štev. z 1. Din.
Poštnina ipa-všalil?sana.
Štev. 4.
Ljubljana, w torek 6, februarja 8923.
Leto I.
Izhaja vsak dan oh 3b pop. razen nedelj in praznikov.
LJUDSKI
Mesečna naročnina:
za Ljubljano . po pošti. . . aa inozemstvo
Din 10'-
22-
Oglasi po tarifa.
DNEVNIK
Glasilo liarodne Ljudske Stranke.
Nefrankiranih pisem
ne sprejemamo. — Pismenim vprašanjem je treba priložiti znamko za odgovor.
Poštno čekovni račun št. 13235.
Uredništvo: Breg, 12. II. nadstr. Telefon št. 119.
Uprava: Sodna ulica štev. 5. Telefon št. 423.
Zopet napad na Stambolijskega.
Dr. ŠUŠTERŠIČ - ABSOLUTIST.
Med vse drugo zlo,, lu ga mešajo in servirajo o dr. Šušteršiču naši nasprotniki, so zgnetli še to, da te absolutist. To je obenem sploh najhujša „slabost“njegove osebnosti — česa slabšega do danes o možu še niso mogli reči. S to parolo pa hočejo pridobiti zase inteligente, vedoč, da so tudi taki. ki bodo to verjeli.
Kako krivično in brezmiselno! Danes mu menda priznajo vsi vsaj to, da je eden najodličnejših politikov, kar smo jih Slovenci kdaj imeli. To kažejo vspehi. Velik politik pa ne more biti nikoli absolutist. Kdo je pravzaprav absolutist ? Kdor vlada proti svojim sodelavcem, se ne ozira na ljudske potrebe in želje, hlepi le za svojim poveličanjem.
Vse delo dr. Šušteršiča kriči proti temu pridevku. Naše ljudstvo dobro ve, kdo je delal zanj. Pa če ste hoteli oblatiti njegovo osebnost z vso podlostjo, ko ste mu naprtili narodno izdajstvo, ker je bil najprej Slovenec in ne narobe, ker ni bil revolucionar, da bi se po otroško igral s svojim narodom: zaman Ste bili po njem. Njegovo delo se s ponosom roga lažem in frazam! Pred nami leži v bogat sad dozoreli trud: Zlati časi nekdanje Kranjske!
Zato ni ostal sam, čeprav so njegovi sodelavci morali mučeniško pričati zanj. Udarili ste pastirja, pa čreda se ni razkropila, le še bolj se je strnila. Solze in obup, revščina in nečloveška samozataja, na smrt ranjena srca — ne gospodje, to se ne pozabi. Spregovorilo bo še svoj velikonočni aleluja!
Časti pa je odnesel nekdo drugi. Kako jih je nosil, je pa tudi drugo vprašanje.
Mi nismo izmed onih, ki jim „osebnosti niso rtič", zato da lažje po njih^ bijejo. Osebnosti nosijo načela, včasih pomenijo celo program. Svojo osebnost je dr. Šušteršič globoko začrtal v zgodovino slovenskega naroda, vtisnil jo je v zemljo in rod. In ta osebnost je čista. Pa tudi močna! Pometla bo z vašim „demokratizmom", ki ste nam ga dajali okušati doslej. Seveda, tudi vaše dejo ostane neizbrisno zapisano na slovenskih plečih, delo teh štirih po-prevratnih let Poizkušali ste se dovolj dolgo, predolgo za naš ubogi narod. Pa pisan vam je: mene, tekel...
Absolutizem, ki ga nam prinaša ml, — pa dobrodošel!
SEJA FINANČNEGA ODBORA.
Belgrad, 6. febr. (Izv.) Jutri popoldne se vrši seja plenuma finan-č»ega odbora, na kateri se bo raz-P|ayyalo o povišanju draginjskih do-. "jh r^avn*m nastavljenemu. Predsednik narodne skupščine je brzo-javTK) pozval vse člane finančnega odbora, nuj se udeleže seje.
NIKOLA PAŠIC OBOLEL.
Belgrad, 6. febr. (Izv.) Nikola Pa-šič je na povratku iz južne Srbije lahno obolel ter že tri dni n> zapustil svoje sobe, vsled česar opravlja d,-žavne posle v svojem stanovanju. Včeraj ga je posetil minister dr. Zupanič, ki mu je poročal o političnem položaju v Sloveniji.
Sofija, 5. febr. (Izv.) Med včerajšno svečano predstavo v tukajšnjem gledališču, ki se je vršila povodom 65. letnice prve predstave v bolgarskem jeziku, io bila vržena bomba v ložo, v kateri je sedel ministrski predsednik Stambolij-ski in drugi ministri. Bomba je eksplodirala, ne da bi zahtevala žrtev. Škoda je neznatna. Napadalca so prijeli. Gledališka predstava se je brez daljše zamude nadaljevala.
Belgrad, 6. febr. (Izv.) Povodom atentata na ministrskega predsedni-
ZAVEZNIŠKI PREDLOGI TURKOM.
Lausanne, 5. febr. (Izv.) V nedeljski popoldanski seji so voditelji alli-. irancev predložili Turkom sledeče predloge:	Kapitulacije:	obdržanje
francoskih predlogov, po katerih mora biti pred uvedbo sodnega preganjanja obveščen konzul tiste dežele, katere državljan je preganjanec. — Reparacije: Kompenzacija reparacij-ske vsote 12 milijonov turških funtov v zlatu, ki jo zahtevajo alliiranci, s turško zlato zalogo od i stotak o 12 milijonov v Nemčiji in Avstriji, ki je bila izročena zaveznikom, se sprejme. Nasprotno pa se branijo alliiranci priznati, da bi Grška morala plačati Turčiji kake reparacije. Mosul: Zavezniki sprejemajo turške predloge. (Direktna ureditev med Turčijo in Anglijo). Gospodarske klavzule: Obdržanje zavežniškega stališča s pridržkom nadaljnih gospodarskih pogajanj v šestih mesecih.
BOMPARDOVO IN TURŠKO MNENJE O KONFERENCI.
Lausanne, 5. febr. (Izv.) Bompard je izjavil časnikarskim poročevalcem: Konferenca ni imela uspeha. To je velika nesreča predvsem za Turčijo. Turki so bili neupogljivi v pravniii vprašanjih. Inozerncem so odklonili vsako varnost. Jutri oc.	rje m. I au-
sannska konferenca je kvučnna Turki izjavljajo, da se zlasti v gospodarskih vprašanjih niso mogli zediniti. Izmet paša se je izjavil napram zastopnkom tiska, da še ni dobi! obvestila, ali je konferenca končana ali samo prekinjena. On da računa s tem, da bo v enem ali dveh dnevih odpotoval, pričakuje pa prej uradnega obvestila zaveznikov o konferenci. To obvestilo je bilo sklenjeno samo za čas konference.
IZJAVA KEMAL PAŠE.
London, 5. febr. (Izv.) „Times" javljajo iz Carigrada, da se je Kemal
Pariz, 5. febr. (Izv.) „Newyork Herald" poroča iz VVashingtona, da izjavlja Harding v oficiozni noti, da ne bodo Zedinjene države posredovale pod nobenim pogojem kot razsodnik v izrecno evropskih zadevah. Ako pa se bo kdaj nudila prilika, bo
SKUPEN NASTOP RADIKALOV, NEMCEV IN ROMUNOV V BANATU.
Belgrad, 6. febr. (Izv. Med radikalci in Nemci ter Romuni v južnem Banatu (Vršeč) se vrše pogajanja za skupen nastop pri volitvah. Romuni zahtevajo 2 mandata, radikalci pa
ka Stambolijskega v sofijskem gledališču mu je poslal ministrski predsednik Nikola Pašič snoči brzojavko, v kateri izraža svoje veselje, da se je napad ponesrečil. Istotako je tudi zunanji minister dr. Ninčič poslal podobno brzojavko Stambolijskemu ter obenem naročil našemu poslaniku v Sofiji, naj osebno poseti bolgarskega ministrskega predsednika in mu čestita v imenu jugoslovanske vlade k neusnehu atentata.
paša izjavil, da se Turčija, ki se Anglije ne boji, ne bo nikoli podala na pot, kamor jo hoče Anglija z grožnjami spraviti. Pokazal je na prisrčne odnošaje Turčije z Rusijo, ki so postavljeni na podlago zdrave pameti.
ZAKAJ JE TURČIJA ODKLONILA POGODBO.
London, 5. febr. (Izv.) „Times" pravijo o izjalovljenju Lausannske konference, da je poročilo, da se T, ancija nikakor ne bo dala ovirati, da ne bi začela separatnih pogajanj s Kemal pašo, Turčijo najbrže osr-čila, da je pogodbo odklonila. Tudi „Daily Chronicle" pravi, da so Turki dobili izpodbudo, naj kljubujejo ali-irancem, ker so imeli dovolj povoda sklepati, da bodo Francozi novemu prijateljstvu z njimi, dali prednost pred starim z Angleži.
MNENJE PARIŠKIH LISTOV.
Pariz, 5. febr. (Izv.) Večina pariških listov je mnenja, da zadnji dogodki na lausannski konferenci nikakor niso vstvarili neposredne nevarnosti na vzhodu.
ODKLONILNO STALIŠČE IZMET PAŠE.
Pariz, 5. febr. (Izv.) Predno je Bombard zapustil Lausanne, je imel razgovor z Izmet pašo, čigar vsebino je takoj bi-zojavno sporočil Poincareju. Izmet paša vztraja na svojem odklonilnem stališču, sprejel pa je neposredno načrt o ureditvi kapitulacij.
RAZBURJENJE V ATENAH.
Atene, 5. febr. (Izv.) Ukinjenje lausannske konference je izzvalo tu veliko razburjenje. Min. predsednik Bareatas je izjavil zastopnikom listov, da prekinjenje konference ne pomen ja še pričetka sovražnosti.
ameriška vlada z veseljem pomagala Evropi in sicer še pred sestankom poslaniške konference. List sodi, da je ta nota odgovor na poziv nemških delavcev in organizacij ameriškemu senatu in poslanski zbornici.
ponujajo samo 1. Radikalci sodijo, da bodo Romuni odnehali.
PRINC PAVLE NE PRIDE NA AKADEMSKI PLES V ZAGREB.
Zagreb, 6. febr. (Izv.) Uradno se dementira vest o prihodu princa Pavla na akademski ples.
V ŽIVO ZADETI.
Naš' sobotni članek o reviziji ustave je živo zadel SLSarske voditelje. Na stvarna izvajanja našega člankarja niso našli nobenega stvarnega odgovora. In vendar je ta članek ugotovil z zgodovinsko točnostjo, da je centralizem, ki tare naše ljudstvo, v prvi vrsti delo mladinskih SLSarjev, ki so ob prevratu in kasneje vse koncentrirali v rokah države, uničili slovensko avtonomijo in izročili ves slovenski narod Srbijancem. Dokler so bili gg. mladini ministri, so bili s tem zadovoljni, ko pa se je to nehalo, so se šele spomnili na avtonomijo, katero so poprej sami zavrgli. Na taka pribita dejstva seveda ne morejo stvarno odgovarjati, ker so ta dejstva pretočna, vsakemu predobro znana, da bi jih mogli utajiti. Zato so se lotili tistega orodja, ki jim je najbolj privajeno, orodja obrekovanja in psovanja. Strahovito se morajo čutiti zadete in razkrinkane, drugače ne bi bil razumljiv napad popolne steklosti. Dr. Šušteršič ima na sebi velikanski greh, da je skozi tri desetletja pošteno in uspešno vodil slovensko ljudstvo, da je s svojimi zvestimi sotrudniki res delal za ljudstvo in to v okoliščinah, ki so bile mnogo težavnejše kot današnje. Njegovo dobo znači nebroj koristnih naprav, Id jih še danes ljudstvo vidi in uživa. Ljudstvo to gleda in primerja — z »uspehi® mladinskih diktatorjev, ki so 1. 1917. in 1918. z najnižjimi- spletkami, iz same nevoščljivosti in osebne lakomnosti strmoglavili skušenega voditelja slovenskega ljudstva in se sami postavili na njegovo mesto. Kakšne uspehe imajo pokazati? Povsod mizerija, kamor človek pogleda. To je edini odgovor. Vse, karkoli so obljubovali, je bila sama laž. Vse, kar so prerokovali, je prišlo ravno narobe. Moralično razdrapani in razcapani stoje na pran-gerju politične nesposobnosti in nepoštenosti.
In danes se drzne človek, ki ni pokazal drugega, kakor da je sode-ležen izgube slovenskega Korotana, zmerjati v ljudskem delu osivelega moža kot »starega demagoga«, kot »srbskega hlapca« in »pro-danca«; dobro, da se je takoj izpraznil in tako razkril duševno in moralično revščino svojih krušnih očetov. Če je demagogija za ljudstvo delati, je Šušteršič demagog. Če je pa demagogija, samo obljubo-vati in nič storiti, ali pa storiti ravno nasprotno kar obljubi, kdo je potem demagog? Šušteršič je bil celo življenje hlapec domovine in se sicer ni nikomur udinjal. Komu so se pa udinjali tisti in čigavi hlapci so bili, ki so leta 1918., meseca novembra, ne da bi vprašali ljudstvo, samolastno odločevali o ljudski usodi in trgovali zahrbtno za ljudsko kožo? Odgovor ni težak. Razume _ se, da prizadeti ne bodo odgovorili na ta vprašanja in da bodo kvečjemu znova zmerjali in psovali, ker so si za svojo »polemiko« vzeli za zgled hudobno babišče* M vidi edini smoter svojega bitja v opravljanju, časti kraji in zmerjanju.
Nekdanji voditelj stare SLS je delal že leta za slovensko ljudstvo; ko njegovi klevetniki večinoma niti rojeni niso bili. Toliko je pa goto-
Izjalovljena Lausannska konferenca.
Amerika ne bo posredovala v Evropi.
vo, da nima niti eden teh mladinskih diktatorjev pokazati niti trohice koristnega ljudskega dela. A pogum imajo, zmerjati in klevetati priletnega moža, ki je celo svojo moško dobo posvetil brez odmora samemu ljudskemu delu. Kje so se naučili vsega tega? Pri krščanskem nauku gotovo ne. A čudno je da se tako vedejo ljudje, ki so poklicani učiti krščanski nauk. Ali vsaj odo-
bravajo tako moralo ali jo dopuščajo. Kam naj to privede? Naj o tem premišljujejo krušni očetje klerikalnega časopisja. Za nas pa je vsekako dragoceno dejstvo, da mladinski SLSarji niso v stanu stvarno odgovarjati na naša stvarna izvajanja in naše stvarne ugotovitve o njihovih avtonomističnih besedah in centralističnih dejanjih. Tu so zadeti v črno svojega bitja.
Položaj v ruhrskem ozemlju.
VOJAŠKA ZASEDBA KOLODVOROV KOLNSKEGA OKRAJA.
Koin, 5. febr. (Izv.) V državno železniškem ravnateljskem okraju Koin so bili čez noč po četah zasedeni skoraj vsi kolodvori francoskega in belgijskega pasu.
PROTEST RADENSKE VLADE PROTI ZASEDBI OFFENBURGA.
Karlsruhe, 5. febr. (izv.) O vhodu Francozov v ozemlje Ofenburg in okolice se med drugim poroča: Višji župan offenburski je izjavil, da sprejemajo oblastva in uradniki samo ukaze nemških obiastev in je popoldne francoskemu komandantu izrecno sporočil, da vsi državni in deželni uradniki odklanjajo, da bi se udali francoskim ukazom. Višji župan offenburski je poleg tega dobil od badenske vlade nalog, da poda komandantu francoskih čet v imenu badenske vlade energično protesv'c izjavo, V popolnem soglasju z državno vlado je badenska vlada odlo čena, da v ohranitev suverenosti vse stori, kar zahteva narodna čast.
POMOŽNI SKLADI ZA OKRAJ DtiSSELDORF.
Diisseldorf, 5. febr. (Izv.) Državni predsednik je dal vladnemu okraju Diisseldorf prvi pomožni sklad 500 milijonov mark na razpolago za take osebe, ki so prizadete po zaseda benih odredbah. Industrijci okraja so poklonili skladu 100.000 holandskih goldinarjev.
BREZPLAČNA KOSILA.
Diisseldorf, 5. febr. (Izv.) Franco ska vojaška oblastva so vpeljala brezplačna kosila, ki se podajajo velikemu številu otrok iz polkovnih voznih kuhinj. Zasedbena oblastva razdeljujejo tudi vsak teden krompir in premog.
DR. GUNO ZBIRA INFORMACIJE.
Berlin, 5. febr. (Izv.) „B. Z. a. M.“ poroča: Državni kancelar dr. Guno je odšel včeraj iz Dortmunda v El-berfeld, kjer je prenočil in od koder potuje danes naprej na Barmen, da bo tam ob priliki glasovanja renskega provincijalnega deželnega zbora konferiral z udeleženci tega zbora in drugimi zastopniki ljudstva. Popoldne gre državni kancler v Miin-ster, kjer se je sestal vvestfalski provincijalni deželni zbor. Tamkajšnji razgovori bodo končali kolo informacij, Id jih misli dr. Guno na tem potovanju nabrati in sporočiti ostalim vladnim članom.
LLOVD GEORGE O FRANCOSKI ZASEDBI.
London, 5. febr. (Izv.) Lloyd George je izjavil v razgovoru z zastopniki tiska glede francoske akcije v Nemčiji, da je Francija naredila taktične napake, vsled česar je skoro nemogoče odnehati napram Nemčiji. Lloyd George sc je izjavil proti od-, poklicanju angleških čet v Porenju 4er je opozoril na to, da so bile nemške dobave v vojni zadovoljive. Ne sme se pozabiti, da je Nemčija izgubila saarske premogovnike in Jel šlezijskih. Z ozirom na Poincarejevo izjavo, da je Francija vkorakala v ruhrsko ozemlje samo radi reparacij, je izjavil Lloyd George, da noče ničesar podtikati, vendar pa so bili odločilni drugi vzroki, kakor pa jih navaja francoski tisk.
FRANCOSKI MINISTER ZA JAVNA DELA V RUHRSKEM OZEMLJU.
Pariz, 5. febr. (Izv.) Minister Le Trocquer in general Weygand sta odpotovala v ruhrsko ozemlje, da se posvetujeta z generalom Dcgouttom in drugimi vodilnimi osebami o organizaciji železniških in rečnih transportov oziroma o izvedbi novih sankcij.
POGAJANJA O JUŽNI ŽELEZNICI.
Belgrad, 6. febr. (Izv.) V zunanjem ministrstvu se vrši z avstrijskimi delegati konferenca o vprašanju južne železnice. Konferenco je v)tvoril zunanji minister dr. Ninčkč. Konferenci so prisostvovali finančni minster dr. Stojadnovič, dr. Ribal, pomočnik ministra za promet Avra-movič in prometni minister dr. Veli-
zar Jankovič. Končni sklepi bodo sprejeti danes.
DR. STOJADINOVIČ KANDIDIRA.
Belgrad, 6. febr. (Izv.) Finančni minister Stojadinovič se je včeraj vrnil iz Bele cerkve,, kjer je določen za okrajnega kandidata. Dr. Stoja-dinoviču je ponuđena kandidatura tudi v belovarski županiji, ravno-tako pa tudi v topliškem okraju.
SPOR V DEMOKRATSKI STRANKI RADI KANDIDATURE DR. ANGJE-LINOVIČA REŠEN.
Belgrad, 6. febr. (Izv.) Spor v demokratski stranki radi kandidature v poževski županiji je rešen na ta način, da bo za nosilca liste dr. Pale-ček. Dr. Angjeiinovič je odstopil od kandidature pod pogojem, da ne bo v tej županiji za nosilca Pribičevič, ki bi ne mogel na svojo osebo združiti vseh hrvatskih glasov.
DEMOKRATI NASTOPIJO SAMOSTOJNO V BOSNI.
Sarajevo, 6. febr. (Izv.) Demokrati so izdali komunike, v katerem poročajo, da so bila pogajanja z radikalci brezuspešna in da bodo demokrati nastopili v Bosni samostojno.
DR. MARKOVIČ V ZAGREBU.
Zagreb, 6. febr. (Izv.) Minister dr. Laza Markovič je odpotoval v Zagreb.
ITALIJA OBDAVČILA NE ITALIJANSKE NAPISE.
Innsbruck, 5. cfbr. (Izv.) „Tirolci Anzeiger“ poroča iz Rima, da je ministrski svet sklenil obdavčiti vse napise v tujih jezikih v novih pokrajinah, kjer bo v kratkem uveden obvezno tudi italijanskih jezik v sodnem postopanju.
PREMOGOVNIK POD VODO.
Katovice, 5. febr. ((Izv.) Vsled talnega vremena je prestopila Brkiča bregove. Več rudniških rovov je pod vodo. Delavci so se pravočasno rešili. Dva strojnika sta utonila. Rešilna akcija se nadaljuje.
SOCIALISTIČNI KONGRES ZA OBNOVO EVROPE.
Lille, 5. febr. (Izv.) Socialistični kongres je sprejel prošnjo, ki so jo podpisali belgijski, nemški, italijanski in angleški delegati, in v kateri se spreminja predloge stranke, po katerih naj se naprosi za pomoč društvo narodov in ameriške Zedinjene države, da se omogoči gospodarska obnova Evrope in izpraznitev rutinskega ozemlja.
OMEJITEV NASELJEVANJA V AMERIKI.
Washlngton, 5. febr. (Izv.) Komisija za izseljeniško vprašanje v poslanski zbornici je odobrila tca-konski predlog, po katerem se zai-ža letno število tujih naseljencev v Ameriki.
OSTAVKA EGIPTOVSKEGA MINISTRSTVA.
Kairo, 5. febr. (Izv.) Nessinovo ministrstvo je podalo ostavko.
Politične 'vesti.
+ Evangelij sovraštva. Znani slovenski kulturni delavec J., ki je bil dolgo vrsto let tudi zvest in odličen bojevnik SLS, je te dni prosil za večje posojilo pri ljubljanskem denarnem zavodu, v čigar načelstvu sede sami pristni pristaši SLS. Pisatelj J. pa ima to napako, da ne odobrava politike sedanje SLS in drugo še večjo, da je oseben prijatelj dr. Šušteršiča. Ker gospodov kapitalistov pri SLS ne pozna, je prišel k predsedniku imenovanega denarnega zavoda, da mu svojo prošnjo osebno priporoči. Ko bi jih bolje poznal, ne bi bil vložil prošnje, še manj pa se ponižal pred mladim človekom, ki za katoliško stvar ni in ne bo nikdar toliko pretrpel, kot je pretrpel pisatelj J. skozi desetletja. Sprejet je bil z, ljubeznjivim vprašanjem: „Ja, kako pa vi pridete k nam?!“ Prošnja je bila seveda zavrnjena.
+ Ni mu dalo miru, namreč nekdanjemu deželnemu glavarju po Šušteršičev! milosti, Šukljetu, ki v današnjem „Slovencu" izliva svoj žolc na svojega nekdanjega protektorja in dobrotnika. V označbo tega gospoda ni treba navesti drugega, kot da je svojedobno dr. Šušteršiča prosil, naj ga naredi za deželnega glavarja in da mu je dr. Šušteršič v svoji dobrotljivi zaupljivosti izpolnil to prošnjo. Njegova zahvala se zrcali v raznih pamfletih, ki jih je spuščal
po preobratu in sedaj zopet. Ker nam je pa znano, da gospod Šuklje brezplačno ie naredi nič ali vsaj zelo nerad, nismo v dvomu, da je sprejel za svoj pamflet od „Slovenčevega" krušnega očeta honorar, ki mu ga glede na bedno stanje penzionistov in mali obseg „graščine" Kamen radi privoščimo. Da bi se pa z njegovim nad vse viteškim pamfletom spuščali v polemiko, ne more od nas ni-kdo zahtevati Pamflet kaže le duševno revščino „Slovenčevega" uredništva, ki si mora naročati te vrste prispevkov od starega žurnallsta in črnorumenefa hofrata, o katerem velja bolj kot od vsakega drugega izrek Gustav Fretagovega žurnali-sta: „Ich hab’ geschrieben rechts, ich hab’ greschrieben links ..Malo je župe v Sloveniji, na kateri g. dvorni svetnik Šuklje še ni plaval.
+ „Pošten, odkrit in možat značaj mora biti," tako piše dvorni, svetnik Šuklje o možu, ki si ga narod izbere svojim poslancem in \ o laikom. Da, res je to! Vprašanje je samo. kdo naj bo sodnk o tej pošteni značajnosti. Naj, bo to kdor hoče, toliko je gotovo, da dvorni svetnik Šuklje nima te pravice, ker mu je v raznih dobah političnega razvoja Slovencev vsa slovenska publicistika odrekla politično možatost in značajnost. Berite v letih 1893—1895 „Slovenski Narod" berite ga v letih, ko je bil Šuklje deželni glavar, berite „Slovenca" v
MAMIČINA SREČA.
Bilo je zgodnje jutro, ko je padel strel in je zelo mlad, vitek mož s prijetnim prijaznim obrazom hotel še enkrat dvigniti roke, klecnil v kolenih in omahnil mrtev. Čast, ali kaj je že bilo, za kar je šel Aleks v dvoboj, je bila rešena.
Na svetu pa je ostala sama njegova mati, zdaj ko je ležal z razprostrtimi rokami pod vrbovjem njen edini sin in so iz mrtvega srca odtekale zadnje kaplje.
Prijatelj Boris je pogledal mrtvemu še enkrat v ugasle oči, če bo morda še kaj sporočil, morda vendar šel
Gospa Marta je ravno vstala, ko je potrkal Boris na vrata, da izvrši svojo težko dolžnost in jo obvesti o smrti njenega sina Aleksa.
„Ravno h kavi prihajate, gospod Boris!" ga je sprejela stara gospa prijazno. „Že na vse zgodaj pri nas. lepo, lepo. Ali bi radi Aleksa?"
Boris je jecljal.
„Ne, le tako... mimogrede —“
„Aleks pa še spi. Odpustiti mu morate. Včeraj že zopet ni celo noč
nič spal in hodil je po sobi gori in doli. No, in danes je ravno nedelja, zato ga nisem budila. Ali mu imate kaj naročiti?"
„Ne, samo tako..
„Čakajte, ga bom vseeno zbudila."
„Nikarte, nikarte! Pustite —“
Ali gospa se ni dala odvrniti in je odšla v sinovo spalnico. Boris pa je stopil razburjen k oknu in se zagledal v ljudi, ki so prihajali od jutranje maše z brezskrbnim nedeljskim razpoloženjem v očeh. Pritisnil je čelo na steklo in drgetal. Izgubil je glavo in klel usodo.
„Tu ga poglej!" je dejala gospa Marta z dobrodušnim smehom, ko se je vrnila v kuhinjo. „Delam potiho, da ne ropoče posoda, še vam prigovarjam, da ga ne budite, moj fant je pa že Bog ve kje spet! — Sedite, gospod Boris, pa če vam smem ponuditi malo kave. Čisto ste že pozabili na naju zadnje čase."
Smehljaje in s pritajenim veseljem je tiho nadaljevala:
„In vi ne veste, kaj je vse novega pri nas zadnje čase! Sicer pa ne verjamem, da bi vam ne bil Aleks že kaj povedal. Saj mu je srce na jeziku!...
Včeraj sem takole premišljevala sem in tja, moj Aleks že zopet vso noč ni nič počival, a najbrže mislil na Lenko. Veste, ž njim je zmeraj tako, in če ponoči ne spi, kar vem, da se pelje drugo jutro k njej. Oh, gospod Boris! samo za eno prosim Boga, da bi še to na svoja stara leta doživela. In če bi še to edino veselje doživela, da bi se Lenka in Aleks vzela, potlej pa ne prosim Boga ničesar več. Vi ne veste, kako bi bila srečna! Samo da je Aleks srečen na svetu."
Stara gospa je postala zelo ganjena in si je otrla solzo iz očesa ...
„Morda se boste spomnili —“ je nadaljevala, „da se nič kaj ni hotelo posrečiti... zdaj sta imela kaj med seboj, oh ti zaljubljeni ljudje!... zdaj zopet ni bilo denarja - - no, hvala Bogu, sedaj sc je pa vendar vse po sreči naredilo, tako da se bosta lahko vzela. In včeraj mi je Lenka spet pisala pismo ... res je mora biti človek vesel...“
Ko je gospa Marta tako kramljala, je izvlekla pismo iz žepa in ga nato zopet spravila.
„Tako dobro in prijazno dekle je!"
Boris pa je strmel z razprtimi očmi v tla in besede stare gospe so ga pekle. Hotel jo je prekiniti, ji povedati, da je vse proč, da je Aleks teh sanjah, pa je molčal: in če se je zazrl v dobrohotni obraz stare gospe, ga je v grlu stisnilo.
„No, kaj pa je danes z vami?" ga je navsezadnje vprašala Aleksova mati. „Kakšni pa ste?"
Boris je hotel nekaj reči, pa se je obrnil proč. Čutil je pa, da bi ne mogel zdaj piti ponuđene kave. Gospa pa je sanjala le še o svoji sreči.
„Pa tudi o vas mi piše Lenka, da naj vas pozdravim in naj vam povem, da jo dajte že vendar enkrat z Aleksom obiskati... Že vidim, moram vam pismo pokazati."
Gospa Marta je zopet izvlekla pismo in previdno razgrnila z drobno pisavo pokriti list. Borisu se je mračilo pred očmi in je hotel potisniti papir proč od sebe; ali gospa Marta je že začela brati.
„Draga gospa! Kako rada bi že doživela dan, ko Vas bom smela imenovati tudi jaz: ljuba mamica. Jako trdno upam, da bom kmalu Aleksova in Vas že zdaj ne moremo
raznih fazah Šukljejeve^a političnega dela — In spoznali ga boste.
-f V veliki zadregi se nahaja „Slovenčevo*1 uredništvo radi svojega nedeljskega izbruha. Znano nam je, da so ga glasno obsojali mnogi pristaši SLS. Zato danes samo kratko izjavlja, da ostane pri svojih lažeh, kar pri starem lažnjivcu ni drugače mogoče. V nadomestilo si je naročil starega preroka od Kamna. C-estitamo enemu kakor drugemu.
+ Ratifikacija rapaliske pogodbe. Vesti iz Rima poročajo, da je italijanski ministrski predsednik Mussolini izjavii jugoslovanskemu poslaniku Antonijeviču, da bo rapallska pogodba 6. t. m. sgurno predložena italijanskemu parlamentu v ratifikacijo.
+ Kooperacija srbskih naprednjakov in liberalcev. V nedeljo popoldne se je vršila v Belgradu konferenca naprednjaške stranke, na kateri se je objavila kandidatna liska za Belgrad. Obenem sc je poročalo o sporazumu z liberalci glede kooperacije. Sprejet je bil sklep, da ee zopet prične izdajati strankino glasilo »Videlo«.
4 Odstavljen veliki župan. Notranje ministrstvo je odstavilo bačkega velikega župana Lazarja Bu-garekega, čigar dolžnosti bo začasno vršil somborski veliki župan. Nekateri listi poročajo, da je odstavljen, ker se nagiba k P ro tiče vi skupini.
+ Federalistična lista v Črni
gori. V Črni gori bo pri volitvah nastopila nova stranka pod imenom »Federalistična stranka«, ki bo svoje delovanje razvila samo v Črni gori. Njeni kandidati so večinoma bivši črnogorski ministri.
4- Novo stranko menda nameravajo ustanoviti v Črnigori pod imenom »Federalistična partija«. Kandidati bodo sami bivši črnogorski ministri.
4- Bolgarski strah. Dunajski listi javljajo iz Sofije, da vlada v Bolgariji splošno vznemirjenje, ker Bolgarska ni mogla, izpolniti vseh reparacijskih obveznosti J ugosla-viji. Boje se, da ne bi Jugoslavija po vzgledu Francije zasedla bolgarske mejne kraje, kjer se nahajajo največji premogovniki in je središče bolgarske industrije.
Inozemske vesti.
* Demonstracije proti Luden-dorffu v Celovcu. V nedeljo je imel maršal Ludendorff v Celovcu predavanje glede nn ruhrske dogodke ter pozival ob tej priliki vse Nemce k slogi. Pred govorom je došlo do demonstracij proti Ludendorffu in tudi med govorom so poslušalci neprestano motili. Že v soboto so delavci priredili velike demonstracije proti Ludendorffu, ki so ga na kolodvoru sprejeli zastopniki avstrijskih oblasti in člani »Heim-wehra-<.
drugače imenovati kot on: moja mamica .. .'*
Gospa Marta je prenehala in se solznih oči zazrla v Borisa.
„Glejte, gospod Boris," je pristavila, ko je videla, da se je vgriznil v ustnice in so mu oči postale motne. Položila mu je trepetajočo roko na njegovo in vsa polna notranje sreče šepetala: „Ne veste, kako sem vam hvaležna, gospod Boris! Zmeraj sem si mislila, da si nista z Aleksom samo prijatelja, ampak da sta si kot brata ... Odpustite mi... ali jaz sem tako srečna... ?“
Solze so ji lije iz oči. In Boris je postal tako zmeden in zbegan, da jo je stisnil za koščeno roko in pogrkoval solze, ki jih ni mogel zadrževati. S široko razprtimi očmi je zrl v tla in tam je ležal Aleks mrtev, s prestreljenim srcem, ki je še pred uro bilo v vroči ljubezni. In njegova mat: mu govori o bratovski ljubezni. Kako mu bo rekla tedaj —- ko bo izvedela, da je on, prijatelj, stal molče ob strani, ko je meril revolver na sina? Ali ni sam odštel korakov, nabil kro-glje? Pa je vedel, da ima Aleks mater In zdaj molči.
*	Likvidacija dunajske poštne hranilnice. Na podlagi mirovne pogodbe so zahtevale nasledstvene države od angleške vlade, naj ukine sekvester nad zlatim depozitom dunajske poštne hranilnice v Londonu. Ko se to izvrši, se takoj izvede likvidacija te hranilnice.
*	Vatikan in fašizem. Vatikanski krogi zasledujejo pozorno delovanje fašistov, zlasti pa min. predsednika Mussolinija, ki odkrito izjavlja, da je v njegovem programu tudi sporazum med Italijo in Vatikanom. Moralno pomirjenje pripravlja Mussolini s tem, da je po prosvetnem ministru uvedel obvezen pouk veronauka v vse šole. Medtem ko sc je svojčas tudi partito popo-larc proglašal zn akonfesionalno stranko, izjavlja danes Mussolini odkrito, da je mogoče misliti tudi na to, da bi Italija odstopila papežu ozek pas zemlje od Rima do morja, tako da bi mogel papež oditi iz Rima po svojem ozemlju ter bi ne bil več ujetnik v Vatikanu. Taka izjava bi še pred desetimi leti izzvala javen odpor, medtem ko more danos neovirano govoriti o tem ministrski predsednik.
*	Položaj vsled okupacije v Po-mhrju. Kakor pišejo listi, je naznanil francoski konzul v Karlsruhe neški vladi, da ne bo vidiral potnih listov Nemcev, ki žele potovati v Francijo, ker ga inzultirajo v restavracijah. Kapetanu Caillau-tu pri medzavezniški komisiji so grozili z revolverji. V Erfurtu so prisilili francoske oficirje, da so izstopili iz vlaka, in v Bremenu so se vršile viharne demonstracije pred francoskim konzulatom, kjer je padlo tudi več strelov. — Reickstag je neodločen, kakšno stališče naj bi zavzel. Socialisti govore, da je čas za začetek pogajanj zrel, vendar pa morajo Francozi napraviti prva korak. Vlada sama zatrjuje, da njen položaj zmaguje, francoski pa se ne bo zboljšal. Nemčija da je z ruhrskim premogom zadostno založena, tako da lahko čaka mirno na razvoj dogodkov, dočim Francija ne more čakati. Samo 5>Voss« ne deli brezskrbnosti ostalih Ifstov in napoveduje, da bo prišla za Nemčijo doba trdih omejitev.
*	Jugoslovanska brodarska postaja na Dunaju. Pii Dunaju se namerava urediti ob Donavi postaja za preskrbovanje jugoslovanskih parnikov s premogom. Dosedaj so naši parniki dobivali premog v Ko-morunu. Postaja se zgradi poleg floridsdorfskega mesta na desnem bregu Donave.
*	Anglija bo plačala svoje dolgove. Pogodba o ureditvi angleško-amerikanskih dolgov je sklenjena in podpisana. Vsota dolgov je ustanovljena na 4.604,128.085 dolarjev. Od te svoto plača Anglija 4 milijone v gotovini, za ostanek pa bo dala obligacije, ki se bodo izplačevale v letnih rentah, in sicer na zahtevo
V nori preplašenosti se je zaničeval ta trenutek, a reči ni mogel ničesar, le bridko mu je bilo pri duši. Cas je potekal... Moč mu je pošla popolnoma in čutil je, da ne more več uničiti te zasanjane sreče.
Vstal je ne vedoč, ali bo priznal ali pobegnil pred tihim kraljestvom mrtve ljubezni, čigar zastora ne more razgrniti. Naglo je pritisnil roko gospe Marte na svoje razpaljene ustnice in se obrnil proč, ker so se mu vdrle solze. Ne da bi še kaj dejal, je pograbil suknjo in stekel.
Gospa Marta je gledala za njim, majala z glavo in mislila:
„Nesrečni človek ... najbrže tudi zaljubljen. Pa saj pride po hudi uri vselej zopet sreča v hišo."
Kavo je odstavila od ognja in sedla v naslonjač k oknu, ki je zrlo v mlado nedeljsko jutro in sanjala o bližnji zlati sreči, zadnji sreči, ki si jo je želela ...
Cez uro pa ji bodo prinesli sina mrtvega.
vsaka tri leta. Prva renta iznaša 23 milijonov dolarjev in nato naj se renta vsako leto viša, tako da bo zadnja znašala 173 milijonov. Dolg bodi plačan v 62 letih. Obresti do 1933 znašajo po 3%, naprej pa po 3in pol % in se plačujejo vsakega pol leta.
*	Francija hoče skleniti pose-
ben mir s Turčijo. »Agence Havas« poroča, da je izročila francoska vlada angleškemu poslaniku v Parizu noto, v kateri si pridržuje pravico sklepati poseben mir s Turčijo, ako bi konferenca v Lausanni prenehala. Angleški listi, ki komentirajo to noto, napadajo Francoze, da more roditi njihova akcija naj-siabše posledice za evropski mir. »Times« zaključuje:	»Nas se ne
vpraša za nasvet. Francozi so prodrli na Ruhrsko in spravili v nered prospevajočo industrijo in evropska občila; odrezali so Ruhrsko od ostale Nemčije, postavili vojaške zakone in nahujskali Nemce k upornosti in popolnemu odklanjanju vseh pogodbenih obveznosti, kar bi moglo uničiti mirovno delo. Pri vsem tem mi nismo udeleženi, pa bomo vendar morali nositi posledice.«
*	Reorganizacija italijanskega zunanjega ministrstva. »Popolo d’ Italia« poroča, da bodo v svrho znižanja izdatkov zedinjena poslaništva in konzulati. Poleg tega se zniža število vojaških, pomorskih in letalskih prideljencev. Končno se v državah s slabšo valuto zniža plače vsem namenščencem za 10 odstotkov. Istotako se je ukinil konzularni vizum za tujce, ki potujejo preko Italije v Avstralijo in Palestino, če imajo potrdilo, da potujejo na italijanskih ladjah.
* Obnova Belgije. Belgija se sicer počasi, a vztrajno obnavlja, o čemer nam svedoči stalno padanje brezposelnosti, ki znaša samo še 5 odstotkov prebivalstva, dočim je znašala lani še 21 odstotkov. Naj-večja brezposelnost vlada med pri-
staniškimi delavci in v kemični in-drustriji, dočim delavcev v strojarski, stavbarski, tiskarniški in živežni industriji primanjkuje. Tudi brusilnica v Amsterdamu ima čimdalje več dela. Steklarska industrija prehaja v normalno stanje, a cementne tvornice niti ne morejo zadovoljiti naročil. Najboljši odjemalec je Holandska, potem Anglija, Amerika in Egipet.
*	Dunajski ponarejalci znamk. Na Dunaju so bili te dni aretirani neki Mihael Sertig, ruski begunec iz Rige, ki je v družbi mnogih drugih ponarejal pisemske znamke. Ponarejal je znamke ruskih obmejnih držav ter jih na ta način oškodoval za mnogo milijonov kron.
*	Mandat ali dieeeza. Kakor poroča »Kurjer Lwowski« je apostolska kurija pozvala nadškofa Teodorowicza in Lapieho, da odložita svoja senatorska mandata.
*	Židovskih visokošolcev ne preganjajo samo v Nemčiji ampak tudi v Romunski, kjer jih je mora la vlada vzeti v zaščito. Zaprla je univerzo v Bukarešti in aretirala vse agitatorje, zabranila shode in prepovedala izdajanje dijaškega lista. Govori se, da namerava vlada ukiniti celo avtonomijo univerze.
*	Časopis za kaznjence je začelo izdajati Češkoslovaško ministrstvo pravde in to v češkem, slovaškem, nemškem in madžarskem jeziku. List se bo imenoval »No-viny«.
*	Donava narasla. Iz Linča poročajo, da je Donava tako narasla, da ladje ne morejo pinti pod mostovi.
*	Vojni minister v Boliviji je postal nemški general Kundl.
*	Vseh Židov naseljenih v letih 1920—1921 v Palestini je preko 20.000.
Italijanska pošta v zasebnih rokah. Poštno ministrstvo v Rimu je izdalo dekret. da naj se dostava zasebnih brzojavk odda potom dražbe v najem privatnikom1
Domače vesti.
— Kraljca Marija obolela. Kraljica Marija je obolela na angini ter ne sme po nasvetu zdravnikov zapustiti sobe.
— Stavka cestne železnce v Ljubljani. Zveza Jugoslovanskih železničarjev nam sporoča: Uslužbenci cestne električne železnice so vložili pri obratnem vodstvu v Ljubljani spomenico s prošnjo za nabavni prispevek v znesku K 2500 za samce, 3000 K za oženjene brez otrok in 3500 K za oženjene z otroci. Uslužbenci niso dobili povolnjega odgovora ne do prvega roka 1. februarja ne do drugega torka 5. februarja. Dne 8. junija 1922 so uslužbenci cestne električne železnice sklenili s svojo upravo, ki ima sedež še vedno na Dunaju, dogovor o raznih osobja ti-čočih se ugodnostih. Zapisnika o tem dogovoru pa dunajska uprava še do danes ni podpisala in podpisanega vrnila. To ne moremo označiti drugače, kot nesramno izzivanje. Uslužbenci cestne električne železnice so toj-ej sklenili, da stopijo v sredo dne 7. t. m. ob 12. url v stavko. Toliko spoštovanemu občinstvu v vednost s prošnjo, da bi nas v naših upravičenih željah podpiralo. — Osrednji odbor ZJŽ.
—- Smrt rodoljuba. V Baderni v Istri je umrl župnik gospod Fran Goreč, ki si je pridobil za naše brate velike zasluge. Deloval je veliko za Družbo sv. Cirila in Metoda, udejstvoval pa se je tudi o različnih gospodarskih društvih. Naj v miru počiva!
— Notar Tomo Šorli v Podgradu v Istri se ni odzval povabilu ondot-ne fašistovske organizacije, da obišče neko njihovo prireditev. Glasilo fašistov „Popolo Trieste", ga je radi tega ljuto napadlo. V soboto zvečer pa, ko se je g. notar vračal iz gostilne, kamor običajno zahaja, so ga pred hišo, v kateri ima fašistovska organizacija svoje prostore naenkrat obstopile tri osebe ter ga pozvale da gre ž njimi. Notar Šorli pa se je temu odločno uprl, nakar so ga hoteli
s silo tirati v hišo. Eden izmed napadalcev mu je nastavil na prsi revolver, druga dva pa sta ga suvala proti hiši iašija. Slučajno pa je prišel mimo občinski tajnik Makarovič, nakar so napadici svojo žrtev spustili ter se vedli, kakor da se ne bi ničesar pripetilo. In kdo so bili dični pocest-njaki?! Same vaške honoracije. Občinski zdravnik dr. Balbo in dva učitelja italijanskega jezika, seveda priseljenca.
— Naš poslanik v Budimpešti upokojen. Iz Belgrada poročajo, da bo v kratkem upokojen naš poslanik v Budimpešti dr.. Milojevič.
— Imenovan je za ravnatelja državne realne gimnazije v Kočevju prof. Anton Burgar, ki je že doslej vodil zavod.
— Suspendiran je od službe po-stajenačelnik v Kočevju Edvard Re-povš, revkient drž. železnic. Zasleduje ga državno pravdništvo radi poneverjenja v službi.
— Velika defrevdaeija. V Mariboru se je te dni vršila revizija blagajne na glavnem kolodvoru. Komisija jc ugotovila pri tej priliki primanjkljaj 400.000 Din. katero svoto je poneveril uradnik Drago Jenko na ta način, da je ponarejal pobotnice ter dvigal denar za predujme uslužbencem. Jenko je zadnje čase živel zelo razkošno in ga je bilo videti pri vseh različnih zabavah.
— V Mariboru sta bila radi dolgih prstov aretirana neki Golnar Franjo in neka Roza Štern. Prvemu so se dopadli gonilni jermeni, drugemu pa dinarji.
— Za sodnike lajike pri okrožnem sodišču v Celju je minister pravde v sporazumu z ministrom za trgovino in industrijo, imenoval trgovce Konrada Elsbacherja, Kar la Goričarja, Mirka Grudna in Frana Strupija.
— Pogorel je v Arcelmu pri Celja
posestniku Žumru kozolec, ki pa je bil k sreči prazen. Kako je nastal ogenj se doslej še ni dalo ugotoviti.

— Zanimiv dogodek se je pripetil te dni v Zagrebu. Ob 11. uri so v mestu ulice najbolj živahne. Naenkrat opazijo ljudje, kako se spenja neki moški po žici na stolp katedrale. Plezal je vedno višje in višje ter kmalu dosegel križ vrh stolpa. Tu se jv nagnil in pozdravljal mahaje s kapo spodaj stoječe. Kmalu nato se je počel po žici zopet spuščati navzdol in potem izginil skozi okno v notranjost stolpa. Kljub vsemu iskanju ga niso mogli najti. Ljudje ugibajo, kdo bi bil in govore, da gre za nekega defravdanta, drugi pa zopet meirjo, da gre samo za stavo.
— Snežni metež zahteva v Bosni tudi dokaj človeških žrtev. Ko sta šla kmetica Mihajla Dukičeva in njen desetletni sinček proti domu, ju je na potu zunaj vasi zajel snežni vihar. Nekaj časa sta kljubovala močni burji ter šla počasi naprej. Ves ta napor pa ju je počasi tako utrudil, da sta sedla na tla v sneg, ki je jel med tem še močneje naletavati. V kratkem času sta bila popolnoma zasuta. Čez par dni, ko se je začel sneg zopet tajati, so ju našli kmetje, ki so ju prepeljali v vas in položili v skupno grobnico.
— Reparacijsko gradivo. Naša reparacijska komisija v Wiesbadnu jo odposlala niški občini 200 vagonov raznega materijala na račun reparacij.
— Potomec Krištofa Kolumba.
J. C. Colombos je bil, kakor poroča :>Frankf. Z.« zaprisežen kot ad~
g Zlatarski in urarski semenj v Zagrebu se bo vršil, kakor objavlja trgovska in obrtna zbornica od 22.' do 28. februarja. Semnja se bo udeležilo veliko zlatarskih, juvelirskih, urarskih in srebrarskih tvrdk iz vse Nemčije. — Opozarjamo na ta semenj, ker obeta biti interesanten.
g Službena tečajnica za zlato in tujo valuto v dobi od 1. do 28. februarja. 1. napoleondor — 356 Din, zlata turška lira = 403 Din, funt eteri. = 446 Din, dolar = 95 Din, fr. frank = 6.35 Din, šv. frank = 17.76 Din, drahma — 1.05 Din, ital. lira = 4.60 Din, nem-ka marka = 0.0076 Din, čel. krona = 266 Din, maž. krona = 0.038 Din, lej => 0.05 Din, lev == 0.061, peeet = 14.25 Din, hi. goldinar = 37.52 Din, danska krona = 18.80 Din, avstr, krona — 0.0014, poljska marka — 0.0047 Din.
g Trgovci za direktno delo na borzah. Trgovski krogi zahtevajo v Beogradu od ministrstva financ, da ukine tozadevno prepoved. Posebno zadnje čase, ko so kurzi tako variirali, so trgovci to naredbo zelo neprijetno občutili, ker niso mogli položaja izrabiti v ugodnem časg. Ministrstvo je prošnji naklonjeno.
g Uvozno oearinjenje poštnih po-šiljatev. Z razglasom generalnega inšpektorata finančnega ministrstva št. 34.254 z dne 27. decembra p. 1. bodo poštne pošiljatve ocarinjene na podlagi fakture. Ker pa navadno zavojem niso priložene nobene fakture, morajo carinarne vedno pozvati adresate, da jo prilože. Da pa ne bo zakašnjenja, razglas opozarja, da zahtevajo naročniki od pošiljalcev, naj prilagajo poštnim spremnicam račune..
g Industrijska in obrtna razstava v Novem Sadu bo sredi avgusta. Razstavljaci se morejo prijaviti do 28. februarja.
g Avstrijski uspehi. Dr. Seipel je 5, t m. pojasnjeval zastopnikom tiska uspeh pariškega potovanja v svrho mednarodnega posojila, o katerem smo že nakratko poročali. Pariški dnevi so bili le nekaka predpriprava za končni dogovor. Kontrolni komitč je avstrijske pogoje sprejel in prešel tudi preko formalnega ugovora. Zastopnik če-hoslovaške, Italije, Francije in Angleške so se pokazali pripravljene, da stopijo takoj trgovska pogodbena pogajanja. Z Italijo začno pogajanja že 20. t. m., z drugimi državami pa v marcu. Kakor smo poročali, želi dr. Seipel skleniti tudi z našo vlado trgovsko pogodbo. — Dr. Griinberger, avstr, zunanji minister, je govoril o relikvatih. K doslej 35 milijonom frankov je dala Franclja še nadaljnlh 13 milijonov na razpolago. Na priporočilo kontrolnega
vokat v Londonu. Je doktor prava pariške in bruseljske univerze. Diego Kolumb, sin onega, ki je odkril Ameriko, je bil imenovan guvernerjem otoka Chios v egejskem morju, njegovi potomci so pozneje ostali na istem otoku in pridejali svojemu imenu grško končnico.
— Razbojniki so napadli te dni ponoči v spanju kmeta Demirja Aliloviča v vasi Majevici. Pričeli so s sekiro razbijati vrata. Alilovič pa je vzel puško in pričel streljati skozi vrata. Tudi razbojniki so zgrabili za puške in pričeli odgovarjati, tako da so ranili Aliloviča sedemkrat. Pol mrtev je šel še do okna, odkoder je lahko meril in pričel zopet streljati. Od tukaj je ubil glavarja roparske tolpe in ranil tri njegove tovariše. Ostali razbojniki so nato zbežali, Alilovič pa je drugi dan podlegel svojim težkim ranam.
— Pogorela je 1. t. m. ponoči v Skoplju manufakturna trgovina Pop-Trajkovič. Celotna škoda znaša čez 3 milijone dinarjev.
— Umor ruskega polkovnika. V Vel. Kikindi je ruski polkovnik Osinov srečni ruskega kneza Dadi-janija ter mu pričel groziti z ubojem, vsled česar ga je Dadijani prijavil oblastem kot boljševika. Osipov je pa Dadijanija napadel in vrgel na tla. Dadijani je v obrambi potegnil svoj čerkeški kindžal in zabodel Osipova, da je ostal na mestu mrtev.
komiteja bodo tudi ostale relikvate dobili Avstrijci na razpolago.
g Čehi o našem gospodarstvu. Če-škč Slovo piše: Kot vojno odškodnino dobiva Jugoslavija mnogo železniškega materiala, med njim lokomotive najnovejših sestavov, ki zahtevajo za oskrbovanje le izvežbanega osebja; tega v Jugoslaviji silno primanjkuje in to samo zato, ker najboljšo moči zapuščajo državno službo vsled sramotno nizkih plač. Vse to se strašno maščuje, ker se najboljši material v kratkem času pokvari. Gospodarsko finančni odbor je sklenil znižati carino za izvoz koruze od 150 na 40 Din in izvoziti 1,000.000 kg tobaka. Ti koraki se že poznajo pri dviganju dinarskega kurza.
g Financialia iz Čehoslovaške. Zadnji izkaz bančnega urada finančnega ministrstva izkazuje prirastek v deviznem portefeju za 41 milijonov č. kron, tako da je dosegel zopet 408 milijonov, zmanjšala pa se je rezervu bankovcev za približno četrtino. Za konte premoženjske oddaje so vplačali doslej 2231 milijonov.
g Razstava Poljedelske zveze v Čehoslovaški bo od 16. do 21. maja v Baumgartnu. V enketi strokovnjakov je bilo sklenjeno soglasno, da bo izključena vsaka inozemska konkurenca plemenski živini, ker je domači trg v težavah glede izvoza. S podporo poljedelskega ministrstva bo prirejena razstava konj, goveda in drobnice, na kateri bo zastopan izbran material domačih gojiteljev. Poljedelci bodo tako imeli priliko spoznati dosedanje uspehe plemenskega gojenja. Kakor lansko leto, bo tudi letos posebna razstava perutnine, kanalčkov in golobov. Ker traja letošnja razstava celih 6 tednov, bo pač potrebna izmenjava posameznih skupin, vendar pa obiskovalci vedno bodo imeli priliko, da si ogledajo vso važnejše iz poljedelstva. Določene so tudi velike naoradc. — Opozarjamo naše gospodarje in trgovce na to razstavo, ki je ena najboljših, kar jih je nam dosegljivih in pridejo za našo gospodarstvo vpoštev.
g Nova tovarna. Litkejeva peČnj-ska tovarna snuje tovarno šampanjca s pomočjo smederevskih vinogradnikov z glavnico 3—4 miljonov dinarjev. — V Skoplju se snuje velika tovarna piva. — Transakcije pripravlja v Jugoslaviji tovarna Ganz Damibtno, ki je odposlala že ravnatelja v Beograd, da se pogaja z vlado.
g Zlata pariteta je za avstr, krono določena na K 14.500.— za dobo od 5. do 11. februarja.
g Nemški izvoz in nvoz. Januarja 1923 jo padci uvoz od 45.5 mil. n na
43.2 mil. Izvoz pa se je povečal od 15.5 mil. q na 17.6 mil. Uvaža se največ premoga in bombaža, a tudi litega in kovanega železa, žice in pločevine. Leta 1922. je Nemčija uvozila za 548.7 mil q in za 215.6 mil centov izvozila.
BORZA.
Zagreb, _ 5. febr. (Izv.) Devize; Dunaj 0.145 — 0.147, Berlin 0.23 — 0.25, Budimpešta 3.90 — 4, Bukarešta 47 — 49, Milan 460 — 490, London 475 — 480, Newyork ček 99 — 101, Pariz 630 — 645, Praga 300 — 302, Švica 1910 — 1925, Varšava 0.32 — 0. 35. Valute; dolar 97
—	98, avst. krone 0.145 — 0.146, češke 300, lire 455 — 465.
Dnnaj, 5. febr. (Izv.) Devize: Beograd 879 — 681, Berlin 1.65 — 1.75, Budimpešta 26.85 — 26.95, London 331.700 — 332.300, Milan 3896 — 3404, Newyork 71.175 — 71.325, Pariz 4384 — 4396, Praga 2097 — 2103, Sofija 404.50 — 405.50, Varšava 1.90 — 2, Curih 13.360 — 13.390. Valute: dolarji 70.850 —71.150, levi 383 — 387, marke 1.55 — 1.85, funti 330.900 — 331.900, franc, franki 4325 — 4355, lire 3362.50 — 3377.50, dinarji 670 -674, poljske marke 1.70 — 2, leji 329 — 331, švic. franki 13.270 — 13.330, češke, krone 2080 — 2090, madž. krone 23.80
—	24.
Curih, 5. febr. (Izv.) Berlin 0.0025, Ncwyork 532.25, London 24.79, Pariz 32.80, Milan 25.50, Praga 15.65, Budimpešta 0.2050, Bukarešta 2.50, Beograd 5.15, Sofija 3.10, Varšava 0.0125, Dunaj 000725, avstr, krone 0.0075.
DANAŠNJA PREDBORZA.
Zagreb, 6. febr. (Izv.) Dolar 103, fr. franki 645, šv. franki 1950, funt šterlig 485, marke 0.26, avstr, krone 0.148, č. sl. krono 305, lire 495.
Narodno gledališče.
DRAMA.
Torek, 6. februarja: Zaprto.
Sroda, 7. februarja:	»Ugrabljene Sa-
binke«. Izven. —
Četrtek, 8. februarja:	»Madame Sans
Gene«. Red D. —
OPERA.
Torek, 6. februarja: Prodana nevesta«. Red E, —
Sreda, 7. februarja: »Nižava«. Red B. Četrtek, 8. februarja: »Gorenjski slavček: Red C. —
k Prodana nevesta. V torek, dno 6. t. m. poje v »Prodani novosti« vlogo Marinke prvič gospodična Zikova ter vlogo Vaška prvič g. Bratuž. Predstava se vrši za red E.
Naročajte
»LJUDSKI DNEVNIK«!
Kultura«
k Ruski pesnik, pisatelj in dramatik Arcibašev, ki je vsled jetike oslepel, umira v Moskvi v najbednejših razmerah. Arcibašev je znan in priznan pisatelj v vsem kulturnem svetu-.
Razno.
g Insolvence na Češkoslovaškem. V češkoslovaški republiki se še vedno množe insolvence. Meseca januarja jih je bilo napovedanih 348. Konkurzov je bilo 22, skoro ravnotoliko kakor meseca decembra.
r Katero mesto na svetu ima največ cerkva? Doslej je slovel Rim, da ima največ cerkev in kapelic od vseh mest na svetu. Šteje jih namreč 866,. Toda danes ga je prekosilo že neko drugo mesto, in sicer Newyork. Šteje namreč nič manj kakor 1344 cerkev, od katerih je 321 kataliških, 97 židovskih in 916 protestantskih.
g Nova pivovarno. V Skoplju zgradi jagodinska pivovarna novo veliko pivovarno.
g Preskrbovanje železnic s premogom. Sporazumno z ministrstvom za šume in rude je prometno ministrstvo določilo, da se nakazuje železniškemu ravnateljstvu v Belgradu 1070 ton premoga na dan, v Zagrebu 2150 ton. železniškemu ravnateljstvu v Sarajevu 1000 ton in v Subotici 700 ton dnev no. Poleg tega se mora pripraviti rezerva premoga za 15 dni, ki se ima nakazati do konca marca vsem železniškim ravnateljstvom.
r V Bilka se je na kolodvoru po nesreči sprožila nekemu francoskemu korporalu puška ter je krogla ubila, neko deklico, drugo pa ranila. Vojak je hotel na to izvršiti samomor. Vojaške oblasti so izrazile prizadetim rodbinam sožalje ter se pogreb ubite deklice vršil na oblastne stroške.
r Avtomobilske žrtve. Glasom statistike so povzročili avtomobili v letu 1922. v 14 državah Unije preko 8000 smrtnih nesreč.
r V Parizu se bo podražil kruh za 5 centimov pri kilogramu. Pekom, ki so hoteli cene zvišati za 10 centimov,, je magistrat izdal prepoved.
r Za kratek čas. V ženitvunjsko pisarno pride človek in vpraša:	Alt
niste govorili zadnjič ,o večkarat ločeni gospoji« »Škoda, je že oddana: pridite črez tri mesece« — »Maj sem bil osem dni na Angleškem«. »Ali ste imeli težave s svojo angleščino?« »Ne,, ampak Angleži s svojo.«
Izdaja konzorcij .Ljudskega dnevnika.« — Odgovorni urednik F r. J e r e b. — Tisk J. Blasnika nael. v Ljubljani
iiaiiEiMilHIlIliiElillBEliEEllliliilililllE
Pruehii zaeod za premog
d. d. v Ljubljani
$»x»oclEfci|cfc Iss slojem, jp^eictiogoimilbtoir
ireleiijslcig šeisifasfiški in
vseh kakovosti v celih vagonih po iglnalnlh cenah premogovnikov za domačo uporabo, kakor tudi za Industrijska podjetja in razpečava na debelo
IroiHill prsmsg in lebrakrnti ii nalaga iziora
ter priporoča posebno
la čehoslotašfcl in angleški koks za liaarne in domačo uporabo, košaški premog, črai premog ia briketo.
Raslo?:
PROMETNI ZAVOD ZA PREMOG d. d. eeotrala ? Ljubljani, Miklošičeva cesta 15/11. Podružnica v Novem Sadu (Baška).
S^MEEB.
Gospodarstvo.