CENA NAROČNINI:
Za eno leto ........................ $2.00
Za pol leta ........................ 1.25
Za ZDA.......................... 3.00
EDINOST
206 Adelaide St. W. Toronto, Ont.
Entered as second class matter at the Post Office Dept. Ot'*wa.
NEODVISNO GLASILO KANADSKIH SLOVENCEV
V . . .
Vol. 2 No. 22.
Priče 5.
TORONTO, ONTARIO PONDELJEK, 31 MAJA, 1943.
Cena 5c.
Leto 2 Štev. 22.
KRVAVA BORBA V JUGOSLAVIJI
Moskva. — Vse-slovanski odbor vam pošilja članek po Semion Belnikov, "Vojne novice iz Jugoslavije", članak se glasi:
"Hitlerjevi oddelki so v-novič pregrupirani v Jugoslaviji. Vecyi del nemških in italijanskih divizij, ter vsta-ških oddelkov, skoncentrira-no je v Hercegovini. Ravno tal?o večja zračna sila, tan-kovski oddelki itd.
Njihova nadmoč v moštvu in orožju, jim je dajala prednost približiti se v krvavih borbah mestu Gacko. Neozi-raje se na težke izgube, kjer je pobito okrog 350 mož, nemški generali niso sestavili načrt le zavzeti nekaj mest v Hercegovini, ampak z popolno nadejo vničiti moč narodne partizanske armade.
Njihov namen, ki se pa ni odnesel je bil obkoliti našo armado in ji na ta način zadati težke udarce. Toda vodstvo naše armade je vnaprej spoznalo namero nemških generalov, evakuiralo ogroženo mesto Nevesinje, ter razvilo ofenzivne napade na drugih krajih bojne črte od kjer so bile okupatorske sile prevržene v Hercegovino. Za to se je načrt nemških generalov popolnoma izjalovil.
črnogorski rodoljubi in partizani uspešno nadaljujo ofenzivo, približujoč se mestu Podgorica. Naspram najnovejšim poročilom, zmagali so pri Nikšiču ob Javor in Gvoždje gorovju, kjer so pobili 560 italijanskih vojakov in častnikov, ter ravno toliko pa zajeli.
Ofenziva se nadaljuje pri Sandžaku. Na obočju gore Korena, pobita je cela četa italijanskega vojštva. Okrog 130 obležalo je na bojišču, nekoliko desetič pa vjetih.
V	zapadni Bosni, bosanski korpus Narodne Partizanske armade, pobil je nemško kolono v bosanskem Pet-rovcu in pri Ključu. 'Zaplenil večjo zalogo orožja in nabojev. Znaten uspeh je pa dosegla slavonska divizija narodne partizanske armade. Pobila je 119 ustašev, ranjenih 160 in vjela vred z polkovnikom Bodrich, 600 legionarjev in 10 častnikov. Ravno tako večji del orožja, vključujoč tri težke tope, 13 strojnic, 4 minometa, 560 pušk in 300.000 nabojev.
V	Sloveniji dve slovenski brigadi uspešno nadaljujo borbo proti italijanskega ga-
gnizona v Veli Krajini. V zadnjih 10 dni, Italijani so pretrpeli večje izgube. V nekaj spopadih je bilo ubitih 120 mož in častnikov.
Prva slovenska brigada izvedla je nekoliko uspešnih napadov v področju na Notranjskem. V teh spopadih je bilo ubitih 70 italijanskih in belegardističnih vojakov. Druga brigada izvedla je nekoliko naskokov v okolici Mokronoka in ob vznožju reke Mirne.
Skupno v teh operacijah italijanske fašistovske sile so pretrpele, 550 ubitih vojakov in častnikov, večje število ranjenih. Zaplenjeno je pa štiri težka in dva lažja minometi, 16 težjih in 22 lažjih strojnic, nad 450 pušk, tri radio aparate in večjo zalogo nabojev.
Vodstvo Osvobodilne Fronte, razpisalo je posojilo "Svobode" širom Slovenije. Le v zadnja dva tedna je bilo zbranih 1000 nemških mark in 4000 italijanskih lir v fond "Osvobojenja".
Pregled bojevitih črt proti fašizmu
SOVJETSKA MORNARICA IN LETALCI POTOPILI VEČJE ŽTEVILO PREVOZNIH PARNIKOV V ČRNEM MORJU. RDEČA ARMADA POGNALA NACISTE PRI VELIKI LUKI, NOVOROSISKU IN ODBILA NJIHOVE NAPADE NA VEČKRAJIH BOJNE ČRTE. ZAVEZNIŠKA LETALSTVO SPRAVI-LO V RAZVALINE DUSELLDORF IN POGNALO V ZROK VO-DOPADE ZA ELEKTRIČNI POGON, MOHNE IN EDER.
APEL VSE-SL0VAN-SKEGA KONGRESA
V minula dva tedna bojna črta proti nemškega fašizma, ter osišča v splošnem, zavzela je drugi oblik. Osi-ščne sile izgnane so iz afriškega ozemlja, zavezniški bombniki bombardirajo vojne objekte v Nemčiji in Italiji. Rdeča Armada pognala je nacistične sile na več krajih in uspešno odbila njihove napade, na celi bojni črti.
Večji boji so se vršili na kavkaški bojni črti ob No-vorosisku. Nacisti so poslali tam nova pojačanja po črnem morju, kjer jih je pa zadel udarec po sovjetski mornarici in letalcih. Potopljeno je nad 12 prevoznikov, natovorjenih z vojaštvom in vojnem materijalom. Ista sreča jih je zadela na kopnem. Rdeča armada pobila
Glavni odbor Komunistične Internacionale raspuščen
London — Iz tukajšnjih virov posnemamo vesti o sklepu glavnega odbora komunistične Internacionale, kateri je povzročil neko vznemirjenost in razna dozdevanja v raznih krogih.
Vest se glasi, da je glavni odbor sprejel sklep, za razpustitev odbora komunistične Internacionale, katera je imela svoj glavni stan v Moskvi, Sovjetski Uniji.
Neki krogi sicer na previden način zatrjujo da je poteza glavnega odbora naj-mu osišču, ki je imelo tro-zvezo križarslfe vojne proti "komunizmu in Internaci-onali". Ravno tako tudi udarec skrajni reakciji, ki je ve-šistični propaganri z tem pa nomer podžigala gonjo proti "rdečega strašila", kar je šlo najbolj vprid fašistični propagandi z tem pa v škodo borbi za osvobojenje in obstoj zasužnjenih narodov. Povrhu tega pa postajalo vse to kot neka ovira proti tesnejših odnošajev zavezniških držav z Sovjetsko Unijo.
Drugi si pa štejejo v zadoščenje, češ Sovjetska Unija naginja nacionalizmu in postaja bolj "demokratična",
ODSTRANITI PREPOVED ZA KOM. STRANKO
Ottawa. — Minister pravde Hon. Louis St. Laurent, je takoj vpričo vesti da je raz-puščena komunistična Inter-nacionala omenil, da so se zadeve v tem oziru dokaj iz-premenile in da je le potrebno spremeniti stališče napram komunistični stranki, katra je podvržena zakonu o zaščiti države, ozirom nezakonita. Tej izjavi ministra, nasledilo je precej povoljnih komentarjev z strani raznih unijskih voditeljev, cerkvenih in drugih ustanov, ki že precej času delujejo na tem, da se odstrani prepoved komunistične stranke in da ta postane zakonita stranka, kakor druge v deželi.
Ravno tako so nasledili komentarji o raspustitvi komunistične Internacionale. A. R. Mosher, predsednik kanadskega delavskega kongresa med drugim pravi. "Dosedajna gonja proti stranki se je izražala zaradi spoja z Internacionalom. Oni e-lementi ki so podžigali strah pred "rdečim strašilom" zaradi komunizma, so vedno očitali stranki kot stranki le za Sovjetsko Unijo, po njenem nalogu in nalogu komunistične Internacionale. Toda s zelo vredno potezo ob razpustitvi Internacionale, odstranjeno je podžiganje tako proti Sovjetski Uniji, kakor tudi stranik sami."
kar bi bilo približno zunaj-nemu svetu.
Iz prvih zatrjevanj dobi-močnejši udarec fašistične-mena, dočim pri drugih bo vzelo še precej času da spoznajo živlenjsko demokratičnost, mesto forme v besednem smislu.
Poteza ki jo je stroril odbor komunistične Internacionale — je poteza vprid enotnosti borbe za vničiti fašizem, kateri je prizadejal nezaslišana zločinstva na račun "rdečega strašila", da se polasti svetovne oblasti nad narodi, podvrže njihov narodni, politični in gospodarski razvoj, volji podivjanih impirijalističnih hijen nemškega, italijanskega in japonskega impirijalizma.
V bistvu pa demokratičen in svobodoljubeči svet stremi za svojim napredkom, svobodom in dobrimi odno-šaji narodov v protifašističnem zavezništvu. Stremi za povojno preureditvijo sveta, katerega stebri naj bi počivali v svobodi, miru in tudi blagostanju.
Skrajna reakcija, ki je leta in leta obtožila vsako po-dvzeto akcijo vprid delavskih ali pa interesih naroda v splošnem, kot izum tuje-zemskih agitatorjev, brez dvoma se bo morala sprijazniti zdaj s zadevami v domačih razmerah, ne kot komunističen izum apak kot dejstvo neurednosti in nedemokratičnosti.
Drugi pa ki so obdelovali revno polje v smislu znanosti, primerjajoč Stalina dik-
(Nadaljevanje na 2 st.)
Tim Buck, glavni tajnik stranke je podal obširnejšo izjavo, odobravajoč sklep Internacionale, kot najboljši korak vprid borbi proti fašizmu, ter vprid soglasju in enotnosti naroda v splošnem, za popolno mobilizacijo vsih sredstev, raznih slojev prepričanih v raznih nazorih; za popolno zmago nad fašizmom.
je v tisočih vojaštva in zaplenila večjo zalogo orožja in zažila bojno črto ob Ker-čskem zalivu in kakor je razvidno, je z tem sprečen v-sak poskus nacistov z dotokom pojačanja ali pa umika.
Pri Veliki Luki, Rdeča Armada izvedla je v manjšem obssegu ofenzivni napad, pognala naciste iz njihovega položaja, ter osvobodila nadaljnih nekoliko mest in vasi. Iz nacističnih izvorov vesti, se kajpak ne daja večja pozornost odstopiti njihovih sil iz enega ali pa drugega položaja, pred pritiskom Rdeče Armade. Toda, kakor je bilo prej poročano pričakovalo se je nacistično ofenzivo. Na več krajih poskusni napadi se niso obnesli, kar pomeni da je Rdeča Armada vtrdila svoje položaj na celi bojni črti, pripravna za podvzeti odločno akcijo z svrho izgona nacističnih barbar j ev iz sovjetskega ozenAja.
AKTIVNOSTI ZAVEZNIŠKEGA LETALSTVA
Po izgonu osiščnih sil iz afriškega ozemlja, nasledila je aktivnost zavezniške zračne sile. Naspram poročilom iz zanesljivih virov, zadnja dva tedna bombardirana sta dva vodopada za elekerični pogon, pred par dni industrijsko središče Duselldorf, Kisel in še več drugih važnih obrežnih objektov. Mesto Duselldorf je pred vojno štelo okrog pol milijona prebi-
Mednarodna delavska enotnost je potrebna
London — Glavni tajnik unije električarjev, E. W. Bussey pravi: "Mednarodna enotnost delavskih strokovnih unij, je potrebna za čim prejšno zmago nad fašizmom,. ter samoobrambi njihovega položaja po vojni."
Unijski časopis "Electrical Trades Journal" med drugim o tej zadevi povdarja: "Ena od najvažnejših nalog je pred nami reorganizirati pokret mednarodnih strokovnih unij. Nekoč močan unijski pokret v Nemčiji, Avstriji in Italiji, je nasilno vni-čen. Ravno tako v okupiranih državah Evrope, razen tu in tam še pod zelo težkimi okolščinami obstoja skupina unijskih članov. Iz njihovih pisem razodeva se, pod kakšnimi razmerami nadaljujo unijsko delovanje. Zatem ubežni delavci iz teh krajev zdaj v Angliji, kjer so včlanjeni v mednarodni pokret strokovnih unij. Vse to pa jasno pove samo po sebi potrebo mednarodne federacije strokovnih unij, tako za čim prejšno zmago nad fašizmom, kakor tudi za obnovitev unijskega pokreta po vojni, sicer na ono stopnjo samoobrambe za njegov obstoj in tudi razvoj v bodočnosti."
valcev; po svoji legi pa važno prometno in tudi središče nemške težke industrije.
V teh zračnih napadih sodelovalo je po 400 bombnikov. Iz zadnjih vesti se zatrjuje da je ostalo na tisoče in tisoče ljudstva brez strehe, kot posledica bombardiranih vodopadov in večjih industrijskih središč, kakor je Duselldorf, kjer se izde-lujo, tanki, topi, torpeda, podmornice in zrakoplovi. Brez dvoma da je z tem znatno prizadeta nacistična industrija in tudi električna pogonska sila.
Zavezniško letalstvo je bombardiralo Sicilijo, Sardinijo in druga važna središča'
(Nadaljevanje na 4 st.)
Vse-slovanski kongres je naslovil obširno poslanico Slovanskim narodom v zasu žnjeni in okupirani Evropi, kakor tudi na Slovane zunaj evropskih držav.
Radi obsega poslanice se moramo omejiti le na naj-važneješ naloge, ki so jasno začrtane v poslanici. Namreč apel se glasi: "Organiziranjem napadov na fašistovske posadke v raznih krajih zasužnjene Evrope, pospešiti sabotažo na komunikacije in promet, ter organiziranjem odpora v splošnem za osvoboditev.
V posameznih stavkih na-glaša se na posamezne Slovanske Narode, med temi Slovence, Hrvate, Srbe, Črnogorce i t. d., narodnosti v Jugoslaviji.
"Bratje Slovani! čujte: Čehi, Slovaki, Karpatoukra-jinci, Poljaki, Srbi, Hrvati, Slovenci, Bolgari in Macedo-nci! Poživljamo vas iz Slo-
Govor Guštinčiča na Vse-Slovanskem kongresu
(Brzojavno iž Moskve) *'
Dragotin Gustinčič, po poklicu inžinir, nahajal se je ves čas borbe španskega naroda proti nemških in italijanskih invazorjev v Španiji. Vršil je službo glavnega ravnatelja na pošti za Mednarodne Brigade, kjer si je pridobil precej spoštovanja in priznanja, ter postal obljubljen ne samo v Španiji, ampak tudi na zunaj, po svojih člankih.
Skoraj ni bilo pisma, kjer bi ne spomnili izseljenci iz Francije, pozdravite Kape-tana Guštinčiča. Ravno tako pisma iz starega kraja, oziroma Slovenije od njegovih bližnjih sodrugov. Njegov članek, oziroma govor na Vse-Slovanskem kongresu se glasi:
"Dne 27 marca, minula sta dva leta odkar so fašistovske tolpe zasele mojo trpečo domovino. Krvižedni nemški in italijanski bandi-
Zinka Smrekar, poeta Košak in znane upbliciste Poljšak, Stanovnik in Dušan Podgor-nik.
Toda torture in vsa druga zločinstva nemških in italijanskis faŠistovskih okupatorjev, ne bodo pripravila slovenskega naroda, klečati na kolenih.
Slovenci predobro zavedajo se grenkih izkušenj v krvavi borbi že nad dvej le-ei. Zavedajo se, da narod, če hoče zadobiti svobodo in neodvisnost, se mora boriti z orožjem v roki za svojo svobodo in narodno čast, proti tlačiteljem in barbarjem. Njegove izkušnje so globoko vsajene v mislih vsakega rodoljuba in postajajo močna borbena sila, zadajajoč občutne udarce nemškim, i-talijanskim in madžarskim okupatorjem, vsako uro, vsako minuto in ob vsaki priložnosti.
V Sloveniji organizirani ti, prizadevajo na neprime- partizanski bataljoni, briga-
ren način zločinstva nad miroljubnim in nedolžnim prebivalstvom. Požigajo naselja in vasi. Vničili so s zrakoplovi Dolnja Dobrova, Krivo-glavica in Vrašiče, ter še nešteto drugih vasi. Po vaseh prebivalstvo kar ni moglo zbežati v gorata skrivališča, so pobili. Tisoče in tisoče pa izgnali na prisilno delo v Nemčijo in Italijo. Njihov namen je popolnoma iztrebiti cvet slovenskega naroda, podvrči ga nezaslišanim mukam in trplenju. Njihova drznost v nečloveškem postopanju ne pozna meja in nima nobenega sočutja.
"Za izgnance pripravili so koncentracijska taborišča, kjer stotine umirajo mu-čeniške smrti vsled lakote. V teh se nahaja poleg drugih okrog pedeset slovenskih intelektualcev. Med njimi zelo znan profesor ljubljanske univerze, Franc Kidrič, profesor Matija Zumer in profesor Lavrič, ter drugi slovenski pesniški poeti in pisatelji. Ubili so 60 let starega po poklicu slikarja,
de, so sestavni del Jugoslovanske Narodne Osvobodilne Partizanske Armade.
Slovenske brigade vodijo odločno borbo ne samo na jugoslovanskem teritoriju Slovenije, ampak v delih pod 'ncev podpisnikom je znani
vanske zemlje, napojene s krvjo naših sinov in bratov. Iz porušenih mest in vasi! Iz gozdov, kjer se nahajajo Partizani! Poživljamo vas vse ljubitelje svobode — vse one, ki hočejo živeti in delati v svobodi. Vzamite orožje v borbo proti hitlerjeve tiranije. Čas je dozorel. V-sek odlašajoči dan, stane na tisoče človeških živlenj. Vporabite vso energijo in borite se v imenu srečnejše in veselejše bodočnosti. Po-metimo nemške tlačitelje iz naše domačije in iz zemeljskega površja. Sprečite hit-lerjevo mobilizacijo. Napadajte nacistične časnikarske bande, izognite se mobilizacijskih centrov; vničujte seznam imenika nabornikov, ki se jih misli mobilizirati. Sabotirajte ob vsaki priložnosti vsako podvzeto akcijo z strani fašističnih okupatorjev ali pa njihovih sa-litetov.
Narodi Jugoslavije! Srbi, Hrvati in Slovenci! Pridružite se partizanskim oddelkom. Naj vaša rodoljubna in partizanska vojska postane Narodna Osvobodilna Armada. Očistite rodno grudo od nemških in italijanskih okupatorjev.
Jugoslovanski patrioti, z-družini so z večjom slavom. Jugoslovanska Narodna vojska, razvila se je v močno silo, katera je zaustavila 4 italijansko-nemške ofenzive. Korak po korak partizanski oddelki, gonijo invazo-rje iz svojega ozemlja. Njihova slavnost počiva v nezlomljivi prisegi narodnega osvobojenja. Pristopajte v njihove vrste, gradite močno Narodno Osvobodilno Armado, vred z drugimi Slovani v zasužnjeni in oropani po Hitlerju Evropi. Povežite vaše narodne moči še na višjo stopnjo narodnega odpora, narodne borbe za popolno vničenje fašističnih zločincev. Borite se vse dokler ne bo napočil dan svobode in rešenja!
živela borbena enotnost Slovanskih Narodov! živela naša svoboda!
Smrt nemškim invazor-jem!
Izmed 54 podpisnikov poslanice Slovanom v zasužnjeni Evropi in tudi zunaj nje, so predstavniki iz vsih Slovanskih držav. Od Slove-
Italijo, okupiranih po prvi (Nadaljevanje na 2 st.)
žurnalist in Ivan Regent.
javni delavec
SPORAZUM JE ORENEM GARANCIJA ZA MIR
Moskva. — Predsednik Sovjetske Unije,« Mihael Ka-linin, Molotov in drugi vodje, naslovili so brzojavne čestitke Vel. Britaniji ob prvi obletnici dne 26 maja 1942, ko je podpisan sporazum med Sovjetsko Unijo in Vel. Britanijo.
Predsednik Kalinin pravi v svoji čestitki: "Da je sporazum obenem tudi garancija za mir in prijateljske odnošaje med obema državama po vojni". "Pravda" glasilo komunistične stranke Sovjetske Unije, dala je primerno pozornost sporazumu, kakor tudi "Izvestija", glasilo vlade. Posvečeni so v to
svrho članki v razlagi vrednosti sporazuma in tudi njegovega razvoja za ohranitev mira po tekoči vojni.
Pravda v tem oziru daje pregled prve obletnice in med drugim omenja: "Obe državi ste šli skozi dobo raznih obtožb proti njem z strani fašistične propagande. Toda obej ste zadržali ravnovesje spoštovanja sporazuma, kateri postaja najboljše zagotovilo prijateljskih odnošajev in kooperacije med obema državama po vojni. Njegova podkrepitev je prišla na barikadah Stalingrada in tudi zmage v Tuniziji.
"EDINOST"
Published semi montly at 206 Adelaide St. W., Toronto, Ontario, by Edinost Publishing proprietor in Slovenian Language
Registered in the Registry Office for the City of Toronto on the 25th day of June, 1942, as No. 47939 Č. P.
Izhaja dvakrat mesečno na slovenskem jeziku Naslov: EDINOSTI 206 Adelaide St. W. Toronto, Ontario.
Naše domače, organizacijske in društvene razmere
Delavci, kmeti in pošteni intelektualci so hrbtenica narodne osvobodilne armade v Jugoslaviji
Takoj v pričetku vojne naglašalo se je obdržati demokracijo in način družabnega reda. Nasledili so drastični zakonski ukrepi o zaščiti države, oziroma "demokracije". Izvedene so aretacije in je bilo nekoliko fašistov-skih elementov interniranih, po narodnosti Italijani in Nemci. Toda, da se zaščiti po mišlenju državnih krmilcev "demokracijo", potrebno je podvrči prepovedi delavske kulturne ustanove, zmrznjenje mezdne lestvice itd. Vse — kajpak pod geslom "demokracije".
Toda v bistvu razvoja tekoče vojne, pokazala se je nedoslednost nasprotno osnovnim demokratičnim načelom. Predvsem je občutna zadeva z posestjo nad 90 dvoran ukrajinskih delavskih organizacij, katere so deloma pod prepovedjo zakona, nekatere pa v tem slučaju v rokah onih elementov, ki so leta in leta delali vprid fašizmu, proti narodnih interesov.
Večje število teh dvoran je prodano pod ceno Ukrajinskim nacionalistom. Organizaciji, čigar vodstvo je agi-tiralo proti volitvam "YES", sabotiralo pomožno akcijo vprid Sovjetski Uniji, končno pa proti enotnosti naroda v splošnem. Vodstvo, ki na javno agitira za "veliko-Ukraji-no", po vzorcu srbskih šovinistov "veliko-Srbijo", poljske reakcije "veliko-Poljsko", katere meje naj Bi segale tja do Črnega morja. Vodstvo, ki je pozdravilo Hitlerjev napad na Sovjetsko Unijo, pričakujoč pomoč Hitlerja za ustanovitev "velike-Ukrajine", da ji načeljujo izrodki Hetman, Petljura in tem podobni.
Liga za obrambo civilnih svoboščin, vred z nešteto progresivnih organizacij, cirkvenih ustanov, unijskega po-kreta in zelo uglednih javnih osebnosti, naslovila je za-tvevo na ministarstvo pravde v Ottavo, da se povrne lastninska pravica ukrajinskim delavcem, ki so od svojih ust trgali cent po cent, da so zgradili dvorane za svoje kulturne, narodne in vprid narodnih interesov svrhe.
Ukrajinci po narodnosti, so na tretjem mestu tukaj. Rekord njihovega kulturnega dela je razviden iz prejšnjih let, tembolj pa v tekoči vojni. Ker organizacija U. C. A., vneto podpira vojne napore, Zbira vojno posojilo in se vrsti med prvimi v podpiranju pomožnih akcij Rdečega Križa, Sovjetski Uniji itd. Ravno nasprotno je slučaj pri nacionalistih, katerih delovanje je ne le proti interesu tekočih nalog za pobiti fašizem, ampak proti interesu ka nadskega naroda v splošnem.
Toda, kakor je omenjeno do tega je prišlo pod geslom zaščite "demokracije", kar pomeni v bistvu rak rana demokratičnim načelom. Povrh tega pa dobimo nedoslednost v delavskih razmerah, unijskem pokretu itd.
Finančni minister se razburja, češ ako se poravna mezdno lestvico, preti inflacija. Toda povprečno ne samo da ne zadostuje točasno mezdna lestvica za dostojno obskrbo živlenjskih potrebščin s ozirom na draginjo, davke itd., ampak po provincijah obstoja nedopostljuva razlika v tem oziru. Radi neenakosti je prizadeto delavstvo v Quebec provinciji, kjer je mezdna lestvica precej nižja, kakor pa v drugih. Unijski pokret v splošnem zahteva enakopravnost v tem oziru tako za mezdno lestvico delavcev, kakor tudi delavk, katerih število je narastlo zaposlenih v industriji in drugih delih v tisoče. Vojna proizvodnja, kakor tudi vojno posojilo m druge humanitarne kampanje, postavljajo kanadski narod na prve mesto, kar pomeni da je rekord kanadskih delavcev in delavk, ter naroda v splošnem. Pomeni da je narod pripravljen še na večjo dajatev, ampak pripravljen tudi da govori o zadevah, ki niso ne le nedemokratične, tembolj škodujo pravilnemu razvoju in obstanku.
Nemir v industriji nepovzročen po delavcih, ampak po sebičnem vpeljevanju kompanijskih unij, nepriznava-nju resničnega pokreta delavcev, odlašanje posredovanja v pregovorih itd., je vzrok za nemir od ene in druge strani pa, nezadostna mezdna lestvica napram draginji, davkom in raznim drugim zapopadenim dajatvam. Kaj je potrebno je to, da se razvrsti breme vojne na resnično demokratični podlagi napram dohodkom, povrne lastninska pravica Ukrajinskim delavcem in izžene iz njihovih dvoran elemente, ki delajo škodo pod zaščito "patriotizma" proti narodnih interesov. Potrebno je izenaziti mezdno lestvico, odstraniti kompanijske unije, ter dati delavcem demokratične pravice, da so včlanjeni v svojem unijskem pokretu po lastnem izboru in da jih tudi ta zastopa v pregovorih. Potrebno je povrniti zakonsko pravico politični delavski stranki..
V	tem bomo spoznali demokracijo v bistvu — ne pa samo v besedah.
Na našem društvenem in organizacijskem polju,, če tudi je opaziti res vzoren napredek, pogreša se vsaj v nekaj naselbinah sloga, medsebojno spoštovanje in vzajemnost. Posledice so očitne. Tam kjer je prevladala sloga in soglasje, uspeh je naravnost nepričakovan; tam pa kjer obstoja nesoglasje mržnja in razdor, ne samo da ni uspeha, marveč nastal je zastoj, nejevoljnost in nemarnost napram onim zadevam od katerih pričakujemo vsi največ koristi in rešitve.
V	Kanadi povprečno živi okrog 3500 Slovencev. Zaposleni sonajveč v težki industriji, rudnikih, gozdu in tudi nekaj že na farmah. V kulturnih, društvenih in organizacijskih ozirih, razen nekoliko društev SNPJ, in morda še katero drugo z glavnim stanom v Združenih državah, imamo tukaj podporno društvo Vzajemno Podporno Zvezo "Bled" in kulturno, narodno protifašistično organizacijo Zvezo Kanadskih Slovencev. Kakor je potrebno podporno društvo ravno tako je potrebna kulturna organizacija. Obstanek enega in drugega je odvisen od tukajšnih Slovencev, predvsem pa razvoj odvisen je od sloge in spoštovanja.
V	tem oziru za nas sloga in sodelovanje v borbi proti fašizmu, je ne le nujno, ampak potrebno obenem za razvoj
Protinarodni in reakcionarni elementi paradirajoč z Mihajlovičem, skušajo ugotoviti in obtožiti partizane v Jugoslaviji, češ — kdo je vedel o kakih partizanih in odkod so nastali po porazu jugoslovanske armade. Imenujejo jih z raznimi nedostojnimi imeni in ugotavljajo, da so nastali za voljo komunistov in po nalogu Moskve.
Tako modruje sopotniška žlahta,' ki ni nikdar bila naklonjena stvarnim in resnim interesom naroda, prav posebno delovnega ljudstva. Le vedno se je ogrevala s prezirom in obtožbami, kadar se je šlo priznati osnovne pravice nižjim slojem v tem iziru delavcev in kmetov, če se ti niso kleče podvrgli njeni volji.
Da so nedosledni resničnosti o kateri celo šolski troci ne dvomijo, je razvidno iz tega, da je Jugoslavija spadala med agrarne države na Balkanu. Da je bil steber njenega pridelka razen nekaj lesne in kovinarske industrije, poljedelstvo in živinoreja. Hkrati povedano siromaštvo iz enega na drugi kraj, vsled gospodarskih in političnih intrig vladajočih krogov, ki so za voljo svoje oblasti in ogromnih dohodkov na račun večine delovnega ljudstva, vpeljevali nazadnjaški način državnega vladanja.
Celih 25 let ni zadostovalo spoznati gornjo resničnost, če tudi so mnogi izmed reakcionarnega sop-tništva sedeli ako ne na višjih na nižjih državnih položajih, prizadevajoč si edino v zamislih o vpeljevanju drastičnih zakonov proti narodnega nezadovoljstva in narodnih interesov v splošnem. Toda narod ni pozabil tako drastičnih zakonov, ki so v narodnih, socijalnih in demokratičnih osnovah omejevali splošen napredek ljudstva, povrhu tega pa svobodo zborovanja, tiska itd. Narod ni pozabil na dok-ladne in pripisne davke, ki so spravili nešteto posestev na boben, tisoče pa pognali po svetu s trbuhom za kruhom.
Reakcionarna žlahta sicer v '•'patriotičnem" tonu trobi, da odkod so nastali partizani? Pozablja, da so tam ostali po večini po porazu jugoslovanske armade, delavci in kmeti, ki tvorijo večino jugoslovanskega prebivalstva. Da so ostali tam gozdarji, ki prav dobra poznajo gozde po Sloveniji Slavoniji, Bosni in Hercegovini. Saj so od svojih mladih let, preživeli in bili odvisni od bornega zaslužka v gozdu. Potem sloviti rudarji Trbovlje, Hrastnika, ki so neštetokrat prosili pomoči za živ-lenjski obstanek, pravičen zaslužek, dobili pa so posredovanje policije in vojaštva. Kaj pa na stotine bajtarjev, ki so živeli po kočah kje na vaškem ali pa ogčin-skem ozemlju? Tako tudi tisoči rokodelcev, ki so čakali milosti od delavske borze po mestih. Zatem tisoči in tisoči kmetov, ki sa od ust trgali boljši košček kruha in mesa, kar je' šlo za nezasitne davke in doklade. Ravno tako so pozabili na oni del poštene intelegencije, ki se je poganjala za pravičnost v narodnih in socijalnih ozirih. Intelegencije, ki je hotela z svojo sposobnostjo pomagati ljudstvo do spoznanja resnile, do spoznanja znanosti in ustvarjati narodni napredek v splošnem. Inteligencije v kateri je vrela kri proti politike vladajočih krogov, ki so vodili zemljo v bedo in siromaštvo, na zunoj pa mešetarili z krvnimi sovražniki Jugoslavije in jugoslovanskih narodov, italijanskim in nemškim fašizmom.
Reakcija se ne ogreva proti fašističnega zločinstva* ampak proti partizanov
Odkar so fašistični okupatorji podvrgli Jugoslavijo volji podivlja-ni tolpi, da brez kakoršne koli odgovornosti napram dostojnosti
ljujo svoj zločinski posel, reakcija ni dvigla glasu protesta — ni obtožila fašistično zločinstvo z ono težino mržnje, kakor si prizadeva obtožiti partizane, v tem slučaju delavce in kmete, ter pošteno intelegencijo.
Ogreva se proti vodstvo Narodne Osvobodilne Partizanske Armade — ogreva se proti komunistom, imenujoč jih z "banditi — tolpami" itd., toda -bog vari obtožiti Musolinijevo in Hitlerjevo o-sebnost. Bog vari obtožiti doglav-nika Paveliča, Nediča, Rupnika in druge narodne izdajalce. Bog vari obtožiti razne Markoviče po vzorcu predsednika Srbske Narodne O-brane iz New Yorka, zatem Fo-tiča in razne druge šovinistične zavajalce, ki vpričo močnih dokazov škodujejo narodnim in mednarodnim interesom. Nak! Takih obtožb dragi čitatelji ne boste slišali iz tabora reakcije in protina-rodnih elementov. Slišali boste še nadaljne kupe obtožb proti onih ljudi, vodstva in nalog, ki prinašajo korist narodnim interesom.
Eden del veliko-srbskih šovinistov ogreva se in podžiga razdor proti hrvaškega naroda. Kaj vse niso izrekli proti, težko je najti v njihovem dnevniku zlobno besedo, da jo že nisu vporabili. Obratno dobimo podžiganje z strani hrvaških šovinistov po vzorcu "Popa Domladenvca", proti srbskega naroda. V slovenskih reakcionarnih taborih proti partizanom in "komunistom".
Toda, kakcr ene, druge tako tudi tretji, niti najmanj ne navdajajo skušnjave, kako dolgo naj prenaša "božji svet" nezaslišano trple-nje z strani fašističnih zločincev. Niti najmanj si ne prizadevajo spregovoriti nekoliko konstruktivnih besed o povojni preureditvi Jugoslavije. Niti najmanj jih ne ovira izrodek Pavelič, Nedič in Rup-nik. Vse kar slišimo od enih vred z vladinimi krogi o "junaštvo" Mihajloviča, pripisujoč mu zmage izbojevane po Narodno Osvobodilni in Partizanski armadi, obtožiti Hrvatski narod za zločinstva prizadeta z strani gestapovcev in ustaš-kih legij po navodilu Hitlerja in Musolinija. Drugi pa obratno kakor je omenjeno na isti način ob-tožujo Srbski narod. Kljub tem podžigajočim razlikam proti sloge, bratstva in enotnega sodelovanja za pobiti fašizem, zavajalci eni, drugi in tretji se pa le ujemajo na isti način v obtožbah proti Narodni Osvobodilni Partizanski armadi, ki je vzrastla v krvavi borbi za svobodo, narodne pravice in narodno enakopravnost.
lavci, ki so z culo čez ramo potovali iz enega na drugi kraj dežele za obstanek živlenja. Ona poštena intelegenca, ki se je morala klanjati "belogardističnim" nameščencem po državnih, okrajnih in vojaških uradih. Hkrati povedano narod od Trsta do Varne — in iz naroda vprid narodne osvobodilne borbe, nastali so partizani iz onih majhnih skupin po gorah in hribih v organizirano armado, katera uspešno že nad dve leti vodi borbo protiv dveh fašističnih velesil, Nemčije in Italije, povrhu tega pa, proti domačih izrodkov.
IZ OKUPIRANE JUGOSLAVIJE
Narod — delavci, kmeti in pošteni intelektualci, so hrbtenica osvobodilne borbe v Jugoslaviji.
Oni, ki skušajo ugotoviti ocfkod so nastali partizani in narodna osvobodilna armada izven obsega "Mihajlovičevih četnikov", naj pogledajo v arhiv vladajočih krogov v Jugoslaviji do vojne. Prouče naj obseg drastičnih zakonov, ki so omejevali narodni izraz, prezirali enakopravnost naroda, podvrgli so-cojalno pravičnost samovolji peščice na krmilu. Naj prouče narodni dohodek zadnjih 25 let, ter skušajo ugotoviti, koliko koristi je imel narod po ogromni večini. Koliko je zgrajeno šol, vodovodov, cest in železnic, industrijskih področij itd. Naj se sprijazni del okorele duhovščine z evangelijem: "lačne nasiti — žejne napojiti, hinavce pa izgnati iz templja", ki skušajo voditi kupčijo po vlogi Juda z narodno dušo.
Narod — delavci, kmeti in pošteni intelektualci so hrbtenica Narodne Osvobodilne Partizanske Armade. Oni hostarji, ki smo jih neštetokrat slišali v zgodnji ju-trajni zarji z plankačami v gozdu. Oni delavci, ki s6 imeli bornih 12 Din. zaslužka. Oni kmeti, ki so trepetaje čakali četrt leta z obi-
človekoljublja in civilizacije, nada- skom davčne nakaznice. Oni de
društva in organizacije. Odstraniti kakoršno koli zamisel sovraštva v osebnih zadevah, pomeni graditi in razvijati naše ustanove na ono stopnjo, da bodo res odgovarjale našim potrebam in tudi dajale nam ponos v vrstah drugih tukaj živečih narodnih manjšin.
Svobodoljubeči svet gre za tem, da zgradi slogo, prijateljstvo in dobre odnošaje izmed narodov, kot osnova za nadaljni obstoj in razvoj zdaj v tekoči vojni, toliko bolj pa po zmagi nad sovražnikom vsih svobodoljubečih narodov — fašizem. To načelo je rojeno na potokih krvi v tekoči vojni, brez katerega je nemogoče zamisliti tako zmago, kakor tudi pravično preureditev sveta po zmagi.
Za to je postalo kot nsnovno geslo zasužnjenih narodov v Evropi, katero narašča in se razvija tudi med našem narodu v starem kraju, kot edina sila, ki bo v stanju ne samo rešiti problem starih pregreh v narodnih, socijalnih in mednarodnih zadevah, ampak razvijati družabni red in deželo na stopnjo dostojno naroda in človeštva.
Sprijaznimo se z to resničnostjo tudi mi tukaj in gradimo naše ustanove dostojnih svojega plemenitega imena.
Narodna Osvobodilna Partizanska Armada — je narodna armada z narodnim programom, ki je e-nako veljaven in vreden za razne sloje naroda, brez izjeme verskega ali pa političnega prepričanja. V njenih vrstah so delavci, kmeti, obrtniki, rokodelci, poštena intelegenca, duhovniki. sVi ti sloji so bili na eden ali pa drugi način kakor je omenjeno prizadeti pod prejšnjimi vladami — za to so izbrali svoje vodstvo zaradi varnosti njihove pravične borbe. Do cela prizadeti so narodno, politično, kulturno zdaj po nemškem in italijanskem fašizmu, ki ne izbira sredstva z vničevanjem narodnega imetka in naroda samega. Za to so spznali vrednost svoje enotnosti — združenja brez izjeme različnih mišlenj in pogledov na svet v eni ideji in zamisli: "Složno voditi neusmiljeno borbo proti sovražniku narodne neodvisnosti, svobode in napredku — proti fašizmu". Uvideli so, da nimogoče zborovati delavcem v dvoranah v svojih zadevah pod fašizmom, kakor ne vernikom v cerkvah. Enako ra-zdjane so dvorane, kakor so tudi cerkve, ali pa izkoriščeno eno in drugo, za vojaške posadke podivja nih fašističnih tolp. Enaka usoda je v koncentracijskih taboriščih u-mirati mučeniške smrti od lakote, za delavce, kmete, študente, pesnike, duhovnike in razni sloji naroda, ki niso vsled svoje narodne časti in ponosa, padli na kolena izdali svoj« dušo zločincem. Taki pa, ki so prodali svojo dušo zločincem, paradirajo kot narodni iz-vržki v vrstah "bele garde" v vrstah ustašev v vrstah nemškega gestapa in italijanske ovre, proti svojega naroda, proti svojega očeta, matere, brata in sestre. Končno proti narodov v Jugoslaviji, proti svobodne, demokratične in narodne Jugoslavije.
Vzrok reakcionarne gonje ni izključno Narodna Osvobodilna Partizanska Armada — ampak njen narodni program. Njej program v borbi proti okupatorjem in pa v narodnih zadevah. To je program, sestavljen v demokratičnih načelih onih narodnih teženj in idealov, ki so leta in leta nezlomljivo žareli in izražali se v narodni zavesti. To je svoboda — narodne pravice in narodna eankopravnost!
Nikjer v povesti ne dobimo primeru, da je narod kuhal zaroto proti drugega naroda. Dobimo le, da je bil podžgan, duševno in politično nastrojen v takem, nazadnjaškem aktu, po gotovi skupini. Primerno da se prepričamo o tem, zasledujmo govor, obtožbe z strani srbskih, hrvaških in tudi slovenskih fašistov, kadar se gre za narodno slogo, narodne interese in osvobojenje le tlačanskega jarma. Vtem se razlikujo misli večine naroda od odvratnih reakcionarnih in fašističnih zavajalcev. Kajti narod hoče in želi slogo — hoče na bratski način roka v roki živeti in si pomagati k skupnemu napredku.
Demokratičen svet v splošnem gre za preobrat v narodnih in mednarodnih ozirih. Težke in krvave pregrehe storjene v teh ozirih, so težke izkušnje pred katerimi se nahajamo v tekoči dobi iz prejšnjih let. Narašča zavest, da je potrebna preureditev sveta na po-štenisvobodni in demokratični podlagi. Odstraniti pregrehe v raznih ozirih, odstraniti strah pred pomanjkanjem in revščino; odstraniti zapostavlanje svobode in neodvisnosti, dodeliti narodne pravice in dati svobodo narodu da sam po svobodni volji ustvarja odblik svoje države in pomagati mu da živi živlenje dostojno stopnji civilizacije in tehničnega napredka, za njegov blagor, mir in srečo.
To so načela borbe proti fašizmu! — Pobiti fašizem je predpogoj za ustvaritev teh načel. Enotnost naroda in sloga v tej borbi — je zagotovilo za popolno in brezkompromisno zmago nad fašistično zverino, obenem zmago nad narodnimi izvržki in zavajalci. Za to gradimo slogo Slovencev, Hrvatov in Srbov po vzorcu neustrašene Narodne Osvobodilne Partizanske Armade, da bo zmaga kronana na grobih raznovrsnih' zločincev, za narodni blagor in trajen mir.
G. M.
(JIC) Newyorški tednik "Times", prinaša v svoji številki od 17 maja naslednjo vest:
"Iz okupirane Evrope prihajajo poročila o sabotažah in uporih. To seveda samo po sebi še ne ogrožuje nacističnega gospodstva v Evropi, pač pa nam jamči, da se zavezniški narodi ob priliki invazije na evropska tla, ne bodo borili sami.
Nemški časopisni poročevalec, ki je spremljal čete osišča, zapletene v boje proti partizanom na jugoslovanskem ozemlju, daje naslednji opis enega od teh bojev:
"Dolgo, pričakovani novi napad se je razvil. Peklenski ogenj katerega je bilo slišati z desnega krila, se je kmalu razširil na vse bojišče. Krviločni "banditi" so prodrli z vseh strani in na-
padli z bajonetom. Med njimi smo videli mnogo žena, ki so držale puške v rokah.
Napeli smo vse svoje sile. Naši živci so popuščali; . . . Položaj je postal kritičen, brezupen. Tedaj pa so prispeli "štuke" (zrakoplovi) in nam prinesle municije, toda sovražnik je še vedno v premoči; v večkratni premoči. Na koncu nam je bilo nemogoče preprečiti, da zasede naše postojanke v južnem delu mesta. Zdaj je začel s topovi udarjati na trdnjavo, ki se še vedno nahaja v rokah italijanske vojske.
Zares nekaj čudnega, ko čitamo gornje vrstice iz osiščnih virov o boju zoper partizane, primerjajoči jih z o-čitki proti njim z strani reakcionarnih krogov, ki se docela ujemajo z obtožbami in očitki osičnih virov, Ured.
Govor Gustinčiča
(Iz 1 strani)
svetovni vojni. Ravno tako pod Avstrijo in Madžarsko, ter drugih krajih jugoslovanskega ozemlja. Njihovo število organizirane moči sega nad 30.000 dobrostoječe armade.
Ne mine dan da ni na e-nem ali pa drugem kraju, razstreljena železniška proga, zažgano vojaško skladišče, iztiren vlak, dinamitira-na tovarna ali pa pobite vojaške posadke fašistovskih okupatorjev. Rezoltat dvomesečnih bojev v Sloveniji nam daje pregled v naslednjem : "Nad sto kilometrov je razstreljena Železniška proga na raznih krajih. Iztireno 13 vlakov, dinamitiranih 20 mostov. Vničeno je nekoliko železniških fcokombtiv in pobito na stotine italijanskih vojakov, ki so bili na poto za pojačanja.
Večji obseg borbe zavzema tretja partizanska brigada. Krvižedni fašistični zločinci Hitler in Musolini, po-
slala sta večje kazenske oddelke, podprte z tanki in zrakoplovi, proti njej. Toda mizeren poskus kazenskih oddelkov, se je popolnoma izjalovil. Kajti narodna odporna borba narašča, združuje narodne sile v partizanskih oddelkih, razvijajoč borbene vrste enotne borbe narodov Jugoslavije. V pismu, ki so ga naslovili tretjemu Vse-Slovanskomu kongresu, Slovenski rodoljubi pišejo: "Ob nastopu tretjega leta krvave in odločilne borbe Osvobodilne Fronte slovenskega naroda, obljubljamo Vse-Slovanskemu kongresu v Moskvi, da bo zedinjen Slovenski narod vodil odločno borbo do končne zmage nad sovražnikom, za popolno svobodo in združitev".
Slovenci se bore rama ob rami z vsimi južnimi Slovani od Trsta do Varne, združeni z drugimi Slovani in zavezniki. Oni se bodo borili do zadnje kapi krvi, za popolno zmago nad nemškim in italijanskim fašizmom.
Raspuščena Internacionala
(Iz 1 strani) tatorja enako z Hitlerjem in Musolinijem, bodo morali spoznati svoje drzne napake, spraviti jih za spomin nedoslednosti. Kajti če tudi je imela komunistična Internacionala svoj glavni stan v Sovjetski Uniji, ta ni imela nič manj in nič več oblasti s ozirom nad Svjetsko Unijo, kkor pa druge države. Komunistična stranka Sovjetske Unije, je bila včlanjena v Internacionali ravno tako, kakor ameriška ali pa katere koli druge države. Njeni sklepi so se na našali na vse straijke enako, vključujoč stranko v Sovjetski Uniji.
To pa ni postavljalo Stalina diktatorjem, niti Sov-jetsku Unijo, komunističnom državom. Državni ustav, ki je sestavljen po šest mesečni diskusiji daznih narodov v obsegu Sovjetske Unije, je sestav po narodu — za narod in vprid narodu. "Ali smo že kdaj slišali da je narod v splošnem imel besedo za državni ustav v zunaj-nem svetu"? Odgovor je da ne, povrh tega pa če bi bila diktaktura proti narodu, tedaj prav gotovo bi narod ne dobil priložnost da ras-pravlja o državnem ustavu. Toda ker so diktakture v dveh oblikah, to je diktaktura proti narodnih sleparjev, izkoriščevalcev, vohunov in zločincev, ki hočejo na račun narodnih interesov graditi svoj zločinski posel, podvrči njegove interese volji le peščici narodnih izkoriščevalcev — in diktaktura peščice narodnih izkoriščevalcev proti ogromni večini
naroda, tedaj je prva opravičena, poštena in obenem potrebna.
Za dokaz nam najbolj služi dejstvo, da ko bi bila sovjetska oblast prepustila vlogo raznim Tukachečem, Trockijevcem in razni sneti v človeških podobah, bi danes tudi na tem kontinentu vprizarjal fašizem svoja zlo-činstva in zločinski posel proti našin ustav, načinu živlenja in podvrgel vse to svojim zlobnim namenom. Tako pa ker je sovjetska oblast zavrnila z vratom taki sneti, je edino pravilno spoznati dejstvo moči oblasti Sovjetske Unije, ki je postala po narodu — za narod in vprid naroda.
7 MILIJONOV ŽENSK VPOSLENO V INDUSTRIJI
London. — Več kot dve od treh oseb izmed 14 do 65 let starosti, je vposlenih v Vel. Britaniji. Okrog osem milijonov in pol je registriranih žensk od katerih ogromna večina je vposlenih v vojni industriji. Od teh računa se ne manj kakor dva in pol milijona poročenih, kar pomeni da je število v-poslenih delavk skupno narastlo v času vojne do sedem milijonov.
Računa se tudi, da je število dečkov in deklic izmed 14 do 17 let starosti, vposlenih sedem od vsakih 10.
Prihranki na račun razne dajtve v vojnih zadevah, da so narastli do $23,540,000.-000, ali pa povprečno na vsako osebo okrog $495.00.
DOPISI 0
Ogromen uspeh igre, Zasužnjene Slovenije in Partizani
Sudbury. — V Sudbury živlenje je pestro. Rudniki in plavži delajo z polno paro in vojnim tempom naprej. Delavske unije napredujejo povoljno, tudi vreme imamo še primeroma lepo po dolgi zimi. Pomlad prebuja novo listje na drevju in grmovju, sicer v kolikor ga je v Su-dbury. Solnce pa razreva golo skalovje menda ga hoče omehčati s pomočjo vetra, kar je potrebno vse skupaj za razvoj narave. To je kar se more zabiležiti v splošnem tukajšnih razmer in v-remenskih sprememb.
Ker že v taki atmosferi živimo tudi tukajšnji Slovenci, naj bo moj dopis posvečen njim in njihovem delovanju.
V uniji je velika večina Slovencev, ker proti unijskega Slovenca še nisem slišala. Enako lepo število članov je pri Zvezi Kanadskih Slovencev. Kolikor še niso člani, je upati da postanejo, ker Zveza nam je potrebna na kulturnem polju. Brez dvoma da tako v unijskih vrstah, kakor tudi pri odseku Zveze,, Slovenci vživajo vzgled in priznanje. Z tem smo ponosni večinoma vsi, ne toliko da smo čislanja lačni, ampak izraz naše zavednosti, ki jo hočemo nadaljevati v slogi in medsebojni zaupnosti.
Kakor je bilo že prej naznanjeno dne 9 maja je tukajšnji odsek Zveze vred z drugimi društvi aranžiral igro : "Zasužnjenna Slovenija in Partizani". Ker je bila igra nekaj nenavadnega in tudi nad vse pričakovanje izvrstno izvajane vloge zaporedoma od enega do drugega igralca, ostane v globokem spominu nas navzočih. To ni le moje mnenje, temveč po večini ki so se vde-ležili. Slišala sem v pogovoru, da je to bila igra od enih najlepših vprizorjenih iger v Sudbury. že samo ime ji daje globok pomen, posebno ko vemo da smo v teku enakih dogodkov v starem kraju, prizadevajoč si vsaj od daleč spoznati strašno trpi en je in gorje, ki ga preživlja naš trpeči narod. To smo v resnici tudi videli na odru. Kaj je pomen in kdo so ti tisti partizani ob katere se izliva toliko obtožb z strani onih, ki hočejo podvr-
či narod in njegovo svobodo v osebno zadovoljstvo in oblast.
Igralci, ki so izvajali svoje vloge, so kot sledi: Gostilnčar, Jože Gorše, Pepica, Mery Kosmrl, Janez, Ciril štrbenk, Jože, John Salmič, Ančka, Štela Gorše, Tine, Joe Lukežič, žtefe, Kazimir Fojs, Poštar, Joe Nagode, Pavla, Lojzka žičkar, Italijanski častnik,
Joe Lesar, Vojak, John Nosan, Vojak, Frank Zaic, Vojak, Lojze Ruparčič, Mati, Mery Nosan, Vjetniki partizani: Nace, Joe Namanič, Cene, Joe Smrke, Matija Zaic in Frank žile. Mati z dojenčkom: Mrs. Katica Fojs, Hčerka, Rozi Fojs, Sin, T. Smrke, Dojenček, Beaty žičkar, Matevž, Joe šuštaršič, Andrej, T. Kosmrl, Slavko, Joe Gorše Jr. ' Jaka, Stanko Smrke, Gašpar,, Lojze Smrke, Z deklamacijami so nastopile :
Mely Ruparčič, Rosy Kužnik, Mery Nosan, ml. Mery Žagar, Pri prodaji vstopnic je bil Joe Slovenec in Jerma O-man.
Kakor sem omenila p pomembnem imenu igre, naj omenim da je bila vdeležba obilna. Vdeležili so se Slovenci iz okolišnjih naselj, kakor Creighton, Levack in Garson Mine. Čistega dobička je bilo $107.00, za kar gre posebna zahvala vsem igralcem, ki so se trudili z vlogami, zatem staršem od mladine, kakor tudi vsem drugim vdeležencem, ki so pa zopet na ta način z svojo navzočnostjo prispevali prav dobremu uspehu.
Upati je, da za Sudbury ni to le ena izvrstna prireditev, tembolj da se smo vsi prepričali kaj smo zmožni in kako bomo dosegli uspeh v naših kulturnih in narodnih ozirih. Naj izrazim zahvalo tudi režiserju L. Račič. Kajti v resnici da je bilo precej dela in skrbi tako na rednih vajah, kakor tudi ob vprizo-ritvi igre na odru.
Slovenka.
0 KAMPANJI EDINOSTI V TIMMINSU
Timmins. — Tukajšnji odsek Zveze Kanadskih Slovencev, je izgubil aktivnega in vnetega člana in blagajnika, katerega bomo tukajšnji člani pogrešali. Seveda razveseljuje nas pa dejstvo, da bo naš stari blagajnik Matt Plut, nadaljeval vrednostno delo tam kjer se bo nahajal. Napreč preselil se je v industrijske kraje v južni Ontario, kateremo želimo obilo uspeha na novem delu in v novem kraju.
Matt Plut, je zaveden an-tifašist, čvrst bojevnik za pravice. Tako nas je v poslovilnih besedah pozdravil in predložil, da čisti dobiček od zabave ki se je vršila v njegovem stanovanju, gre v-prid Edinosti. Tako smo tudi ntorili. Novi blagajnik Ignac Župančič, nam je takoj izjavil, da je čistega dobička $21.91.
Matija se je skoraj malo bal da ne bomo izpolnili kvoto za Timmins. Od druge strani nas drezajo, češ da spimo in da se od nas nič ne sliši. Res je da včasih od napornega dela malo zadrem-ljemo, toda z previdnostjo kakor sova na veji. Ko soln-
! ce pokaže svoje žarke se 1 predramimo in pristopimo k j delu.
Tam- Dolenjci, bi morali vsaj malo vedeti, da smo tukaj Gorenjci, namreč sever-najki. Pri nas je bila huda zima in celo ob tem času ni pokazala pomlad svoje zelene in cvetoče barve. Toda Ti-mminščani niso zeleni v nobeni kampanji. So vedno se vrstili med prvimi, štejemo si pa v nadvse zadovoljstvo,, kadar nas dregne nova naselbina z novimi močni, kakor se je to izkazal naš vrli Gereldton. Zdi se mi da ga bo prav težko spraviti iz prvega mesta. Ako bo to res — te daj jim iz vsega srca čestitamo in kličemo: živeli zavedni rojaki in rojakinje v Geraldton-u!
Pri nas so še druge težko-če. Namreč dosti ljudi se je izselilo iz našega naselja v južne kraje. Oni so z tem večina od njih pomnožili napredne vrste tam, kamor so prišli. Toda vse žuganje z raznih strani nas ne ustraši in smo v odgovor odposlali precejšen konvoj, tako da smo žnjim izpolnili kvoto v tiskovnem skladu. Poslali
KAMPANJI IN DELO IZ NASELBIN
PONOS SLOVENCEV TIMMINSA
PISMO IZ "MALEGA" GERALDTONA
IN DRUGOD
Timmins — Tukajšnji odsek Zveze Kanadskih Slovencev, je priredil koncert in igro "čista Vest" o kateri smo že nekaj poročali. Po večini mladina je izvajala imeniten programa, ter z tem pokazala, da je zmožna v petju, godbi in tudi vlogah za igro.
Mi smo ponosni z našo mladino, ki z svojo vnetostjo do dramatike in koncertnih nastopov, pomaga ne samo svoji kulturni izobrazbi, ampak tudi nam starešjim daje društven užitek ob taki priložnosti.
Če tudi je bilo vnaprej govora, da ne bo nič in da je težko z otroci, ker nočejo poslušati itd., najlepši odgovor je dala mladina sama takim z nastopom v koncertnih točkah in tudi pri igri.
Da so težkoče recimo z mladino in da včasih je neposlušna, to je res. Toda! ravno tako resnica je, da sta-rejiš dostikrat nočemo spoznati mladino takšno kakorš-na je, ampak si zamišljamo vse nekaj drugega, mesto da
si ji prilagodimo in ji pomagamo k društvenemu napred ku. Dajmo mladini primerno vspobudo v skladu njenih let' in čutov.
Jast ne bom osebno hvalil posameznega dečka ali pa deklico. Splošno mislim da so izvrstno izvajali svoje vloge; da je bil uspeh do nepričakovane stopnje, gre zahvala vsem, posebno pa njihovim očetom in materam. Siguren sem, da nam vsem omenjena prireditev ostane v globokem spominu, obenem nam pa daja najlepši primer, da v kooperaciji smo zmožni nadaljevati dramatične in koncertne prireditve, kar bo edino v našo korist, duševno hrano in narodni ponos.
Naši mladini gre obenem zahvala, da je Timmins izpolnil svojo kvoto vprid tiskovnega sklada Edinosti. Kajti ona nas je zvabila skupaj na koncert in igro. Pozdravila nas takoj ko se je zagrinjalo odgrnilo z našo državno in narodno himno. "O Canada in Hej Slovenci"! Iz mladih grl zadonela
je nam znana pesem v srcu smo pa čutili ponos vred z njihovimi starši.
Ali ni bilo imenitno slišati zelo pomembne besede: ' Bratje mi stojimo trdno kakor zid od grada. Črna zemlja naj pogrezne tega kdor odpada".? To so znamenite besede, ki jih brez dvoma med živlenjem in smrtjo pojejo naši bojevniki v starem kraju. To so besede ki jih moramo spoznati v borbi proti fašizmu, vse dokler ne napoči dan rešenja — svoboda. Tisoči mladeničev in deklet so na bojni poljani v starem kraju, tisoči na drugih bojnih črtah. Z eno mislijo in idejo rama ob rami z puško v roki se bore proti sovražniku svobode, demokracije in enakopravnosti. Za to je skrajni čas da tudi mi spoznamo nujnost naše sloge, da si roka v roki pomagamo k napredku naših društev in organizacij. Z tem pa da damo mladini najlepšo priložnost nadaljevati najlepše ideale za njeno bodočnost !
M. Bayuk.
Geraldton. — Tukaj bivajoči Slovenci smo priredili zabavo, katera se je vršila prošlo nedeljo dne 16 maja v znani dvorani "Legion Hali", čisti dobiček je znašal $110.00, katero vsoto smo poslali v tiskovni sklad našega prvega slovenskega lista v Kanadi — Edinost. Z tem smo izpolnili našo kvoto, kakor je bilo že prej poročano.
Tem potom se najlepše zahvaljujem naši vrli nabi-ralki naročnin za Edinost, Gabrieli Garbas, katera je neumorno zbirala in dobila 21 naročnikov, kar pač pomeni precejšnje število iz tako majhnega naselja, kakor je naš "mali" Geraldton.
Vse priznanje tudi tajniku odseka Zveze Kanadskih Slovencev, J. Wertin, ki je v svojem govoru tako lepo razložil pomen zabave in za kar je namenjen čisti dobiček, za kar je žel velik ap-lauz.
Lepa hvala našim vrlim sobratom Hrvatom in Srbom, ki so nam šli na roko in pomagali k tako lepem uspehu. Pripravljeni smo jim povrniti na njihovi zabavi, ki jo prirede dne 30 maja v istih
MLADINA IN NARAŠČAJ V TIMMINSU
prostorih, ozirom "Legion Hali".
Enako zahvaljujemo se v-sim prisotnim, ki so se vdeležili zabave in nam z tem pomagali izpolniti kvoto za tiskovni sklad Edinost, celo prekoračiti kvoto za 285 od-stostkov.
če tudi zabava ni bila posebno dobro obiskana zaradi slabega vremena, dokaz je da se delavci zavedajo svoje dolžnosti, ko smo zbrali gornjo vsoto denarja v manjšem številu prisotnih. To pomeni da so ljudje niso prišli samo da ljudje niso prišli samo tudi žrtvujejo kolikor so z-možni po svoji moči vprid svojega lista.
Naj živi delavska solidarnost !
M. Butala.
Potrebno je skupno podpirati list
Timmins. — Tukaj vam prilagam 3 letne naročnine za list Edinost. Storila sem, kar je bilo v moji moči v današnjih časih.
Prosim vas da začnete list pošilajti imenovanim naročnikom, ko dobite denar. Naročnikom se pa najlepše zahvalim za naklonjenost radi tega ker nisem našla na odpor. Rekli so, da podpirati časopisje je za nas velika važnost in to je treba skupno, da bi tudi vsak tako rekel.
Prilagam tudi 50 centov, ki jih je podaril listu George Batušič, 50 centov pa prilagam jast in obnovo za naš list, če ravno ni še potekla naročnina. Pozdravljam vse naše naročnike in prijatelje lista.
A. Starič.
veške družbe in njen razvoj —fašizem. Da je njen pomen obsežen in da je njen izhod edino odvesen od popolne sloge in sodelovanja mladih in starejših enako vezan v borbi za popolno in končno zmago.
Na sliki z leve na desno v privi vrsti sedeči: Ida Starič, Ida Slak in Mery Plut. V drugi vrsti: Frank Anzelc, Angela Šustarsic, Johny Vmtar, Stefa Hočevar, Peter smuk in Francka Anzel. Tretja vrsta: Terezija Župančič. Joe Zamejc, Mary Slak, Johny Sporer, Anica Starič in Margareta Slak (Voditeljca). Četrta vrsta: Katherine Smuk, Nacek Zupančič, Elsa Sporer, Tony Župančič, Anica Kotze in Beaty Plut. Peta vrsta: Katey Strzičar, Merv Kotze, Tony Zamjec m Frances Strzičar. Šesta vrsta: Joe Slak, Milka Kraševec, Norma Anzel in Lutvik Schaf-ter. INa sliki manjka se: Vera sustar, njena hčerka Verica in Mrs. Šterk iz Schumacher
POSLEDNJE VESTI
St. Catharines. — Priloženo pošiljam štiri celoletne naročnine in $42.20 za tiskovni sklad Edinosti, vključujoča vsota tri dolarja, ki je prispeval Mr. T. C. Baker vprid listu, poleg svoje naročnine. (Dopis izide v drugi izdaji. — Ured.).
J. Cesar,
PREMINILA JE
Toronto. — Dne 21 maja preminila je tukaj dobro znana rojakinja Helen Muhitch, rojena dne 26 marca leta 1904 v vasi Trava na Dolenjskem. Pogreb se je vršil po katoliškem obredu na pokopališče Mont Hope v Toronto.
smo $100.00 naenkrat. Ob priložnosti se bomo zopet oglasili in dali precej premi-šljanja našim aktivistom in aktivistinjam v raznih naselbinah.
M. Bayuk.
SUDBURV MED PRVEMIV KAMPANJI
Sudbury — Priloženo pošiljam vsoto $105. 20, kar je namenjeno na račun naše kvote za tiskovni sklad Edinosti.
Denar je bil zbran na dveh prireditvah. Ena ob priložnosti zelo pomembne igre "Zasužnjena Slovenija in Partizani", druga pa hišna zabava pri našem tajniku Joe Nagode, kjer je bilo čistega dobička $56. 20c
Kakor igra,, tako tudi hišna zabava, je bila prav dobro obiskana, za kar gre zahvala vsem odeležencem, ki so prispevali po svoji zmožnosti v dobre in plemenite svrhe. Pri tej priliki je treba omeniti, da je to bil neka;
poslovilni večer, ko smo se zbrali pri Joe Nagode, kajti istega večera je odšel k vojakom Tony Smrke, sin Toneta in Anie Smrke. Slučaj je pa nanesel, da je bil na dopustu Milan Smrke, kateri se je tudi ob tej priložnosti vračal nazaj na svoje mesto v Verron, B. C. v pondeljek dne 24 maja.
Torej namen hišne zabave je bil vprid tiskovnega sklada Edinosti, ter istočasno v poslovitev naših mladih vojakov, ki nas starejše zapuščajo, da nadaljujemo delo tako v industriji kakor tudi v društvenih, ozirih dokler se oni srečno ne povrnejo v tnašo. sredino. Naravnost te-
ga dneva si v željah pričakujemo z vso radostjo, ko bo po bit sovražnik, povrnjena svoboda in* neodvisnost zasužnjenim narodom na evropskem kontinentu. Z tem bo odstranjena nevarnost tudi za nas na tem kontinentu pred invazijo, posebej pa v razvoju naših demokratičnih načel na višjo in bolj veljavno stopnjo vprid naroda v Kanadi.
Res da je bilo lepo gledati nekako z ginljivem občutkom ko je mladina spremljala Toneta in Milana Smrke, na postajo. Seveda tudi starejši smo bili navzoči, toda daja-joč prednost mladini. Tolaži nas pa gornje dejstvo,, zavedajoč se tekoče vojne proti sovražniku, kateri ogroža fudamentalne tekovine člo-
Imena darovalcev na račun predmeta za dražbo (Posteljno pregrinjalo) so kakor sledi: Po pet dolarjev in eden cent, Joe Nemanič. Pet doarjev Mrs. Kosmrl, $4.00, Frank Zaic, tri dolarja in eden cent, Matt Zaic. Po dva dolarja: J. Lesar, L. Račič,, L. Ruparčič, J. Salmič, J. Smrke, Kazimir Fojs, F. Korošec in F. Marolt. Po eden dolar: J. Slovenec, J. Nagode, A. Kobetič, J. Kosmrl, J. Nosan, J. Kambič, F. šile in Joe Gorše. Po 75 centov: Neimenovani. Po 50 centov: Carole Nagode Kay Sekula in Louis Smrke. Po 26 centov, neimenovani, po 25 pa: Nink Ratanich,, P. Sa-mardžija.
Na nabiralno polo zbral Joe Nemanič $30 in 32 centov. Imena darovalcev so: Joe Slovenec 3 dolara in Kazimir Fojs; po dva in 12 centi F. Somrak, po dva dolarja pa: Mrs. M. Kosmrl, F. Župančič, J. Kosmrl, J. Kambič. Po eden dolar: M. Zaic,, Mrs. Milja in Tony Muc, A. Radelič, L. Skočir, I. Pevec, J. Balko ec M. Pleše in M. Skrtič. Po 50 centov: J. Go.-lobič, Mrs. F. Žagar, M. Ro-dich, S. Lazich, G. Sekula, N. Uremovich, N.Mihan, A. Matan, Miss M. Kosmrl, Eli Crlenica in G. Kozlič. Po 25 centov: J. Steklasa, J. Lesar po 20 centov, pa, J. Kozak-civich.
Skupaj znaša vsota že prej poslana $87. 07. Najlepša hvala vsem.
J. Smrke.
PREGLED KAMPANJE! Pregled bojevnih črt proti fašizmu
Mesto:	Naročnin	tisk. sklad
Geraldton, Ont.	23	$184.50
Windsor, Ont.	23	175.50
Vancouver, B. C.	11	119.00
Sudbury, Ont.	13	192.40
Port Arthur, Ont.	7	164.45
Timmins, Ont.	7	124.02
Montain Park, Alta.	10	56.00
Calgary, Alta.	6	—
Naranda, Que.	2	26.00
Toronto, Ont.	1	—
Kirkland Lake, Ont.	—	—
Nanaimo, B. C.	—	—
Cumberland, B. C.	—	—
Creighton Mine, Ont.	—	—
Hamilton, Ont.	—	—
S. Porcupine, Ont.	—	—
Malartic, Que.	—	—
Bourlamaque, Que.	—	—
Val D'Or Que.	—	—
Port Colborne (ZKHS)		30.00
SKUPAJ:	102	$1.071.87
Kampanja je uspela sto od stotno. Zasluge gredo zvestim delavcem in delavkam po naselbinah, ki so zbirali, kakor tudi onim, ki so prispevali denarno in z svojo naročnino.
Z dne 31 maja kampanja Edinosti je zaključena z prav dobrim uspehom. Toda zvelo bo nadaljnih nekaj dni predno dobimo vse podatke iz naselbin o kampanji, kar pomeni da bo končni seznam priobčen v prvi izdaji po 31 maju.
V današnjem seznamu razviden je pregled uspeha po naselbinah za kampanjo Edinosti. Na prvem mestu je "mali" Geraldton. On je prekoračil svojo kvoto za nič manj, kakor za 285 odstotkov. Zasluga v tem oziru gre vrli rojakinji G. Garbas za 21 letnih naročnin, ki niso bile določene, zatem pa rojakom vsim skupaj, ki so priredili zabavo v namen tiskovnega sklada, pri čemu so jih pomagali kakor sami omenjajo v dopisu bratje Hrvati in tudi Srbi.
Geraldton je primer drugim manjšim naselbinam, kjer ako bi se bil podal eden ali pa drugi na delo, bi bil dosegel gotov uspeh. Z tm pa pripomogel prenašati skupno breme naročnikov in tudi zvestih zastopnikov lista, ki so delali in prispevali za njegov obstoj. Upati pa je da bodo druge naselbine ki morda zdaj niso imele priložnosti za nabiranje denarnega fonda in naročnin, storile nekaj v prihodnjih mesecih, zlasti na obnovitvi poteklih naročnin v juniju in juliju mesecu.
Zatem se vrste Vancouver, Port Arthur, Windsor, Su-dbury, Timmins in tudi druge naselbine, ki so v seznamu. Važno je pri tem omeniti to, da ako bi se bile naselbine oslanjale ena na drugo brez podvzetih korakov za svoje delo v naselbini, naša kampanja bi biia ne samo neuspešna, tempolj ogrožala obstoj lista. To smo omenili resno in s zavestjo da gledamo stvari takšne kakoršne so, ter da jih skušamo razumeti v medsebojem sporazumu in sodelovanju za list.
Uprava je razvrstila kvoto na preračunan način, da bi ne bila niti ena naselbina preveč prizadeta. Računali smo da ako vsaka naselbina izpolni svojo kvoto, bo z tem olajšano delo nam vsem, povrh tega pa breme stroškov za vzdržavanje lista. Kajti list je ravno toliko vreden v eni kakor drugi naselbini. Za to po njegovi vrednosti skušajmo razumeti tudi njegovo obstojno stran, kot list neodvisen od katere koli organizacije, stranke itd., temveč list Slovencev v Kanadi. Za njihove kulturne, organizacijske in društvene svrhe, kar pomeni da so njegove strani odprte društvom in organizacijam, za dopise, naznanila itd., popolnoma brezplačno.
Tem potom obračamo se istočasno na vse zastopnike
(Iz 1 strani)
v Italiji. Tako je končno prispela vojna na prag osiščne zaveznice Italije in kakor so razna dozdevanja, da bi bil najbolj primeren vpad zavezniških sil na avropski kontinent, čez Italijo ali pa Balkan.
Situacija v Italiji sami, je zelo napeta in se pričakuje večjih nemirov. Potom radio opominja se ljudstvo z strani zavezniške propagande, da ovrže Musolinijev režim. Celo so dozdevanja da lahko pride do prevrata v Italiji, proti Musolinijevega režima in zavezništva z Nemčijom. Toda znano je, da v Italiji, je na tisoče nemških gesta-povcev, ki imajo oblast na važnih krajih, vred z italijanskimi miličniki (ovra) Za podkrepitev takih dozdevanj, se neki krogi oslanjajo na večje izgube italijanske armade na sovjetski bojni črti, Jugoslaviji in zdaj v Tuniziji. Toda taka dozde vanja so kratkovidnost a tem oziru, kakor so bila v primeru Petanove klike v Franciji, ali pa Frankove v Španiji. Kajti, Hitlerjevo, Musolinijevo in Frankovo o-blast, bo strla edino splošna sila bodisi od zaveznikov, kateri so bo pridružil narod, ali pa narodni revolt, skup no.
BORBA V JUGOSLAVIJI
Narodna Osvobodilna Partizanska Armada, uspešno nadaljuje borbo proti okupatorskih sil iz najnovejših vesti razvidno je, da je že četrta ofenziva nemških in italijnskih okupatorjev vred z vstaši, belogardisti in raz-norepih izrodov, dosegla slavni poraz v Hercegovini, Slavoniji, Dalmaciji, Slove niji itd. Poročila iz osiščnih virov priznavajo, kako se junaško in hrabro bore parti zani, kako znajo voditi napade in naskoke proti osiščnih sil, obkoliti jih in pobiti Toda, celo v našem tisku dobimo sicer one elemente, katerim je skoraj deveta skrb narodno osvobojenje, razen njihovega položaja, obtožujoč partizane z "banditi" po vzorcu Gobelsovega zapisnika.
Ako se dobra spominjamo stavke Trboveljskih rudarjev, spomnili se bomo ob tej priložnosti, da so jih naziva-li "prostozidarji", postopači itd. Torej vzrok je bil stavka, rudarji so pa zahtevali pošten zaslužek. Danes, vzrok so partizani, narod med živi en jem in smrtjo prosi za pomoč — boreč se za osvobojenje svoje domovine, narodne časti in ponosa. Toda pričujočnost partizanov v osvobodilni borbi v Jugoslaviji, ostane najlepši simbol narodne zavesti, nezlomljive volje in vztrajnosti v nepri
diplomatičnih ozirih, izmišljena junaštva na račun z-mag N. O. armade, so se pričela zrcaliti v pravem pomenu ne samo kot izmišljenost, ampak ovira proti narodnim interesom. In to je slučaj z Mihajlovičem in njegovo modro" politiko v borbi proti partizanov, ter narodnih osvobodilnih oddelkov tako, da je celo Britska vlada prisiljena resno opomniti proti nedoslednosti take politike in razmer.
NOVE NACISTIČNE ZAHTEVE OD SALITETOV
Po zasužnjeni Evropi, vihti vse večje nezadovoljstvo in narašča narodni odpor. Podtalni pokret progresivnih sil, pod zelo rizkiranimi okolščinami nadaljuje napade na prometno vez, skladišča in druge nacistične posadke nastanjene v posameznih krajih.
V Grčiji se računa podtalno gibanje ckrog 100.000 vezano z Narodno Osvobodilno Armado v Jugoslaviji. Ravno tako narašča na Polj skem, češkem,, Franciji in tudi v Španiji.
Toda nacistične oblasti prizadevajoč si z nezaslišanem terorju in strahovladi nem terorju in strahovladi zatreti narodni odpor, zahtevajo nova poja-bojno črto. Tako napram poročilom Hitler zahteva od
Unija obtožila petoko-lonce za nesrečo
ZA NAŠ LIST V MATERNI BESEDI
Noranda — Že prej smo zadev, da se jih ob pravem
lista, da v naslednjem mesecu zbirajo potekle naročnine. Naročnike pa v onih naseljih širom Kanade in Združenih mevrni borbi proti dveh faši-držav, kjer ni naših zastopnikov, da pogledajo na datum stlčmh velesil. Simbol, Narodne Osvobodilne Armade, katere zasluge zadobivajo simpatijo in priznanje pri svobodoljubečem ljudstvo v-sepovsod. Ravno tako tudi v
svoje naročnine in ako je ista potekla, da jo ponove po svoji zmožnosti. Kajti z tem nam boste prihranili dela in tudi posebej stroškov, katere raje obrnimo v skupno korist lista.
V	prihodnjem izkazu priobčimo po odstotkih seznam uspeha po naselbinah, kakor tudi imena posebej tekmovalcev, ki so se izkazali v tekoči kampanji. Prosimo pa odseke organizacije Zveze Kanadskih Slovencev, ki so delali v kampanji in tudi podporna društva, da nam pošljejo čimprej zbirke, da jih bomo imeli pri rokah za prihodnji seznam. Ravno tako tudi druge posameznike v .manjših naseljih.
V	prihodnji izdaji priobčili bomo tudi bodoče izdajanje lista, zaradi dopisnikov in drugih naznanil, ter splošno kakor je v vezi publikacije, da bi vsled tega ne nastal kakšen zadržek ali pa pomota.
Uprava Edinosti. ZAHVALA SVE-SLOVAN- cijo želite iz borbe Sovjet-
SKEGA ODBORA
Moskva. — Uredništvo E-dinosti. V imenu Vse-SIovan-skega odbora, zahvaljujemo se vam na pozdravu tretjemu Vse-slovanskemu kongresu. Želja naša* pa je, da bi bili naši stiki čim tesnejši in obenem da nam sporočite, kakšen materijal za poblika-
skega naroda in junaške borbe Slovencev, vred z narodom in partizani v Jugoslaviji.
Obvestite nas koliko člankov želite na mesec. Želeči vam najboljši uspeh. S pozdravom,
Vladimir Osminin, Gl. tajnik.
DR. HEWLET JOHNSON EDEN OD UREDNIKOV DAILY WORKERJA
London. — Sloviti Dekan Kanterburški Hevlet Johnson, postal eden od urednikov delavskega časopisa Da-ily Worker v Vel. Britaniji. Precej dobro znan po knjigi "Sovjetska moč", ter dru gih spisih prav posebno v verskih zadevah napram So vjetski Uniji; njeni vlogi v današnji vojni in potrebi razumevanja živlenjske demokracije, ki je zagotovljena v ustavi Sovjetske Unije, je med drugim omenil ko so ga vprašali kako da je sprejel uredniški posel delavskega časopisa: 'rto zahteva moja dolžnost in čutim se ponosnim v tej nalogi".
Santiago Chile — Unijski pokret v republiki Chile, je obtožil zaradi nesreče tovar-nega vlaka, ki je bil naložen z bakreno rudo in iztiren v San Salvador, severne Chile, petokolonce, pri čem je izgubilo živlenje tri železničarji in razbito 35 vagonov.
To je vznemirilo unijski pokret, da je naslovil odločno zahtevo za organiziranje rov proti nemških sabotaž-nikov. Kajti omenjeni slučaj znaša škodo okrog $400. 000, ter za nekoliko dni zadržek normalne proizvodnje in prometa.
Taki odbori, ozirom grupe naj bi bile organizirane v iridustriji vse povsod za nadzorovanje proti sabotažni-kom, podpirane seveda od unijskega pokreta in ljudstva v splošnem, se glasi zahteva unijskega pokreta od vlade republike Chile.
CASSADY NAPOVEDUJE TEŽJE UDARCE
Rumunije, le dvajset novih divizij. V zameno tega je pripravljen vnovič predelati meje izmed Rumunije in Madžarske s ozirom na Transilvanijo, katero je dal v oblast Madžarski.
NUJNOST INVAZIJE EVROPSKEGA KONTINENTA
Zadnje dni nahajal se je v pregovorih z predsednikom Rooseveltom premijer Vel. Britaniji. Razni krogi skušajo dognati pomen teh pregovorov in posvetovanj sicer na ta način. Zatrjuje se, češ da je potrebno prenesti vso težo vojne zaveznikov na Pacifiku, tudi Churchill je v tem oziru obljubil pomoč, rekoč da bo zdaj naloga zaveznikov prevzeti večji del bremena Sovjetske Unije.
Od druge strani se računa, da so posvetovanja s ozirom na invazijo evropskega kontinenta. če tudi je bojna črta na Pacifiku obsežna in težko dostopna, ter zahteva večje napore v borbi, evropski kontinent je osnovna zadeva za pobiti fašistično silo. Kajti s zmago na evropskem kontinentu, ostane vprašanje Japonske same na Pacifiku, delno prizadete z porazom osiščnih partnerjev in delno pa pred združeno močjo zavezniških sil.
Vsled tega nujnost tembolj narašča za invazijo evropskega kontinenta, kot osnova za popolno in brezkompromisno zmago. To so pa obenem tudi naše obljube na konferenci v Casablanko.
ALI JE TO V SKLADU ŠTIRIH SVOBOD
obljubili izpolniti našo kvoto vprid našega lista v mate-rni besedi, kakor je to imenitno podčrtal v svojem govoru Jack Modic, kateri je žel odobravanje in priznanje. Pač zahvala gre vsem darovalcem v ta namen, katerih imena priobčite.
Važnost dobrega, poštenega in neodvisnega tiska, je naravnost neizmerna za današnji čas. Kajti viharna in preobložena doba v kateri živimo, postavlja pred slehernega rodoljuba nešteto vprašanj radi njegovega obstanka v bodoče, toda edino z enim močnim odgovorom : "Pobiti fašizem, rešiti svet suženjstva".
času zavedamo. Zato je potrebno podpirati Edinost, kot edini list v naši materni be-tukaj v Kanadi.
Tem potom naj bo izrečena zahvala vsim darovalcem in novim naročnikom v tej kampanji, ki so po svoji moči prispevali za obstoj in razvoj Edinosti.
Imena darovalcev so kot sledi: Po dva dolarja: Jack Modič, Joe Grandovec, F. Lavrič in Frank Skopin. Po $1.25: John Pazdirc in Joe Cesič. Po eden dolar: J. Novak, Mery Novak, Frank Ja-pelj„ Joe Kajfeš, Joe Kramar, Martin Kenik, Joe Ba-uer, Frank Likovič, Tony O-breza, Karol Pugel, Frank
To je prvotna in poglavit- Strnad,, Frank Kobe, Frank na naloga neoziraje se na Perušek, Peter Pugel in F.
kakoršnekoli razlike v političnih, verskih ali pa narodnih ozirih. Pri tem pa največjo zaslugo ima časopis, ki nesebično posveča tem načelom prvotno mesto v razlagi in pojasnjevanju nujnih
Stružnik. Po 50 centov: To-ny Kastelic.
Skupaj gornja vsota znaša $26.00 za tiskovni sklad in eno letno naročnino na račun naše kvote.
Joe Cesič.
IZ MOUNTAIN PARK, ALBERTA
Dallas Tax. — Ravnokar povrnjen iz Sovjetske Unije, Henr^ C. Cassady, napoveduje da je pričakovati težje udarce proti nacističnim silam z strani Rdeče Armade v prihodnji ofenzivi, katera bo po njegovem mnenju pričela enkrat sredi junija.
Casady, se je mudil dalj času v Sovjetski Uniji, kot ravnatelj časnikarske agencije "United Press" v Moskvi. Za to se polaga večjo pozornost njegovim izjavam, kot dobremu poznavalcu vojnega položaja na sovjetsko-nemški bojni črti.
GORENJSKI PARTIZANI OSVOBODILI FRANCOSKE DELAVCE
V	prilogi vam pošiljamo denarno nakaznico v znesku $58.00, namenjeno na račun naše kvote za tiskovni sklad Edinosti. Prej smo poslali 8 naročnin,, zdaj eno, kar skupaj znaša devet letnih naročnin in $56. 00 za tiskovni sklad.	,
Kakor smo že poročali tukajšnji Slovenci, Srbi in Hrvati, delamo skupaj za napredne stvari. Tako smo imeli sejo dne 9 maja in po kratkem posvetovanju za tiskovni sklad Edinosti, smo imeli $32. 00. Medtem dva rojaka sta nabrala na nabiralne pole vsotov $24.00 nekoliko dni.
V	tem oziru gre priznanje vsem, kajti delamo skupno ravno tako delimo priznanje skupno, zavedajoč se da pod piramo delavski progresivni tisk„ ki nam kaže pravilno pot vsem skupaj v današnji dobi, ki je preobložena z raznimi dogodki v svetu, tudi v naši deželj. Obenem pa je to najboljši dokaz zavesti naspram svojemu časopisu vsih skupaj tukaj stanujo-čih Slovencev, Hrvatov in
MEDNARODNO PRISTANIŠČE ZA LETALA
Radio postaja "Svobodna Jugoslavija", naznanila je,, da so partizani Gorenjske Brigade, osvobodili froncos-ke delavce iz konceneracij-skega taborišča pri Beljaku na Gorenjskem .
Tako je postala Gorenjska brigada poleg Slovencev od Čehov, Poljakov in sedaj Francozov, ki se rama ob rami v bratski slogi bore proti nemških zločincev v Sloveniji, za svobodo obenem svojih rojstnih domovin.
Montreal — Neštetokrat slišamo pomembne besede štirih svobod v tekoči vojni. In ena od teh je svoboda zborovanja in govora, tiska itd. Toda montrealski biznis možje,, kakor je razvidno ne vpoštevajo da je kaj takega v skladu tekoče vojne, ko so prepovedali že naznanjeno zborovanje z predmetom razlage pomena omenjenih svobodščin.
%
Glavni govornik Paul Fo-urnier, predsednik Montreal Trade and Labor Council, poleg drugih unijskih predstavnikov, je imel govoriti na unijskem shodu. Toda v zadnjem trenotku Senator Raymond, predsednik kom-panijskega foruma, je naznanil prepoved takeg zborovanja.
Francosko-kanadski delavci se zavedajo gornjega akta z strani reakcije v Que-beški provinciji,, kar je v nasprotju z načelom svobode v drugih provincijah dežele, pravi Adrien Villenue-ve, predstavnik International Association Machinist ljiv v teku dveh mesecev in (AFL). Reakcija si prizade- njegov preračun bi znašal 8
Windsor. —Načrt za graditev letalskega pristanišča v tukajšnem mestu, bo znašal 8 milijonov dolarjev, je bilo naznanjeno. V teku so pregovori za sporazum izmed Kanade in Združenih Držav za graditev takega pristanišča v Windsorju, kar bi služilo letalskemu prometu obeh držav po vojni.
D. S. Kisvadden eden od vodilnih članov odbora za konstrukcijo pristanišča pravi, da bi tak načrt bil izved-
va prikrajšati enake pravice z ostalem unijskem pokre-tom v Kanadi, delavcem v Qubec provinciji. Obenem nevpoštevajoč štirih svobod, za katere se svobodoljubeči svet bori proti fašizmu, da jih v njihovem pomenu v-živa.
ZAHVALA OD NATIONAL WAR FINANCE COM MITTEE
Timmins. — Glavni predsednik Zveze Kanadskih Slovencev Martin Bayuk, je prejel haslednjo zahvalo od finančnega odbora za vojno posojilo. Dear Mr. Bayuk:—
Please accept the grateful than-ks of the Cochrane National War Finance Committee for the loyal support your organization gave to the successful Fourth Victory Loan campaign just concluded.
Such collective interest, we feel sure, contributed greatly to the trive ond reflects great credit upon your organization. Yours very truly,
H. F. Burt, Chairman, Public Relations.
milijonov dolarjev, kot je omenjeno. Pristanišče pa naj bi bilo znano kot odprto mednarodno pristanišče.
Srbov.
Prosimo vas d£ priobčite imena darovalcev, če je mogoče tudi v ''Srbskem Glasniku in Novosti." Ker podpiramo vse tri časopise in smo tudi naročeni na njih, bodo tako brali darovalci svoja imena in vsoto, ki so jo dali vprid Edinosti.
Priložili so po tri dolarja kot sledi: F. Mekis, L. Rešek in N. Radenčič. Po dva dolarja : I. šarič, A. Šarič, I. Dra-goš, G. Mastlica, J. Balan,
A.	Modič, F. Petrovič, G. Gladič, M. Babič,, P. Svetič,
B.	Covič. Po eden dolarin pol :F. Pavelič. Po eden dolar: J. Gnatovič, V. Rapayt, M. Gnatovič, I. Sajnovič, F. Opalič, P. Pavičič, N. Fun-dok, M. Vukalič,, G. Gnatovič, M. Kokovič, M. Arlov, J. žižek, J. Gerič, J. Novosel V. Mitcek. Po 50 centov: A. Novak,, V. Votskov, D. Mi-renuk, P. Koval, L. Bury, Prijeatelj, M. Kupunuk, J. Ivasiv, G. Taras, J. Kotala,, D. Valestain. Po 25 centov: P. Babovski, N. Tanek, F. Vasenovski in N. Babala.
Skupaj vsota znaša $56. 00. Vsem darovalcem najlepša hvala:
Frank Mekis.
POMOČ SOVJETSKI UNIJI DOSEGLA TRI MILIJONE
Toronto. — Denarna zbirka za pomoč Sovjetski Uniji, dosegla je $3,050.650, kakor poroča glavni odbor. Toda prispevki še prihajajo iz vsih krajev dežele v pomožni sklad.
Metdem odbor je naznanil da so redne pošiljke obleke, obutve in drugih potrebščin v Sovjetsko Unijo. Z vsakim dnevom pošljemo nekoliko zabojev na določeno mesto v pristanišča, kjer se čaka na sovjetski parnik .za prevoz, naznanil je glavni odbor.
VABILO NA VELIKI KONCERT
KATEREGA PRIREDI SLOVENSKO PEVSKO DRUŠTVO "ZVON" V NEDELJO DNE 6 JUNIJA OB 3 POPOLDNE V
Jugoslovanskem Narodnem Domu na drouillard Rd. Windsor, Ontario. PROGRAM:
1.	Himna, Igra, Plavi Dunav.
2.	Br. Predsednik pozdravi goste.
3.	Iz Bratskog in Pogled v nedolžno oko, (Moški zbor).
4.	Mlajdost ni, in Slepec (poje mešani zbor).
5.	Akordian, igra (Eddie Adamič).
6.	Oj Planine in Večernica (Mešani zbor).
7.	Akordian z Kitaro (J. Župančič in M. Sobočan)
8.	ženski Duet, z Akordian.
9.	Orkestra Plavi Dunav.
10.	Solo, poje A. Grof.
11.	Pesen Slov. Straže (Mešani zbor).
12.	Govor, (Br. J. Miketič).
13.	Orkestra.
14.	Igra, Kmet in Fotograf.
Po Koncertu plesna zabava. Vabi se vse Slovence, Hrvate in Srbe kakor tudi vse druge Slovane.
TORAJ VSI NA KONCERT! V nedeljo dne 6 junija. Za postrežbo jamči. Odbor.