Postni urad 2021 Celovec — Verlagsposlaml 2021 Klagenfurl Izhaja w Celovcu — Encheinungsott Klagenturl Poeameznt Izvod 1.50 šil., mesečna naročnina 5 šilingov P. b. b. M Letnik XXVtt. Ceiovec, petek, 22. september 1972 Štev. 38 {157$) STANE DOLANC MA PROSLAV! V CERKNEM: Naša skrb bo vseiej ve!ja!a vsestranskemu razvoju naših manjšin, kjerkoii živijo" V Cerknem je bita zadnjo nedeijo osrednja prosiava ob 25. obietnici prikijučitve Primorske k Jugostaviji.Ob tej priiožnosti je biia tudi otvoritev nove šote, zgrajene kot spomenik narodnoosvobodiine borbe. Prosiave se je udeiežito okoii 25 tisoč ijudi iz Siovenije in zamejstva, ztasti pa iz vseh krajev Primorske. Cerkno, nekdanja partizanska pre-stotnica, je svoje goste sprejeto prisrčno in tovariško, kakor je med vojno nudiio zavetišče borcem za svobodo. Med udeieženci so biii tudi najvišji predstavniki Siovenije ter zastopniki drugih jugosiovanskih repubtik. Siavnostni govornik je bi! sekretar predsedstva ZKJ Stane Dolanc, ki je uvodoma naglasil, da je slovenska Primorska pred 25 leti prvič v svoji zgodovini zaživela svobodno ter skupaj z vso Slovenijo in Jugoslavijo pričela ustvarjati pogoje la zgraditev nove družbene ureditve, za poln nacionalni in socialni napredek. Tedaj je bila formalno Potrjena samoodločba primorskih Slovencev, sicer že plebiscitarno sprejeta med narodnoosvobodilno borbo, da je slovenska Primorska neodtujljiv del Slovenije in s tem nove federativne skupnosti jugo- Prvi napisi tudi že oskrunjeni V sredo zjutraj so detav-c! cestne uprave v nekaterih občinah oz. vaseh na južnem Koroškem namestiti prve dvojezične krajevne napise. Čeprav je bito prej ati štej pričakovati praktično izvajanje zakona o dvojezičnih krajevnih napisih, so bite prve tovrstne tabte za marsikoga pravo presenečenje. Nekateri pa so v teh napisih očitno videti še nekaj drugega, kajti medtem so znani že tudi prvi primeri, ko so „neznani sto-ritci" komaj nameščene dvojezične tabte premazati. Smo radovedni, kako bodo pristojne obtasti reagirate na takšno „reševanje Časti" svobodne, nedetjene in večno nemške Koroške. Ko je govoril o začetku protifašističnega upora, je Dolanc dejal, da je Osvobodilna fronta slovenskega naroda že v temeljnih točkah svojega programa odločno pozvala na neizprosno oboroženo akcijo proti okupatorju in to akcijo opredelila tudi kot izhodišče za osvoboditev in združitev vseh Slovencev. .Napočit je zgodovinski trenutek, ko je sptošna V5taja zajeia ve: sto-venski narod — od Koroške do Sio-venskega primorja. Svoj zmagostav-ni pohod pa 50 stovenske enote kot dei jugostovanske narodno-o:vobodiine vojske zakijučiie z o-svoboditvijo Trsta, Gorice, Kanat-ske doiine in siovenske Koroške." V svojem govoru je Stane Dolanc ugotovil, da mirovna pogodba z [talijo ni izpolnita vseh pričakovanj jugoslovanskih narodov in še zlasti ne slovenskega naroda. Vendar je Jugoslavija s podpisom pogodbe pokazala svojo pripravljenost, da z veliko žrfvijo prispeva k popuščanju mednarodne napetosti, utrditvi miru in stabilizaciji v Evropi, in sicer ob zagotovilu, da bo slovenska narodnostna manjšina v o-kviru mednarodnih obveznosti dobila vse pogoje za nemoten narodni, gospodarski in kulturni razvoj ter popolno zaščito svojih pravic. .Pravica do vzdrževanja zveze med manjšino in matičnim narodom je praviioma že zdavnaj priznana in spoštovana v mednarodni praksi ci-viiiziranega sveta," je poudaril Dolanc. „V mednarodnih odnosih pa skrb za narodnostno manjšino na tujem pri nas ni nikdar biia in ne bo doižnost in pravica samo ene naše repubiike. Vse naše manjšine zunaj naših meja uživajo podporo vseh naših narodov, vse naše sociati-stične skupnosti. To naj vedo vse prizadete države in poiitični dejavniki, to naj vedo Siovenci, Hrvati, Makedonci in Srbi v zamejstvu. Naša skrb bo vseiej veijaia vsestranskemu nacionainemu, kuiturnemu in gospodarskemu razvoju naših narodnostnih manjšin, kjerkoii živijo. Maša žeija pa je, da se tudi njim zagotovi enakopraven po!ožaj z drugimi manjšinami in državijani, kakor so enakopravne narodnostne manjšine pri nas." Govornik je spomnil tudi na delovanje raznih terorističnih skupin in menil, da smo priča mednarodnemu povezovanju skrajne desnice. Gre za fašistične elemente, ki so v našem prostoru in tudi drugod pred zadnjo svetovno vojno in med njo prizadejali neizmerno veliko gorja. Prav gotovo ne gre za gibanje, ki bi samo moglo ustaviti napredek v svetu, je izjavil govornik, toda akcije tega gibanja neposredno ogrožajo človeška življenja, neposredno so uperjene zoper popuščanje napetosti v Evropi, zastrupljajo mednarodne odnose, s tem pa ogrožajo mir na svetu. Stane Dolanc je dejal, da je Jugoslavija že več let opozarjala na nevarnost mednarodnega terorizma sad desedefne prods7ovenske poMdre Pestra je ^ogdtejLz za Mov primer, ze/o prepr;'č/jz'vo &aže, je Janaj^ja „&oro%a stvarnost"; V nočt o J netfe/je na pone^e/je^ so „neznan: stort/ct" potnaza/z' ^osJopje ve/z&ovš&e posojž/nzce s protžs/ovens^znzz' ges/ž (g/ej s/z^o), o^no v posojž/nzs&z' prostor pa „zateznn;7t" s črno šwPO, ^er je v prostorzz vzte/ /epa^, s ^ateržzn sta oš? začetka novega šo/-s&ega /eta o7*e osrezjnjz' prosvetnž organzzaczjz opozorz/z na potrebo pržjave otro^ ^ Jvojezzčneznzz pozz&zz. y4^cz'ja ponočnzA „jzzna^ov" žn njzTzova grožnja s smrtjo vsema, ^ar je s/ovens^ega, pravzaprav nž nžč novega — spazma pač /z z^a- Ne ^7% jo sazž zadržanja ^oroš^žA o^/astz, ^z se žz svoje zaverovanosti v taizo imenovano „ziemo^ratično areziitev" ne pre^azizjo niti teziaj, ^o znana protisiovens^a organizacija, Aza^or je Neimatziienst, v svojem giasiia javno poziva na roziomor (genocizi). AJnožeči se teroristični ziočini v svetzz kažejo, ^am iaiz^o privede stopnjevanje narodnostne rasne nestrpnosti. Samo Xoros^a ostaja naprej s/epa za dogodke o^oii sc^e in se še naprej izživ/ja v mentaiiteti, iz z' so jo izoM&ova/a desetietja protisiovens^e poiitzize. in še posebej na dejavnost ustaških skupin. Spomnil je na številne atentate na jugoslovanska predstavništva v tujih državah in še posebej na nedavno akcijo ustaških teroristov, ki so z avstrijskega ozemlja vdrli v Jugoslavijo, nato pa naglasil: .Vsa la hudodetstva in še druge teroristične akcije so pripravi!! fašistični ziočinci v državah, ki sicer Treba je napraviti konec zločinski dejavnosti teroristov V mednarodni javnosti se še ni poiegto ogorčenje zaradi teroristične akcije med olimpijskimi igrami, ko je šla v svet novica iz Švedske, ki je prav tako pokazala, kako daleč je že razširjena teroristična dejavnost, spričo katere je vedno bolj zaskrbljeno vse miroljubno človeštvo. Trije oboroženi pripadniki ilegalne ustaškc organi-:ije so na liniji Goteborg—Stockholm ugrabili švedsko letalo s 86 potniki in 3 člani posadke ter pilota prisilili, da z letalom pristane v Malmoju. Potem so od Švedske slovanskih narodov in narodnosti. Govornik je spomnil na predvojno dobo, ko so stari jugoslovanski 'siimi bore malo storili za pravice Slovencev pod fašistično Italijo in ^o so isti politični krogi vse do kon-^O vojne sodelovati z okupatorjem. 'Tudi zaradi tega," je poudaril, ,je ^ones že vnaprej obsojen na poraz ^okdo, ki s stališča starih ali novih nteščanskih ideologij ponuja sloven-Sltemu narodu tako imenovano na-^dno spravo in razne svoje zamis-I o slovenski družbi in državi. Na-^dne sprave s tašisti in njihovimi ^delavci ni bilo in je tudi nikoli bol Za Slovence obstaja samo zamisel slovenske družbe in ^ je samoupravna socialistična Stotnija v okviru SFRJ." vlade zahtevali, da izpusti iz zaporov 7 ustaških teroristov, ki so bili obsojeni zaradi atentatov na jugoslovanska predstavništva in zaradi umora jugoslovanskega veleposlanika Roloviča. Ko je vlada tej zahtevi ugodila, so zahtevali še visoko ..odškodnino" za čas, ki so ga preživeli v zaporu, nato pa s posebnim letalom, ki ga jim je prav tako dala na razpolago švedska vlada, odleteli v Španijo. Ta „podvig" ustaških teroristov se je torej zaenkrat končal v Španiji, kjer se pristojne oblasti še niso prav odločile, kaj naj napravijo s skupino. Po vsej verjetnosti jih bodo izročili Švedski, vendar pravijo, da bo treba premostiti še številne „ovire", ker ni pogodbe o ekstradiciji. Zločinsko dejanje ustaških teroristov, ki je pravzaprav samo logično nadaljevanje popuščanja švedskih oblasti teroristom v preteklosti, je razumljivo zvnemirilo svetovno javnost. Mnogi se sprašujejo, zakaj je švedska vlada popustila v vseh zahtevah, ki so jih stavili ustaši. Predvsem pa se javnost sprašuje, kako je možno, da je Švedska vse doslej tako popustljivo in skoraj z razumevanjem trpela dejavnost raznih terorističnih krogov. Posebno ostro so na najnovejšo akcijo ustašev reagirali v Jugoslaviji. V uradnem protestu jugoslovanske vlade je med drugim rečeno, da je dosedanje strpno švedskem ozemlju v stališče do ustaške dejavnosti na obdobju pičlih dveh let privdelo do uboja veleposlanika Roloviča, do vrste terorističnih napadov na jugoslovanska predstavništva ter bombnega atentata na jugoslovansko letalo, pri čemer je zgubilo življenje 27 potnikov. .Kaže pa, da vse to ni bilo zadostno svarilo pristojnim švedskim oblastem, da bi sprevidele, kakšni družbeni zalegi dajejo potuho na svojem ozemlju, in da je nujno treba že enkrat preprečiti zločinsko početje teroristov. Najnovejše hudodelstvo, ki je tokrat ogrozilo življenje 90 Švedov, kaže, da delovanje teh krogov ni naperjeno le proti Jugoslaviji, ampak da pomeni precej širšo nevarnost in da ima mednarodne posledice." Predstavnik jugoslovanskega zunanjega ministrstva je v tej zadevi poklical k sebi švedskega veleposlanika v Beogradu in ga opozoril na resnost in pomen jugoslovanskih uradnih opozoril švedski vladi v preteklosti in zahteval, da švedska vlada končno sprejme učinkovite in odločne ukrepe za izkorenitev protijugoslovanskega terorističnega delovanja, ki ni usmerjeno samo proti jugoslovansko-švedskim odnosom, temveč tudi proti interesom mednarodne skupnosti. Dosedanjega popuščanja švedskih oblasti tudi švedska javnost ne more razumeti. Tako je v zvezi s temi dogodki švedski tisk zapisal, da se švedska vlada ne more ogniti odgovornosti, ki jo pomeni dejstvo, da je bilo mogoče izvesti takšno ugrabitev letata. .Vse predolgo je gledala skozi prste zločincem vseh vrst in je uspela celo v tem, da je velik del prebivalstva otopel pred nasiljem in neredom. Če naš pravosodni minister zmanjšuje pomen zločinstva, potem ni čudno, da tujci vidijo v Švedski odlično bazo za svoje delovanje." Švedski tisk tudi opozarja na .krvavo preteklost" ustašev in zahteva: Za Švedsko kot nevtralno deželo je nujno, da se čimprej reši teh razbojniških band. Te so se zatekle na Švedsko, da bi tukaj v miru delale načrte za svoja zločinska dejanja, hkrati pa njihova teroristična dejavnost stane državo velike vsote. sebe cenijo kot vzor demokracije. Uradni krogi teh držav govore o prijatetjskih odnosih 2: Jugosiavijo, hkrati pa mirno in prekrižanih rok giedajo na takšno teroristično dejavnost. Kako naj naši narodi razumejo takšno poiitiko in takšno demokracijo! Ati je res šeie napad na tako imenovane svete oiimpijske igre prebudi) tudi tiste, ki v meščanski demokraciji vidijo ideai družbenih odnosov! Ati pa mogoče tudi še sedaj misiijo, da je obsodbe vredno te tisto nasiije, k) ogroža njihovo pojmovanje svobode, demokracije in živtjenja! Ati pa četo mistijo, da je živtjenje čioveka — pripadnika ene rase, potitične miset-nosti ati države več vredno kot kako drugo živtjenje! Att je, po njihovem, nasitje zoper sociatistično Jugosta-vijo, zoper našega čtoveka nekaj, kar njihovega pojmovanja demokracije ne prizadeva in je zato dovoljeno ati še četo opravičtjtvo, ker gre pač po njihovem za nasitje zoper sociattstično državo, zoper sociatistično družbeno ureditev, za nasitje prott komunistom! Takšno pojmovanje nasitja in njegove po-stedice pa bodo prej ati štej občutiti tudi na tastni koži. Maj vedo vsi, ki s takšnimi akcijami ati potiti-ko zoper Jugosiavijo mistijo ati že-tijo nadatjevati, da bodo jugosto-vanski narodi znati presoditi, kdo so naš) resnični prijatetji tn kateri niso, in da bo naš detavski razred, da bodo vsi naši detovni tjudje znati branit) pridobitve naše revotuctje, svojo samoupravno sociatistično Ju-gostavijo, svojo naetonatno tn so-ciatno svobodo." Proslavo je obogatit pester kul-turno-prosvetni spored, ki so ga izvajale razne skupine. Po otvoritvi nove šole-spomenika NOV pa so udeleženci obiskali tudi nekdanje sedeže partizanskih enot, bolnišnice Franje, tiskarne Slovenija in drugih. s — Štev. 38 (1575) k/ '3 M A t) ^ U 22. september 1972 Avstrija in Evropska gospodarska skupnost Ne zaktjuček marveč pričetek nekega obdobja Kakor je bilo pričakovati, je v četrtek minulega tedna avstrijski parlament na posebni seji soglasno odobril interimski sporazum v postopni liberalizaciji trgovine med EGS in Avstrijo ter odpravi carin v tej trgovini. Sporazum bo začel veljati 1. oktobra, ko se bodo carine v trgovini z EGS znižale za 30 odstotkov. S tem aktom avstrijskega parlamenta je bil v bistvu potrjen tudi globalni sporazum Avstrije z EGS, ki bo stopil v veljavo 1. januarja 1973. Potek diskusije v parlamentu, preden so se poslanci ,za sporazum" dvignili s svojih sedežev, je bil nasičen z emocionalnostmi, ki jih je znova — tokrat očitno v škodo CVP — prezentiral njen predsednik Schlein-zer. Konservativen, kakor je, ni mogel preboleti resnice, da je socialistični vladi Kreis-kega uspelo to, kar njemu in drugim v vladi UVP enostavno ni moglo uspeti, ker čas za sporazum takrat še ni bil zre). Ne da bi se spuščali v podrobnosti njegovih in izvajanj drugih poslancev, moramo vendar omeniti izjavo predsednika avstrijske zvezne gospodarske zbornice ing. Sallin-gerja, ki je ugotovil, da se ta sporazum od sporazuma o avstrijski državni pogodbi bistveno razlikuje. Medtem ko je bil sporazum o avstrijski državni pogodbi 1955 zaključek dobe negotovosti, je sporazum z EGS v gotovi meri pričetek take dobe. Z drugimi besedami: parlament, vlada in socialni partnerji bodo morali enako kot podjetniki povečati svojo skrb za gospodarska dogajanja na evropskem prostoru, drugače sporazum ne bo v prid Avstriji in njenemu prebivalstvu. S svojo izjavo je po svoji realnosti poznan politik Sallinger v bistvu potrdil potrebo po spremljajočih ukrepih v avstrijski PRV! ODSEK Za letošnji praznik republike 29. novembra bodo izročili prometu tudi prvi odsek slovenske avtoceste med Vrhniko in Postojno. Z dograditvijo te ceste se bo pot med slovenskim središčem in morjem precej skrajšala tako po kilometrih kakor zlasti še v času. Predvsem bo odpravljeno ozko grlo z znanimi zamudnimi planinskimi ovinki in dolgim vrhniškim klancem. Cestišče na novi avtocesti bo zelo lepo urejeno. Cesta bo štiripasovna, ob straneh obeh dvopasnic pa bodo montirani jekleni varnostni pasovi, tako da bo vožnja po tej cesti mnogo bolj varna. Hkrati z dograditvijo prvega odseka pa se na slovenski avtocesti nadaljujejo oziroma začenjajo dela tudi na raznih drugih odsekih. gospodarski poliliki, ki jih je za socialistično vlado nanizal finančni minister Androsch fako-le: 3 sklade v prid gospodarskega razvoja Avstrije bo v prihodnjih letih treba uporabiti za preusmeritev gospodarstva na pogoje skupnega trga; # za pospeševanje izvoza bo treba pripraviti več državnih sredstev; # možnost za odpis vrednosti premičnin bo treba povečati za 30 odstotkov; # pogoje za olajšave na področju davka na premoženje bo treba olajšati; # inozemski vrednostni papirji v prihodnje ne bodo podvrženi zadevnemu davku. S temi ukrepi hoče zvezna vlada nadaljevati s svojo gospodarsko politiko za dosego evropske zrelosti Avstrije, je poudaril Androsch. Najboljši prispevek v tej smeri bo vendar davčna reforma, ki bo stopila v veljavo 1. januarja 1973. Po ministrovem mnenju bodo prednosti, ki jih Avstriji prinaša sporazum, večje od škode, ki jo utegne s tem utrpeti. Skupni trg, katerega določila bodo s pričetkom 1973 veljala za tri sto milijonov proizvajalcev in potrošnikov, odpira Avstriji nove pogoje gospodarskega razvoja, čeprav se bo s tem konkurenca na avstrijskem trgu zaostrila. Ce s predvidenimi ukrepi avstrijskemu gospodarstvu uspe premostiti težave prehoda na to konkurenco, potem se njegove bodočnosti ni treba bati. Če ob vsem tem upoštevamo najglobljo resnico, da v obstoječi evropski gospodarski strukturi Avstrija v osrčju evropske menjave blaga ne more biti izoliran otok, potem moramo priznati, da avstrijska vlada v četrtek minulega tedna ni upoštevala ne črke sporazuma z EGS, marveč tudi njegov daljnosežni smisel, predvsem pa potrebo, da hoče tudi v novih pogojih gospodarskega sodelovanja avstrijskemu gospodarstvu in prebivalstvu zagotoviti prostor na soncu gospodarskega razcveta v Evropi. (bi) Graški jesenski veiesejem v znamenju rekordnega števiia razstavijavcev Dne 30. septembra bo zvezni predsednik Jonas na graškem razstavišču odpri ie-tošnji graški jesenski veiesejem, ki bo po števiiu sodeiujočih podjetij (namreč 212$ razstavijavcev z skupno 37 evropskih in prekomorskih držav) zabeieiii nov rekord. Udeiežba na ietošnji jesenski sejemski prireditvi v Gradcu bo že zeio zgovorno pri-čaia o posiedicah, ki jih je pričakovati po skienitvi sporazuma med Avstrijo in Evropsko gospodarsko skupnostjo. Upoštevajoč razširjeno EGS bo namreč ta veiiki gospodarski prostor zavzema) kar 76 odstotkov vseh razstavijavcev; udeiežba skoraj 400 zahodnonemških podjetij pa nakazuje ostrino bodočega konkurenčnega boja, ko bodo veiike gospodarske siie zahodne Evrope tekmovaie v osvajanju avstrijskega tržišča. Po drugi strani na avstrijsko tržišče čedaije uspešneje prodira tudi naša južna soseda Jugosiavija, ki ji je ietos uspeio, da je svojo dosiej vedno pasivno trgovinsko bilanco z Avstrijo s forsiranjem izvoza po eni ter omejevanjem uvoza po drugi strani prvič spremenita v aktivno. V tej smeri se bodo njena prizadevanja še nadaijevaia, o čemer priča tudi njena udeiežba na ietošnjem jesenskem graškem veiesejmu: že iani se je stalnima udeieženkama Sioveniji in Hrvaški pridružita repubiika Bosna in Hercegovina, tokrat pa bo na graški sejemski prireditvi sodeiovaia tudi še Srbija. Sicer bo tudi ietošnja sejemska prireditev obtegaia vrsto strokovnih sejmov, izmed katerih bosta posebno obsežna sejem turizma in sejem gradbeništva, medtem ko bo sejem kmetijstva tokrat nekoiiko zožen, zato pa prihodnjo pomlad spet prirejen v vsej razsežnosti. Za sejem turizma vetja omeniti, da bo obsegat vse, kar je potrebno za ureditev tujskoprometnih objektov, posebno težišče pa bo razstava z nasiovom .ideaina hoteiska kuhinja." Sejem gradbeništva bo pritegnii interesente že zaradi tega, ker bo to edina strokovna razstava te gospodarske veje v vsej srednji Evropi; obseg tega strokovnega sejma je narase! kar za 80 odstotkov, ne nazadnje na račun kmetijskega sejma, ki pa se zaradi tega pri števiiu razstavijavcev prav nič ne bo skrči). Med tujimi državami bo, kakor že povedano, tudi tokrat najmočneje zastopana Zahodna Nemčija. Tokrat se bo predstaviia ziasti zvezna dežeia Baden-Wurttemberg, ki je najela ceio Halo narodov, tako da bodo koiektivne razstave drugih držav ietos prirejene v novi večnamenski dvorani, s katero se je razstavni prostor na graškem sejmišču povečai za 20.000 kvadratnih metrov. Od ostaiih priredtev v okviru jesenskega veie-sejma pa je treba omeniti še posebno razstavo meriinih in preskusnih naprav za motorna voziia, iovsko razstavo z iovskim orožjem in opremo ter opremo za iovske sobe, na-daije razstavo najmodernejših pisarniških strojev in eiektronskih računalnikov, v okviru sejma potrošnega biaga pa razstavo pohištva in tekstiii). Graški jugovzhodni veiesejem pa bo — kakor vsako ieto — seveda tudi tokrat nudit obiskovaicem vse vrste postrežbe in zabave.