Splošni vestnik. Upravno sodišče o Sokolstvu. Dve leti visel je nad sokalskimi društvi Da1moklejev tneč, da jim je hilo onemoepčeno vzgajati lastni naraščaj. Kakor je znano, je proglasilo ministrstvo sokolska društva kratkomalo za učne zavode, to je za šoie, k'< naj bi bili podrejeni šolskemu zakonu. Znan sokolski činovnik, odvetnik v Brnu, dr. Z. Pluhaž je spravil zadevo pred forum upravnega souiščaa ki je razveljavilo dotični ministrski odlok kot nepostaven. S tern je rešil sužetrjst^a šolskega birokratizma kar hiporna vsa sokolska in druga telovadna društva. Senat upravnega sodišča je bil nemški, in čuditi se morarno, da je zavzel napram sokolstvu tako ugodno stališče. RazsodM je, da se pctegujejo satvolska društva popoilnoma z vso pravico za to, da si s telovadbo šclske mladine zasiguraio svoj naraščaj. Konštatiral je (skoro gotovo v pouk vsem deželnim šoiskim svelom), da se razlikuje delovanje sekoiskih društev, ki ima namen dvigniti tclesne in nravne moči slovanskega ljudstva, temeljito od šoJske telovadbe, zaraai česar je ta nikakor ne more nadome^titi. Upravno sodišče zavzema stališče, da ni mogoče prištevati sokolska društva k zavodom za šolski pouk in da' ravno zaradi tega niso podrejena doloobarn šolskih Zcikonov. — Zato opozarjamo vsa sokolska društva, da naj v prihodnie ne vlagaio nikakih prošenj z@t dovoliitevi takcimcncvanih telovadnih tečajev. V slučaju pa. da jim je bila prepovedana telovadba šoiske rrtladine, naj prično takoj in brez vsakega naznanila s telovadnim poukom tiste. Društvo za oskrbo gluhonemih slepcev na Avstrijskem. Meseca decembra lanskega leta so ustanovili na Dunaju društvo z imenom: »Fiirsor^everein fiir die Taubstuniimi-BIiTiden in Oesterreich«. Namen tega društva ie. ustanoviti zavod, kamor bi sprejemali' gluhoneme slepce z Avstrijskega na vzgojo. izobrazbo in delo. Nadaljni namen društva je pa tudr ta. da vodi natančne zapiske gluhonemih slepcev od njihove prve mladosti naprej. To društvo bi zdai rado dobilo od dotičnih občin naslove ondi živečih. pri ljudskem štetju leta 1910. kot »gluhonemi slepci« popisanih otrok, ki bi morali v šolo hoditi. (Ime in starost gluhonemih slepcev, ime in bivališče ter pcvštna postaja staršev in varuhov.) Društvu je podaril dobrotnik hišo z vrtom na Dunaju, XHI./5.. LinzerstraBe št. 473. To hišo je društvo priredilo za dom gluhonemirn slepcem z Avstrijskega ter jo namerava dalje tako urediti, da bo zadoščala vsem pomočr potrebnim glirhonemim slepcemi z Avstrijskega. Doslej so bili sprejeti v omenjeni društveni1 dom že štirje gojenci iz treh različnih kronovin. Na to društvo opozariamo one kranjske občine, ki imajo med svojimi domačimi morda kakega gluhonemega slepega otroka, da m,u prijavijo zaželene podatke za matico gluhonemih slepih otrok. Nov svetovni iezik je izumil ameriški profesor Braendle. Imenuje se »Veltlang« in je z.graien na podlagi angleščine. Prof. Braendle. ki govari 20 jezikov in pozna še veliko drugih. pravi takole: Skoro v vseh jeziikih se za silo izhaia s 1800 besedami, če se pa zna 5000 besed, se jezik lahko praktično uporablja. Pri sestavi svojega »Veltlanga« sem vzel 3000 besed iz angleščine. ki je danes naibolj razširjeni jezik na1 svetu. Tevtonski jeziki nudijo tudi, mnogo boljšo1 podlago' za nov jezik nego romanski. »Veltlang« ie pravzaprav angleščina z enostavno pjsavo in slovnica. Absolventom srednjih šol. Akademično društvo Hrvatov - agranomov »Lipa« na Dunaju priporoča absolventom srednjih šol, da se v čim večjem številu pcsvetijo gospodarskim naukom kakor najvažnejše veje znanosti, ki more naiveč pomagati našemu narodu do materMnega finančnega in kulturnega napredka. — Njvišji gospodarski zavod je c. kr. visoka šola za kulturo zem4ie na Dunaju, ki se de!i v gosp.odarski oddelek ali agronomijo, gozdarstvo in kulturno tehniko. Za čem gredo v glavnem poedkii oddelki, je razvidno že iz samih besed in ni treba posebnega tolmačenja. Cas naukov traja štiri leta, v katereim času se mora dijak splošno izpopolniti v svoii stroki iti z nadalinim izpopalnjevanjem more doseči doktorat. — Kdor želi točnielših informa1cij, naj se obrne do 1. avgusta ali pa od 1. oktobra dalje do: Akademičnega društva Iirvatov-agronornov »Lipa« na Dunaju XVIII, k, k. Hochschule fiir Bodenkultur, a od 1. avgusta do zadnjega septembra do katerega društvetiih ierialnih odbornikov. in sicer: Luka Bauer Satin, Slavonija; Mate Grževič, Cerovlje, Istra; Ivan Botter, Zenrca, Bosna. Vložitev napovedi za odmero osebne dohodnine in rentnega da^vka. Tiskovni oddelek ministrskega predsedstva objavIja: Kakor znano, se je obrok za vložitev napovedi glede na odmero rentnega davka in osebne dohodnine za leto 1913 večkrat podaljšal in se je končno ukazaloi, da se rok raztege do 31. julija, s katerim dnem poteče. Davčnim oblastem je ukazano, da morajo napovedane vzorce nemudoma strankam dostaviti in da se morajo stranke, ko te vzorce izpolnujejo, ozirati na določila sedanje postave, napovedi pa lahko tudi že pred 31. julijem vlože. Ker je že precej pozno, ni izključeno, da morebiti vse napovedi pred koncem letošnjega leta ne bodo rešene. Tisti davkoplačevalci, ki jim plačilni nalogi do kcnca novembra ne bodo dostavljeni, morajo tudi 2. obrok davika v zmislu postave v tisti višini vplačati. ki je bila lani predpisana. Slovenci na Reki so1 imeli svoie podporno m izobraževalno društvo. ki je štelo že par sto članov in je imeto1 inventarja za 3000 K. Pravila društva pa vlada ni hotela potrditr, marveč ie ukazala razpust društva v 24 urah. Državnih uslužbencev ie v Avstriji 403.351. Plače njihove znašajo na leto 1010 milijonov; torej več nego tretjina vseh državnih dohodkov! 30 milijonov kron po nepotrebnem izniece vsako leto vojaška uprava1. Patriotičui list »Linzer Volksblatt«, ki ima tudi ozke stike z vlado, konstatira dejstvo, da je na Avsrijskem v razmerju proti Nem-. čiji 9000 častnikov in vojaškrh uradnikov preveč. V nemški armadi, ki šteje v miiTU 770.711 podčastnikov in vojakov, je na 1000 mož 48 oiicirjev; v naši armadi z mirovnim stanjem 400.000 mož je na 1000 mož okolo 72 oiicirjev. Oficirski zbor šteje na Avstrijskem 29.194 oseb. Akq vzamerno, da je od tega števila 9000 oseb preveč in izda vojaška uprava za vsako osebo na leto povprečno 3400 kron, tedaj iznieče po irepotrebnem 30 milijonov kron vsako leto. Prišteti moramo pa še pokojnine, ker od teh 9000 oseb gre vsako leto piecejšnje število v pokoj, in poteml seveda še znatno naraste vsota. Avstrijski niiliiarizem je torej še vse bolj požrešen kakor militarizem po drugih deželah. Vsaka voina ladja velja na Avstrijskem šest do osem milijcmov več, in vsako leto gre okolo 40 milijonov kron za nadštevilne oiicirje. Potem ni čudno. da ni za socialne in kulturne potrebe nikdar denarja na Avstrijskem, posebno še za učiteljstvo rre!