalska slls Js dobila kon-rolo nad tretjino osratja giblje, alijanske kolonijs v AfrikL Volga letališč v bližini Tobruka, išistične tHnjsve, js v sofistih rokah. Uradno poročilo proda je bilo 560 italijanskih boj-h letal uničenih od aačetka fenzive, dočbn so AbkMI izgu-U manj ko sto leUL ATENE, 14, jan—Grške četa apadajo italijanske obrambne ocicije južno od Vskne, glavne i zadnje fašistične bana v AMm-jt Italijanske obrambno črte i rušijo. Poročilo Is Jugoslavijo, je Tepelinl, utrjeno mesto ob eati, ki vodi v Valono, padel, fte bilo uradno potrjeno v Atenah. RIM, 14. jan.—Diktator Mns-[>lini je poslsl generala Uga Ca-illera, načelnika armadnsga šta-v Albanijo, kjer jo prevsel oveljstvo nad italijansko oboro-tno silo. To je ie tretje preme-uije v italijanskem povsljntvu zadnjih dveh mesecih. General Ubaldo Soddu, ki jo bil fcenov&n za poveljnika fsilstič-oborožene slls v Albaniji 10. ovembrs, je bil rasreien dolž-ti na avojo lastno prošnjo, radna vest pravi, da js to sto-I zaradi "slabega zdravja." « Kairo, Egipt, 18. jan.—Tob-iik, zadnja italijanska basa-v hodnji Libiji, je obkrožen od «eh strani po angleških in av-tralakih četah. Težki topovi, ki d bili pripeljani na to fronto iz ardije, italijanske trdnjave, kafro so Angleži okupirali pred nim tednom, sipajo krogle na obruk, kjer se nahaja italijan-(a vojaška posadka okrog 30,-00 mož. Britski vojaški opazovalci tr-ijo, da je bila italijsnska letalca sila uničena v Libiji in da se 0 moral maršal Rodolfo Grazia-i, vrhovni poveljnik fašiatičnih mad v Afriki, boriti odalej brez lomoči te sile. Angleški letslci 1 kontrolirajo libijsko ozračje. Angleški bombniki so včersj >novno bombardirali Demo, lartubo, Tmimo in Gasalo v Li-ji in Palermo, luko v Siciliji, r druga italijanska mesta. <>mbe, katere so vrgli, so po-rročile ogromno škodo. Rim, 18. jan.—Tu so priznali igleAke letalske napsde na Ita-janske baze v Libiji, povedali u niso, katere ao bile tarča bom-srd i ran j a. Uradno poročilo nenja topniške dvoboje na ličkih frontah. Vrhovno poveljstvo prsvi, ds italijansko-nemška ofenziva ■roti angleški pomorski aili na miozemskem morju nadaljuje. V Rimu so zdaj potrdili poro-Ho. da so angleški letalci napad-* l)ombaml Turin, industrijsko i*Hto v severni Itsliji, in Savi-liano. V Turinu so bombe potovale neksj tovarn in ubile Ti ter ranile osem civilistov, london, 18. jan.—-Nemški laki ho sinoči spet metsli zaži-Mne bombe na London, ki ao zs-'tik poUre v neksterih dls-ptih, katere pi ao "vade kmalu pogaaile. Bombni pričeli' prihajati zgodaj e«'aa. ko je bilo rešilno moštvo zaposleno s čiščenjem ulic in ohranjevanjem pod rt in poalo-i. katere no porušile nacijske ¡niln- v Moboto. ''"^g Ix>ndona so bila Určs iirsnjs is zrsks Llver-■*»!. I'.rtumouth in drugs sn-Ms mesta. letalski miniater da so Angleži istočasno bombe ns nemške base je v komuni- r stični stranki L •« I m , i Bivši urednik Hathaway dobil brco New York, 13. jan.—Clarence Hathaway, bivši urednik lista Daily Worker, glasila komunistične stranke in eden izmed treh glavnih komuniatičnih voditeljev v Ameriki, je bil izključen ia atronke. To naznanilo je objavila eksjrtutiva stranka. Hathaway je bft odstsvijen kot nrednik glasila stranke pred šestimi meseci, toda jsvnost ni bHn obveščena o tem. Uradno naznanilo o čistki pravi, dn je bil Hathaway izključen, ker ni izpolnil poverjenih mu nalog, osebnih in političnih odgovornosti, zaradi desertacije in ker ni storil ničessr glede svojo rehabilitacije. Eksekutiva mu js dala tri mesece časa za to» toda on ni lspolnH svojih obveznosti." Vest o izkl j učenju Hat h away -ja je objavilo glasilo stranke vče-raj, toda ta ni omsniis incidentov v ozadju preloma. Earl Browder, tajnik atronke, in drugi komunistični voditelji niso hoteli razpravljati o tem slučsju, reporter j i pa niao mo«rli najti Hathawayja, da bi jim pojaanil vzrok izključen j a. Hathaway ae je izaelil is svoja stanovanja v Brooklynu in policija ne ve, kje as nahaja. On ie na svobodi pod poroštvom. Pred nekaj meseci je bil obsojen na trideset dni zaporo na obtožbo, da je v evojem listu blatil in obrekoval Edith Liggett, vdovo izdajatelja lista v Minneapolisu, Minn., ki so gs umorili gangeži. Hathaw|sy je bil rojen v Minne-soti pred 46 leti in po poklicu je msilnist. Za komunizem aa je pričel zsnfmati 1. 1919 in je. pomagal ustanoviti komunistično stranko v Amerik L Nekateri trdijo, da ss ni atrinjsl s novo tsk-tiko komunistične atronke in ds je to glavni vzrok isključenja. Hathaway je odobraval pakt, ki sts gs sklenils Stalin in Hitler, in aovjetako invazijo Finske. Senator zahteva garancije od Anglije Amerika mora dobiti otoke ▼ zameno sa orožje D. CH 18. jan.— Alexander Willey, republikanec Is Wiaconsins, je Is-jsvil v senstu. da moro Anglija dati poroštvo in garancije Ameriki ss Istsls, orožje in bojni ms-terijal, ki ga dobi od Amerike v najem ali na "poaodo". Senator je naglasil, da je popolnoma uverjen, da ogromna večina ameriškega ljudstva zahteva tako poroštvo. I , Poroštvo naj bi bila Bermuda in angleški otoki v Karibejskem morju ter imetje Velike Britsni-je lh njenih zaveznikov v Združenih državah. Wiley je rekel, da to imetje predstavlja vrednost čez sedem miiijsnl dolarjev. Kanada in drugi britaki dominion! imajo v Ameriki investicije, ki snsšsjo čez dve milijsr-di dolarjev. Britsks otoške po-seščine v Zspsdnl Indiji, katere bi Ameriks potrebovala kot obrambne baze za protekcijo Panamskega prekopa, ao tudi vredne čas tri milijarde dolarjev. Senator je rekel, da ne bo ugovarjal, ako Amerika nudi vso mogočo pomoč Veliki Britaniji, če bo slednja položile poroštvo. Novi illinoiški governer ustoličen Springfield, 111., 18. jsn. — Republikanci so danes prevzeli kontrolo nad državno vlado, ko je bil ustoličen Dwight H. Green, SOVJETSKI TISK ODGOVARJA AMERIŠKIM KRITIKOM Zagovor sklenjenih po• godb m Nemčijo FRANCOSKI KOMENTAR O KUPČIJI Moskvs, 13. jan.—Vladni listi in glasila komunistično stranke Wheeler straši -z diktaturo Opozicija proti Rooneveltovemu načrtu v kongresu sr sklenjene med sovjetsko o Nemčijo, zapo ameriških vnikih, ki kri-t rdi jo, ds so a opravičujejo ekonomske Rusijo in eno pa so in angleških tisirojo sovjete sklenitvijo teh tpaktov podprli nacijske vojne nkpore. Listi na-glašajo, ds bo Moskvs sklepala pakte tudi v tam letu s zavoje-vanimi in nesavpjevanimi državami in pri tem ao ne bo oalrala na ugovore in kritika, ps naj prihsjsjo te s katere koli strani. "Cas je žs, pišejo Izvestjs, glasilo vlade, T"da svet sposns, ds sovjetska vlada vodi neodvisno politiko in ds jo bo vodila tudi v bodočnosti. Nekateri vodilni državniki v Londonu in Waah-ingtonu ao za vseli stališče, da Amerika lahko salaga Veliko tanijo z bojnimi ladjami, letali in bojnim matarialom in da a tem ne krši mednarodnega prava in nsv tralnoBti, dočira ne bi amels Sovjetska unija pošiljati Nemčiji niti žita. To poofenl, da ti tolma čijo mednarodno pravo in nevtralnost na svoj način." Izvestjs in Provds, glasilo komunistične stranke, naglašajo v uvodnikih važnoat raztegnitve čikaški odvetnik, kót governor Ceremonije ao ae vršile v novi trgovinskih paktov med Ruai jo Willkie podprl Rooseveltov načrt Konfuzija med republikanskimi voditelji New York, 18. jan. — Wendell L. Willkie, tyv*i republikanski predsedniški kandidat, je dejal, da podpira Rooeeveltov načrt glede pomoči Veliki Britaniji in drugim državam, ki se bore proti agresorjem, v revidirani obliki. On je rekel, da bo kmalu odpotoval v Anglijo in Um proučeval vojno situacijo.______ Willkie je a avojo izjavo povzročil konfuzijo med voditelji republikanake atronke. Alf M. Landon, predsedniški kandidat te stranke L 1986, je dejal, da Willkie ne bi bil nominiran i predsedniškega kandidata te stranke, če bi bil pred konvencijo povedal svoja stališče. Landon je gasllskelrekel, da Willkie In Roosevelt za-vaemata enako «tališče glede pomoči Veliki Britaniji. To etališ-če je, da mora iti Amerika tudi v vojno, ds bo Anglijs porazila Nemčijo.' vojsšnlci v navzočnosti več tir ssê ljadi. «smo eden demokrat — državni tajnik Edward J. Hughes — je položil prisego. VSe druge državne urade so dobili republiksnci pri novembrskih volitvsh. Seetnajet letalce v se ubilo v Afriki s Johannesburg, Južnoafriška u-nija, 18. jan. — Seatnajat voj* ških letalcev as je ubilo, ko jo njih letalo treščilo na tla pri Mbeyaju, Tanganijaka. Mnenje prevladuje, da je pilotov gosti megH zgrešil pot in-zadel ob hrib. Na podlagi teh bo Na*veš pšenice ls in Nemčijo. Nemčija dobila Rusije, v zameno pa jI bo Nemčija pošiljala atroje in induatrij ske produkte. Berlin, 18. jan.—Poučeni krogi trdijo, da novi dogovori, kamere sta Nemčija in Rusija pod pisali zadnji petek, ne pomenijo, da bo Nemčija vzdrževala direktne trgovinake odnošaje z Litvo, Estonijo In Latvijo, baltiškimi državami, ki so prišle pod 8ta!i novo oblast. V teh Ima Nemčija velike investicije. Nacijski krogi trdijo, da se je dovoz žits iz Ru sije povečsl v zadnjih meaeclh, Vichy, Francija, 18. jan.— Bolgarija ne bo postala totalitarska država Waahington, D. C, 13. jan.— Senator Burton K. Wheeler ja včeraj ponovno atrašil ameri ško ljudatvo, da Rooeeveltov na Črt glede večjo pomoči Veliki Britaniji pomeni vojno in uata-rjovitev diktafture v Ameriki. Wheeler jo imel dva govora po radiu. "Ako ameriško ljudstvo hoče diktaturo, totalltarsko obliko vlado in vojno, tedaj naj kon grea pod pritiskom sprejme Rooseveltov nsčrt," je reksl senator. "Odobritev tega nsčrta pomeni vojno, odprto vojno. Is tega razloga vprašam amsriško ljudstvo, preden sprejme vas to, sli mu js ssdnjs vojns prlnsslu kakšne koristi? Roosevelt zahteva od kongresa, naj sa odpove svoji oblsati in krši mednarodno pravo." Opozicija v senstu se pripravlja na boj proti Roossvsl tovemu nsčrtu, ki določa neomejeno ameriško pomoč v orož ju, strelivu in bojnemu materia lu Veliki Britaniji, Grčiji in itsjski. Nekateri senatorji ijo, da bo Rooaevelt postal diktator, če bo kongres aprajel predloženi načrt, in potisnil A-meriko v vojno. Odločilns borba aa bo vršila v senstu, kjer ao bili že atorjonl koraki glede revisijs Roossvsl tovegs načrta. V niiji «borni ci ni vsliks opozicijo. Prva preizkušnja v tej bo prišls danes, ko bo Andrew J. May, detnofcrst iz Ksntuekyjs in nsčslnik odae-ks ss mllitsrističns zadevo, za htevsl, da načrt prida prsd nje gov odaek. Kakor hitro bo ta podal svoje poročilo, bo nsčrt prišel pred sbornico. Kitajska naznanila dogovor z Rueijo Cungking, Kitajsks, 18. jsn. — Tukajšnji list Sao Tang Jih Pso, glssilo armada, jo naznanil dosego dogovora med Kitajsko in Rusijo. Ta določa izmenjavo kitsjskih rudnin ss rusko milits-ristično mašinerijo in bojni ms-terlsl. Dogovor predvidsvs is menjsvo blaga v vrednosti f 100,- AAA AAA Francija omejila lelezmlkk promet Vichy. Froncijs, 18. jsn. —, Omejitev potniškegs promeU ns frsncoskih železnicah, ki stopi v veljavo v sredo, je bila nasns- "Pirani Franciji, Belgiji In Ko I njena. Avtoritete pravijo, da "dlJl ter na industrijska sre- mora Francija hraniti s premo- \ -everni luiiji. ^ --:-JK.J V .,---»rr---— Domače vesti MInnesotske novice Ely, Minn.—Pred dnevi je tu umrl Mstt Kspš, doms od Se-mičs v Beli Krajini. Pred leti je bil ellški policaj. Druge podrobnosti o njeni niso shane.—Dslje je tu umrls Dors Butala, stara 43 let. V Ameriko /e prišla, ko je bila atsre devet let in je a starši vred živela v Michiganu in Hibbingu, Minn., na Elyju je pa bna 20 let, ko se jo tu omoiila. Zapušča moša, sina in dve hčeri, v Oaklandu, Calif., pa brsta Petro Msrkovičs. Clevelandlike vesti Cleveland.—J)ne 10, t. m. je po dolgi bolezni umrla Mary Mrhar, roj. Mate, atara 41 let In doma is Dolenje vaal pri Ribnici. V Ameriki je bivala 20 let in zadnjih 18 let Je bila vdova. Tu zapulča dva alnova, v starem kraju pa mater. Angleški levičarji objavili program Mir br«z odikodnin in "nov r«d" UHYU- pravl-i liud- iHt VU" landon, 18. Jsn—Ns "ljud-akem zborovsnju", ki ao gs akll-osli voditelji levičarskih In ko-munlatlčnih grup, ja bil oavo jan program s gesli : "Odpn mo vzroka vojn" — "Vlsds atva, za ljudstvo I h po I] ud — "Mir brez odškodnin in anak aij" in "Moč je v vaših rokah, poslužlte se je." Ns zborovsnje je prišlo 1891 delegatov, ki pra vljo, da reprezentirajo dva mi lljona delavcev. Govorniki* ao opozorili delf^ga te, da skuša vlada kupiti delav ske voditelja, na katere je Že apelirala, naj aa izrečejo sa kon-akripcijo delavcev. Slednji naj bi se prostovoljno podvrgli diktaturi, ds ae poapaši produkcija orotja in bojnega materiala. Zborovanje najbrže ne bi izzvalo doatl pozornosti, ako se ne bi pojavila zahteva, ki so dobile odmev celo v konservativnih ča sopisih, da mora Velika Britanija, kakor tudi vsa Evropa, sprajatl ','flpv red"Mk<» b^ Jlfivo-jevana zmaga, Arthur GreenwvHHl, vt»UV«n delavski Wtfjà, tf frbirj/fko-van za rtUrflW ^vsjlfc« rekonstrukcija, Ja prišel na dan geslom: "Dostojno žfvljeffje za vse." On ja jmvadal časopisom, da namerava raztegniti državno lastništvo na mnogo industrij. Premogovna industrija, trans-portacija, parobrodarstvo, |ki Ijedelstvo, jeklarska, oljna In druge industrije naj bi prišle pod popolno d rta v no kontrolo. Zborovanju predseduje Har ry Adams, vodja levičarskih delavskih grup, med delegati pa je mnogo komunistov, med temi W. Gallagh«*r, s<|inl komunistični (KNilanec v parlamentu. Denis N. Prltt, član parlamenta, ki je bil izključen iz delavske stranke v zadnjem marcu, kar sa nI hotel pridružili otwodbi Stalinova invazija Finske, 'jei>redložil program, ki so ga delegat Je spre jell. Premier F Hov očrtal vladne smernice STRAH PRED RAZPLETOM VOJNE Ruša, Bolgarija, 13. jan —Premier Bogdan Kllov je ainoči povedal avojemu ljudstvu, da bo morda potegnjeno v vojno, aa-eno pa je naglasil, da jo popolnoma uverjen, da ljudstvo ne bo odpustilo nobenemu, ki bi skušal pretvoriti Bolgarijo v nacijsko, komunistično ali pa fašistično driavo. Premier Js govoril v tsm obmejnem mestu ob raki Donavi ns drugi atrsni Rumunije, kjer je koncentrirons mogočna nemška armada. V avojem govoru ni omenil poročil Is drugih dr* is v o nscijakem pritisku na Bolgarijo, poudaril pa Js, ds ae bo Bolgarijs držsls svojih tradicij. "Narodni socializem, fašisem n komunizem ao morda dobri aa Nemčijo, Italijo in Ruaijo, toda teh ni mogočo presaditi na tx>lgarsko aemljo," ja rekel Filov. 'Vlada bo še nadalje Isvsjsls avojo politiko, ampsk mir ne sa-viai od Bolgarije. Rooseveltove nedavna lajava je iaražala novo nevarnost v sedanji glgantlčni : borbi, ki bo morda aajela vea avetr Ta isjsvs js snsmanje, da bo vojna še dolgo traja-o In ss rssširils ns druge kroje avets. Možnost Js, ds as BoU gsrljs ne bo mogla izogniti konfliktu in bo morala atoplti v vojno. Bolgarsko ljudstvo mora biti priprevljsno ns obrambo svojih življansklh Interesov." Premier Je dalje reksl, da js bolgsraka armada opremljena a boljšlrh orožjem nego je bila v zadnji vojni. Moskva, 13/jsi^Rusljs-nt pristala na to, ds bf nemške čete udrle v llolgarijo, niti ni bila informirana o takem koraku, ss glssl ainoči objsvljsno uradno |M>ročllo. Posebni komunlks, ki gs je objsvfla Tass, uradna časopisna agentUro, Je bil oddan po moskovski radiopostaji. iKomunike zanika poročila, da Je Nemčija iskala dovoljenje v Moskvi za vkorakanje naeljaklh čet v Bolgarijo. Slednja tudi nI vprašala Moskve za Informacije glede vstope nemških čet na bolgarsko ozemlje. Moskva Je podala slično izjavo takrat, ko so Hitlerjeve Čete udrle v Kumunijo. ZdsJ Js bilo ponovno nsglsšeno, ds bosta Rusija in Bolgarija Is nadalje vadr-tavali tesne In prijateljske od-noisjs. Kača ns mnnlrijakem polja. SiamsJke čete udrle v indokinsko provinco Bangkok, Hiam, U*. jan. — Kern so dospela poročila o vro^ čih bitkah, ki se vrše v provinci Csmbodiii, Indokina, katero so invadlrole siamske čete. Topniški dvoboj je v teku ob reki Me kong, kjer je meje »»»"d Kismom in Indoklno. Hull zavrnil francoski nairt A meri ¿k e države ne marajo beguncev Washington. D. C., 18. Jan.— Državni tajnik Cordell Hull je zavrnil nadrt, ds Amerika in Francija storita korake glsds pre »d i t ve begunosv is IVanoi-Je v ameriške driave. Nota. ki Jo je Hull naslovil Gastonu Hen-ry;-llayju, francoskemu poaiani-ku V Washingtonu, nanašajoča »e na ta prol>lem, Ja bila pravkar objavljena. K "ponosni", ker nU* afcdar eimpatteiraM z njo in njenim režimom _ le ti srečni ljudje niso razočarani. Boljševikum 1 kvečjemu zamerijo, ker so likvidirali soeiali-ste, toda popolnoma "razumejo" Stalina, ki je likvjdjral boljéevike. In včasih se jim to fej dopade. Je res priročno, Če je Človek tako rojen, daj lahko na plotu sedi in modruje zdaj na desno, zdaj na levo, kakor vreme ksže. Taki ljudje tudi razočarani niso nikdar, Am»ak vsi nismo! take srečai in modri. Nekateri smo bili men. da ie ob rojstvu tako udarjeni po glavi, da v življenju zavzamemo in nam je ljubše defini-i tivno stališče, definitivne smernice o važnih vprašanjih, pa bile pravilne ali zmotne. Na. vadno pa dokaže čas, kaj je zmota. In ker smo ljudje, smo podvrženi zmotam — yes, tudi oni, ki se na plotu najbolje počutijo!1 In če spoznamo, da smo bili v zmoti, ni nič več kot polteno napram samim sebi In napram drugim, da to priznamo. ^ Podpisani nad Sovjetsko Rusijo že davno ni več "razočaran", čeprav bi se lahko vsak iskren človek, ki sanja o družbi socialne pravičnosti, razjokal nad njeno tragedijo. Tudi me njeni oziroma Stalinova bizarna politika ne mo-re več presenetiti, kafcor ipe ni njegova zve-za s Hitlerjem, kot je mnoge. Priznavam pa ponovno, da mi je bila nekdaj tista velika Zarja, e kateri sem mislil z mili-joni drugimi delavci vred, da vodi v družbo bo-cialne pravičnosti, blagostanja in miru, o kate. ri smo fn nekateri ie tudi sanjamo, ne glede na noč. Tako je zagotavljal vsemu svetu tudi ves sovjetski aparatan žtevilni intelektualci Potrebne so bile velike eksekucije, da je izginila velika iluzija in da smo spoznali v zadnjih letih boljševiško Rusijo v približno taki luči kakršna je. Resnica je, da razen par knjig Karla Kaut-skija in Rose Luxemburéke, ki pa so bile dol. ga leta na polici, ter pariškega tiska ruskih socialnih demokratov do zadnjih let sploh ni bilo objektivne, kritične literature, ki bi podala re-al no sliko velikega sovjetskega "eksperimen-ta". Kdor danes pravi, da je "ponosen", ker j« vsa leta "realistično" motril boljševiško Ru-sijo, "takšna kot je bila ves čas", žvižga le sebi v zabavo ali si poje slavospeve. Sploh Rusije take 4,kot je bila ves čas", še danes ne po znajo riiti tisti, ki so v njej živeli lete z od prtimi očmi in prebrali vse v zadnjih letih izdane knjige, ki se pečajo o te» predmetu. In avtorica dela "The Dream We Losf je eni teh oseb, toda si ne lasti vsega znanja. U vsevedneži "vse vedo," ker so poleg Boga pai obdarjeni z vsevednostjo. Sploh, kaf se "razočaranja" tiče, ni človek« treba hoditi v Rusijo ali Evropo. Podlaga zi resnično razočaranje je veliko bližje, yes, med nami samimi. Včasih smo bili idealisti in gr> dili kot idealisti. Danes pa je med nami bolj in bolj opažati šopirjenje nekega čudnega "realizma" in ozke, samoljubne ideologije, ki mon duha in vidi napake le drugih, ne pa lastnih. Ce se kdo ne strinja z nami, ga takoj nažene-mo s — "petokoloncem", "apizarjem" in podobnimi krilaticami, ki med nami done še bolj zaničljivo kot v ameriški splošni javnosti, dad so tudi že mjed njo izgubile svoj bistveni pome« radi zlorabe. ' Tako vidim v nekem listu, kjer urednik spušča "petokolonske" puščiee na skupino prepro-stih, toda iskrenih socialističnih delavcev, ker je odpovedala politično pokorščino stari centrali, ker se ne strinjajo z njeno taktiko. Prej so bM fantje in punce "od fare", včasih pridi kot čebelice in z Američani vred toliko zasejati delavsko zavest v svojem okrožju, ds je do zdaj pri vsakih lokalnih volitvah prodrl delavski kandidat. Sploh so osrčje vsega, kar je naprednega v naselbini, tudi gonilna sila pri n* (Dalje na 8. strani) THE ENLIGHTENMENT IM LASTNINA suivbmssb n foorosMs j soneta • O delu in obisku Ptaey Pork. O,—Tukajšnji rov Hanna Coal Co. slabo obratuje, po en dan ali dva na teden. Pravijo, da bodo del o popolnoma ustavili za nedoločen čas in rov še bolj mehanizirala Uvesti nameravajo nove stroje za nakla-i anje in spodrezavanje premoga, i akor tudi instalirati naprave za izpiranje premoga, da bo več profila. Pa tudi precej premo-farjev bodo odslovili in pridržali e-mlade in močne. Delo pri teh strojih je še bolj nevarno. Ampak kompanije ne gledajo na nevarnost, ker rove obratujejo za profit, ne pa da si j udje v njih služijo kruh in da premog koristi Ijtidstvu. Ce katerega pobi je ali ubije, ničzato, saj pravijo, da imajo vse delavce zavarovane pri inšurenou. Delavcev je pa dosti, ki iščejo dela. Tak je naš profitni sistem. Ko bodo industrije obratovale za potrebe in blaginjo ljudi, bo drugače. Ampak to bo mogoče le pod socializmom. < Na 2. januarja se je pri meni oglasil Matt Tušek is Power Pointa, O. Bil je na obisku pri sestri na Glencoeu in na veselici tamkajšnjega društva. Prinesel mi je pol tucata steklenic piva, ampak midva sva šla k sosedu v gostilno nad pivo in se pogovarjala* On je žentelman za pogovor. In pogovarjala sva se o taktiki jednote pred leti. . Pred letom mu je trgovina pogorela. V mladih letih sva skupaj delala na Glencoeu, kjer se je udejstvo-val in postal dober socialist. Torej hvala, Natt! Nace Zlembsrger, 176. MtOSVETA uit «! s*. untó a—« CMmm. « m km asa ov tms rfcocaATBD ri Jugoslavija in Rooseveft Newyorfki listi poročajo, da je» časopisje v Jugoslaviji objavilo v celoti Rooeeveltov govor z dne 29. decembra. Govor je naredil globok vtis po vsej Jugoslaviji. Posebno Roose-veltove besede, ds on trdno veruje v zmago demokracije in poraz diktatorjev, so vlile novega upanja v ljudstva Jugoalavije. Dejstvo, da je na svetu Ima sila, ki se ne boji Hitlerje in ostalih diktatorjev in da je te sila odločno pripravljena pomagati Angliji in ostalim napadenim in deloma začasno potlačenim narodom do ztogge in svobode, to dejstvo je dalo Slovencem. Hrvatom In Srbom novo ko-rajžo za odpor proti totalitarcem. * Kmet v Kentu, Anglija, prihaja iz kopice sena, ki mu služi kot zavetje pred bomlbami. . /• Zmaga pred vrhovnim sodiščem Zadnjo sredo smo poročali o veliki zmagi organiziranih delavcev pred vrhovnim sodi-ščem Združenih držav. To sodišče je soglasno odločilo, da Ima federalni delavski odbor oblast zahtevati, da se vsako kolektivno pogajanje zaključi v obliki spisane pogodbe, katero podpišeta delavska unija in družba. Argument sodišča je bil, da stranka, ki noče podpisati pogodbe, pokaže, da nima vere v kolektivno pogajanje. Lete 1937 je magnat Tom Girdler, glavar "Malega jekla", provodral krvavo stavko v svojih jeklarnah v Ohiu, W. Virginlji in Illinoi-su, ko ni hotel podpisati pogodbe z jeklarsko unijo CIO; Girdler se je izgovarjal, da zakon ne zahteva tega. Vrhovno sodišče je pa zdaj izjavilo, da se samo ob sebi razume, da je pogajanje brez pogodbe brez veljave. To je nov korak naprej za delavce. Federalno vrhovno sodišče, ki je bilo še pred petimi leti večinoma reakcionarno in na strani kapitalističnih korporacij, Je danes prepojeno s socialno odgovornostjo, katera izvira is novega Hova "fronta9 za koga? Julio Alvarez del Vajo, bivši zunanji minister v Negrinovi lojalistični vladi španske republike, ki je zdaj politični begun v Ameriki, Je pred dnevi v članku v liberalnem maga-zinu The Nation predlagal, naj se vsi beguni U Evrope, ki so pobegnili pred fažlzmom v i Ameriko, organizirajo v Centralnem svetu i evropskih emigrejev. • Vayo piše, da v tej or-* ganiaacijl so dobrodošli vsi, razen "apizarjev". Katerih "apizarjev" T Del Vayo najbrže misli one. ki so pripravljeni na mir s Hitlerjem. Dobro. Kaj pa oni "apizarji," ki so v avgustu 1909 podpisali pakt s Hitlerjem, ki so v te namen povabili Rlbbentrops v Moskvo in letos poslali Molotova v Berlin? Kako Je i onimi "apizarji". ki še danes nazivaj > angleške brambovce imperlaliste In ameriško pomoč Angliji kapitalističen manever? Del Vayo molči o komunistih, is česar lahko sklepamo, da so mu komunisti dobrodošli v njegovi rmigrejaki organizaciji. To bo torej nova "fronta", ki bo slepila naivne ameriške liberalce. Ca je Del Vayo i*ameten. naj se umakne iz javnosti. : Kajti poštena demokratična javnost ne bo nikdar pozabila, da sta Del Vayo in njegov šef dr. Negrin odgovorna ftO odstotkov za poraz demokratične španske republike ko sta proti koncu civilne vojne podvrgla svojo vlado kontroli komunistične manjšine in Stali* nove tajne policije, katera je bila istotako krvo-. ločna napram iskrenim šf>anskim demokratom kot je bila f rankova fašistična banda, katero ata |»odpirala Mussolini in Hitler. (Iz Prosvete, 14. januarja 1921) , Domače vesti. Rojaki, ki so takoj po vojd odšli v stari kraj, se trumoma vračajo na« v Ameriko., Delavske veeti. V New Yorku so izprli veli ko število krojaških delavcev. laoaeautvo. Turški nacionalisti so zsč« ofenzivo proti Grkom v Anatolijl. Sovjetska Rusija. Sovjetska vlada je redj življenje 10 ogrskim komunistom, ki so bili ** sojeni na smrt v Budimpešti, ko je sagro*K Ogrski z reprisal i j am i. Demagogi v ovčji koži Hrvaški komunisti v Ameriki, ki vsake kva-tre menjajo svoja imena — s tem pa varajo le sebe in nikogar drugegs — poročajo v svojem še petkrat prekrščenem glasilu pod debelim na* ftlovum, da je predsednik Rooseielt suspendiral ose m um i k ca dela vre na novih pomorskih In letalskih bazah, ki so bile pridobljene od AnglU\ je. Namen tega poročila je. da se Roosevelt Indijanci v Huffslu. N. Y.. protestirajo prell odredbi, da raje registrirali kat aedriavljaal. PROSVETA Novice iz starega kraja Iz Slovenije 2 MESARSKIM N02EM v SRCE Murska Sobota, 27. oktobra.— O)o Mursko Soboto je globoko pretittfc žalostno obračunavanje Ld dvema mesarskima pomočnikoma, pri katerem je irgubil življenje 20 letni Ivan Jurglič, doma iz Gornjih Jesenic pri St. Rupertu na Dolenjskem. Bil je Wi)oslen v Benkovi tovarni mesnih izdelkov. 2e prejšnji dan še v obednici pri kosilu sporekel 26 letnim Blažem BerteČioem, doma iz Drobčevca pri Vrbovcu krize v*kem okraju na Hrvatskem. Med prepirom sta se spoprijela in razbila krožnik in 200 din vredno ogledalo. I Ker je imel Bertečič z včeraj« ¿njiin dnem odpovedano službo v tovarni, se je zjutraj oglasil v pi-arni po plačo. Blagajničarka mu e odtegnila 100 din za povzročeno škodo. Istočasno je bil poklican v pisarno Jurglič, da oba uslužbenca poravnata nastalo Škodo. Vsak je plkČal polovico, potem pa sta skupaj v mirnem razgovoru odšla iz pisarne. Na ivorišču sta se ustavila in se spet začela prepirati. Jurglič je lajprej Berteliča pahnil od sebe, ¡a pa ga je sunil z nogo. Ko se i Jurglič pognal proti njemu, a zabodel z nožem, ki ga je mel pri sebi skritega, naravnost srce. Smrtno ranjeni Jurglič je na-ravil še kakih 35 korakov proti itrojnici, potem pa se je brez *»ede zgrudil. Iz rane mu je jruhnil curek krvi. Strojnik je kozi okno videl njegov padec in nu je takoj prihitel na pomoč, lanjenca so naložili na avto, da :a prepeljejo v bolnišnico, vendar pa je že med potjo izdihnil. Bertečič je po storjenem de-anju pobegnil skozi glavna vra-a, vendar pa so ga orožniki malu prijeli in zaslišali. Izgo-ar j al se je, da sta si bila s po-ojnim v sovraštvu zaradi neke-dekleta, zaposlenega v neki rugi soboški tovarrii. Jurglič jte aje večkrat grpzil, da bo svoje-a tekmeca pošteno premikastil. iož, s katerim je bil izvršen »boj, »o našli lia neki njivi. Nesrečno žrtev fantovskega bračunavanja so pokopali v ne-eljo popoldne ob splošnem so-|utju tovarišev, ki so ga v veli-cem številu spremili na zadnji x>ti. Sedolotno dekle je odpeljal Ljubljanska policija je' od o-jinijke postaje v Hrastniku >rejela prijavo, da je 6. oktobra !6-letni Mihael Žužman, brezpo-Hni delavec iz Trbovelj, odpe-jal delavcu Alojzu Kotniku v irastniku njegovo nedoletno ičerko Alojzijo. Žužman je močit? postave, podolgovatega, blede-a obrazu, plavih oči, rjavih las, Mečen pa je v navadno temno klavno obleko. Kotnikova bčer-a 'je precej visoke postave, ima me. kodraste lase, rjave oči, te-nno polt, okrogel obraz. Nosi Kavo obleko, nizke rjave čevlje belkast plašč. v ' * (Prijava pravi, da Zužman za « nar prepušča dekle drugim mo-(im in jo porablja za beračenje. »venska akademska mladina trada in hira ■Slovenska akademska mladina FJHno še nikoli fcoprej ni doži-Ma tolikšne Življenjske stiske, ror ravno letos, ko so ji neizo-Pbne>wiedie§ vojne vihre (dra-nJ* ¡td.) prekrižale malodane " račune. Večina te mladine je F ^mateih kmetskih, malo-prtmikih in uradniških družin, r da,1(ianen komajda prebija-P « «ireva v dan in — kar je ra-r f<> - še zdaleč ne morejo meri skrbeti za svoje rl.na univerzi. Stotinam vi-¡n visokošolk, ki so se 1 t« sli oni študij, ne 4 torej nič drugegs, ka-"t rs dajo, da se slabo obla-'TOluTeJo, Vkjer je pač to *4 pravi v prosto-r vse prej kot ps skrom-■'Jl "tovnks stanovanja. Med akademsko mladino je '«Mrk te velik "luksuz". v r h Primerih tudi večerja. ' ,l:< - prevažno je edinole / tnigo besedo dejstvo. J « nkrat na dan naješ. '•♦*o*o«t hrane je pri temlCleai Hplefce postranskega pomena. Koliko vztrajnosti, volje in nemalokrat — tihih, nikdar očitih osebnih tragedij skriva v sebi prenekate-ri slovenski akademik, ki sleherno jutro prestopa prag univerzitetnega poslopja! Koliko izmos-ganih* obrazov in trudnih pogledov moleduje za skledo leče! Koliko prošenj je že napisalo na stotine in stotine rok! Res, se je tu |n tam darežljivo odprla dlan, padla usmiljena beseda in večkrat se je potem ob tem tudi izrazila želja po "proti uslugi!" Kaj pa, kupčija z dušami še vedno močno cvete! Slovensko strankarstvo ne more izpustiti iz svojih klešč ubogega, na robu propada stoječega akademika! In tako se odpira prav za prav najbolj žalostna, najbolj tragična stran slovenskega akademskega Življenja — prodajanje za akorjo kruha. Ta svojevrstna in edinstvena strankarska zaslepljenost je v marsikaterem viso-košolcu že ubila vero v pravično bodočnost, če pa tega ne, ga je vsaj pasivizirala. Zato stoji danes dobršen del slov. akad. mla- prejemalo plačo v času, ko so po- na kateri je b|la sprejeta reso-!r ■ 0 , iS aas&wfctfrúntó Soukup spravi celokupno g spodarako življenje pod enotho vodstvo. 2. Uredbo o reorganizaciji SU-ZORja in odgovornosti krivcev prsehdeficita pri socialnem zavarovanju. Odstranijo naj se komi-anati v SUZORju ter izvedejo volitve, če se te v treh mesecih ne bi mogl izvršiti, pa naj postavijo ravnateljstvo in nadzorni odbor. 3. Da se ukine kot ne-socialna ustanova Borza dela ter nesocialni; sistem podeljevanja podpor nezaposlenim. Uvede naj se obvezno zavarovanje za brezposelnost v okviru socialnega zavarovanja. 4. Da se izda zakon o podpiranju delavskega in name- darkoli so prihajali naši aoidrih dogajanja in se tudi v važnih vprašanjih predaja nalezljivi a-patičnosti. Slovenska akademska mladina živi — morda v najusodnejšem razdobju — v nevzdržnih razmerah in nujno potrebuje pomoči, ne pa ponižujoče miloščine. Starček skočil U obupa v Savo Iz obupa je skočil v valove narasle Save Martin Vidergar, 68-letnl zidar iz Litije. 2e dalje Časa so po kraju govorili v kako o-bupnih razmerah živi. Kar je bil nesposoben za težko zidarsko delo, je živel pri enem svojih qinov. Neznosne razmere so ga že poleti pripravile, da je skočil v Savo, k sreči pa so ga takrat rešili. Pozneje ga je eden od sinov v prepiru pretepal in med prerivanjem je o£e potegnil nož in globoko ranil sina v vrat, da je moral le-ta nemudoma iskati pomoči v bolnišnici, Od takrat so bile prilike za Vidergarja še mnogo slabše in poskusil je celo z beračenjem, česar pa ni prenesel. Vedno bolj se je udajal pijači, jedel in prenočeval, kjer so mu dobri ljudje nudili streho, dokler se ni odloČil, da se poslovi od življenja. Sel je k bregu narasle Save blizu tovarniških delavskih hiš ter pričel moliti. Opazila ga je žena pre-dilničarja Franca Berčona, ki je opozorila na čudnega človeka svojega moža. Ta je takoj pohitel po njega in mu je postregel s čajem. Kmalu pa se je Vidergar poslovil in takoj za tem #> Že Berčonovi zaslišali klice, da je nekdo skočil v Savo. Številni stanovalci delavskih hiš so pohiteli k vodi in videli kako narasla Sava odnaša nesrečnega moža. Čevljarski pomočnik Stane Rink je stekel za njim in ga skušal rešiti iz vode, ali to mu radi hitrega toka in nevarne vode ni uspelo. Truplo nesrečnega je Sava Še parkrat dvignila na grebene valov sredi struge, nakar je izginilo v globino. Zspušča 5 odraslih otrok, s katerimi se ni razumel. Reorganizacija delavskega zavarovanja Centrala tajništva delavskih zbornic je imela plenarno sejo, Ščenskega zadružništva. Kapital, ki je na razpolago, naj se porabi za zidanje delavskih stanovanj. 5. Da se nujno izda uredba o dra-ginjskl d okla d i za privatne nameščence. 6. Da se najstrožje izvajajo ukrepi proti izigravanju predpisov o minimalnih mezdah, predvsem pa, da se s spremembo zakona o inšpekciji dela postavi taka izvršilna oblast, ki bo mogla uspešno intervenirati, da se bo delavska pravica integralno izvajala. 7. Da se čimprej izda uredba o»podpori delavcem, ki so poklicani na vojaške vaje v višini minimalne mezde v tem smislu, da bo delavstvo, in nameščenstvo pravilna konzuliranja delavskih zbornic o vseh predloženih uredbah iz področja delavskega prava in socialne politike. Mri. Roosevelt obrnila hrbet španski migi ji New York, 13. Jan. — Eleanor Roosevelt, predsednikova žena, je na tihem že pred enim mesecem pretrgala vse stike z novo organizacijo "American Rescue Ship Mission," katera si je vzela nalogo, da nabere $300,000 za nabavo ladje za prevažanje španskih beguncev iz Francije v Ameriko. Pred enim mesecem je New Leader, glasilo Federacije socialnih demokratov, poročal, da je omenjena organizacija zakrinkana stara komunistična skupina North American Committee to Aid Stwoiish Democracy. Kmalu nato je Rooseveltova žena z mnogimi drugimi vplivnimi liberalnimi Američani vred umaknila svoje sodelovanje pri omenjeni misiji. Ameriški komunisti neprestano izpreminjajo imena svojih frontnih organizacij z namenom, da preslepijo poštene in dobrohoteče Američane. Sovjetski tisk odgovarja ameriškim kritikom (Nadaljevanj« s 1. strani.) Francoski tipk posveča veliko pozornost Rooseveltovemu naznanilu, da bo Amerika nudila vso mogočo pomoč Veliki Britaniji, in novim trgovinskim paktom, ki sta jih podpisali Nemčija in Rusija. List Avenir v Clermont-Ferrandu piše, da se je mednarodna politika razvila v borbo med Londonom, ki ima podporo v Washingtonu, in Berlinom, ki ga podpirata Moskva in Tokio. "Francija ne bo posegis v manevre držav," pravi ta list. "Njena glavna naloga sedaj je, rekonstrukcija političnega in socialnega ustroja, ohranitev integralnosti kolonialnega imperija in rehabilitacija. Moč Francije je še velika in njen prestiž neokrnjen kljub porazu." Dne 11. novembra m. 1. je u mrl v Pragi v sanktoriju po dolgi in teški bolezni dolgoletni so-cialdemokratični novinar in politik ter zadnji predsednik češkoslovaškega senata s. dr. Fran-tišek Soukup v starosti 69 let Umrli dr. Soukup je bil tudi med jugoslovanskimi socislisti znan, le iz predvojne dobe, pa tudi kot vodilni politik Ceško-alovaške republike je atal vedno v najožjih in arčno prijateljskih odnošajih z jugoslovansko socialistično stranko in je še pred par leti obiskal Beograd. Kš- gi v Prago, še na zadnji zgodovinski proslavi 60-letnice češkoslovaške socialdemokratične stranke je prišel kot predsednik senata osebno počakati jugoslovansko delegacijo na Masarykov kolodvor in se po tem ob slavnostnem govpru v "Ljudskem domu" s solzami v očeh spominjal medsebojnega sodelovanja, skupnih bojev ter proroško izpovedoval svojo vero v bodočnost in zma£o socialistične misli. Dr. František Soukup je bil rojen dne 22. avgusta 1871 v Kameni Lhoti na Češkem. 2e kot visokošolec se je udejstvo-val v socialističnih vrstah in je bil zato izključen iz češke univerze ter je moral doštudirati pa nemški univerzi v Pragi. 2e v zgodnji mladosti je pričel delovati v pokretu kot novinar, najprej v pokrajinskih listih, a od leta 1897 naprej je bil urednik socialističnega dnevnika "Pravo Udu" in je otvoril odvetniško pisarno, v kateri je neštetokrat nastopal kot zagovornik v raznih procesih proti socialistom. V letih 1907 do 1»18 je bil dršavni poslanec češke socialistične stranke v pvatrijskem parlamentu, od leta 1918 naorej pa tudi član občinskega sveta mesta Prage. Med vojno je bil tajnik "Narodnega odbora" in ob koncu svetovne vojne predsednik "Socialističnega sveta". Po prevratu je bil najprej član češkoslovaškega parlamenta, leta 1920 do 1929 podpredsednik senata in nato celih 10 let do zloma Češkoslovaške republike, predsednik senata. Dr. Soukup je bil izreden govornik, ki je znal užigati in prepričevati ljudske množice in je kot tak še pred par leti prepotoval vso severno Ameriko, kjer je obiskal češke kolonije in imel tam v raznih krajih tudi po trikrat na dfcn predavanja, a vmes se je vozil z ameriškimi brsovlaki ali avtomobili iz kraja v kraj. Vse se je čudilo, kako je mogel mož v svoji visoki starosti prenesti tolik fizični in duševni napor. Takrat je bi) sprejet tudi od prezldenta Roo-sevelta. Skupno s prezidentom Masa-rykom je dr. Soukup ustanovil v Pragi že prod vojno "Delavsko akademijo" in s s. Mod račkom sodeloval pri socialističnem zadružnem delu, pri ustanavljanju "Delavske hranilnice" ter veUke stanovanjske zadruge "Bela gora". Dolga leta js bil tudi član vodstva "Narodnega sveta". S pokojnim Masary-kom sta ai bila še izredno dobra prijatelja. Tudi kot pisatelj ae je dr. Soukup udejatvoval od svojih mladih let. Napisal je celo vrsto političnih brošur, sgodovino čaškega socialifttkiiuga delavskc- ga gibanja, a posebno znani sta njegoyi knjigi o prezidentu Ma-saryku in njegovi spomini is egodovine češkoslovaškega boja za svobodo. Ob zlomu Češkoslovaške republike je dr. Soukup umolkuU in dne 11. novembra dotrpel. Njegovo truplo je bilo dne 14. novembra upepeljeno v praškem krematoriju. Dr. Soukup je bil gotovo eden najzaslužnejših čeških javnih delavcev, velik prijatelj delovnega ljudatva in tudi v naših vrstah mu bomo ohranili trajen spomin. — D. P. ADF zagovarja pravico do stavke Delavski zakoni morajo ostati Wash!ngton, D. C., 13. jan. — Ameriška delavska federacija je povedala kongresu, da so njeni Člani pripravljeni doprinašati Žrtve za narodno obrambo, toda u-prli se bodo vsakemu poskusu glede odprave ali omejitve pravice do stavke. "Bil bi samomor za nas, Če bi v gradnji nepremagljive vojaške obrambe te dežele zavrgli demokracijo", pravi ADF v svoji lzjayi. Izjava dalje pravi, da se ADF ne bo upirala zmernemu znižanju apropriacij za nasičevanje brezposelnih in revešev, če bo izvajanje obrambnega programa reaultiralo v uposlitvi velikega števila brezposelnih. Federacija sodi, da je v Ameriki še vedno 8,000,000 brezposelnih. ADF je nagiaslla, da ae bo borila proti, uničenju ali okrnitvi sedanjih delavakih zakonov. i» Marshall /k zda j junak "frontarjev New York, 18. Jan. — Verne Marshall, najnovejši vodja gibanja za obvarovanje Amerike pred "tujo vojno," je sinoči govoril na shodu v Queenau, ki so ga organiiirali "krščanski fron-tarji," pripadniki župnika Coughlina in zagrizeni antise-miti ter oboževalci Hitlerjeve diktature . . . Ameriški parnik obtičal na pečinah Palm Beach, Fla., 18. Jan. — Ameriški parnik Manhattan Je obtičal na pečinah pet milj severno od obrežja, fpjasnjeno ni bilp, zakaj se je parnik približal obrežju. Na krovu parni« ka se nahaja 260 potnikov in posadka 500 mož. Ob tednu (Nadaljevanj« s 8. itrani.) prednih društvih. Naenkrat pa so i>o*tall garjeve ovce in "peto-kolonci"! Taki pojavi med nami, |M>leg naših drugih oaebnih in ideoloških hib, dajejo veliko več vzroka aa razočaranje kr kor ga pa P9Vzroča kakšna knjiga o Rusiji. Včasih premišljujem o tej naši "praktični" politiki brus realizma, s katero hitreje kakor se zavedamo kopljemo grob tistemu* ksr smo grsdili v dobi našega idealizma, brez katerega je vsako telo organizem brez duša, organizacija brez Velikega cilja, ki je izbičanemu človeštvu danes bolj potreben kot kdaj v preteklosti. Z drugo besedo: zdi se mi, ds smo zašli na napačno pot, ki ne vodi v napredek, pač pa v dekadenco. Ce kdo odleti, ker se ne strinja z nami, toda je iakrsn In pošten v svojem prepričanju, ne metajmo prahu, ali celo blata nanj, ker s tem ga ne bomo pridobili, pač pa še druge odbili in Se ponižali. Pamet ujmo, da vsak pošten človek je sebe vredan In prej verujmo v dobro kot ala-be stran človeka, da fjomolezen. Ko je prenehala, je imela Evropa precej, let mir. Leta 1918 pa je znova Izbruhnila ter zavzela velik obseg. Trajala je skoraj neprekinjeno tudi še naslednje leto. Poslej pa se redno ponavlja v večjem ali manjšem obsegu. * Natančno ta bolezen še sedaj nI raziskana. Zdi pa se, da jo povzroča nek bacil, ki ga je odkril R. Pfaiffer. Dotični bacil je namreč v ustni duplini vseh ljudi, ki so oboleli za gripo. In odtod aodijo, da je vprav ta bacil povzročitelj bolezni* Griposno obolenje nastane na ta pačln, da ljudje vdihajo bacil. SIcer pa noben človek ni naravnost nagnjen k tej bolesni. Bolezen se pojavi s precej visoko vročinoAVčasih tudi mrzlico. Vselej pa jU sdrušena z močnim glavobolom. Istočasno ss pojavijo bolečins v krišu, nekateri bolniki celo bljujejo. Cesto je bolezen adružena z močnim ka-šljem. Ce se bolezen omeji na še o-menjene znake, potem gre v takem primeru za navadno gripo, ki je ozdravljiva z običajnimi sredstvi. V mnogih slučajih pa se bolesen razširi še na druge telesna organe. Bacil gripe se razširi po vsem telesu. Včasih povzroča gripa obolenje sklepov. Bolniki tošijo, da jih Ure rev-matiiem, toda pri podrobni pre-iekavi je Šele mogoče ugotoviti, da gre aa Uuv. reumatoidno obliko gripe. Razvoj gripe je različen ter se ravna po obliki obolenja in eventualnih komplikacijah. O-bičajna začetna vročina znaša $9.5, včasih tudi do 40 stopinj. Priblilno po 7 dneh pn vročina nenadoma pade. Le v slučajih, ^o ae gripozno obolenje kompli-cira, pada vročina poatopoma. Zanimivo je, da je pri obolenju za gripo utrip arca normalen, oziroma prav neznatno povečan. Ta pojav je v zvezi s tem, da pri griposnem obolenju srce močno oslabi. In vprav v tem je gripa najbolj nevarna. Najbolj pogosta Komplikacija gripe je pljučnica kot zelo resna bolezen. V tem primeru človeškega organizma ne napade samo gripozni bacil, ampak Še cela vrsta drugih bacilov. Druga komplikacija gripe je vnetje porebrnice, ki je prav tako bolezen aelo resnega značaja. Po znakih, ki amo jih navedli, je gripo prav lahko apoanati. K bistvenim znakom je treba še omeniti bolečine v očeh. Praviloma se gripozno obolenje pojavlja spomladi, kar se da tolmačiti na ta način, da v tej dobi apet • oživijo" bakterije, ki ao na tleh prežim i le. Človek pa, ki je vao zimo pogrešal sončnih žarkov, je za bakterije zelo dovieten. Ce napade gripa aioer zdravega človeka, potem je ozdravljenje lahko. Teše pa je pri oalabelih ali kakor koli bolnih ljudeh, ker se je treba pri teh bati komplikacij. Moderna zdravniška veda prav nič ne podcenjuje gripe kot bolezni, ampak nepreatano išče proti njej čim učinkovitejših sredstev. novo delavko politiko Washlngton, D. C., 13. jan. — VVilliam M. Leiserson, član federalnega delavskega odbora, je o-riaal novo delavsko politiko v odnošajih med delodajalci in delavci, ki so uposleni v obrambnih industrijah. Ta naj W slonela na federalni poeredovalni alui-bi. On je aa to, ds se delavci In delodajalci prostovoljno obvežejo, da bodo Informirali drug drugega o vsaki 1 sprememb i v pogodbah in delovulh pogojih 30 dni vnaprej. Leiserson je sa-eno naglasll, da je proti prepovedi stavk In za "čakalno dobo" pred oklicem stavk«. On ae je tudi izrekel proti prisilnemu delu in izjavil, da delavci producl-. rajo več, če niso pod pritiskom. Opeka b stekla Steklo kot gradbeni material ni nova stvar. Zadnja leta se vedno bolj upošteva pri novih hišah. Ima pa še razne nedostat-ke, ki jih skuša odstraniti nov ameriški patent. S posebno pripravo flljejo dve votli atakleni posodi, ob veliki vročini izgine is votlega prostora skoro ves zrak. V obliki opek« pripravljena po-dolgovasta poeoda je tako podobna termoa steklenici, preko katere je zlit steklen plašč, Sončni žarki prodre s majhno izgubo skoal steklo, ki je sicer neproaor-no. S toplotnimi merjenji so dognali, da izolira 10 cm debela stena steklenih opek prav tako, kakor 40 cm debel zid is običajne opeke. Pri gradnji tovarn In hiš, -v ki so Izpostavljene močnemu vplivu vlage, se be nov gradbeni— material salo obnašal. Neki zgovoren brivec je vprašal kralja Arhelja Makedonskega (418 do m) i "Kako naj ti ostrlšem Hm*T" "Molče," je kratko odgovoril kralj. , Uganka Sleherna živeča oseba moškega ali Ssnskegs «pola ima priimek. Kateri mož in žena sta živela skupaj In imela otroke, nista pa Imela priimka? (Pojaanik» vam da l»ols Pavllnlch, Bel-laire, O,, ki je to i»ri*prvii|.— Ured) BOOKS BY FAMOUS AUTHORS By LOlUS ADAMIČ My America .,».....,»,.•••»•••»,•••••• *j ••»•»»••••» «fi»TŠ Prom Msnf Landi.,,»»•»•••<••»•»•«.«»»•»»• •»•••• •»••»««•• 1.R0 Cradl« of IAÍ9,..•'•,•>..••»•••>•.>«•• t«• •••»,.«••«»•• »•#«•• • ISO Unndwm ...».«. ., «. ♦...,•,....».»..»••...«#.».».»»»• Mt Dynamita ,,,..,,..•..•»#«••»•»»»••»•»••«•••••>•»••••••»••• MS Vvrnny'i J untie« ,.».»,.»,»•,»•»«•»»••«••»»»»••••• SO By UPTON SINCLAIR American Outpost »•«,««>•>«",,•«##,,*• ,«,.«,,.,,♦»«h<«••»*» Ml Brin Check • •»•••«,, f-« •«•*»»<•••»«••»•» * •••»• t »•••«.. ISO Cry for Juitlo* a«*«,.. ...... ...... ....... i...... ............ IM Ooalinsi 1 50 jUtl«I* . I I I • M • I M • M I I t M t I M ) • M * M I M M ( • . • , i I • M , . M , I 1.10 JimmU llifgini j.,,,,,,.,.....».........»»»..»,»...»«».».. ISO Kin« Cosí .............................j...^.^......... 1JŠ Nutidnd Portant »..».>.<»<»<•'«««¿««t.>..««*•«.»,•»,..»,«#• ISO MeSa (l)ivl(j Kar>n/t)...........................rrTTi,.,,,. .TO KriflJat» Mlovi-n* K'ader (Dr. f. i. Kom)..........ISO Karl Mam kno«ht). .................................SO Manual for Vori«llat Sp««kora ......................................JO WorkSfs In Amerlran Mlatory (Jsmaa OttaaD ..............................JO Trlnlta of PlunŠar (Aafnat daoaaaaa)'., .. .... JO KvoloWon of Property,.y....... ».......................00 Anotan t ftoc»ty (U»n H. Morgan)..........................I.II OKDER KKOM ¿ PROLETAREC ZWI HO. I.AWNIMI.K AVK. ., • CHICAGO. IM. POLOM" ÊMILE ZOLA ROMAN IZ VOJNE L. 1870-71 Preložil VLADIMIR LEVSTIK (Se nedelj nje.) "Mislite si," je vzdihnil Uko j, "v Vouziersu so mi vlekli prtljsgo vrag vedi kam. Ti tepci, ti lopovi I Razbil bi jim glave, če bi jih imel tu pred seboj ... In zdaj nimam ničesar več, niti žepnega robca, niti par nogavic! Cievek bi zblaznel, častna beseda!'1 Delaherche ga je hotel takoj peljati s seboj domov. Toda on se je branil: ne, ne I Saj nima več človeškega lica, tak, kakršen je, ne mara plašiti ljudi. Tovarnar^se mu je moral zakleti, da niti mati, niti žena še nista vstati; sicer pa mu je obljubil vode, mila, perila in vsega, kar je potrebno za toaleto. Ura je bila sedem» ko je stotnik Beaudoin, umit, skrtačen, z gospodarjevo srajco na životu, stopil v visoko obedntco z obstenkom iz sivega lesa. Mati, gospa Delaherche, ki je vzlic svojim sedemdesetim letom vstajala vsak dan ob rani zori, je bila že tu. Bila je bela kot sneg, njen nos na dolgem, suhem obrazu se jd bil zaostril, in njena usta se niso več smejala. Vstala je in z veliko vljudnostjo povabila stotnika, naj sede k eni izmed čašic bele kave, ki so stale nalite. "Morda bi vam bilo po tolikem naporu ljubše meso in vino?" r Ali on je odklonil. o - "Hvala tisočkrat, milosti j Iva, nekoliko mleka in kruha s surovim m&sldlb sp ini bo najbolj prileglo." ' ~ 7% V V tem trenotku je nekd^ veselo otvoril vrata ; vstopila je Gilberta, ie naprej moleča roko. Delaherche jo je bil bržčas obvestil, kajti navadno ni vstajala nikoli pred deseto uro. Bila je velika, gibke in obenem krepke postave, lepih črnih |as In oči; pri tem je imela zelo rožnato polt in smejoč, nekoliko norčast obraz brez vsake senčice hudobnosti. Njena bežasta jutranja obleka z rdečim svilnatim vezljajem je , bila pariško delo. "Ah, gospod stotnik," je dejala, stiskaje mlademu možu roko, "to je lepo, da ste prišli v naše revno gnezdo na deželi." Sicer pa se je sama prva zaamejala svojim nepremišljenim besedam. t "Ali sem neumna! Ce bl šlo po vaši lastni volji, bi se pač lepo zahvalili, da morate v takih okolnostih posetiti Sedan! Toda tako srečna sem, da vas zopet vidim 1" ~ Zares so se ji lepe oči iskrile od veselja. In gospa Delaherche, ki je pač posnala govoričenje slih jezikov charlevlllekih, Je trdo gledala obadva s avojlm nepremičnim obrazom. Sicer pa se je kazal stotnik zelo taktnega, kakor prl-stoja človeku, ki hrani dober spomin o gostoljubni hiši, ker Je bil nekdaj prijazno sprejet Med sajutrekom se je Delaherehe takoj spet lotil svojega včerajšnjega Izprehoda, ker se ni mogel ustavljati ščegetanju izkušnja ve, da ga opiše. "Vesta, v Baybelu sem videl cesarja." Pričel Je, In odslsj ga nobena reč nI mogla ustaviti. Najprej je opiaal pristavo, veliko štlrivogelno poslopje, znotraj dvorišče, zaprto z mrežo, vse to na griču, ki se dviga nad Mou-zonom, na levi strani ceste v Carignan. Nato je pripovedoval sopet o 12. armadnem zboru, Čigar taborišča na pobrdnih vinogradih Je bij prehodil; te krasne čete, iskreče se v solncu, so ga bile navdale s velikim domoljubnim veseljem. "Bil sem torej tam, gospod stotnik, ko Je cessr nenadoma stopil U pristave, kamor je bil prišel od poči vat in zajutrekovat. Vrhu generalske uniforme je nosil plašč, dasi je soJnce zelo vroče pripekalo. Za njim je nosil sluga vojaški stol. Ni se mi videl dobrega zdravja — ah nel Sključen, s trudno hojo in žoltim obrazom, kratkomalo, bolan človek . To me sicer ni presenečalo, kajti mouzonski lekarnar, ki mi je svetoval Hi do Baybela, mi je dejal, da je prišel neki adjutant kupovat zdravila ... da, zdravila, saj razumete, za onga . . ."' Navzočnost matere in žene mu je branila omeniti drisko, za katero je cesar bolehal, odkar je bival v Cheneu. in ki ga je silila, ustavljati se po obcestnih pristavah. "Kratko, sluga je postavil vojadki stol ob živi meji na robu žitnega^polja, in cesar je sedel nanj. OstaJ je nepremičen, s potrtim obrazom malega rentarja, ki greje svoje bolečine na solncu. Z mračnimi očmi je motril širno obzorje. Meuso, ki teče po dolini, gozdne bregove tam nasproti, ki gube svoja temena v daljavi, na levi vrhovi Dieuletakih gozdov, na deani zeleni grič Sommantaki. Kroginkrog njega so stali adjutanti in štabni častniki, in neki dragonski polkovnik, ki me je že prej izpra-ševal o kraju, mi je namignil, da naj ae ne odstranim. Takrat, nenadoma ..." Delaherche je vstal; bližal se je pretresljivemu delu svoje povesti in je hotel podkrepiti besede z živo igro gelt. "Nenadoma izbruhne grom topov, in prav nam nasproti, pred Dieuletakimi gozdi, prilete granate v lokih po nebu ... častna beseda, name Je delalo vtis, kakor da so za belega dneva prižgali umetni ogenj . . . Okrog cesarja seveda vse kriči in se vznemirja. Moj dragonski polkovnik me priteče vprašat, Če morem natanko povedati, kje se bijejo. Takoj pravim:— V Beaumontu, o tem ni nikakega dvoma. — On se vrne k cesarju, na Čigar kolenih je adjutant razvijaj zemljevid. Cesar ni hotel verjeti, da se bijejo v Beaumontu. Jaz seveda, to razumete, nisem mogel drugega kakor vztrajati pri svoji trditvi, tem bolj, čim so granate, ki so frčale po zraku, letele ob Mouzonski cesti zmerom bliže nas ... In nato, kakor vidim zdajle vas, gospod, sem videl cesarja obrniti svoj bledi obraz proti meni. Da, za trenotek me je gledal s svojimi kalnimi očmi, polnimi žalosti in nezaupnosti. Nato se mu je sklonila glava čez zemljevid, in nič več se ni ganil." Delaherche, ki je bil v trenotku plebiscita goreč bonapartist, je po prvih porazih priznal, da je cesarstvo storilo marsikako napako. Ali še vedno je sagovarjal vladarsko rodbino in obžaloval Napoleona III.« češ, da ga vara ves svet. Ce je hotel kdo verjeti Delahercheu, so bili resnični krivci poraza edino republičanski poslanci oposicije, ki so dosegli, da zbornica nI dovolila dovolj vojakov in potrebnih denarjih sredstev. „ "In cesar, ali je ostal na pristavi?" je vprašal kapitan Beaudouin. "Bogme, gospod stotnik, nič drugega ne vem o eell reči, pustil sem ga na njegovem vojaškem stolu . . . Bilo je poldne, bitka se je približala, ln pričel sem misliti na povratek. Vse, kar bi vam mogal še reči, je to, da je neki general, ki sem mu v daljavi za nami pokazal Oaragnan, kar oeupnil, ko je ališal, da je tam beljgij«ka meja, bore par kilometrov.od nas ... Ah, ubogi cesar, dobro postrežbo ima!" (Dalja prihodnjič) Obletnica srečanja s kobanskim gadom Ljttdalvn v poak In sabavo pripoveduje pohorski Tljek Na Lorenčevo Je bilo nebo jasno ko ribje oko. Sonee se je bilo visoko n^d^avn *Z>Xih m,6ko <» dvignilo že visoko nad glavo KpJ Nsto pri sede m k gostom pred punarja In Is svojih lijakov ne-usmiljeno bombardiralo Radiov greben. Vse je zapadlo v drema- vico: babja dušica ob cestnem robu, praprot na gozdni jasi, smreka na pečini, žolna na jelki, graničar ob plotu ln financar v svoji pošvedrani kletki. Samo mušice In obadi so se kakor lovska letala in bombarderji vrtin-čili in brneli po soparnem zraku. Ves zatopljen s svojimi načrti v žgano apno, cement, kamenje in opeko prikolovratim po klancu nisdol. Dva konjička se nate-zujete pred težkim apnenim tovorom in mi prepustita za spremstvo roj krvoločnih obadov. Zdaj |M>godim tegs na roki, pa spet drugega na nogi, de plosk ne kot nsblt mehur. Začutim vbodijaj pod levo be-dro. "Proklet obad!" In tlesknem s dlanjo ob nogo. Po nekaj korakih ohetanem! — Hudiča, to I« skeli kakor žareče oglje! To ni obadi Okrrnem se in brskam s palico *emteHja. Njega nI, a osje gnezdo ee skriva pod jelše-vo vejo! Tako je: razdražena oea mi je porinila šelo in najbrž še naravnost v žilo, ker je tako pe-.avto, odložil svoj tovor sa šolo klensko zaskelelo. Krčmarici na Radiu potožim, da mi j« oea dala Injekcijo v levo nogo nad peto. Ker vzadaj nimam oči, ne vem, kako me j« poljubila. Vsekakor bo dobro, če malem od zunaj ln «notraj. In Uko se je zgodilo: žganje je kro- prisedem k gostom pred hišo ln modrujemo, kakšno bo vreme. • Zagledam se v modrino neba. Kaj pa naj to pomeni: nebo potemni t... Temna zavesa zdrkne z neba na vrh Kapunarja ... pomika se dalje nisdol po strmcu proti meni . . . preko gosda . , . je ie na planoti ... se bliža vrtu se plazi preko plota in preko zdaj zdrkne črnina na sredino ceste .. težko občutje in tesnoba v preih , . . ta polovica ceste Žari v svetlobi.. . noč plane preko nje do mene ... ležečemu v podstrešni sobi na postelji so mi pravili: — Med Izgovorom ste na mah umolknili. potem pobledeli kakor akt. na čelo pa so vam stopile potne sra-ge. — In vsi ste rekli: "Rekvies-katinpaee. primimo ga sa tace!" sem pristavil sam.' Ker ee je tudi moji okolici mi-•el na oeo sa pičila v možgane, je bila tudi ona omamljena In tako nikdo nI ugibal o kaki drugi smrtno sočni transfutlji. Medtem je prisopihal tovorni in prazen zdirjal nazaj v dolino, jas pa sem po ponovnih požirkih žganja in mleka namesto k zdravniku odkrevsal, natovorjen a smodnikom ln i Jeklenimi svedri v nahrbtniku, nazaj v svoj planinski raj. MoJi delavci na stavbiiču pridno vrtajo, malijo smodnik v globoke luknje in ga vžigajo. Zrak se treee in skale se lomijo, da bo is njih vsrastel dom ljudske učenosti ob severni meji. Sključenega na kameni tem kvadratu me vpraša Miha: — Je vam slabo, pohorski Tijek? — NI prehudo. Samo neke privide imam In film mojega življenja se mi odvija pred očmi. —• Pa ste videti ves gobav in rdeč kakor goba mulnica. — Saj me peče po vsem životu, kakor bi bil zakopan v žerjavico. Sonce se bliža zatonu, delavci poepravijo orodje In odidejo na svoje domove. — Prosim. Juika. danes pa meni samo velik lonec svežega mleka sa večerjo in nič drugega. V sobici nad svinjskim hlevom prižgem svečo, odlijem mleko v skledo in jo ponesem k ustom. Vraga, kaj pa Je to? Tipam s prstom: obe ustnici ote-čeni... tudi jezik debel... nebo letotako! Morda pa le ni bila oaa. temveč , . . Zgrabim steklenico in jo isprasnlm na dušek. Pokličem gospodarja, ki se v sosedni sobi spravljs k počitku PROS VET2T < f Aparat, ki fotografira debele jeklene plošče, v laboratorija General Electric Co., Schenectady, N. Y. in se mu predstavim kot popoln gobavec. — Mene je pičila čebela, pa sem ležal pol dneva v omotici in se nisem mogel ganiti. — Bo najbrž tudi pri meni tako. . . * — Lahko noč in dobro spite 1 — Tudi vi! Kazalec moje ure se je pomikal na 10. Ležim vznak na postelji kakor na žrtveniku. Otipavam nogo: vroča in o teče na. Tu- Glej ga no, tudi izborna misel: planinski zrak, kisik, ozon! Pumpal ga bom kot proti*trup v pljuča in kri! Tega mi pa do zore ne bo zmanjkalo! Kako že pravi tisto pravilo o globokem dihanju? 2e vem: skozi nos sapo vase, kolikor se da, potem pa skozi stisnjene ustnioe počasi iz sebe! Takoj nato je kovaški meh že v polni akciji. Med dihalnimi vajami se mi prikaže francoski zdravnik Cone. di preko želodca se vije nabrekla Slušam njegove nasvete. Vrača oteklina kakor kača. Tesno mi postaja v prsih. Kakor mora se nekaj težkega plazi po meni, mi stiska prsni koš in steguje svoje klešče proti mojemu vratu ... Duši me ... Zdaj vem: to je kačji strup! Da zdržim le do polnoči, potem se začne sonce vračati in meni bo odleglo. Da bi le imel še kak- se mi samozavest, jači volja do življenja, v meni sta spet pogum in odporna sila. Kaj praviš, ti, zvesta prijateljica ura? ' — Minila je polnoč! — Ne boš me več dobila v svoje koščene roke, odrini s praga in pojdi na hruško ti, golokoščen-ka! Samo, da bi te neznosne pe- šno sredstvo proti temu gadjemu klenske žgaline ne bik>! Kaj, ko soku! Se dobro, da so bile nogavice precej debele in so vsrkale nekaj strupa! Cujem, kako duši kašelj mojega soseda qnstran lesene stene. — Siromak, j^ič boljše mu ne gre kakor meni. Nobeden naju ne more spati. Kaj, ko bi mu ponudil kocko sladkorja. Rečeno, bi kakor zrak pomagala tudi voda! Misel in dejanje na mah: z umivalno sklebo sem že pri «tur dencu in trenutek nato poma»-kam, sedeč na postelji, obe nogi za 8 minute v mrzlo vodo, nakar mokri porinem pod odeja Ko sta se ogreli, sta ponovno čofo- Gospod z desne plati j. S svojstveno okretnostjo in a pomočjo izurjenih komolcev \ je Kilijsn preril naprej ter dei edino prazno mesto v natlačenem avtobusu. Potem je eegel v desni žep suknjiča, privlekel časopis, si nataknil očala in pričel čitati. Toda že U hip se je nagnil k njemu gospod z desne in za ril glavo v Kilijanov časopis, da bi čltal. — Neolikan sopotnik, si je mislil Kilijan. — Kaj pravite k temu? — ga vpraša stari ljubeznivi gospod z desne in pokaže s prstom na velik naslov. —* Hm, — je hladno zagodel Kilijan. — Lahko obrnete, — pravi sosed, — prvo stran sem že preči-tal, gospod. — Tods jaz je nisem, — je rezko odgovoril Kilijan, — kajti jaz čitam tako, da si stvari tudi zapomnil. Sosed je v zadregi umolknil. Kilijan pa je «nirno čital naprej. In šele ko je obrnil list, se je spet nagnil k njemu sosed z desne. Na tej strani je bik) nekoliko mikavnih anekdot. Tod* Kllija» tokrat ni bil pri volji aa "labko prebavljivo čtivo^ kot se;-je običajno imžal, i* Je hotel dbrnftl liiTTddlinr prijtf^ Jp- Sat^o trenutek, pui*im. delo rad imam tele kratkš storfje, ki so obenem poučne in zabavne. | Kilijan se je malone razpočil: — To bi bilo nekaj za vas, — pripomni in pokaže s prstom na ta pn ¡ Pra TOREK, 14. JANUarji naslov "O lepem in spodotoJ vedenju". ^^ — Ne, hvala. — fr ^^ njegov ljubeznivi sosed, _ me ne zanima. Pač pa uj^ nek. Dovolite mi, da tam. Končno sta mimo n^R kalne rubrike, gospodarstvi športa prišla do križanke ru nji strani. — Skoda, da moram izstoj V dvoje bi nama bilo reševu križanke prijetnejše, —mS vljudno sosed in vstane. — Da, zelo mi je Žal, J dejal Kilijan ogorčeno. ' — Ali vas smem sedaj pr<^ da mi daste časopis? Veste, | ja žena namreč izrezuje roan — Ne, to pa je od silei ^ sedaj eksplodiral Kilijan.^ prej ¿i tate časopis kot d* vaš, zdaj naj bi vam ga ¡» dal, da ga odnesete domov, vraga, kupite si časopis! — To sem tudi storil. CaaJ je vendar moj. Vi ste mi ga3 li is žepa! Oproetite, pa mi i kar ne zamerite ... Kilijan je osuplo pogledal jega soseda in naglo segel v ni žep, kjer Je aares našel časopis. Dobro ji je sSaoHla Adela Sandrockova, zn&& filmska igralka, Je znala bitii lo duhovita, ob priipemih priii dne jo je vprajala: "Povej mi, „kako se. je trd prav za pmv našmtftkati, d» zdiš stara?''* Adela jo je prodirljivo dala pa zbadljivo odgovc "Tebi bi zadoščalo, če bi si brisala puder z obraza.' TISKARNA S.N.P.J SPREJEMA VSA storjeno. Se par kapljic ruma je tali po vodi. kanilo iz sicer prazne steklenice) Kakor živo srebro v tlakome-1 ru, Uko se je dvignila življenj- ska na kocko. — Hvala lepa, Tijek, zdaj bo pa že dobro!/ Ko se vrnem v svoj brlog, m )ride na um: Saj je tudi slad cor dobro sredstvo proti strupu. Kako je že bilo z Raaputi-nom? . .. Seveda, sladkor je paral i žira 1 strihnin in so svetega saUna morali končno še ubiti. Kar sem s kockami, kolikor jih e v papirni vrečici: PohrusUl sem vse do poslednje. Pogled na uro mi pove, da se bliša toliko zaželjena polnoč. — Treba je vzdržati, sicer me dobi moja dobra ženska resnično mrzlega za svoj rojstni dsn! TI votlovks Um na pragu, zastonj šklepečeš s svojo koščeno čeljustjo in mahaš s svojo koso! Ne utegnem iti s teboj. Mo-rsm še poprej dograditi šolo ln spraviti svojo deco do kruha. }ojdl koščenka pomagat, Pernl-u travo kosit, mene pa pusti, da diham še nsprej čisti koban ski srak! Howard C. Hopean, kl je /m. Hh le ponrxrril $20.AM).(100 v oMemaajatik Mih. ko je Ml pradaednlk Associated Gaa A Electric Oa sila v mojih žilah in dočakal sem — jutranje zore. Ker me ob določenem času le ni bilo ns svetlo, so delavci domnevali, da je moja duša sfrfo-Ula v brezbrižno transjordani- jo. Tv- Videč, da se mi duša še drži reber, so mi hoteli pomagati na noge. Toda srce je že močno pešalo. Sedaj mi je sUra preužlt-karica priskočila na pomoč z bal-drijanovimi kapljicami, pereči o-genj na gobavi koži pa je hladila s kafrino vodo. — Prosim, Julks, poglejte ra-tjo na nogi in povejte mi, kaj vi-dite! .j — Dve temni piki, menda en centimeter narazen, okrog obeh je hudo rdeče in otečeno. — Dve piki pomeniU dva ga-dja zoba. Bom vstal ln grem zdravniku v Marmek. Mlad zdravnik, ki dobro leči in kljub svojemu imenu ne gubi klientov, je vrezal s svojim nožem križkraž v mojo nogo in me kakor gad zabodel pod kožo. V mojo zabavo je storil to samo štirikrat! Nad vse goetoljub-ni zakonski par v Sokolskem domu je dajal izdatne injekcije mo-jemu želodcu in Uko sem se daroval svoji lenki živega in čilega sa njen rojstni dan. Val prijatelji in znanci mi sedaj zagoUvljajo, da sem ae resnično pomladil. Zato priporočam vsakomur, ki čuti potrebo pomla-Jenja, Ukojšnjo transfusljo gad-jega soka. Je vseeno: levo ali ^es|/o bedro. Najpripravnejši kraj je Radelsko sedlo pod Kapu-narjevim vrhom. -F- v tiskarsko obrt «padajoča dela Tiska vabila sa veaelice ln shode, viiitnice, časnike, knjige, koledarje, leUke itd. v slovenskem, hrvatskem, slovsškem, češkem, nemškem, angleškem jeziku in drugih i ' / • . VODSTVO TISKARNE APELIRA NA ČLANSTVO 8.N.P.J., DA TISKOVINE NAROČA ' V SVOJI TISKARNI Vas pojasnila dsje vodstvo tiskarne Csne smorn«, onijsko delo prva vrsts Pišite po informacij« na naslon S.N.P.J. PRINTERY 2657-69 SO. LAWNDALE AVENUE Telefon Rockwell 4904 Ta» m dob« aa željo todl vsa ostassas pojasnila CHICAGO. ILL. Dober Evrtpida. slavnega grškega tragika (4M-406) je nekoč neki plešec javno napadel s psovkami. EvHpidee ga nekaj Čaaa mimo posluša, potlej pa ledeno odgo-ri: "Nič ne maram reči soper •be, samo pohvaliti moram tvo-e lam, da so o pravem Času zapustili tako slabo glavo r NAROČITE SI DNEVNIK PROSVETO konrendi« i •Url .U i* Pe ot^mi __ _ Prištelo Um. dva, tri. Mrl s alaL Ust Prééieta eta»é aa «ae latae eareiaiaa. tepe as Ha te priHsfe k Is «ae le ttet ï t£J* aa let ffteevete k rallaek aH li JI« eadaj al vsrsfca, rUL 4> ■fil pesdrag sa Btm SNM, Uet Pneveta fe vela lee le v vaaU drallal asfcde, || M mi «tel IM veak dea. Pefamlle>_VselsJ kakor hita» kateri tek Oaaev preaSha biti flss SNPJ, sli «e ss preseli proš od drnšla« ta bo ishUral sam evoj Ust tednik, bode »orel tisti «aa is dotllns druiin«, ki je take skope* narotena aa dnsmik Prosrtto, te takoj aasaaalU opremiltra lista, la otone» doplačati dotttno vsoto Uato Prosveta. Ako tega ae stori, tsdej »ora «pravništve solisti datsa sa to vsoto naročnika. OSea liste Prsevets |ei fca Zdraft. drlave Is Kaaede H.SS le Osare » CMsage Je....r* ' todnlk in............. Idi 1 tadalk la«.••...••..*•• M® . • bMn te............ Ud S tedalka ta.•••.»•...••< Ml, t tedalka la............MS t tedalke la............. ,1 todalke la............ LN 4 tednike la............. M* I tednika* te........... aH § tednikov ta...... ••v« •. 1JH Ze Bvrepe |a............ftJt Ispalalto spadaj i kepaa, prilafttto potrato» raato daaarje el Mae« Order v pla»n la al aaraftto Praarat* Mat, ki }a vele PROSVBTA, SNPJ. MIT S* Laaradela Ava. < Cbkac* ItL Prftotoaa paHI|a» aarafatea aa Hat rraavrta raato I. 1) Natiav..... Ceta rita to fa pripišite k »aH aaratnto! ad ......................................... draštva It»..••••«• I).....................«...»..»i»..."......!CL draitva M...•••»•• D....................;....................ČL a). ..•...♦..,...•...¿...............j,, .............................. ...............i