KO LO KV IJ O PALEOLITIKU V SLO VENIJI Namen kolokvijev Slovenskega arheološkega društva je, da povezujejo v času zdrobljenih znanstvenih prizadevanj vsa dognanja izvedencev ter dajo hkrati pregled stanja proučevanj v posameznih panogah starino- slovja. Gledano s širših vidikov nam bo moglo gradivo teh kolokvijev pri prihodnjih skupnih prizadevanjih rabiti za osnovo sinteze zgodovinskih do­ godkov in njihovih spremnih manifestacij pri orisu arheoloških dob Slo­ venije. V skladu s povedanim je imel razgovor o starejši kameni dobi Slovenije dne 22. oktobra 1965 in ogled paleolitskih postojarAc na Krasu naslednjega dne še posebej namen prikazati o najširšem smislu izročilo in okolje, v ka­ terem so živeli in ustvarjali svoje kulture in civilizacije prvi prebivalci naše ožje domovine. To dediščino slovenskega prostora so prikazali S. Brodar z razčlenitvijo pleistocena, M. Brodar s problematiko olševiena, F. O s o l e z orisom poselitve Slovenije v pleistocenu, A. S e r - c e l j z razvojem vegetacije v pleistocenu, I. Rakovec s sesalno favno v pleistocenu, Z. D o l i n a r z novimi pogledi na razvoj človeka v pleisto­ cenu in E. Cevc z orisom paleolitske umetnosti. Spričo ozke povezanosti takratnih kultur s sosednjimi pokrajinami sta prikazala M. M a l e z pa­ leolitik Hrvatske in A. Broglio paleolitik Severne Italije. Glede na zemljepisno lego naše domovine na stičišču Srednje Evrope, Panonije, Bal­ kanskega in Apeninskega polotoka imamo namreč še posebno nalogo opa­ zovati arheološko izročilo tudi s tega gledišča. Prav zato pomenijo ti razgovori o določeni panogi korak naprej v de­ javnosti slovenskih arheologov, saj se je že obeh dosedanjih, keltskega in paleolitskega, tvorno udeležilo skoraj celotno članstvo. Paleolitski kolokvij ima pri teh stremljenjih še posebno mesto tudi zato, ker je F. O s o ­ le t u , ki je zasnoval in izpeljal pripravljalna dela, uspelo pritegniti tudi druge strokovnjake za pleistocen, ki so s svojimi prispevki osvetlili okolje in čas, v katerem se na našem območju pojavi prvič človek. Ker na kolokviju ni bil poudarek samo na kulturnem razvoju, ampak so zajeli predavatelji tudi favno in floro ob geograf skill in geoloških po­ gojih, pomeni ta razgovor tudi organizacijsko novost v dejavnosti sloven­ skega arheološkega društva. Zato je prav, da so se prireditelji naslednjih kolokvijev oslonili na izkušnje in dobre strani kolokvija o paleolitiku. Tudi druga arheološka obdobja so si prizadevali prikazati s širših vidikov okolja in pogojev, ki jih je dajal naš prostor za razvoj človeških združb in nji­ hove dejavnosti v preteklosti. Zamisel kolokvijev, na katerih obravnavamo posamezna arheološka obdobja Slovenije, je dobila svojo pozitivno oceno s tem, da so se kolokvija udeležili poleg slovenskih arheologov še raziskovalci iz Makedonije, Srbije, Hrvaške in zamejstva. 7'o pa je tudi poroštvo, da so bila pravilno naložena družbena sredstva, ki jih je prispeval za pripravo in izvedbo kolokvija Sklad SR Slovenije za pospeševanje kulturnih dejavnosti in za objavo gradiva Sklad SR Slovenije za pospeševanje tiska in založniške dejavnosti. Ker so se zadnja leta močno skrčila družbena sredstva za terenska razisko­ vanja, pomeni za slovenske arheologe skupjio delo pri zaokroženi obrav­ navi arheoloških dob Slovenije edinstveno priliko, da v danem položaju poizkušajo ustvariti podstât za nadaljnje poglobljeno proučevanje spo­ meniškega bogastva Slovenije. Peter Petru Predsednik ADS