cena700 dinarjev številka 33(939)
glasilo socialistične zveze delovnega ljudstva velenje
titovo velenje, 18. avgusta 1988
Dovolj zvezkov in učbenikov za osnovnošolce
»Uh, kako hiti čas« pravijo naši šolarji. Le še nekaj dni in znova bo treba dati na ramena šolske torbice, polne zvezkov, učbenikov in ostalih šolskih stvari.
Misel na šolo se pravzaprav začne že z nakupom šolskih potrebščin. Takole pravi vodja velenjske Mladinske knjige Zmago Frankovič: »Letos so se založniške hiše resnično potrudile in nam zagotovile dovolj zvezkov vseh vrst, tudi nekaterih učbenikov ter ostalih šolskih potrebščin. Tako smo se lahko na novo šolsko leto tudi pri nas resno in temeljito pripravili. Tik pred zdajci smo se uspeli dogovoriti tudi z osnovnimi šolami, da bodo učenci dobili potrebne učbenike v šoli, za vse ostalo pa bomo poskrbeli mi. Tako se prodajne police v naši poslovni enoti kar šibijo pod težo šolskega materiala.«
Tudi prodaja je v Mladinski knjigi v Titovem Velenju dokaj dobro organizirana. Pravega direndaja skorajda ni, saj so nekateri starši kupili svojim bistrim glavam vse potrebno za šolo že takoj po 25. juniju, zopet drugi pred dopusti ali v začetku tega meseca.
Čeprav se pri nas ponašamo z brezplačnim šolanjem, je nakup raznih zvezkov, učbenikov in drugih potrebnih stvari za kar
najuspešnejše nabiranje znanja precejšen izdatek. Sploh v družinah, kjer je pri hiši več šolarjev. Starši prvošolčka morajo na primer odšteti za nakup okrog 80 do 90 tisoč, prav toliko starši sedmošolca — seveda samo za razne zvezke in ostale potrebščine. Tako so se za plačilo mesečnih obrokov preko sindikata dogovorili le z dvema manjšima delovnima organizacijama. Osta-
li starši pa se morajo znajti kot vedo in znajo.
Še več skrbi kot starši osnovnošolcev imajo v teh dneh starši učencev srednjih šol. Tako kot pretekla leta je namreč tudi letos za te nekoliko slabše poskrbljeno. Pa ne zaradi premajhne prizadevnosti zaposlenih v velenjski Mladinski knjigi, ampak zaradi Zavoda za šolstvo, ki ni pripravil potrebnega seznama učbenikov. Kljub temu jim ga je uspelo dobiti. Kot pravijo, so sedaj »na potezi« profesorji, kako se bodo držali navodil in za avtorje kate-
rih učbenikov se bodo odločili.
Naj ob koncu ne bo odveč opozorilo vsem tistim staršem, ki iz kakršnihkoli razlogov še niso poskrbeli za svojega šolarja, do to store čimprej. Kljub pestri izbiri se namreč zna zgoditi, da kakšnega delovnega zvezka ali drugega potrebnega šolskega materiala ne bodo več dobili.
M/ smo za
mode!
Krajevna skupnost Lokovica
V nedeljo dvojno
»Vsi smo krajani, skoraj vsi tako ali drugače povezani z gasilskim društvom,« poudarjajo v krajevni skupnosti Lokovica. Zato so se odločili, da bodo ob letošnjem krajevnem prazniku proslavili tudi častitljiv jubilej tamkajšnjega društva — 80-letnico.
Že v soboto zvečer se bodo na slavnostni seji zbrali predstavniki sveta, skupščine in drugih družbenopolitičnih organizacij v kraju ter gasilska društva, na ka-
teri bodo pregledali, ocenili dosedanje delo, se dogovorili, kaj in kako bodo delali v prihodnje.
Osrednja slovesnost ob tej priložnosti pa bo v nedeljo popoldan. Tako bodo gasilci predali svojemu namenu novo orodno vozilo, ki so ga ob pomoči šoštanjskih termoelektrarn in si-sa za varstvo pred požari občine Velenje kupili lani. nato pa se bodo vsi skupaj veselili še ob otvoritvi obnovljenega doma krajanov, ter posodobljenih cestnh odsekih, in sicer Draj-Ušen, Šaleška magislrala-Donik. Najzaslužnejšim gasilcem in drugim krajanom pa bodo podelili tudi priznanja. Kulturni program bodo ob tej priložnosti pripravili člani tamkajšnjega kulturnega društva. Nedeljsko slavje bodo začeli ob 14.30 uri.
Delo išče 411 oseb
Preko skupnosti za zaposlovanje Velenje je konec preteklega meseca iskalo delo 411 iskalcev zaposlitve. Največ jih razpolaga s L stopnjo strokovne izobrazbe (delavci brez poklica) 227, na IV. stopnji 69, s V. stopnjo 66, s VI. stopnjo 9 in s VII. stopnjo strokovne izobrazbe 5 iskalcev zaposlitve.
Med njimi je 196 mlajših od 26 let, več kot polovico med vsemi iskalci zaposlitve pa predstavljajo ženske, 242 jih išče delo. Prvo zaposlitev išče 122 ljudi, tudi med njimi večina žensk, 81.
Konec junija lanskega leta je zaposlitve preko skupnosti iskalo 162 brezposelnih oseb, v avgustu lani se je ta delež povečal na 294 oseb, na Skupnosti za zaposlovanje pa predvidevajo, da se bo tudi letos v prihodnjih mesecih brezposelnost še povečala.
Ta trenutek znaša relativna brezposelnost v občini Velenje 1,7 odstotka, kar je pod republiškim poprečjem, ki znaša okoli 2,4 odstotke.
(mkp)
Predsedstvo OK ZKS Velenje
Pozornost gospodarjenju
Člani Predsedstva Občinskega komiteja Zveze komunistov Velenje so se na ponedeljkovi seji seznanili z rezultati poslovanja velenjskega gospodarstva v letošnjih prvih šestih mesecih. Ta informacija jim bo pomagala pri usmerjanju nadaljnih aktivnosti.
Ugotavljali so, da so rezultati zadovoljivi, da pa je še veliko kolektivov, ki v tem času niso ustvarili potrebne akumulacije. Ker je pričakovati, da se bodo te organizacije jeseni prve srečale s težavami, so se na predsedstvu dogovorili, da komisija za družbenoekonomska vprašanja skupaj z ustreznimi strokovnimi službami pridobi podatke in jih analizira. Potem bi v posameznih okoljih namenili glavno pozornost odpravljanju vzrokov, ki preprečujejo ustvarjanje nove vrednosti.
(mkp)
Obiranje hmelja
Zaradi suše poprečna letina
V zadnjem poletnem mesecu, avgustu, imajo polne roke dela zlasti hmeljarji. Teh je sicer v Šaleški dolini malo. Še največ se jih s proizvodnjo zelenega zlata ukvarja na območju zadružne enote Šmartno ob Paki, nekaj malega pa tudi na področju Šoštanja in Titovega Velenja.
Tako imajo v Lastni proizvodnji v Šmartnem ob Paki s hmelj-skimi sadikami, predvsem vrsto Golding in A sorto — Auroro in Atlasom — okrog I 1 hektarjev, v obratu Ravne pa 4 hektarje. Kmetje — koperanti pridelujejo zeleno zlato na 6 hektarjih, prav tako na območju Šmartnega ob Paki, pol hektarja je velik hmelj-ski nasad v Šošta nju, hektar in pol pa v velenjskem obratu. Njihov delež pa kljub vsemu ni zanemarljiv.
Tako so lani šaleški hmeljarji- kooperanti pridelali okrog 15 ton zelenega zlata, \ Lastni proizvodnji pa kljub štiri hektarje manjši površini za 10 ton več. Čeprav pravi star in preizkušen pregovor »kakšrna setev, takšna žetev« ta lelos ne bo povsem držala. Naj so si še tako prizadevali in trudili, lanske rekordne letine hmeljarji naše občine ne bodo mogli na-
domestiti. Narava hoče vedno imeti svoj prav in ga bo imela tudi letos.
Hmelj je v tej sezoni dokaj dobro kazal. Toda vse do srede prejšnjega meseca. Zadnje sušno obdobje bo namreč precej vplivalo na količino pridelka. Kajti, kobule bodo zaradi pomanjkanja dežja ostale drobne. To pa takoj pomeni slabšo letino. Tako naj bi po pr\ih ocenah šaleški hmeljarji pridelali okrog 20 do 25 odstotkov manj zelenega zlata kot so načrtovali, in sicer naj bi znašal hektarski donos 15 centov. Povedano z drugimi besedami naj bi ga kooperanti pridelali približno 12 ton, zaposleni v Erini temeljni organizaciji kooperantov Šoštanj, zadružne enote Lastna proizvodnja Šmartno ob Paki pa okrog 25 ton.
Pridelovalci zlato rumenih kobul so pognali obiralne stroje že včeraj, drugi jih bodo jutri ali najkasneje do konca tega tedna. Ropotali naj bi približno slabih 14 dni. Seveda, če ne bosta imela svojih prstov vmes slabo vreme in okvare na strojih.
13. srečanje narodnozabavnih ansamblov in malih vokalnih skupin je bilo v nedeljo na Graški gori. Priredila sta ga KUD Ivan Cankar iz Plešivca in Radio Velenje. Najbolje so zaigrali ansambel Šumah iz Plešivca in VIS Vesna in Topolšice.
Obširneje na zadnji strani, (foto vos)
Toča ne prizanaša
»>.
Nevihtni oblak s točo, ki je divjal ponekod po Sloveniji 9. avgusta, ni prizanesel tudi nekaterim zaselkom v velenjski občini. Precej škode je nevihta s točo naredila tudi na posevkih predvsem koruzi, v Šentilju. Kmetje pravijo, da prizadeta koruza ne bo dobra niti za silažo, ker se bo pričala sušiti in gniti.
Na posnetku, ki smo ga naredili v dneh po toči, sicer ni videti tako hudo, posledice pa bodo gotovo občutne.
V	(B. M.)
! Velenjski rezervni starešine v Splitu
Nepozabno srečanje
Zadnje dni prejšnjega tedna je delegacija zveze rezervnih vojaških starešin občine Velenje obiskala delovno organizacijo Brodosplit, kamor so jih povabili rezervni starešine te največje splitske organizacije združenega dela.
Skupaj z delegacijo starešin s Kosova so velenjski vojaški starešine najprej položili venec k spominski grobnici padlim borcem iz Splita. Zatem je vse goste sprejel podpredsednik skupščine občine Split, ki jim je podrobneje prikazal razvoj in načrte tega mesta. Delegaciji sta se potem pogovarjali z gostitelji, rezervnimi starešinami Brodo-splita in drugimi, ki so goste seznanili z delom in živjenjem skoraj osemtisoččlanskega kolektiva. Ogledali so si tudi filma o gradnji in splovitvi ladij. Z velikim zanimanjem so si gostje iz Slovenije in s Ko-
Delegaciji velenjske občine in Kosova na obisku pri podpredsedniku skupščine mesta Split
¥ Brodosplitu
sova ogledali tudi muzej Brodosplita, ki nazorno prikazuje ves razvoj izgradnje plovil, od začetka do danes.
Posebej so bili gostje navdušeni nad splovitvijo luksuzne potni ške ladje za finskega naročnika. Potem so se udeležili še pogovora s predstavniki mestne konference zveze rezervnih vojaških starešin Splita. Na tem sproščenem in odkritem srečanju je bilo podanih precej pobud za še ustvarjalnejše sodelovanje med rezervnimi starešinami Splita, Titovega Velenja in Kosova. Podrobneje bomo o obisku velenjske delegacije v Splitu pisali v prihodnjih številkah Našega časa, saj se je lepih trenutkov in zanimivih dogodkov nabralo toliko, da jih ni mogoče strniti v nekaj vrsticah.
B. Mugerle
Največji dogodek za vse je bila splovitev velike potniške ladje za finskega naročnika
2. stran *
OD ČETRTKA DO ČETRTKA
titovo velenje -k
18. avgusta 1988
Gorenje
Posodobljene in nove zmogljivosti
Po tritedenskem kolektivnem dopustu se je večina delavcev Gorenjevih delovnih organizacij v Titovem Velenju in Nazarjah — Gorenje Gospodinjski aparati, Gorenje Notranja oprema (z izjemo tovarne keramičnih ploščic, kjer so redno delali tudi med kolektivnim dopustom), Gorenje Elektronika Široka potrošnja, Gorenje Elektrokovinar-ska oprema in Gorenje Mali gospodinjski aparati Nazarje — v ponedeljek, 15. avgusta, vrnila za tekoče trakove in stroje.
Sicer so v vseh delovnih organizacijah opravili zadnje tri tedne redna vzdrževalna dela, da je v ponedeljek stekla nemotena redna proizvodnja. V Gorenju Gospodinjski aparati. Gorenju Elektronika Široka potrošnja in Gorenje Mali gospodinjski aparati pa so se med kolektivnim dopustom lotili tudi večjih naložbenih del, ki jih med rednim proizvodnim delom ni mogoče opraviti.
V Gorenju Gospodinjski aparati sodijo naložbe v okvir prizadevanj, da povečajo zmogljivosti za proizvodnjo izdelkov bele tehnike, da nadalje zvišajo kakovost in zmanjšajo porabo energije pri njihovi proizvodnji. V tozdu Štedilniki, kjer bo stekla redna proizvodnja 22. avgusta, so zamenjali peč za žganje emajla; po-
skusno je začela z delom 16. avgusta, namestili pa so tudi že 5 velSHb	v transfer liniji
za preoblikovanje pločevine. V tozdu Galvana z menjavo sistema cinkanja povečujejo zmogljivosti. V tozdu Kondenzatorji Rogatec so začeli s tehnološko prenovo proizvodnje kondenzatorjev. Sicer sn izpraznili čistilno napravo in opravili še nekatera druga dela. Med kolektivnim dopustom je delalo okrog 300 zaposlenih iz Gorenja Gospodinjski aparati ter 50 drugih delavcev.
Naložbena dela. ki so jih med letošnjim kolektivnim dopustom opravili v tej največji Gorenjevi delovni organizaciji bodo omogočila, da bo Gorenje Gospodinjski aparati v prihodnje še uspešneje nastopal na tehnološko najzahtevnejših svetovnih trgih.
Pomembna naložbena dela so opravili tudi v delovni organizaciji Gorenje Elektronika Široka potrošnja. Posodobili so tehnologijo in namestili nekatere nove stroje in naprave, kar bo omogočilo, da bodo že prihodnji mesec lahko prešli na izdelavo 400 barvnih televizijskih sprejemnikov na dan (zdaj jih naredijo 300).
V	Gorenju Mali gospodinjski aparati Nazarje pa so namestili v oddelku Plastika novi žerjavni progi, ki bodo omogočili kar najhitrejšo zamenjavo orodij.
V	vseh Gorenjevih delovnih organizacijah pa so nadaljevali z aktivnostmi za izboljšanje delovnih pogojev zaposlenih. N. K.
Silvo Cerjak
LE MALO JE LJUDI, KI GREDO IZ UHOJENIH POTI IN SLEDIJO SVOJEMU HREPENENJU
V TANZANIJI. KI JE ZA VEČINO LJUDI LE ENA OD NEPOMEMBNIH AERlSKIH DRŽAV. JE OSTAl. SILVO CERJAK.
OSTAL JE NA ENEM OD SVOJIH PET1TSOČAKOV. KJER GA JE VIŠINA PRESENETILA NA NAJBOU KRUT NAČIN.
ČE MORJE ODPLAVI GRUDO PRSTI JE ZEMUE MANJ. OB SMRTI VSAKEGA PRIJATELJA JE MENE MANJ'
Kar naenkrat smo onemeli in pod mogočnimi skladi večnega ledu afriškega Kilimanjara smo se morali soočiti : najbolj krulim dejstvom, da te ni več in da se bomo morali domov vrniti brez tebe.
Ko bi morali skupaj najbolj doživljati vse čudovitosti Kilimanjara in sveta pod njim. ki smo si ga tako želeli in garali zanj, smo prazni nemo strmeli vate. ko smo te skozi nasade banan in ekso-
tičnega cvetja vozili proti bolnišnici r dolini, da potrdijo neizbrisno dejstvo, da le ni več.
Želel sem si lahko le. da ta vožnja ne hi imela nikoli konca.
Silvo je veliko svojea dela in življenja podredil alpinizmu. Zato so hile Silvo-tovo življenje v veliki meri gore. prepad-ne stene, snežni viharji, plazovi, mrzle noči brez spanja, strah, pogum, veselje in žalost, tudi treningi in garanje brez počitka, poležavanje v savnah, topel dom. avanture, nevarnosti in še bi lahko našteval.
Le kdo hi znal prešteti kolikokrat smo se skupaj potešeni vračali z gora.
In ker je tega. za večino ljudi nekoristnega sveta veliko, smo vedno znova rudi odhajali.
Tudi to je čar uročenega športa, ki človeka vedno znova odtrga od toplega domačega ognjišča, da gre na novo pot.
Kako prijetne ali pa tragične so vrnitve s takih poli vedo le izbranci, ki [o doživijo.
Ker smo se mi vedno vračali sem imet občutek, da se nam ne more nič zgoditi. Toda žal r gorah tudi za liste, ki jim veliko pomenijo, obstaja cona smrti. meje. ki je ne zna določili noben strokovnjak, meja. ki je napisana r zvezdah
Tolikokrat smo skupaj pomagali drugim. ki jih je kakorkoli doletela nesreča v gorah.
In zgodilo se je. da tebi Silvo nismo mogli pomagali.
Tako je pod vročim KiUmanjarom. med cvetočimi rododendromi. evkalip-tusi. bananami in kokoši, r enem samem zelenju zagorel velik ogenj, ki se je videl daleč na goro.
Silvo, oprosti, ker odhajamo naprej brez tebe.
Toliko ciljev, ki smo jih skupaj načrtovali. je še pred nami. da ni počitka.
Nekako pa boš vedno ostal z nami. Nosili te bomo s seboj, kol smo le nosili tudi iz Afrike.
In če nobeno stena, noben kamen, plaz ali nobena razpoka nikjer na svetu ne čaka na nos. da nam prekine pol po kateri hodimo, se bomo nekoč umirili tu nekje blizu tebe. med gozdovi in polji po katerih smo skupaj tolikokrat nabirali moči za nove cilje!
Silvo. zato. samo na svidenje!
IVČ KOTNIK
SAVINJSKO-ŠALEŠKA NAVEZA'
Pa le ni razlik!
Pravijo, da je v naši preljubi regiji, ki ji nekateri včasih zamerijo enotnost, drugič pa jo hvalijo zaradi različnosti, najmanj razlik poleti. Ne zato, ker je v tem času najmanj vročih razprav, ker v tem času delegati ob še tistih tako redkih srečanjih molčijo, saj so njihove misli vsepovsod drugod, le pri temi, ki je na dnevnem redu ne; ne zaradi vsega tega. Ta čas je manj razlik predvsem zato, ker je v tem času na našem območju veliko najrazličnejših prireditev. Najrazličnejših prireditev je veliko — vendar so si med sabo zelo podobne.
Posebnost zadnjih let so razne »kmečke« prireditve. Na njih naj bi organizatorji postregli s starimi običaji — s kmečkimi opravili, kot so bila pred več leti. Pri tem je zanimivo, da zelo pogosto vlogo kmetov prevzamejo člani raznih kulturnih organizacij, med gledalci in opazovalci pa je veliko pravih kmetov. Ti se ob takih prikazih košnje s koso, žetve s srpom, sekanja dreves s sekiro in ročno žago, mlačve s cepci in podobnih stvareh le bolj grenko nasmihajo. Ob sedanjem stanju se namreč močno bojijo, da kmalu to ne bo več obujanje
spominov, ampak žalostna resničnost. Za mehanizacijo je namreč vse manj denarja in čeprav ljudje po trgovinah tarnajo nad visokimi cenami kmečkih pridelkov, kane v njihove žepe (pre)malo denarja.
Malo manj kmečke (ne da bi žalili ta stan) so razne noči. Med poletnimi prireditvami si je »noč« pridobila poseben pomen. Kot da bi organizatorji želeli poudariti, da se zvečer ne bo zgodilo dovolj — da je za ves pester program potrebna vsa noč. Pa čeprav se potem izkaže, da ni ravno tako. Res pa je, da zvečer ne bi mogli po-streči vseh jedil, ki so jih pripravili, ne stočiti vse pijače v sodih in steklenicah. Kajti čeprav se že dolgo pepričujemo, da je prišel čas streznitve, nas mnogi še vedno želijo opijati. To pa seveda še zdaleč ne velja le za organizatorje takih prireditev. Mnogo hujše od opijanja z vinom ali pivom je druge vrste opijanja, ki prihaja iz višjih vrhov.
Ampak o tem pa danes ne bomo pisali. Zdaj je namreč poletje; za razgrete glave pa tako težko premišljanje ni primerno. Kajne?
(frk)
Gorenje
Avgustovske naloge
Prvo polovico meseca avgusta so bili zaposleni v Gorenjevih delovnih organizacijah v Titovem Velenju in v Gorenju Mali gospodinjski aparati Nazarje na kolektivnem dopustu.
Od ponedeljka, 15. avgusta naprej, pa so, kljub vročini, ki jih pesti na delovnih mestih, začeli uresničevati planske obveznosti za mesec avgust. Z operativnimi delovnimi načrti je predvideno, da bodo v Gorenju Gospodinjski aparati izdelali nad 77.000 velikih gospodinjskih aparatov, ob tem pa še 47.600 kompresorjev, nad 63.000 kondenzatorjev in
več kot 35.000 programatorjev. V tozdu Gradbeni elementi Gorenja Notranja oprema je načrtovana proizvodnja 108.000 kvadratnih metrov keramičnih ploščic (tovarna je obratovala tudi v času kolektivnega dopusta!). V Gorenju Elektronika Široka potrošnja bodo ta mesec naredili 4200 barvnih TV sprejemnikov, v Gorenju Mali gospodinjski aparati Nazarje načrtujejo proizvodnjo skoraj 64.000 malih gospodinjskih aparatov, v Gorenju Servis pa je za mesec avgust predvideno skoraj 84.000 servisnih posegov.	(N. K.)
OBNOVLJENO SKLADIŠČE GRADBENEGA MATERIALA — Velenjska Era namenja veliko pozornosti posodobitvi svojih trgovin in drugih lokalov. Pred nedavnim so preuredili (v prostorih Gradisa) ob železniški postaji v Šoštanju skladišče gradbenega materiala in kmetijske mehanizacije, kar jih je veljalo okoli 100 milijonov dinarjev.
Kot je povedal vodja sektorja gradbeni material in tehnično blago Janez Polh je mogoče tukaj nabaviti ves potreben gradbeni material, od opeke, cementa, strešnikov, instalacijski material ... in pa kmetijske stroje s priključki, umetna gnojila . . .	(mz)
Odličen nastop v NDR
Pred nedavnim je bila v vzhodno-nemškem mestu Schleizu mednarodna motociklistična tekma. Na hitri in zahtevni progi je nastopil tudi tekmovalec AMD Slovenj gradeč Primož Sovič, dirko pa si je ogledalo 150.000 gledalcev. Na treningu je imel Primož hude težave z motorjem. Odpovedala mu je glavna gred in je med 39 tekmovalci dosegel šele 25. čas. Popravi-
lo motorja je trajalo vse do zgodnjih jutranjih ur. Motorje bil tako pripravljen za dirko in Primož si je z izredno vožnjo s sedmega štartnega mesta priboril sedmo mesto, kar je doslej njegova najboljša uvrstitev na mednarodnih tekmah. Na prvi dve mesti sta se sicer uvrstila madžarska tekmovalca, tretji in četrti pa sta bila Janez Pintar in Alojz Pavlič. R. Zbičajnik
KONJEREJSKO DRUŠTVO SLOVENIJE PODRUŽNICA MOZIRJE-VELENJE
Obveščamo vas. da je letni pregled rodovniških kobil in žrebet. Pregled bo v Mozirju ob 9.00 uri — sejmišče pri mostu v Loke. Za občino Velenje v Gaberkah ob 11.30 pri gasilskem domu (izberite najbližje mesto).
K pregledu pripeljite kobile z žrebeti in žrebice, ki so bile v letu 1988 pripuščene k žrebcu (tri letne žrebice).
Pregled je za vse rodovniške kobile Haflinger pasme, Noriške pasme (A rodovnik) in slovenske toplokrvne pasme.
Premija za žrebice. ki bodo priznane za nadaljnjo rejo in bo rejec sklenil pogodb-no za tri letno rejo, znaša letos 160.000 din. Premija se bo izplačala v mesecu oktobru preko pooblaščene zadružne službe, kjer se bo tudi podpisala pogodba. Rejci morate na pregledu povedati katera ženska žrebeta boste obdržali za pleme in zanje vzeli premijo, katera pa želite prodati na plemenskem sejmu. Prinesite tudi lanske in letošnje pripustne liste. Pregled bo v vsakem vremenu in se ne bo ponavljal.
z
Paška vas
Novi gasilski vozili
Gasilci Paške vasi sodijo po svoji dejavnosti med prizadevna tovrstna društva v naši občini. Že v preteklih letih so vzgoji članov, predvsem pa preventivi namenili vso pozornost. Od prejšnje sobote dalje bodo v teh prizadevanjih lahko gotovo še uspešnejši.
Svojemu namenu so namreč konec prejšnjega tedna predali dve gasilski vozili, in sicer cisterno, ki so jo kupili pri gasilskem društvu Kolin ter novo komandno vozilo. Slednjega, vsaj tako so zatrjevali na sobotni slovesnosti, bodo uporabili takrat, kadar na kraj požara ne bodo mogli kako drugače. Njihov požarno-varno-stni rajon se razprostira tudi po hribovitem področju in je zato takšno komandno vozilo nujno potrebno. Seveda pa si kljub novima '""iinma želijo, da bi jih
rdeči petelin poklical na pomoč čimmanjkrat.
Ob tej priložnosti so vrli paški gasilci pripravili tudi meddru-štveno tekmovanje. Udeležilo se ga je deset desetin. V ženski konkurenci so slavile gasilke iz Šmartnega ob Paki pred tekmovalkami Pesja, pri moških pa so preizkušnjo najhitreje in najbolje opravili tekmovalci iz Braslovč pred ekipo gasilskega društva Soštanj-mesto ter Mozirjem.
(tap)
s—	3 '
Z novima gasilskima voziloma so gasilci Paške vasi ne le izboljšali strojni park, ampak bodo lahko še bolje poskrbeli za požarno varnost na svojem področju
Gasilsko društvo Vinska gora
w
Sest desetletij delovanja
nov in ga ob prvem praznovanju praznika občine Žalec v Vinski gori leta 1973 izročili namenu. Že leto zatem so bili bogatejši za novo motorno brizgalno, leta 1976 pa so uradno prevzeli še gasilsko cisterno. Vsa ta leta se je društvo številčno in kadrovsko krepilo, obenem pa že leta 1980 dobilo novo TAM-ovo orodno vozilo. S tem uspehov še ni konec. Leta 1985 so jim. rojaki iz Avstrije podarili novo brizgalno, pričeli pa so graditi tudi prizidek k domu, ki so ga uradno predali namenu julija letos ob 60-letnici delovanja društva, obenem pa dobili tudi terensko tehnično vozilo, ki so jim ga prav tako podarili rojaki iz Avstrije, njihovi nekdanji sokrajani. B. Mugerle
Gasilsko društvo v Vinski gori so ustanovili leta 1928, zanimiva pa je pobuda za ustanovitev. Dali so jo namreč mlatiči žita pri Benkoču, imenovali pripravljalni odbor in ustanovna skupščina je bila v gostilni Štajner. Novo društvo se je zagnano lotilo dela in že leta i932 so nabavili motorno brizgalno Rosenbauer. Tega leta so pričeli tudi izgradnjo doma in ga hitro tudi zgradili. Ta dom se je leta 1953 v hudem viharju porušil. Delo društva se je zlasti razmahnilo po drugi vojni in to na vseh področjih. Omenimo le nekatere dogodke. Leta 1968 so razvili društveni prapor. Leto kasneje pa pričeli z izgradnjo novega doma in ga z veliko odrekanj in prostovoljnega dela čla-
titovo velenje
ERA TITOVO VELENJE
TRGOVSKA IN PROIZVODNA DO »ERA«
Titovo Velenje
Delavski svet DO	,
ponovno razpisuje
dela in naloge s posebnimi pooblastili in odgovornostmi
POMOČNIK DIREKTORJA DO ZA KOMERCIALNO PODROČJE IN EKONOMIKO
Kandidati morajo poleg splošnih, z zakonom določenih pogojev izpolnjevati še naslednje:
1.	da imajo visoko ali višjo izobrazbo (VI. ali VII. stopnje) ekonomske ali komercialne smeri
2.	najmanj 5 let delovnih izkušenj pri odgovornejših delih in nalogah ekonomsko-komercialne dejavnosti
3.	predložiti koncept uresničevanja razvojnega programa DO s svojega področja
4.	da s svojim delom dokazujejo odgovornost do razvoja samoupravnih in tovariških odnosov in imajo smisel za timsko delo.
Mandat traja 4 leta.
Pismene prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev morajo kandidati poslati najkasneje v roku 8 dni od dneva objave razpisa na naslov DO -ERA« Titovo Velenje — Prešernova 10 z oznako »ZA RAZPISNO KOMISIJO«.
Kandidate bomo o izbiri pismeno obvestili v roku 30 dni od zaključnega roka za prijavo na javni razpis.
>NAŠ CAS<, glasilo Socialistične zveze delovnega ljudstva Velenje, izdaja Center za informiranje, propagando in založništvo Velenje, cesta Františka Foita 10.
>NAŠ ČAS< je bil ustanovljen 1. maja 1965; od I. janu-
arja 1973 je izhajal kot štirinajstdnevnik »Šaleški rudar< kot tednik pa izhaja >NAŠ ČAS< od 1. marca 1973.
Uredništvo: Stane Vovk (direktor in glavni urednik), Boris Zakošek (odgovorni urednik), Milena Krstič-Planinc, Bogdan
Mugerle, Janez Plesnik, Tatjana Podgoršek, Mira Zakošek (novinarji).
Izhaja ob četrtkih. Sedež uredništva in uprave: Titovo Velenje, cFsta Františka i Foita 10, telefon (063) 853 451, ! 856 955, 855 450. Brzojavni
naslov: Informativni center Velenje.
Cena posameznega izvoda je 700 dinarjev. Mesečna naročnina 2.540 dinarjev, polletna naročnina za individualne naročnike 15.240 dinarjev, za tujino 25.900 dinarjev.
Žiro račun pri SDK, podružnica Titovo Velenje, številka 52800-603-38482.
Grafična priprava, korekture, tisk in odprema: CGP Večer Maribor.
Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo.
Za >NAS GLAS< se po mnenju sekretariata za informiranje izvršnega sveta Skupščine SR Slovenije, številka 421-1/72 od 8. februarja 1974 ne plačuje temeljni davek od prometa proizvodov.

18. avgusta
titovo velenje
V SREDIŠČU POZORNOSTI
ir stran 3
Gorenje Servis
Uspešno prvo polletje, novi naložbeni dosežki
Podobno kot v drugih delovnih organizacijah Gorenja v Titovem Velenju so tudi v Gorenju Servis v letošnjem prvem pollctiu dobro delali in gospodarili. Uresničili so vse planske cilje prvega polletja, uspešni pa so bili tudi pri izpolnjevanju naložbenih načrtov.
Delavci Gorenja Servis so v obdobju januar—junij opravili več kot 600.000 servisnih posegov. Pri tem opozarjajo, da zaradi nenehnega večanja kakovosti Gorenjevih izdelkov upada število servisnih posegov, ki jih je treba opraviti v garancijskem roku. Na druge servisne storitve, se pravi na tiste zunaj garancijskega roka, pa vpliva upadanje življenjske ravni prebivalstva. V Gorenju Servis so se zategadelj odločili, da lahko naročniki njihovih servisnih uslug opravljeno delo plačajo tudi v več obrokih. Tako so ustregli mnogim, ki zaupajo kakovostnim storitvam Gorenja Servis.
V takšnih pogojih je nadvse pomembno, da so v delovni organizaciji, kot poudarja direktor Todor Dmitrovič, začeli uvajati nekatere nove dejavnosti oziroma razširili obstoječe. Dokaj znana je industrijska obnova najpomembnejših sestavnih delov za Gorenjeve izdelke; v prvem polletju so industrijsko obnovili nad 25.000 sestavnih delov, od tega okrog 6.000 elektromotorjev, 3.000 katodnih cevi za barvne TV sprejemnike, nad 1.000 kompresorjev itd. Za barvne TV sprejemnike, na primer, industrijsko obnavljajo že vse pomembne sestavne dele, začeli pa so tudi z industrijsko obnovo motorjev za Gorenjevo malo kmetijsko mehanizacijo. Uspešno uresničujejo tudi načrt proizvodnje toplotnih črpalk. V prvem polletju so jih naredili 450, letna proizvodnja pa se bo približala 1.000 toplotnim črpalkam.
Industrijska obnova sestavnih delov za Gorenjeve izdelke je nadvse pomembna in koristna za vse, za skupnost in občane.
Industrijsko obnovljen sestavni del je za kupca cenejši, čeprav je prav tako zanesljiv kot
nov (zanj daje Gorenje Servis običajno jamstvo), družba pa prihrani surovine, energijo in še kaj.
Gorenje Servis pa je tudi pomemben izvoznik. V prvem polletju so z izvozom rezervnih delov in storitev ustvarili 192 milijard dinarjev, kar predstavlja kar X "» celotnega prihodka delov ne organizacije.
Ze uvodoma smo zapisali, da v Gorenju Servis tudi v letošnjem letu uspešno izpolnjujejo naložbene načrte. V Beogradu so povsem obnovili prostore Gorenja Servis, sicer pa so nadaljevali z obnovo oziroma zamenjavo voznega parka serviserjev in tovornega voznega parka. Te dni so preselili v nove prostore pri Kolodvorski restavraciji v Titovem Velenju Servisni center Titovo Velenje (doslej je delal na dveh lokacijah, na Foitovi 8 in Partizanski 12). S tem so ustvarjeni pogoji za zaključek posodabljanja centralnega skladišča Gorenja Servis v Titovem Velenju, ki bo popolnoma informatiziran in v katerem bodo računalniško obvladovali vse materialne tokove, tudi tiste med centralnim skladiščem in pretočnimi skladišči na terenu. Nadaljujejo z urejanjem omrežja radijskih zvez. Preko oddajnika so že povezani Gorenjevi serviserji na področju Ljubljane in Kranja. Drug oddajnik so uredili na gori Oljki za serviserje na širšem celjskem področju in na Koroškem. Tudi na ta način želijo zmanjšati stroške poslovanja, ki na mnogih področjih rastejo neodvisno od njihove volje.
V Gorenju Servis pripovedujejo, da so prvi pri nas razvili sistem računalniškega načrtovanja omrežja kabelske televizije. Tovrstna dela lahko opravljajo po vsej Jugoslaviji (to novo dejavnost lahko zaznajo tudi mnogi občani v Titovem Velenju in okolici), saj so za to ustrezno strokovno usposobljeni in tehnično opremljeni. Skupaj z delovno organizacijo Gorenje Notranja oprema uvajajo sistem dobave in montaže izdelkov za znanega kupca; povsem ga bodo vpeljali do konca leta. Uspešno pa opravljajo tudi transportne in špedicijske usluge za potrebe Gorenjevih delovnih organizacij v Titovem Velenju: to dejavnost so prevzeli po opravljeni zadnji reorganizaciji.
N. K.
Gorenje Gospodinjski aparati—tozd Kondenzatorji Rogatec
Tehnološka prenova
Čas kolektivnega dopusta so tudi v tozdu Kondenzatorji Rogatec delovne organizacije Gorenje Gospodinjski aparati izkoristili za nekatera večja vzdrževalna dela, ki jih med rednim proizvodnim delom ni mogoče opraviti, uredili so linijo za kompletiranje cevnega izparilnika za zamrzovalne skrinje, pripravili pa so tudi vse potrebno za postavitev strojev za prehod na proizvodnjo žičnih kondenzatorjev, s čimer bo opravljena temeljita tehnološka prenova te proizvodnje.
Zadnje dni julija in prvo polovico avgusta so v Rogatcu in Bistrici ob Sotli pregledali stroje in naprave ter
opravili potrebna vzdrževalna dela. V Rogatcu so med drugim zamenjali transformatorsko postajo in toplotno peč. Nadalje so uredili poseben oddelek za kompletiranje cevnega izparil-ca za zamrzovalne skrinje: ta zaključna dela so opravljali doslej v tozdu Zamrzovalna in hladilna tehnika Gorenje Gospodinjski aparati v Titovem Velenju. Odprtje tega novega oddelka. kjer bodo delali v 2 izmenah, je omogočilo zaposlitev 12 novih delavcev, ki so se za nova dela usposabljali v Titovem Velenju. Kompletirane cevne izpariice bodo iz Rogatca pošiljali Gorenjevi tovarni zamrzovalnih skrinj v Titovem Velenju. Na dan bodo. kot predvidevajo, kompletirali 1000 cevnih izparilcev. Da bi tekle dobave nemoteno so zaposleni v tem
novem obratu začeli z delom že pred zaključkom kolektivnega dopusta.
Seveda pa si v Rogatcu največ obetajo od posodobitve proizvodnje kondenzatorjev. Zdaj delajo lamelne kondenzatorje. že jeseni pa naj bi prišli iz te Gorenjeve tovarne prvi novi žični kondenzatorji. Najsodobnejši avtomatski točkalni stroji, ki jih bodo dobili iz Švice, bodo zagotavljali kar najvišjo kakovost izdelkov, novi stroji pa bodo omogočili tudi povečanje produktivnosti dela. Za potrebe Gorenja Servis bodo v Rogatcu delali tudi še lamelne kondenzatorje, sicer pa bodo na leto naredili najmanj 1,100.000 cevnih kondenzatorjev oziroma okrog 4000 na dan. S tem bodo zadovoljili vse Gorenjeve potrebe po kondenzatorjih, nekaj jih bo na voljo tudi za druge.
V obratu Rogatec že nekaj časa delajo tudi polizdelke iz pločevine za tozd Štedilniki Gorenje Gospodinjski
aparati. Po namestitvi nove. najsodobnejše opreme za proizvodnjo žičnih kondenzatorjevv, bodo stare stroje porabili za proizvodnjo polizdelkov še za nekatere druge tozde Gorenje Gospodinjski aparati, pri tej proizvodnji pa bodo zaposlili del delavcev, ki zdaj delajo lamelne kondenzatorje.
V obratu Bistrica ob Sotli tozda Kondenzatorji Rogatec, kjer zdaj v 2 izmenah naredijo na dan okrog 2000 termostatov, bodo po pridobitvi potrebnih kakovostnih znakov tujih tržišč, povečali proizvodnjo od sedanjih 500.000 na okrog 750.000 termostatov letno. Nekaj teh izdelkov bo na voljo tudi kupcem zunaj poslovnega sistema Gorenje. Iz Bistrice ob Sotli pa ob proizvodnji zagonskega releja s priključnico za kompresorje, ki ja vgrajujejo v Gorenjevi tovarni v Črnomlju, načrtujejo razvoj še sodobnejšega zagonskega releja s priključnico za nove kompresorje, ki jih brado delali v Črnomlju.
N. K.
Reševanje inovacijskega predloga Vinka Rejca
V 23. številki »Našega časa«, 9. junija letos, je bil objavljen razgovor t inovatorjem Rejc Vinkom, delavcem It.V' — TOZD Tovarna usnja Šoštanj. Ker so v članku med drugim navedene nekatere nepreverjene in zato nepopolne informacije, ki mečejo senco tudi na rezultate ustvarjalnega dela drugih inovatorjev, bi želeli na tem mestu odgovoriti piscu članka in vsem bralcem objektivno prikazati resnico okoli reševanja inovacijskega predloga lov. Rejca.
Tov. Vinko Rejc, zaposlen v IUV. TOZD Tovarna usnja Šoštanj, je leta 1984 svoji matični organizaciji prijavil inovacijski predlog Lepljenje kož na steklo brez uporabe lepila. Avtorjeva zamisel je bila naslednja: mokre kože po nevtralizaciji se ob dobrem raztegovanju z letvijo dovolj primejo na steklene plošče tudi brez lepila, to pa naj bi pomenilo prihranek količine iepila, priprave, brizganja in brisanja lepila, izboljšanje kakovosti svinjskega usnja (večja mehkoba in čistost), prihranek energije in spiralne vode zii čiščenje plošč.
Ker tov. Rejc v matični organizaciji ni uspel predloga preveriti in uveljaviti, je še istega leta ob podpori in pomoči strokovnih delavcev na Vrhniki opravil vrsto poskusov na nevtralizi-ranem svinjskem usnju (v TUS so tega takrat izdelovali le v manjših količinah). Opravljeni poskusi so pokazali, da je zamisel tov. Rejca za vključitev v redno proizvodnjo preveč tvegana in ekonomsko vprašljiva. Med samim sušenjem je namreč v primerjavi z običajnim tehnološkim postopkom padlo s plošč na tla tudi nekajkrat več kož, katere smo morali izločiti in jih uporabiti za manj vredne izdelke. Ugotovljeno je bilo, da bi za vključitev predloga v redni proizvodni proces morali zagotoviti natančno in
sprotno regulacijo pogojev sušenja (temperature in vlage) za vsako vrsto, velikost in debelino usnja posebej, za-gotoviti enakomeren ritem dela in stalen pritok svežih kož iz barvarne, precejšnjo spremembo organizacije dela v barvarni, predlog pa tudi ni uporaben za usnje, debelejše od 0.8 mm. Teh idealnih pogojev pri našem obsegu proizvodnje in obstoječi opremi nismo mogli (in jih še vedno ne moremo) zagotoviti. Zaradi izvirnosti zamisli in kot vzpodbudo za morebitno dopolnitev predloga smo leta 1985 tov. Rejcu izplačali akontacijo, četudi predlog ni bil uporaben za prakso.
Leta 1985 je tov. Brane Jereb pri javil inovacijski predlog Opustitev strojnega napenjanja barvanega seta-nil in napalan usnja (kasneje je bil razširjen še na velur cepljenec, napalan cepljenec ter velur-iz mavžanih kož). Te artikle smo po običajni tehnologiji sušili v kanalski sušilnici ter jih po valjkanju strojno napenjali. Jerebova zamisel pa je bila: barvano usnje. ki bi ga posušili na vakum ali pe-sting sušilnicah v raztegnjenem stanju, po valjkanju ni potrebno več strojno napenjati. Faza napenjanja, s katero kože dokončno posušimo in jim obenem povečamo površino, je bila že dolgo ozko grlo v dodelavi, saj zahteva veliko delovnega napora, predvsem pa veliko (in to izključno ženske) delovne sile.
Jerebov predlog je torej pomenil možnost rešitve tega problema. Postopka s sušenjem na vakum sušilnicah zaradi mrežastih odtisov na kožah nismo vpeljali v prakso. Opustitev strojnega napenjanja ob ustreznem sušenju na pestingu pa smo z nekaterimi tehnološkimi dopolnitvami (modifikacija pesting sušilnic, spremenjen način maščenja itd., pri katerih so sodelovali tudi drugi strokovni
delavci) v celoti sprejeli in ga v ključili v redni proizvodni proces. Učinek tega predloga izvira izključno iz prihranka pri napenjanju in še danes ustreza zmanjšanju potreb 11 delavk na dan.
Pri preverjanju optimalne izvedbe tega postopka so bili preizkušeni vsi sistemi sušenja, med njimi tudi Rejče-va ideja sušenja na pesting sušilnicah brez lepila. Nekajmesečni poskusi pa so pokazali, da je število barvanih kož, odpadlih s plošč na tla, preveliko. Za v se barvano usnje, sušeno na pastingih, smo ponovno uvedli lepljenje na plošče s škrobovim lepilom, čeprav v zmanjšanih koncentracijah, opustili pa seveda napenjanje Na ta način delamo še danes. Pri določitvi
ODMEV!
višine nadomestila Jerebovega predloga so bili upoštevani vsi, ki so pri uresničitvi v prakso sodelovali. Tako tudi tov. Rejc z deležem 15%, ker se je v času ocenjevanja del proizvodnje še vodil ijo postopku brez uporabe lepila. kasneje pa je bil ukinjen.
Iz teh dejstev je povsem razvidno, da gre pri obeh inovacijskih predlogih za povsem drugačno vsebino, drugačno strukturo prihrankov in drugačno možnost uporabe, skratka, za dva različna predloga.
Tov. Rejec je bil o 15% deležu v inovaciji tov. Jereba obveščen s sklepom, ki je bil res morda malo okoren (ni bil ustrezno obrazložen, tov. Rejca navaja kot avtorja in ne kot soavtor-ja), s katerim pa se ni strinjal in je vložil zahtevo za varstvo pravic na delavski svet TOZD Usnjarna Vrhnika.
Iz vsebine zahtevka za varstvo pravic je bilo razvidno, da je sklep komisije za inovacije o priznavanju soav-
torstva v Jerebovi inovaciji tov. Rejca zavedel, tako. da je menil, da je komisija obravnavala njegov inovacijski predlog. Ker smo menili, da gre le za nesporazum, tov. Rejca na sejo delavskega sveta, ki je obravnaval njegov zahtevek nismo vabili, da ga ne hi še dodatno obremenjevali, pač pa mu je bil vročen obrazložen sklep delavskega sveta, iz katerega pa je bilo jasno razvidno, zakaj je bilo tov. Rejcu priznano nadomestilo in kakšne obveznosti ima TOZD Usnjarna Vrhnika še do njegove inovacije.
Vendar se tov. Rejc s tem ni strinjal in se je odločil sporno zadevo odstopiti sodišču, s tem. da je v predlogu zahteval sodno varstvo tako za priznanje pravic, ki mu grejo iz njegove inovacije podane v TOZD TUŠ. kakor tudi v TOZD Usnjarna Vrhnika.
Sodišče združenega dela v Ljubljani pa se je ob obravnavi Rejčevega zahtevka izreklo za nepristojno in je tisti del Rejčevega zahtevka, ki ga ima TOZD TUŠ odstopilo Sodišču združenega dela v Celju (glede na to, da je tov. Rejc v delovnem razmerju v TOZD TUŠ), zahtevek do TOZD Usnjarna Vrhnika pa opredelilo kot civilno — pravni zahtevek in ga odstopilo Temeljnemu sodišču v Ljubljani, Enoti na Vrhniki, tov. Rejcu pa izven obravnave priporočilo, da zadevo reši po mirni poti. kar je tudi v interesu nas vseh , zato je že bil ponovno opravljen razgovor s tov. Rejcem, ki je kljub podanim obrazložitvam smatral kot primerno nadomestilo za svoj inovacijski predlog 1.200.000 din.
KOMISIJA ZA IZUME, TEHNIČNE INOVACIJE IN KORISTNE PREDLOGE TOZD Usnjarna Vrhnika predsednik MARJAN NOVAK
Občina Velenje
Novi komunalni objekti
Čeprav neprestano ugotavljamo, kako nam za to in za ono zmanjkuje denarja, pa se da z dobro politiko tudi v teh sušnih časih marsikaj postoriti. Če ne verjamete, potem se zapeljite malo po Šaleški dolini in videli boste, da se veliko dela. »Razkopano« je marsikje, kmalu bomo bogatejši za nekaj komunalnih objektov. V Šoštanju gradimo Centralno čistilno napravo Šaleške doline, v središču mesta napeljujejo primarni vročevod za naselje Pohrastnik. pred kratkim so v tem kraju prenovili Tekavčevo cesto, v Podkraju pripravljajo mesta za nove pokope, h koncu gredo že dela na magistralnem vodovodu Velenje—Šoštanj, v Škalah gradijo novo mrliško vežico, morda že konec avgusta pa pričnemo z nadaljnjo rekonstrukcijo Kidričeve ceste vključno z ureditvijo križišča te ceste z Efenkovo in Tomšičevo, pa še bi lahko kaj našteli.
To je tudi nekaj objektov, ki smo si jih ogledali prejšnji teden in jih danes predstavljamo v sliki in besedi. Morda bi morali zapisati uvodoma le še to — vsi objekti so plod velikih naporov vseh, ki delajo kot delegati ali kot strokovnjaki na komunalnem področju.
ČISTILNA NAPRAVA ŠALEŠKE DOLINE
Marija Tekavec iz plansko razvojnega sektorja Vekosa, ki je veliko časa posvetila temu projektu nam je pojasnila, da je investitor Vekosova temeljna organizacija Komunalna oskrba, ki je gradbeno dovoljenje pridobila konec lanskega leta. Zaradi pomanjkanja sredstev in na zahtevo revizijske komisije Zveze vodnih skupnosti Slovenije bomo čistilno napravo gradili v dveh etapah — najprej objekt za mehansko čiščenje odplak, potem pa še objekt za biološko čiščenje.
V prvi etapi — ta je sedaj v gradnji — bodo zgradili črpališče z grabljami in siti, za A stopnjo čiščenja prodozračen maš-čobnik, peskolov in primarno se-dimentacijo: pa zgoščevalec. ogrevano gnilišče s kotlovnico in
dostopnim stolpom, upravno — pogonski objekt dehidracije blata in prešo, plinohram, za prvo etapo bodo tudi uredili okolico in zgradili komunalne in energetske priključke.
Ta del bomo gradili letos in prihodnje leto. Uresničitev načrta je odvisna od pravočasnega dotoka sredstev. Prva etapa — gradnja objektov za mehansko čiščenje odplak je bila v investicijskem programu vrednotena na 4.6 milijard dinarjev — po cenah 30. julija lani. v enem letu pa se je vrednost naložbe povečala kar za 2.77 krat in znaša danes 12.742 milijard dinarjev. Celotna vrednost čistilne naprave — tudi druge etape - pa je danes ocenjena na 21.480 milijard dinarjev.
Marija Tekavec pravi, da letos pričakujejo 3 milijarde dinarjev
iz Vodnega gospodarstva in 3,25 milijard Rudnika lignita Velenje iz investicijskega programa Jame Šoštanj. Podpisani so že samoupravni sporazumi o združevanju sredstev, do 15. julija pa so od Vodne skupnosti že prejeli 2 milijardi dinarjev, kasnijo pa sredstva Rudnika lignita.
Vsa sredstva so takoj plasirali
Na gradbišču centralne čistilne
izvajalcema del — Vegradu, ki opravlja gradbeno — obrtniška dela in mariborski Hidromonta-ži, ki je izvajalec instalacijskih del in strojne opreme.
Po izračunih projektanta naj bi po izgradnji prve etape že dosegli polovični učinek čiščenja odplak, seveda ob pogoju, da Tovarna usnja Šoštanj dokonča
1. fazo čiščenja industrijskih odplak.
TEKAČEVA CESTA V ŠOŠTANJU
Ko smo že bili v Šoštanju, nismo mogli drugače, kot da se peljemo po obnovljeni Tekavčevi cesti. Prejšnji mesec so zaključili
naprave
dela na njej. Cesto so obnovili, uredili vse potrebne priljučke, odvodnjavanje, sanirali vodovod, uredili pločnik, cesto pa so tudi razširili.
PRIMARNI VODOVOD ZA PODHRASTNIK
Tudi središče Šoštanja je ta čas gradbišče. Delavci Vekosa speljujejo primarni vročevod za naselje Podhrastnik. Dela financirajo krajevna skupnost Skorno — Florjan. Rudnik lignita Velenje in Komunalna skupnost občine Velenje. Dela naj bi sklenili do začetka kurilne sezone, vendar pa se ta čas srečujejo s težavami, ker kasnijo sredstva lignita Velenje.
POKOPALIŠČE POD-KRAJ
Na Komunalni skupnosti so iz sredstev kolektivne komunalne
rabe namenili 150 milijonov dinarjev za razširitev pokopaliških mest v Podkraju. Dela izvaja Vekos. Zavod za urbanizem pa že pripravlja dokumentacijo potrebno za širitev parkirnih prostorov pred vstopom na pokopališče.
MAGISTRALNI VODOVOD VELENJE — ŠOŠTANJ
Čeprav magistralni vodovod še ni bil v planu Komunalne skupnosti, pa je bila priložnost, ker je Republiška cestna skupnost namenila denar za prepla-stitev Partizanske ceste, dobro umno izkoristiti in vzporedno zgraditi tudi vodovod, ki bo namenjen povečanju zmogljivosti za mesto Titovo Velenje in njegovo okolico. Investicijska vrednost znaša 810 milijonov dinarjev, sredstva pa je prispevala Komunalna skupnost iz sredstev individualne komunalne rabe. Gradbena dela izvaja Cestno podjetje Celje, strojna pa Vekosova temeljna organizacija Toplotna oskrba.
MRLIŠKA VEŽICA V ŠKALAH
V Škalah gradijo novo mrliško vežico, sredstva za gradnjo so namenili na Komunalni skupnosti. Investicija je ocenjena na 180 milijonov dinarjev, dela pa naj bi končali že konec septembra, v začetku oktobra.
REKONSTRUKCIJA KIDRIČEVE CESTE
Že uvodoma smo zapisali, da to niso vsa dela, ki jih izvajajo na področju komunalne rabe. Konec avgusta, v začetku septembra, pa bo Vegrad, ki so ga izbrali za izvajalca del, pričel z obnovo Kidričeve ceste skupaj s križiščem te ceste z Efenkovo in Tomšičevo. Vrednost te naložbe znaša 666 milijonov dinarjev.
Po gradbiščih so nas spremljali — tega že ne smemo pozabiti zapisati: Štefan Pražnikar, vodja vodovoda in kanalizacije pri Ve-kosu in hkrati tudi vodja čistilne naprave v izgradnji, Rajko Pukl, programer komunalne oskrbe pri Vekosu, Danica Kotnik iz skupnih služb SIS gospodarskih dejavnosti od koder sta bila tudi Tone Hladin, začasni vodja te skupnosti in Milan Kneževič, strokovni delavec pri Komunalni skupnosti.
MILENA KRSTIČ-PLANINC
' - ■ *
Ne samo obnovljena, tudi širša je daiies Tekavčeva cesta
Najkasneje v začetku oktobra nova mrliška vežica v Skalah.
4. stran ★ nSS C8S
NAŠI KRAJI IN LJUDJE
titovo velenje *
18. avgusta
Poletna vročica
Lov na žige
Prastara domača viža starejšim še vedno odmeva v ušesih, je evergrin posebne sorte, je tudi spev slovenstva in lepotam naše dežele. Saj jo poznamo, »tam kjer murke cveto .... tam kjer encijan plav . . . .«. Tudi mnogo drugih pesmi opeva lepoto naših planin, gora in vrhov, na katere smo tako ponosni.
Te dni, ko se Velenjčani in okoličani pripravljamo, da s trimsko akcijo naskočimo Triglav, sem seveda tudi jaz pobrskal po nahrbtniku, kajti prijela me je planinska strast in težko me bo te avgustovske vikende obdržati tu v dolini. Grem v planine! Ne bo mi prvič, a o kakšni prekaljenosti in kondiciji, pošteno povedano, tudi ne more biti govora. Ko vestno prebiram planinski kotiček, to žal ne pomeni, da utrjujem mišice in si nabiram prepotrebno upornost, ki jo ljubitelji planin morajo imeti. V glavnem še vedno velja, da so najlepše planine rezervirane za
najbolj marljive. So pa tudi izjeme.
Spomnim se planinskega izleta na Peco, kjer je v hladu in miru dom kralja Matjaža. Kar dru-žin.ski izlet smo priredili in že kar iz Črne krenili na pot. Večkrat smo prečkali cesto, ki pelje skoraj do planinskega doma in potnih obrazov pripuhali do planinske postojanke. To bi biio nekaj, če se ne bi iz avtomobilov, ki so se privalili prav vrh planine, kar usipali »planinci«, ki so še dišali po kozmetiki ugledne kopalnice. Navaiiii so na šank planinske koče, izvlekli polne poto-valke hrane s po tremi menuji in tako uživali gorsko idilo. Le še po žige je skočil Tone, ki je imel nekaj zvez s planšarjem za šan-kom planinske koče. Toda. zanje se vsaj Kralj Matjaž ni bogve koliko zmenil.
Ja, v hribe je treba zgodaj, so mi rekli. To "vel ja za zgodnja letu. kot za zgodnjo jutranjo uro. Mladinec. ki pravi čas spozna, da poleg disca obstaja še glasba narave in planin, bo bogatejši za celo življenje. Tisti, ki se vzpne vrh hriba pravo uro, bo užival v hladu in razgledu, pa še prostor za počitek bo zanesljivo našel. V vročini pa se marsikomu motor
V Šalek po osvežitev in prijaznost
Že mesec je, kar je v Šaleku 89 odprt pri jeten lokalček po imenu Snack bar ANI. Prijeten in malce drugačne. Tu se v vročih dneh lahko osvežite z dolgo vrsto različnih pijač od brezalkoholnih do cocktailov (prav ti so posebnost tega bara poleg že znanih tujih ponujajo tudi cocktaile po »lastnem receptu«. Lastnica ANICA OBLAK je namreč čkrnica društva barmanov Slovenije z dolgoletnimi izkušnjami, ki jih je pridobila na nič kaj lahki poti do lastnega bara. Dokaz za to so številna priznanja s tekmovanj in srečanj barmanov, ki se jih rada udeležuje, ker vedno želi kaj več, spoznati nove stvari, biti na tekočem.
Ob številnih majhnih lokalih v T. Velenju se ne boji konkurence: »S kvaliteto, ponudbo in prijaznostjo se ne bojimo konkurence. Skušamo ustreči vsaki gostovi želji, se mu posvetiti; to je osnova za dobro gostinstvo.«
Anica ima prav. Prav pri jaznost je tisti ščepec soli, ki manjka še tako dobri ponudbi, da bi ta mogla popolnoma zadovoljiti gosta. V današnjih časih je to prav tako pomembno.
Vzemite si torej čas - lahko kadarkoli, kajti Snack bar Ani je odprt vsak dan, tudi ob nedeljah in praznikih, od 8h do 23h - in si na senčni terasi privoščite osvežujoč »Long drink« ali kaj drugega, saj Anica obljublja, da bo v kratkem popestrila ponudbo — s čim, boste pa videli.. .	Melita Berzelak
Curkomet
Mokri gledalci
Lepa sončna nedelja je bila kot nalašč za zabavno gasilsko igro — curkomet — na velenjskem ko-talkališču in je pritegnila zares veliko obiskovalcev. Mokrega curkometa, šestega po vrsti, se je v organizaciji občinske gasilske zveze Velenje tokrat udeležilo rekordno število nastopajočih ekip. sedemnajst namreč. Od tega dvanajst moških in štiri ženske ekipe iz velenjske občine, kot gostje pa so nastopili tudi gasilci Impola.
Že začetek je bil razburljiv. Zadetkov ni bilo in zmagovalca so morali odločiti streli, beri — potiskanje žoge s curkom v gol. Ne preveč enostavno in niti slučajno po zgledu zloglasne jugoslovanske nogometne organizacije. Največ navijanja in smeha je bilo seveda, ko so se pomerile gasilke, letos prvič. Celo sirene so se oglasile ob tem pomembnem dogodku.
Potek tekmovanja je bila za gledalce enkraten užitek, čeprav je voda prenekaterega izmed njih pošteno ošvrknila. Kaj zato, saj je bilo pošteno vroče, in je tuširanje prišlo še kako prav. Najbolj so uživali tekmovalci sami, ki so bili seveda do kože premočeni, nekateri pa so tudi legli na razmočena tla, da bi se še bolj osvežili. Vsi tekmovalci so pred tekmovanjem popili »krigl« piva (skupaj), pivovarne Laško seveda, ki je bila pokrovitelj tekmovanja. Zapišimo še, da je tekmovanje posnela ekipa ljubljanske televizije, ki bo oddajo predvajala v oktobru, mesecu požarne varnosti.
Rezultati — moški: I. Šentilj, 2. Impol. 3.-4. Šoštanj in Topolšica; Ženske: I. Lokovica, 2. 1GD TUŠ, 3. Pesje in 4. Škale. Najboljše ekipe so seveda prejele priznanja in pokale.
B. Mugerle
pregreje m povsem zgubi smisel za opazovanje lepot in užitek v razgledu. Takšno izkušnjo, žal, že imam.
Savinjsko Kamniške alpe so izziv za planince od vsepovsod. So zahtevne in zaradi tega tudi za mopediste nedosegljive. Tam gori nad »dvatisoči« se ljudje že malce spoštujejo in je zaradi tega veliko več reda kljub gostemu prometu. Na vsega enem kvadratnem kilometru je ogromno žigov. Tu se prepletajo transver-zale vsemogočih imen in za zbiralce teh je torej prava meka.
Nekega lepega petka sva se s planinsko družabnico odpravila od Rogovilca levo in ob strugi Bele do Robanovega kota. Ko sva vsa bleda dosegla vznožje Robanove planine, je jutranje sonce pozlatilo Krofičko. Raj! Kri je udarila nazaj v žile in šlo je kot namazano. Poljske device in Molička peč na levi sta umiti v sinjem nebu pričakali planinska pripravnika. Zdaj bo šlo zares. Dolina se je povsem zaprla, skale so kipele v nebo, kot da je tu konec sveta. In tako je kazalo še dolgo. Ko sva ugotovila, da je »lift« v okvari, sva ugriznila v kolena. Pa cikcak navkreber, da je kar sapo jemalo. Znoj je curljal v potokiii, pretežka nahrbtnika sta silila nazaj v dolino. No, pa sem dodal malo goriva iz litrskega šnopsa in požar je bil v polnem razmahu. Cikcak, moram pokazati ženski za menoj, da sem v planinski formi. Bledlo se mi je od napora, vročine in želje. doseči prvi cilj. Dom na Ko-rošici. Kako se mi je planina uklonila še danes ne vem toda, ko sva zavohala kravje dreke pod Belim vrhom, sva bila srečna. Tu je civilizacija. In je bila-. Na klopeh okoli planinske koče so uživali kot martinčki, Kaveljci in Korenine. Nekateri so se že vrnili :/ vrha Ojstrice, drugi so pomalicali. Aleluja, tu na Koro-šici pa je res lepo. Pozabil sem na žige in se stegnil po klopi ter zapredel od zadovoljstva. Toplo sonce mi je posušilo srajco in pozabljen je bil serviser za dvigala.
Ko sva se potem še dva dni potepala med dvatisočaki, srečala nekaj znancev in prijateljev, je bila planinska tura pri kraju. »Pa brez zamere«, mi je dejal znanec, ko smo se razšli na Kamniškem sedlu. »Srečno, nasvidenje.« sem se poslovil še od Jožeta, nevede, da mi je prav ta podtaknil v nahrbtnik kakšno poldrugo kilo težek kamen. To mi je sporočil s kartico z Okrešlja in še pripisal vabilo za Julijce. In tako bi mirno odmislil vse žulje, potrgane vzmeti v trepetajočih nogah ter dejstvo, da sva transverzalni dnevnik pozabila doma, če ne bi bila nedelja, zvečer in drugi dan šiht kot črn demon, ki ni poznal usmiljenja. Potreben je bil en encijan na skrivaj, za korajžo, proti bolečinam in zmagoslavju v čast. Lov na žige se je sprevrgel v veličasten obisk, v klepet s skalami in nebom. Gora ni nora, nor pa je tisti, ki ne gre gor . . .
J. M.
Slovenska vas pri Radečah
Najboljši šoštanjski mladi zadružniki
Konec prejšnjega tedna je bilo na posestvu Kmetijskega gospodarstva Slovenska vas pri Radečah 16. tekmovanje oračev celjske regije. Nastopilo je 10 ekip mladih zadružnikov, ki so se na tekmovanju pomerili v oranju, spretnostni vožnji in znanju iz kmetijske mehanizacije.
Najuspešnejša je bila prav ekipa Erine temeljne organizacije kooperantov Šoštanj.
Med posamezniki je bil najboljši Franc Rotnik, Mateja Lesjak pa najuspešnejša mlada zadružnica.
Oba bosta nastopila še na republiškem tekmovanju, ki bo 3. septembra v Brežicah.
Popravek
VIKTOR HRIBAR iz Ceste VII/15 nam je sporočil, da je v zapisu ANKETA Na strani obtoženih, objavljena v Našem času 4. avgusta, prišlo do napake. Narobe je bilo zapisano. da je bival v tujini.
»Ta zapis ne drži, ker sem rudarski upokojenec in nisem bil v tujini. Do napake je najbrž prišlo, ker sem povedal, da sein precej časa »zunaj«, namreč. zunaj hiše in bolj malo čitam in gledam televizijo,« je zapisal Viktor Hribar.
Napako popravljamo in se mu opravičujemo.
Uh, kako je vroče
En'ga Laškega, prosim
Vročina in žeja gresta nekako skupaj, kajne? Kako žejni ste bili recimo prejšnji mesec, ko je tudi naše kraje zajel oblak tropske vročine? Ne sprašujte, boste rekli. Torej ne bomo vprašali vas, odgovorili nam bodo gostinci. Na vaš račun.
V Restavraciji Jezero je šlo prejšnji mesec najbolj pivo, sokovih, coca-cola in špricerjih. Ob plaži so postavili montažni šank, kjer je bila pijača cenejša kot v restavraciji — pivo so recimo ponujali po 1500 dinarjev, sokove pa po 700 dinarjev in v enem dnevu, recimo kakšno soboto popoldan so v pičlih petih urah prodali takole po 15 zabojev piva — samo ob plaži.
Tudi v Pivnici Rudarski hram je šlo v vročih dneh najbolj pivo in sokovi, dnevno so piva stočili približno sto litrov, s tem, da je treba vedeti, da v Pivnico precej več gostov zavije pozimi kot poleti — je pač zaprt prostor, ljudje
pa poleti ob pivu najraje posedi-jo na kakšnem senčnem vrtu.
Dokaz za to je Kajuhov dom v Šoštanju, kjer so daleč, daleč največ prodali pač piva. Nekaj zaradi vrta, še več pa zaradi cene. Prejšnji mesec so ga prodajali po 900 dinarjev, zato si ga je marsikdo vzel tudi domov. Stočili so ga v enem dnevu — tudi več kot 3000 litrov!
V bifeju Bazen pa so gostje pili bolj brezalkoholne pijače, manj piva so prodali, zato pa toliko več ore in coca-cole. Razlog za tako pičlo prodajo piva vidijo v konkurenci, blizu njih »balinar-ji« ponujajo pivo po 1200 dinarjev, kar je 600 dinarjev manj kot v bifeju Bazen. Potrošniki se pa seveda hitro zmenimo, sploh, če razdalje niso velike.
Velenjčani torej v vročih dneh še najbolj prisegajo na hladno pivo.
(mkp)
mmmm

m
Srečanje mimogrede z Emilom Špeglom, reševalcem na bazenu
Stolp za lažje opazovanje dogajanja
Po novem zakonu morajo | upravljale! javnih kopališč ob vseh drugih strogih obveznostih I predvsem poskrbeti za varnost kopalcev. To med drugim pome- I ni, da morajo biti na javnih ko- j pališčih usposobljeni redarji reševalci, ki spremljajo početje kopalcev, če ti upoštevajo predpise, ob potrebi pa seveda priskočijo na pomoč kopalcu. Z velenjskima bazenoma upravlja Rdeča dvorana. Za varnost kopalcev so poskrbeli tako, da do-
* SPMBife
rvfjf-r*--'' ti
poldne in popoldne na bazenu dežurajo po trije redarji — reševalci. Zaradi boljšega pregleda nad kopališčem so si reševalci postavili tudi opazovalni stolp.
Predstavljamo vam enega izmed redarjev - reševalcev Emi-la Špegla. Najprej nam je povedal: »Vsak reševalec mora imeli nadpovprečne plavalne sposobnosti. Biti mora discipliniran in mora
Veliko gledalcev — precej tudi mokrih — žoga pa večkrat z igrišča, kot v gol
Emil Špegel: »Kopalci so večinoma zelo disciplinirani«
dosledno poznati kopališki red. Naša naloga je. da vestno opazujemo kopalce, skrbimo za njihovo varnost, red in disciplino, v primeru nesreče pa nudimo prvo pomoč ali poskrbimo za zdravniško pomoč. Včasih moramo hitro skočiti v vodo. če se kdo preveč »zmatra«. Sicer so to redki primeri, vendar so. Pred dnevi smo na velenjskem bazenu postavili tudi stolp, s katerega lažje opazujemo dogajanje na bazenu, če je kaj narobe laliko hitro sporočiš kolegoma, ki sla nekje oh bazenu.«
Kakšna je delovna sezona reševalca?
»Na bazenu sem že od aprila. Prej sem bil na zimskem, sedaj na letnem. Večjih nezgod v tem času ni bilo: Bile so manjše poškodbe, ko se je kdo porezal, poškodoval ob robu bazena, si zvil prst in podobno. Vse smo v glavnem sami razrešili, le dva ali tri smo odpeljali v zdravstveni dom. Na bazenu je večina mlajših kopalcev, veliko je otrok, vendar je disciplina kljub temu na dokaj visoki ravni. Nisem redno zaposlen, redno sta zaposlena le dva kolega, honorarci pa dobivamo 350 starih tisočakov na uro. Organiziranega učenja plavanja poleti na bazenu ni, saj smo to opravili že v zimskem bazenu.«
B. Mugerle
ANKETA
Ste že bili na
dopustu?
Prva polovica avgusta je že za nami. Večina se nas je z dopusta že vrnila, veliko pa se nas na dopust šele odpravlja. Nas je tokrat zanimalo, kako so Velenjčani preživljali dopust, če so ga že, oziroma kako ga bodo, če ga še niso.
Spraševali smo v času, ko so imeli recimo v Gorenju še kolektivni dopust. Danes pa so naši sogovorniki že skoraj vsi na svojih delovnih mestih. Spočitih, da je veselje!
JOŽE ZAJC:
»Precejšen del svojega letnega dopusta sem že porabil. Preživel sem ga pri sorodnikih v Srbiji, kjer sem bil celih štirinajst dni. Prijetno je bilo, ni kaj. Srbi so zelo gostoljubni. Morja letos nisem načrtoval, vendar pa sedaj razmišljam o možnosti, da bi septembra le odšel tja za pet dni. Ne za več. Zaposlen pa sem v Gorenju.«
SABINA JOL-DIČ: »Ja, z dopusta sem se že vrnila. Včeraj smo prišli. Z družino smo taborili v Poreču deset dni in za ta del dopusta porabili približno šestdeset starih milijonov. Ker še imam nekaj dopusta, že jutri potujemo naprej. Gremo v Bosno. Potem pa seveda nazaj na delo. Zaposlena sem v Gorenju EKO in v tem času imam kolektivni dopust.«
MAGDA
GRIL: »Ja, tuji®! j«, di jaz sem se že jjp|if	vrnila z dopu-
sta. Z družino, ki šteje pet članov, smo ga preživeli v Rovinju. Bivali smo v vilah Rubin, teden dni, bilo je prijetno. Hrano smo pripravljali sami in moram priznati, da za ta del dopusta nismo porabili nič več kot smo predvidevali, da bomo. Nekaj dopusta mi je še ostalo. Zelo prav mi bo prišel, ker gradimo. Zaposlena pa sem v Službi družbenega knjigovodstva.«
DUŠAN DU-
RIČ: »Nič svojega letnega dopusta še nisem porabil, ker sem trenutno v bolniškem staležu. Računam pa, da ga bom izkoristil konec prihodnjega meseca. Vendar bom ostal kar v Titovem Velenju, ker mislim, da se tudi tukaj lahko dobro spočijem.«
ANDREJ PODVRA-TNIK: »Nekaj dopusta sem že porabil, zaposlen sem v Gorenju Commer-ce in v tem času imamo kolektivni dopust. Bil sem z alpinistično odpravo v Afriki, v Tanzaniji. Preostanek svojega dopusta pa bom porabil za kakšno turo v hribe.«
Torej, tako kot smo predvidevali. Veliko nas je dobršen del dopusta že porabilo in ne čaka nas drugega, kot da se vdamo »v usodo« — vsak dan delo, novi problemi, nove skrbi. Ampak spočiti jim bomo kos. Tistim pa, ki se na dopust šele odpravljate — naj bo prijeten.
(mkp, B. M.)
18. avgusta
it titovo velenje
ZA RAZVEDRILO
nas cas * Stran 5
RADIO VELENJE 0 RADIO VELENJE
V	poletnih mesecih so oddaje Radia Velenje bolj sproščene. Izogibamo se klasični shemi in uvrščamo v spored več vedre glasbe in sproščenih pogovorov. Pogosto vas, dragi poslušalci, drage poslušalke, vabimo k sodelovanju, oblikovanju naših oddaj. Kličete nas lahko po telefonu 855-963.
PETEK, 19. avgusta: 15.00 Začetek sporeda; 15.15 Od Hude luknje do Rinke; 15.30 Dogodki in odmevi (Prenos osrednje informativne oddaje Radia Ljubljana); 16.15 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Z mikrofonom med vami; 17.00 Vaše čestitke in pozdravi; 18.00 Vi izbirate, mi vrtimo.
NEDELJA, 21. agusta: 11.00 Začetek sporeda; 11.15 Od Hude luknje do Rinke; 11.30 Z mikrofonom med vami; 12.30 Konec opoldanskega javljanja; 14.45 Vaše čestitke in pozdravi.
PONEDELJEK, 22. avgusta: 15.00 Začetek sporeda; 15.15 Od Hude luknje do Rinke; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.15 Kdaj, kje, kaj; 17.00 Šport, telesna kultura, rekreacija; 17.30 Vaše čestitke in pozdravi; 18.00 Novosti na področju zabavne glasbe.
SREDA, 24. avgusta: 15.00 Začetek sporeda; 15.15 Od Hude luknje do Rinke; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.15 Kdaj, kje, kaj; 16.30 do 18.30 Poletno popoldne Radia Velenje; 18.30 Novosti na področju zabavne glasbe.
V	spored smo zapisali le nekatere naše stalne rubrike, ki pa jih bomo dopolnili, kot smo zapisali že v uvodu še z obilico vedre glasbe in sproščenimi pogovori.
Misli
Naslikanega kruha se ne da jesti
Kitajski pregovor
Izgubljena je samo tista stvar, ki se ji sam odrečeš
Lassing, nemški dramatik
r
Na obisku pri Martinu in Neži Podgoršek
Hmeljarita že več kot polovico življenja
Sezona obiranja hmelja seje torej pričela. Ponekod so pognali obiralne stroje v »dir« včeraj, drugje jih bodo v naslednjih dneh.
Takih, ki bi trmasto vztrajali pri tako zahtevnem opravilu kot je hmeljarjenje, v naši dolini nimamo prav veliko. Martin in Neža Podgoršek iz Podgore pri Šmartnem ob Paki, ki sodita med slednje, pravita, da je skoraj vsaka hiša gojila to zla-torumeno rastlino. »V Podgo-ri,« se spominja Martin,« je bilo še nekaj let nazaj 15 hmeljarjev. Danes nas je komaj šest. Vse se je spremenilo. Veste, včasih so bili hmeljarji bolj prepuščeni samemu sebi in svoji iznajdljivosti. Delo v hmeljiščih je bilo naporno, predvsem ročno, gojenje hmelja zahtevno, časi pa enkrat ugodni, drugič krizni. Pa so si ljudje raje poiskali delo drugje, hmeljske površine so se krčile in s hmeljem se danes ukvarjamo resnično še najbolj zagnani in vztrajni.«
Z leti se je marsikaj spremenilo pri proizvodnji zelenega
zlata. Včasih so bile glavno »orodje« roke, danes so jih zamenjali stroji. Cena ni najboljša, je pa vsaj »zagarantirana«, zatrjujeta naša sogovornika. Pri svojem je ostala le še narava, v boju s katero človek vedno potegne krajši konec. Zaradi suše se letos Podgorškova nadejata poprečne letine, čeprav bi še kakšen mesec nazaj bolje ocenila svoj pridelek. »Ko se oziraš nazaj — bilo je res naporno. Toda, človeku se včasih stoži po teh časih. V sezoni obiranja hmel ja je bilo na vasi vedno veselo. Obiralci, k nam so prišli iz Strmca in Gornje Savinjske doline, so po končanem delu skupaj z domačimi zapeli, pesem se je razlegala do poznih večernih ur.«
Nega zelenega zlata je zahtevno delo. Ce za katero rastlino velja »Vse ob pravem času in v pravih količinah« velja to prav gotovo za hmelj. Neži in Martinu pomagajo pri dobri letini dolgoletne izkušnje. Namreč. S hmeljem sta tako ali drugače povezana praktično že od rojstva dalje. Pri Podgorškovih v
•»mj
Podgori je bilo hmeljarstvo glavna dejavnost. Marljivost, vztrajnost je Martin »prevzel« po očetu in materi. Na okrog 6 hektarjev veliki kmetiji, od tega je dobra polovica obdelovalne, sta se nato z Nežo, poleg hmelja seveda, ukvarjala 32 let še z živinorejo, prirejo mleka, ostala pa pri tem, kjer sta začela, pri hmelju. »Slednji bi bil zadnji pri hiši, kateremu bi se odpovedala. Kljub zrelim letom nama veselja in volje ne manjka. Upava, da sva vse to prenesla na »mlade«, ki nama že danes po svojih najboljših močeh pomagata. Brez njiju bi bilo kljub strojem težko. Z roko v roki delamo in se trudimo pri-
delati čimveč zlato rumenih ko-bul.« Neža in Martin sta za dolgoletno uspešno hmeljarjenje prejela že nekaj priznanj.
Ko smo takole govorili o marsičem, smo ju vprašali tudi zakaj sta hmelju ostala zvesta vse do danes. Pravega odgovora pravzaprav nismo slišali. Tako je pač bilo in tako naj bi ostalo tudi v prihodnje.
Načrtov na tem področju naša gostitelja nimata. Letos sta obnovila nasad, kaj več tudi ne nameravata. Preteklo leto sta na približno 45 arih pridelala nekaj več kot 1900 kilogramov zelenega zlata, vrste golding. Letos upata, da ga kljub suši ne bosta manj. (tap)
Šaleški Kilimanjaro 1988
PIŠE: IVČ KOTNIK
Ni gore, ki bi bila najlepša, ni gore, na katero ne bi žele! stopiti.
Obstaja le gora. ki si jo v danem
trenutku
najbolj želim.
Tokrat je bil to Kilimanjaro!
Kilimanjaro je s svojimi bleščečimi ledeniki, okrašen z vencem oblakov, srhljiva in veličastna gora. Ko je iz vesolja nastala zemlja, se je nek čuden in nerazumljiv način rodil tudi Kilimanjaro, zakladnica vode, najvišja samostojno ležeča gora našega planeta.
Nad žarečo masajsko savano, ki meji že na puščavo, leži dobesedno kot zakladnica vode, vir vsega življenja v dolini in zato jo Masaji zelo spoštujejo. Nasploh pa je to tako kot cela Tanzanija
čudna gora elipsaste oblike, ki je dolga 45 kilometrov, široka pa 35. To so na njeno višino že spoštovanja vredne razsežnosti.
Kilimanjaro sestavljata dva med seboj popolnoma različna masiva ali manj primerno — vrhova. To sta iz ledenih in vulkanskih stebrov podprti Kibo, z najvišjim vrhom Kilimanjara, 5895 m visokim Uhuro peakom in 5147 m visoki Mavvenzi, ki je podoben grebenu mogočnega petelina.
Za razliko od Kiba je Mawen-zi praktično popolnoma kopen, zaradi vulkanskih kamenin in podnebja pa izredno krušljiv in odbijajoč. Zaradi tega pa tudi plačilnih pogojev, ki vladajo v tem nacionalnem parku, kamor spada tudi Kilimanjaro v celoti, ga ne pogledamo.
Med obema vrhovoma, je kot nakakšno sedlo, več kot 4 km široka puščava, ki ob sončnih dnevih, kakršni so tudi naši, dobesedno ožari. Tako ima človek občutek, da hodi po žerjavici. Vrh je zaradi kopaste vulkanske oblike in čudovite pokrajine pod seboj seveda zanimiv tudi za tako 1 imenovane turistične planince, ki imajo dovolj denarja, da kljub hudim glavobolom in težavam z višino, s pomočjo nosačev, ki jih skoraj nosijo, silijo proti vrhu. Glavobolov in težav z višino se na srečo ne da plačati z dolarji.
Seveda pa skoraj 6000 m visoka gora ni nikoli enostavna in primerna za turiste. Zato od več kot 10.000 obiskovalcev letno
vrh doseže le približno 200 srečnežev.
Tanzanija, ki je ena najrevnejših dežel na svetu, tudi na tak način želi biti čimbolj turistična. In ker imajo turisti denar, so seveda dobrodošli. »Lužijo« pa jih seveda na vsakem koraku in to vsi po vrsti, samo da so domačini. Zato je tod tudi malo alpinistov. Tan-zanijcem v nacionalnem parku pač ne moreš razložiti, da je med turisti in alpinisti velika razlika. Ce so alpinisti tisti, ki ne rabijo nosačev in vodnikov in ne uporabljajo planinskih koč, potem so za Kilimanjaro nezanimivi. Ne morem opisati razočaranja in presenečenja domačinov, ob pogledu na skupino 16 šaleških gornikov, ki odhajajo na Kilimanjaro brez nosačev in samo z enim vodnikom, ki ga predpisuje njihov zakon kot obveznega za vsako skupino.
Seveda so bili domačini ob kar zajeten zaslužek, a tudi mi moramo preživeti. Tanzanijci, ki so tudi iz socialistične dežele, bi morali to še kako razumeti. Nasploh pa je Tanzanija dežela prijetne revščine. Kljub socializmu so med ljudmi ogromne gmotne razlike, in če k temu prištejemo še dejstvo, da ima 120 različnih plemen, nam je kaj hitro jasno, da je življenje v tej državi, ki je približno štirikrat večja od Jugoslavije pestro in razburljivo, kar pa velja le načelno, saj velika vročina vpliva na ljudi tako, da so na splošnem bolj mirni ali še bolje — bolj leni.
Naš cilj — Kilimanjaro


DOŽIVETJA — Tudi takole lahko doživite komaj dočakani letni dopust, še zlasti, če ste ga imeli konec julija ali v prvih dneh avgusta. Potujete iz osrčja Slovenije. Najprej naletite na težave s trajektom, če ste se seveda odločili za letovanje na Malem Lošinju. In za tiste, ki so nanje naleteli zaradi vetra, burje in valov, je potovanje trajalo tudi od deset do 30 (trideset!) ur. Na cilju potovanja ste si želeli lepega vremena. Imeli ste ga na pretek in toplega morja tudi, pa še cvetelo je in alge so vas že odvračale od kopanja. Tu in tam tudi kakšna alergija. Ampak, če se odtrga del bora, pa vam veje oplazijo prikolico in avtomobil, je sploh vse zelo razburljivo in toliko bolj doživeto.	(vos)
Poletna nagradna križanka
Pravilna rešitev: Kokra, alois, ranta. Kavče, Pok, NM, set, okapi, aland. ločen, perika, raki, akt, rana, on, Tatari, kna. Črno jezero, Raab, lama, KR, analitik, anakonda, ZI, arara, snet, tram. ura
Nagrajenci:
1.	nagrada; 5.000 din: Rozika Jerič. Uriskova 2, 63320 Titovo Velenje
2.	nagrada: 3.000 din: Rajko Novak, Foitova 8, 63320 Titovo Velenje
3.	nagrada: 3.000 din: Andrej Lubej. Špeglova 20 a, 63320 Titovo Velenje


?
anna ■■•■■
(RUSKA TtsnicM
TEk ČASP-.
spRoina/ tuŠKE
?retep
MA.TEM-
"ZMAAtTA
W01ErTE

pon REK
Enopsta
HER.01 PE&C
MIHA KUMAR
OkRASHA
oisica
WRJG&ir KOMDRMIH
KEKA VS2 ieče; v i&oosto JElERo
bUS&VMA. bUSNOST
FRlPADUlk JUS0SL, NARODA
1.
itjpx\y
PP-lToK, save. ppi MOJCAH
STAK13E MMAMffi tiostl MLblTA
NASEDE
ALUMINU
MDNeot
TOSIAVAR.
SkLAbATft) SAVI ki

I2MAL1CE-M0ST, PD-Kt/AME-HOST
JAbtOA 21VALSKA N0&A
ZEN IVE
MAS £ LP. smučar
MotOZINA
8>EsEt>E &REZ. PCXJ!»ft!A
t) LA KASTA
KozUJko-
VA toiA
OUTAVllE
DHVAPSLvO
CUMA, VO&ANlEit
igralka Rima
oto re.is1nger
PREMA U iT V TKANINI
Koštoo OROME
MAKEI>.
HUMoRlSt
ČASOPIS
M/EP ■
JESR.ftft KDKNiCA ■JEJtiEL
PASIVNA. UR.VA SUA PCMMINA
MESTO V 2AU.
komuni:
VODIK.OV
klorid
HADA «Y
VLUK. KA MEH
RABINOV URAb
moLA: DMEP5,\
C.P N11L 0
1SAAC M£WTavJ
IR.lt.l3
V
SEM-CALLI
NAUK O tk!ER&D 1
plaitlec,
AVTOP KElTMiK
TUZNOAM grk.usti V^TSUJCJO
sub^Ko
M0Š.IM&
6. stran * fiaS CSS
OD TU IN TAM	_titovo velenie * 11. avgusta 1988
DVIGNJENI ZASTOR 96
Govor nezavednega ob roški ofenzivi
»Neumnost in ošabnost rasteta iz iste korenine« dr. Alojz Križman
Tukaj sva! Kljub začasni ukinitvi nekaterih »stalnih« rubrik, se vam pisca Dvignjenega zasto-ra ponovno dajeva na ogled in v kritično presojo, obenem pa vašo pozornost zlorabljava za razpis nagradne igre: tisti, ki bo napovedal najbolj točno število stalnih rubrik, ki bodo v Našem času ostale do konca oktobra, bo od naju promptno prejel buteljko zaščitenega vina.
Iztočnica za današnji prispevek se je ponudila na 5. strani 3 I. številke ljubega tednika. Na strani, ki nosi nadnaslov »Za razvedrilo«. Namesto znanih neslanih tirad v stilu »pasje vroče je zadnje dni« ali »v teh vročih pasjih dneh se kopalci na bazenih, ob jezerih in rekah dobesedno gne-tejo«, sta vame butnila dva mastna naslova: »Zlorabili Mlinar-ca« in »Janezi so najlepši«. Tema, ki se ju prispevka lotevata, je izrazito politična in za Slovence še bolj izrazito resna in pomembna, za Šalečane pa naj bi očitno predstavljala le objekt za razvedrilo. Prepričan sem, da člankoma in njuni vmestitvi v mrežo časopisa ni botrovala zavestna odločitev avtorice MB ali uredništva — trdim, da je v tem primeru z vso jasnostjo in grotesknostjo spregovorilo Nezavedno.
Prvi prispevek nas je navidez korektno seznanil z dejstvom, da se je med nastopom Draga Mli-narca 23. julija pred Delavskim klubom prikazala tudi skupina ljudi, ki v popoldanskem času združuje delo in sredstva za pe-snjenje. Ta skupina je svoje delovanje nenapovedano podaljšala s pol na skoraj eno uro, avtorica prispevka pa je to dejstvo opremila z mnenjem, češ da so velenjski literati dobri le po kvantiteti (ne pa tudi po kvaliteti) in pribila, da se je Mlinarec na to grozotno dejstvo pritožil, zaigral še en komad in izginil. Odgovor na vprašanje, kam seje podal, pa nam ponuja lepo priložnost, da razkrinkamo skozi duhovičenje izpeljano ekzemplarično zavajanje javnosti. Mlinarec je namreč odšel na večerjo s taistimi literati, ki naj bi ga nesramno zlorabili. Ta navidez pikantna malenkost pa v sebi skriva sled političnega naboja, ki ga je nastop lite-ratov nosil. Slednji namreč pesmi niso brali tjavendan. ampak natančno dan po prazniku vstaje slovenskega ljudstva in v podporo demokratičnim silam na Slovenskem, ki se borijo za korektnost postopka proti Borštnerju, Janši. Tasiču in Zavrlu. Njihov enourni nastop je bil tako ima-nentno politično dejanje med drugim so predlagali tudi minuto molka za obtožene (kar je avditorij sprejel in s tem ugovarjal zahtevi prvega moža slovenske SZDL) in nabrali več kot sto podpisov v podporo Odboru. Ta zamolčana dejstva v članku, dajejo seveda »primeru« povsem
Piše: Vane Gošnik
drugačno obeležje in vsebino. Še
posebej če upoštevamo dejstvo, j da »zlorabljeni« Mlinarec ni prav nič zoprval političnosti dejanja literatov, ampak le dejstvu, da so mu »ukradli« malo preveč časa. Angažirani literati so torej pristali na ravni kradljivcev.
Žalitev brez primere pa je mogoče postaviti v pravi kontekst šele ob upoštevanju drugega članka (»Janezi so najlepši«), ki je izšel na isti razvedrilni strani, j Zloglasno sojenje bi bil za isto ' dohovito avtorico predvsem ko-' munalni problem (!), v primeru j da bi ji velenjčani izpolnili bi-' stven pogoj: po zidovih bi na-i mreč morali malati graffithe v podporo obtoženi četverici. S tem po njenem ne bi le dokazali, da nismo prerasli pobalinstva in postali narodno osveščeni, ampak bi spolitizirali celo obcestne plotove (sic!). V vsem tem možganskem kompotu je jasno le to, da ni jasno zakaj komunal-cem ne delamo problemom s političnimi. ampak zgolj z obrabljenimi ljubezenskimi graffithi. Drugod po Sloveniji namreč to počno, vendar ni jasno, ali je to v redu ali ni. In tako dalje podol-gem in počez v članku pod mastnim naslovom. Prispevek je abo-ten predvsem zaradi popolne iz-praznjenosti in želje da bi nekaj povedal, pa tega ne zmore. Toda povedal je vse v svojem presežku. Izrazil je namreč željo, da bi naj sojenje v Ljubljani šteli le za folkloren dogodek, ki ob vseh drugih pomembnih stvareh ne zasluži drugega kot otročje heca-nje.
In poglejte, vse skupaj je res. Avtoričino nezavedno je spregovorilo kot kolektivno nezavedno, saj velenjsko tiho vroče poletje res dokazuje, da nam je slovensko demokratično vrenje malo mar. In po čem to sodim? Pojavnih dejanjih seveda. To. kar ljudje nosimo le v svojih glavah, še nikoli ni spreminjalo sveta.
Da bi se izognil prehudi zameri v domači vasi, naj za konec iz Dela povzamem del zapisa o besedah dr. Alojza Križmana, rektorja mariborske univerze. Izrekel jih je na zadnjem literarnem večeru v mariborski Galeriji 88.
4 Torej na zadnjem od mnogih večerov, ki so jih v poletnih mesecih prirejali v podporo obsojenim na vojaškem sodišču: »Jezno valovanje množice pred vojaškim sodiščem je dokaz upora misli, in prav na ta upor misli smo lahko ponosni« .... govoreč o uporu na Roški cesti je rektor izrekel tudi javno kritiko delavcem Univerze v Mariboru, ki so ves čas modro molčali. »Mesto Maribor ostaja nemo in zaprto v svoje gospodarske težave in v malomeščanstvo«.
Hoja in planinarjenje
Pluninarjenje je poleg smučanja prav gotovo najbolj razširjena šport-norekreativna dejavnost na naših tleh in mnogi si svojega tedenskega ali letnega rekreativnega programa ne morejo zamisliti brez načrtovanih daljših ali krajših planinskih tur in izletov.
Ker je Slovenija bogata z gorami in planinski svet zajema precejšnje površine. a", ni problem, kam bi ljubitelji planin in gora usmerili svoj korak.
Hoja je izrazito individualnega značaja za tiste, ki so po vsakodnevnih obveznostih radi nekoliko »sami s seboj«, ali pa izrazito družabna dejavnost, ki lahko zaposli skupino ljudi vseh starostnih kategorij.
Pomembno.je. daje izlet dobro pripravljen in tudi vsebinsko bogat, in da z njim vaš organizem pridobi na fiziološki učinkovitosti. Lahko je izrazito rekreativen, če služi zabavi oziroma sprostitvi in razvedrilu.
Osnovna dejavnost na planinskem izletu ali turi je hoja. Za hojo lahko rečemo, da zavzema med različnimi športno-rekreativnimi aktivnostmi posebno mesto, saj pri tej vrsti gibanja ni nobene omejitve in se z njo lahko ukvarja sleherni posameznik ne glede na spol. leta starosti ali socialne karakteristike. Če poskušamo analizi-
rati učinek hoje na človekov organizem. moramo ugotoviti, da hoja poživlja delo notranjih organov in zlasti učinkovito zboljšuje in ohranja delovanje srčnožilnega in dihalnega sistema. njen vpliv pa je znaten tudi na presnavljanje in druge funkcije organizma. To velja predvsem za dolgotrajnejšo in napornejšo hojo. nikakor pa ne za lagoden in kratkotrajni izlet.
Kot pri načrtovanju vsake druge rekreativne vadbe, je tudi pri hoji treba upoštevati načelo, načrtnega in postopnega večanja količine in intenzivnosti vadbe. Tu mislimo predvsem na dolžino prehojene poli. na hitrost hoje in višino vzpona.
Tako kot za druge aktivnosti velja tudi za planinski izlet ali turo. da morate imeti za zahtev nejšo pot dobro in ustrezno opremo. Sami ocenite zahtevnost vaše ture in kil j potrebujete s seboj. Obvezno pa morate imeti ustrezne čevlje, vetrovko s kapuco, rezervno perilo in jopico, ne bo pa odveč baterijska svetilka.
Pri večdnevnih izletih morate načrtovati tudi stroške še posebej, če boste prenočevali po planinskih postojankah in se v njih tudi prehranjevali. Dobro je, da poleg hrane, ki jo nosite
" »«H«M mm m
REDNI KINO
Četrtek, 18. 8. ob 18. in 20. uri PIŠTOLA ALI LJUBEZEN -nemški, kriminalka. Vloga: An-nete Von Klier
Petek, 19. 8. ob 18. in 20. uri. GROZLJIVI PRIVIDI ameriška grozljivka. Vloga: Denis Kvejd
Petek, 19. 8. ob 10. uri in Sobota in nedelja, 20. in 21. 8. ob
18.	in 20. uri TRIJE SIMPATIČNI POTEPUHI ameriška komedija. Vloga: Thomas Gottschalk
Ponedeljek, 22. 8. ob 10., 18. in 20. uri
Torek, 23. 8. ob 18. in 20. uri ŽENE KOMANDOSI ameri-_ ški akcijski. Vloga: Edd Byrnes Sreda, 24. 8. ob 10., 18. in 20. uri TEX VILER — italj. vvestern. Vloga: Giuliano Gemma NOČNI PROGRAM — v tem tednu bomo predvajali film: SEX V 100 LEKCIJAH Predstave bodo: v četrtek, petek in soboto 18.,
19.	in 20. 8. ob 22. uri v REDNEM KINU
—	v soboto, 20. 8. ob 20. uri v ŠOŠTANJU
—	v nedeljo, 21. 8. ob 20. uri v ŠMARTNEM OB PAKI in
v petek, 19. 8. ob 24. uri
RTC GOLTE - BIFE (Spod. postaja nihalke)
ZA VSE NOČNE PREDSTAVE OTROKOM IN MLADOLETNIM OSEBAM NE DOVOLIMO OGLEDA FILMA!
KINO ŠOŠTANJ
Sobota, 20. 8. ob 18. uri PIŠTOLA ALI LJUBEZEN nemški, kriminalka
Nedelja, 21. 8. ob 20. uri GROZLJIVI PRIVIDI ameriška grozljivka. Vloga: Denis" Kvejd
Ponedeljek, 22. 8. ob 20. uri TRIJE SIMPATIČNI POTEPUHI — ameriška komedija
Sreda, 24. 8. ob 20. uri DUHOVITI MORILEC - angl. kriminalka
KINO ŠMARTNO OB PAKI
Petek, 19. 8. ob 20. uri ČRNA VDOVA — ameriški triler
Torek, 23. 8. ob 20. uri TRIJE SIMPATIČNI POTEPUHI ameriška komedija
RTC GOLTE-BIFE - v petek, 19. 8. ob 21. uri TRIJE SIMPATIČNI POTEPUHI - ameriška komedija
KINO VELENJE SI PRIDRŽUJE PRAVICO DO SPREMEMBE PROGRAMA!
Na Velenjskem gradu
Nočni grajski kino
Nastopa čas za tiste privržence dobrega in gledljivega filma, ki težko prenesejo tiho in mirno ždenje v ki-nodvoruni. Ob žanrsko raznolikem programu (znanstvena fantastika, vvestern, kriminalka, avanturistični in glasbeni filmi vas KINO 16 in gostilna Grajski hram vabita, da si v prijaznem okolju vrta gostilne na velenjskem gradu v avgustu in septembru ogledate naš filmski program. Ob vstopnini 2000 din bo poskrbljeno tudi za hrano in pijačo, predstave pa se bodo začenjale vsak petek ob 21. uri.
O njih vas bomo redno obveščali v
| tedniku Naš čas, po Radiu Velenje in s plakati.
Če vam bo NOČNI GRAJSKI KINO ugajal, bomo nadaljevali prihodnje leto. PROGRAM:
19/8 — IMPERIJ VRAČA UDAREC (Irvin Hershner), 26.8 - DOC HOI.LIDAY (Erank Perry), 2.9 — LOV NA ZELEM DIAMANT — (Roberet Zemeckis), 9.9 - VRNITEV V PRIHODNOST (Roben Zemeckis), 16.9 - LETO ZMAJA (Miehael Ci-mino), 13.9 — POT SLAVE (Hal Ash-by), 30.9 _ ZAKON MOLKA (And> Daviš).
Obrabljeni pesniki
V Ljubljani, tam daleč od Titovega Velenju, se je junija in julija I98X odvijala zgodba, ki ho v zgodovini slovenske državnosti zapisana v posebnem poglavju, ki ho zagotovo označeno v podnaslovom: prelomni čas.
Kdor se je želel seznaniti z dogodki. ta ie lahko bil informiran o vsem. kar se je ob procesu proti »tolpi štirih« v Ljubljani dogajalo. Bralcem Dela. Teleksa. Mladine in tudi Našega časa (Vinko Vaslel ni bilo težko slediti dogajanju, zato ga ne bom obnavljal. Tudi zato ne. ker ga nisem imel možnost videti in doživeti neposredno.
Odbor za zaščito človekovih pravic je lahko ponosen na svojo legitimnost. pridobljeno / neverjetnim odzivom državljanov Slovenije, ki so mu poslali svoj glas in podpis podpore. V strahu za državljansko svobodo (ki je seštevek posameznih svobod, med katerimi prednjači svoboda mišljenja, govora in pisanja), je spontano nastala vseslovenska fronta, ki jo mnogi že primerjajo z opevano Osvobodilno ironto leta 1941 vzpostavljeno koalicijo svobodoželjnih ljudi ne glede na politični (strankarski) predznak. Spisek podpisnikov, ki so glas podpore poslali'Odboru, je zgovoren dokaz in gotovo eden važnejših dokumentov. ki potrjujejo visoko državljansko zavest Slovencev in obenem vseh privržencev demokracije in civilne družbe po Jugoslaviji.
Svoj obolus v gibanju za oblikovanje civilne družbe in demokratične države, ki se na videz prelamlja na hrbtih izpostavljene četverice, je pri-
spevalo tudi prebivalstvo Šaleške doline. Zbranih je bilo nekaj sto podpisov, povečala se je prodaja Mladine, bilo je premolčanih par minut v protestnem molku in bil je en protestni literarni nastop na prostem. Vse to pa ie nekako zdrknilo mimo velenjskega občestva, nič se ne ve o tem. kot da bi se bilo česa sramovati.
Seveda je najudobneje in varne razdalje opazovati dogajanje v Ljubljani ter v pravem trenutku skočiti na v oz in se veselo odpeljali v demokracijo, kakršnakoli že bo. K takšnim ciničnim mislim me napeljujejo (reiakci-je. sprožene po protestnem nastopu »velenjskih« pesnikov, ki se je zgodil 23. julija 19X8 v odmoru nastopa »znanega pop-rock šansonjera Draga Mlinarca z oation kitaro«. Četudi bo to marsikdo razumel in razlagal kot izziv ranjenega samov Sečnega. menim da je prav. da zapisu v Našem času zaradi ohranjanja zgodovinskega spomina dodam seznam »velenjskih« pesnikov, ki so ta večer pozabili na vse spore, našli dovolj državljanskega poguma in pameti, kot ena vrsta nastopili pred množico obiskovalcev Delavskega kluba in zbrali tudi stošti-rinajst podpisov podpore delovanju Odbora. To so bili: Josip Bačič, Dušan Brešar, Marija Jelen. Marjan Li-pičnik. Peter Rezman in Ivo Stropnik. Z nami pa je bil tudi David Tasič. katerega pesmi je prebrala Zdenka Ko-drič. »Zal«, se je nastop od dogovorjene pol res raztegnil skoraj na celo uro. toda lo ni bila posledica narciso-idnosti. ampak prej množice pesnikov. ki so svoja dela brali v prid drugačni svobodi
Najbrž hi se res veljalo opravičiti Dragu Mlinarcu. a njegova reakcija, češ da dela »na uro« in ne »po kosu«. ni ravno ponujala roko sprave. Toda prav tako ie morda res. da je spoštovanemu publikumu ob Dnevu vstaje bolj godilo malce arhaično de-klamiranje Marije Jelen, ki je dala v koš vse nastopajoče pesnike, kakor pa »Hej Caracas« znanega šanson jer-ja.
»Velenjsko literarno gibanje« je še vedno najmanj vredno v matični občini. To je gotovo posledica nepoznavanja slovenskega literarnega prostora in literature na sploh. Žal to velja tudi za kroge, ki so plačani tudi za to. da bi literarno dejavnost vzpodbujali. Zato ni nič presenetljivega, da so prizadeti v našem populiš',ičnem tedniku naročili člančič. ki se je malo pohecal z »velenjskimi pesniki«—ni pa se mu zdelo vredno omeniti, čemu smo se pesniki zbrali. Med prizadete gotovo ne moremo šteti Draga Mlinarca. ki ie za svoj korekten nastop dobil korektno plačilo. Sicer pa je ireba priznati tudi lo. da so že znano plačilo dobili tudi pesniki, čeprav je nastop s svojo dolgostjo očitno pljusknil čez rob dobre vzgoje.
Te štori je nisem obnavljal zaradi meni že dolgo znanega ignorantskega odnosa kulturniške scene do vsega, kar se ustvari v domači hiši, ampak zato. da v spominu našega okraja oslane zapisano, kdo je imel pogum spregovoriti naglas in kdo je ta glas skušal utišati v tako pomembnih časih. koi je to naše poletje 1988.
Peter REZMAN
Gostuje GLEDALIŠČE ANE MONRO
V petek, 19. avgusta, ob 20.00, bo na promenadi pred Delavskim klubom nastopilo znamenito gledališče iz Ljubljane, ki si je nadelo ime Gledališče Ane Mon-ro. Potem ko je v Titovem Velenju že večkrat nastopilo, bomo v petek lahko videli najnovejšo predstavo, o kateri ne vemo drugega kot. da se imenuje CIRKUS KANSKY - najstarejši slovenski cirkus. Po izkušnjah sodeč bo tudi ta predstava nekaj šokantnega. Pridite in se prepričajte !
Razstava in POLONA VETRIH
Za zaključek poletnih kulturnih prireditev bodo v soboto 27. avgusta ob 19.30, odprli razstavo iz slikarsko-kiparske kolonije Jožeta Svetine, nato pa bo nastopila POLONA VETRIH s predstavo Blagi pokojniki, dragi možje, uspešnico leta 1987, ki je doživela že 50 ponovitev. Prireditev bo na velenjskem gradu. Če bo vreme slabo pa v velenjski knjižnici.
s seboj, zaužijete tudi kak topel obrok.
Vedeti je potrebno tudi o tehniki hoje ter o pomembnih prvinah, kot so čas pohoda, tempo in ritem, razporeditev sil na pohodu, vTemenu itd.
Če boste pred planinsko turo vprašali izkušenega planinca, kakšna naj bo hoja. vam bo odgovoril, da hitite počasi. To pomeni, naj bo planinski korak umirjen-, ne predolg, ne prekratek. hkrati pa čimbolj priroden.
Če postane svet bolj strm. korak skrajšajte, pri čemer dihajte prirodno skozi usta in nos. Tudi navzdol naj bo korak nekoliko krajši in sproščen. V gorskem svetu morate hoditi z »glavo in očmi«, kot radi pravijo izkušeni planinci.
Tudi za gibanje v gorskem svetu je najbolje, da greste v skupini in se priključite planinski druščini. Razumljivo je. da se lahko v gore odpravite tudi sami. vendar če sle začetnik ali manj izkušeni, to ni priporočljivo.
Če ste se doma odločili, da boste osvojili višji ali tudi nižji vrh, potem načrtujte turo tako, da boste na vrhu zgodaj zjutraj ali pred večerom.
Pri hoji v hribe ne uporabljajte bližnjic, ker se boste tako mnogo bolj in hitreje utrudili, predvidite tudi krajše postanke.
Na koncu naj omenimo še nekaj nev arnosti, ki preže na planince, to je padajoče kamenje, padce, ki so največkrat posledica zdrsov, le ti pa nepazljivosti. dalje nenadne vremenske spremembe, izčrpanost, itd.
Zveza telesnokulturnih organizacij občine Velenje pripravi za občane Velenja vsakoletni trim pohod na Paški Kozjak, ter zahtev nejšo turo izven občinskih meja. Tako bo letos organizirala zadnji vikend v avgustu planinski trim pohod na Triglav.
Želimo vam obilo zadovoljstva v hoji po našem prelepem planinskem svetu.
Marko Boruta
»Pula po Puli«
NAGRAJENI IN SLOVENSKI FILMI 35 FESTIVALA JUGOSLOVANSKEGA IGRANEGA HLMA V PU-LJ U
Od 22. 8. 3. 9. v REDNEM KINU
ob 20. uri Ponedeljek, 22. 8.
GLEMBA.IEV1 je film Antona Vr-doljaka. Scenarij filma je nastal po drami »Gospoda Glembajevi« Miroslava Krleže in je obogaten z deli proze »Glembajevi« istega avtorja. Tehnično je lo morda najbolj dovršen film letošnjega festivala, z izjemnimi igralskimi stvaritvami, zlasti Ene Be-govič in Mustafa Nadareviča. ZLATA ARENA: za moško vlogo, za žensko epizod, v logo za kostumografijo.
Torek, 23. 8.
ODPADNIK je slovenski film režiserja Bože Šprajca. Film je dokaj aktualen in odraža trenja, napetosti in vrenja v naši družbi danes. Film je moderno posnet, z dinamično montažo, zlasti v razpletu. ZL.ATA ARENA za ton. Sreda. 24. X.
ŽIVLJENJE S STRICEM režiserja Krste Papiča. Filmi, za katerega sta si bili žirija in filmska kritika (pa tudi občinstvo) edini, da je bil najboljši na letošnjem festivalu igranega filma v Pulju. ZLATA ARENA za najboljši film.
Četrtek, 25. X.
NENAVADNA DEŽELA režiserja Dragana Marinkoviča je alegoričen. Alegoričen film, po svojem pristopu precej podoben PRIMERU HARMS. Oče glavnega junaka je umrl daleč na tujem, njegov sin pa se je zaobljubil, da bo njegove kosti pokopal v očetovi domači deželi »deželi hrabrih in poštenih ljudi, deželi strašne, vendar herojske zgodovine«. Med iskanjem prispe do dežele, kjer govorijo v očetovem jeziku, vse drugo pa je skupek absurdnosti, ki se nikakor ne skladajo z očetovim pripovedovanjem. ZLATA ARENA za masko.
Petek. 26. 8.
ZA ZDAJ BREZ DOBREGA NASLOVA družbena drama režiserja Sr-dana KARANOVK A. Je satira na temo kosovske problematike. Na naj-brutalnejši način je prekinjena ljubezen Albanske Nadire in Srba Milolju-ba.
N juna zgodba je prenešena na film. Z dinamično montažo je prepletena stvarnost s filmskimi interpretacijami in videnji te stvarnosti. ZLATA ARENA za montažo.
Sobota, 21. 8.
PRIMER HARMS - režiserja Slo-bodana Pešice. Film o »Monlv Pvto-nu sovjetske literature« Danijelu Harmsu (1906 — 1942) nam pripoveduje o surovih mehanizmih družbe, ki ne prenese nobene individualnosti. Vseskozi se prepletata domišljija in stvarnost. Gre za prvenec Slobodana Pešiča.
Nedelja, 28. 8.
VARUH MEGLE režiserja Isa Ooraja. Je aligoričen film. v katerem se vseskoziprepletata preteklost in sedanjost. spomini in realnost. Zgodba
o ustvarjalni svobodi v času in v okolju. ki ogrožata elementarno človeško dostojanstvo. ZLATA ARENA za glasbo.
Ponedeljek, 29. 8.
MAJA IN VESOLJČEK Režiserja Janela Kovačiča. Otroški znanst. fant. Razred humanoidnih ve-soljčkov z raziskovalno vesoljsko ladjo pride kot »šola v naravi« na ogled življenja na zemlji. Vesoljček Guban-gu pa se na vsak način hoče spoznati z deklico Majo iz skupine zemeljskih otrok.
Torek, 30. 8.
POZABLJENI Režiserja Darka Bajiča. Je zelo ogledljiv, dinamičen in moderno režiran film, z odlično igro glavnih igralcev, zlasti Srdana Todo-roviča in Marjane Jokovič. Film je narejen po resničnih dogodkih iz preteklih let. ko so mladoletniki iz »Doma zapuščenih otrok« neko noč. v navalu besa in obupa, zrušili in razbili vse pred seboj. ZLATA ARENA za kamero. Sreda. 31.8.
HIŠA OB PROGI Režiser filma je debitant Žarko Dragojevič. Je korektno narejen film. Nagrade v Pulju pa so mu bile bržkone dodeljene tudi zaradi aktualne družbeno-politične problematike, ki jo obravnava: izseljevanje Srbov in Črnogorcev s Kosova in njihove težave prilagajanja na novo okolje. ZLATA ARF.NA: za režijo, scenarij in moško epiz. vlogo. Četrtek, I. 9.
P. S. POST SCRIPTUM - je slovenski omnibus treh filmov in treh režiserjev. V filmu PRSTAN je Boštjan Hladnik opisal igralca, ki mu po upokojitvi obrnejo hrbel vsi stanovski kolegi, pa si iz osamljenosti in pozabe pomaga sam. V filmu BEG Andrej Stojan pripoveduje o kiparju, ki ne more več sledili trendu umetnosti. Zapusti Pariz in se vrne v rodno vas. kjer zve, da mu je sin hudo bolan. V filmu HLAD - režiserja Marcela Bu-ha pa spoznamo osamljenega starca, ki na pošti ko dviga denar, ki mu ga je sin poslal za novo leto. spozna bla-gajničarko sorodno dušo. s katero preživi prijeten večer, kar za kratek čas vnese toplino v njegovo življenje.
Petek. 2. 9.
PRAZNIK KURB-HALOA - režiserja Loidana Zafranoviča. Lepo posnet, režiran in odigran film na temo ljubezenskega trikotnika, z mnogimi aluzijami na grško mitologijo, na zgodbo o Priamu in njegovi soprogi Hekabi. mladeničev spremljevalec pa je velik pes - Maira mitološki črni pes smrti.
Sobota, 3. 9.
SKRIVNOST SAMOSTANSKEGA ŽGANJA — Režiserja Slobodana Šijana je duhovita in dinamična komedija katere dialogi so v celoti v angleščini. Ameriški miljarder Fraser želi obnoviti samostan Sv. Silerija v Podgori. da bi lahko ponovno pil čudežno žganje. Toda menihov ni več. Tako nihče ne zna narediti tega žganja. Okrog tega nastane velika zmeda. Končno pa se jim le posreči najti enega od preživelih menihov.
TURISTIČNA ZVEZA OBČINE VELENJE 63320 TITOVO VELENJE
RAZPIS ZA ZASEBNE TURISTIČNE SOBE
V naši občini je vse preveč povpraševanja po zasebnih turističnih sobah, zato vabimo k sodelovanju vse zainteresirane obča ne, ki želijo oddajati sobe v turistične namene. Nudi se vam za nimiv zaslužek.
Pismene prijave sprejemamo do 10. septembra 1988 na naslov: Turistična zveza občine Velenje 63320 Titovo Velenje p.p. 129
Šentilj — otvoritev vodovoda
Krajani Šentilja vabijo na otvoritev krajevnega vodovoda, v soboto, 20. avgusta, s pričetkom ob 15. uri pred Gasilskim domom Šentilj.
Po pestrem kulturno zabavnem programu boste lahko zaplesali ob zvokih ansambla Fantje treh dolin.
V nedeljo kolesarski vzpon v Zavodnje
Zveza telesno-kulturnih organizacij občine Velenje bo v nedeljo, 21. avgusta, pripravila drugi kolesarski vzpon v Zavodnje. Kolesarji bodo na pot krenili pred Rdečo dvorano ob 9. uri. prijavite se lahko od 8. ure do starta, dolžina proge je 17 kilometrov z višinsko razliko 250 metrov. Udeleženci ne bodo vozili po skupini, vsak lahko prilagodi vožnjo svojim sposobnostim, tekmuje torej sam s sabo in vsak. ki pride na cilj, je zmagovalec. Vsi bodo na cilju prejeli spor minsko medaljo, najštevilčnejša ekipa praktično nagrado in najštevilčnejša družina spominsko nagrado.
18. avgusta
* titovo velenje
NAŠ OBVEŠČEVALEC
nas cas *; stran 7
Koledar
Koledar:
ČETRTEK, 18. avgusta 1988 HELENA
PETEK, 19. avgusta 1988 -MARIJAN
SOBOTA, 20. avgusta 1988 -BERNARD
NEDELJA, 21. avgusta 1988 - IVANA
PONEDELJEK, 22. avgusta 1988 - TIMOTEJ
TOREK, 23. avgusta 1988 -ROZALIJA
SREDA, 24. avgusta 1988 — JERNEJ
M AL! OGLAS!
NUJNO, ZELO UGODNO PRODAM VISO II — CLUB,
september 1982. Telefon dopoldan 855-914 Kovačič ali popoldan 855-412.
V TITOVEM VELENJU ODDAM OPREMLJENO SOBO s
telefonom in TV s souporabo kuhinje in sanitarij. Potrebno je predplačilo. Pisne ponudbe pošljite na upravo lista pod šifro »Dogovor«.
UGODNO PRODAM Tomos avtomatic, star I leto. Telefon 858-072
BARVNI TV GORENJE PRODAM. Ševalija Osojkič, Zidan-škova 2 Titovo Velenje. VESPO PX-200 E, rdeče barve, letnik 1985, z dodatno opremo, zelo ugodno prodam. Bojan Ga-brič, Aškerčeva 3 B, Šoštanj. VDOVEC, 60-let, nevezan, z lastno hišo in posestvom na deželi, išče nevezano in pošteno žensko za skupno srečno življenje. Šifra: »Samota me ubija«. 126 P, letnik 1980, ugodno prodam. Tel. 855-584 IŠČEM GARSONJERO ALI ENOSOBNO STANOV ANJE v Titovem Velenju ali Šoštanju. Telefon 881-101, od 19. ure dalje.
LOPARJA SNAUVVAERT (DY-NO - GRAPHITE), Head (comfort), trapez za surfanje in jadro 5,3 m\ ugodno prodam. Telefon 853-326. ZAPOSLIM GOSPODINJSKO POMOČNICO IN VARUŠKO OTROK. Telefon 856-670, popoldan.
GORENJE PRALNI STROJ PS-614 in BTV GORENJE ter avtoradio prodam. Telefon zvečer 853-884.
ROLETE, PLASTIČNE IN LESENE v vseh barvah in izvedbah izdelujemo in vgrajujemo. Telefon 24-296.
MOTOR TOMOS AVTOMATIC tip A-3 MS prodam. Telefon
'857-893.
R-4 letnik 1978, na novo obnovljen, prodam. Telefon 888-264. JUGO 45 letnik 1984, ugodno prodam. Telefon 855-231, interna 286, Vuzem. Šlandrova 12, Titovo Velenje.
BRAKO PRIKOLICO PRODAM. Telefon 853-979 ali
854-768.
KOMBINIRAN OTROŠKI VOZIČEK znamke hauck, prodam. Telefon 853-979 ali 854-768. ČOLN MAESTRAL 18 SD z motorjem Tomos 4,5 in video re-corder panasonic VHS, prodam. Telefon 881-287. MLADA SLOVENKA IŠČE SOBO V TITOVEM VELENJU. Pisne ponudbe pošljite na upravo lista pod šifro »Nujno«. CITROEN GS 1220 BREAK, letnik 1977, registriran do konca marca 1989, prodam za 280 SM. Telefon 891-195. ZASTAVA 101 CONFORT -letnik december 1981, prevoženih 51.000 km, prodam. Vlado Šuster, Veljka Vlahoviča 51, Titovo Velenje.
DOBRO OHRANJEN 126 P PRODAM. Prevoženih 28.000 km letnik 1982. Telefon 853-229 dopoldan.
ZELO UGODNO PRODAM ŠIVALNI STROJ SUPER SLA-VICA, kolo Rog senior na 10 prestav in plinsko napravo za avto. Copot, Kardeljev trg 1, VII/ 49 Titovo Velenje. ZASTAVO 101, letnik 1982, ga-ražirana, z opremo, registriran do marca 1989, ugodno prodam. Telefon 855-052. OPEL MANTO 1,9, letnik 1975, garažirana, odlično ohranjena, ugodno prodam. Cena 9,5 M, prva registracija 1980. Telefon 888-228. Anton Šmerc, Kavče 16 C, Titovo Velenje. BARVNI TV ISKRA MONT RE-AL PRODAM. Telefon 882-491. ZASTAVO 101 GTL 55, maj 1986, prevoženih 22.000 km, prodam za 850 SM. Telefon
855-841.
DOBRO OHRANJEN PZ, letnik 78, prodam. Telefon 721-256, v večernih urah. AVTOGOLF, letnik 1979 prodam. Telefon 884-175, popoldne. JUGO 45 AX, november 1987, prodam. Telefon dopoldan 854-824, popoldan 855-865.


ulica Ivanke Uraniekove 6 . -63 3V0 Žalec
41
DELAVSKA UNIVERZA — SCI ŽALEC
Vas vabi, da se vključite v eno od naslednjih oblik izobraževanja:
1.	OSNOVNA ŠOLA ZA ODRASLE (5 , 6 . 7 in 8 razred)
2.	USO PROGRAMI:
a)	Pomožna gostinsko-turistična dela (II. zah. st.):
—	kuharski pomočnik
—	natakarski pomočnik
—	receptorski pomočnik
—	sobarica
b)	Pomožna skladiščna dela (II. zah. st.):
—	skladiščni delavec II
3.	SKRAJŠANI PROGRAM (SKR) - (II. zah. st.) PRIDOBIVANJE, OBDELAVA IN PREDELAVA KOVIN
4.	SREDNJI PROGRAMI (SR):
a)	STROJNIŠTVO (IV. zah. st.)
—	oblikovalec kovin
—	preoblikovalec in spajalec kovin
—	monter in upravljalec energetskih naprav
b)	KERAMIK (IV: zah. st.): _ keramik
c)	KEMIJSKA DEJAVNOST (V zah st.)
—	kemijski tehnik (za dela keramika) — vodeno samoizo-braževanje
č) TEKSTILNOMEHANSKA TEHNOLOGIJA (V zah st.):
—	tekstilnomehanski tehnik
d)	OBLIKOVANJE (V. zah. st.):
—	modni oblikovalec
—	industrijski oblikovalec
(obvezen preizkus likovne nadarjenosti — 29. 8. 1988)
5.	NADALJEVALNI PROGRAM (NAD) - (V zah st.) OBRATNI STROJNI TEHNIK:
— tehnolog
6.	IZPOPOLNJEVALNI PROGRAM V STROKI (V zah st.):
a)	SPECIALIST ZA STROJNO OBDELAVO
b)	SPECIALIST ZA HLADNO PREOBLIKOVANJE
pogoj za vključitev v obe smeri je končana IV. zah. stopnja programa kovinarstvo in strojništvo. Šolanje traja 1 leto.
7.	VIŠJEŠOLSKI PROGRAMI (VI zah st.)
a)	VIŠJA UPRAVNA ŠOLA
b)	SPECIALIZACIJA ZA KADROVSKO DEJAVNOST
(VI/I)
c)	VISOKA ŠOLA ZA ORGANIZACIJO DELA (VI. zah st.)
8.	VISOKOŠOLSKI PROGRAMI (VII zah. st.): a) Visoka šola za organizacijo dela Kranj
Informacije po telefonu 711-417 in 711-343 od 7. do 16. ure
IŠČEMO ZANESLJIVO ŽENSKO, ki bi pomagala dvema starejšima zakoncema v Titovem Velenju. Soba zagotovljena. Plača po dogovoru. Tavčarjeva 27 ali telefon 853-076.
NA NOVO ODPRTI »SUPER LI« v Titovem Velenju sprejme takoj v delovno razmerje mlajše natakarice. Zglasite se osebno v prostorih »SUPER LIJA«, Šaleška cesta podhod.
FIAT 750, 12/1977, 126 P, letnik 1978 prodam. Franc Srebre, Lož-nica 1, Titovo Velenje.
PEČ ZA CENTRALNO KURJAVO EMO-central 23, ugodno prodam. Anica Šabec, Šmartno ob Paki 118, 63327 ŠMARTNO OB PAKI. Telefon dopoldan 854-511.
USLUŽBENKA S TRILETNIM SINOM išče sobo s souporabo kuhinje in sanitarij ali garsonjero na relaciji Titovo Velenje— Slovenj Gradec. Pisne ponudbe pošljite na upravo lista pod šifro »takoj«.
U uekaL
DO za komunalno in stanovanjsko oskrbo Titovo Velenje
VEKOS DO za komunalno in stanovanjsko oskrbo Titovo Velenje
V skladu z določili Statuta DSSS in Pravilnika o razvidu del in nalog DSSS, razpisna komisija
razpisuje prosta dela in naloge
VODJA POROGRAMSKO-RAZVOJNEGA SEKTORJA DSSS
Za razpisana dela in naloge je lahko imenovan kandidat, ki poleg splošnih pogojev za sklenitev delovnega razmerja in drugih z Zakonom določenih pogojev izpolnjuje še naslednje pogoje:
—	da je moralno-politično primeren
—	da je družbeno-politnično aktiven
—	da njegovo dosedanje delo zagotavlja, da bodo doseženi sprejeti cilji pravne osebe kot celote ob načelu solidarnosti in vzajemnosti
—	da ima organizacijske in vodstvene sposobnosti ter da ima
—	visoko izobrazbo gradbene ali strojne smeri
—	5 let delovnih izkušenj od tega 4 leta na področju komunalno stanovanjske dejavnosti
—	znanje enega svetovnega jezika in da
—	predloži program razvoja sektorja za mandatno obdobje Prijave s potrebnimi dokazili o izpolnjevanju pogojev, kandidati pošljejo v 8 dneh po objavi razpisa na naslov:
DO ..VEKOS«
Razpisna komisija
Koroška 37/b, Titovo Velenje
Vse prijavljene kandidate bomo o izbiri pisno obvestili v 30 dneh po opravljeni izbiri.
SPOŠTOVANI! Na domu vam očistimo itiso-ne, tapisone, oblazinjene sedeže ter sedežne garniture. Pokličite nas, ne bo vam žal! Telefon 853-685, od 14. do 15. ure.
SAMOUPRAVNA STANOVANJSKA SKUPNOST OBČINE VELENJE
OBVESTILO
Samoupravna stanovanjska skupnost občine Velenje obvešča vse občane, da se na stanovanjskih objektih Rudarske 12 (trgovina center), Šaleška 18 (Banka. Zlatica). Kidričeva 1—7 (ERA-Zibka), Kidričeva 9—15 (dom upokojencev) izvajajo dela izgradnje nadstrešnic, zato so dostopi do lokalov v teh objektih ograjeni in moteni. Prosimo stanovalce in stranke, da to upoštevajo in da za parkiranje svojih vozil uporabljajo parkirišče pri Rdeči dvorani in bazenu.
Dela na Rudarski 2 so že v teku in bodo končana 10 10 1988.
Dela na Šaleški 18 so že v teku in bodo končana 10. 10. 1988.
Dela na Kidričevi 1—7 se bodo pričela 1. 9. 1988 in bodo končana 1.11. 1988 Dela na Kidričevi 9—15 so se že začela in bodo končala 8. 12. 1988
RISALNI BIRO &
GRAFIKA
Prevaljc Od grafičnega designa do tiska Kersnikova 17 VELENJE
OGLAS V NAŠEM ČASU — DOBER OGLAS
UGODNO PRODAM DOBRO OHRANJEN FIAT 132/2000, letnik 1978. Telefon 853-173 zvečer.
KUPIM MANJŠO HIŠO med
Celjem in Nazarjem. Telefon 858-1 17.
PRODAM GOLF, letnik 1978. Informacije po telefonu 857-401. NOV ŠOTOR INDUPLAT1 za 4 osebe prodam 40 % ceneje in čoln BEOGRAD Šport. Telefon 854-338 od 20 do 21 ure.
Dežurstva
DEŽURNI ZDRAVNIKI V
ZDRAVSTVENEM DOMU VELENJE
ČETRTEK, 18. 8. 1988 dnevni dežurni dr. Popov S., nočni dr. Popov D.
PETEK, 19. 8. 1988 dnevni dežurni dr. Smonkar, nočni dežurni dr. Renko.
SOBOTA: 20. 8. 1988 glavni dežurni dr. Kikec, notranji dežurni dr. Mijinova.
NEDELJA, 21. 8. 1988 glavni dežurni dr. Mijinova.
DEŽURNI ZDRAVNIKI V ZDRAVSTVENEM DOMU ŠOŠTANJ:
ČETRTEK, 18. 8. 1988 dr. Pir-tovšek.
PETEK, SOBOTA in NEDELJA, 19., 20. in 21. 8. 1988 dr. Menih.
DEŽURNI VETERINARJI:
Od 19. 8. 1988 do 26. 8. 1988 FRANC BLATNIK Prešernova 22 e Titovo Velenje. Telefon
857-223.
P
zavarovalna skupnost triglav n. sol. o.. LJUBLJANA
OBMOČNA SKUPNOST CELJE, n. sol. o. - 63001 Celje. Mariborska cesta 1
ODBOR ZA DELOVNA RAZMERJA
DELOVNE SKUPNOSTI ZAVAROVALNE SKUPNOSTI TRIGLAV OBMOČNE SKUPNOST! CELJE objavlja naslednja prosta dela in naloge:
1.	ZAVAROVALNEGA ZASTOPNIKA ZA ZASTOP NAZARJE
2.	ZAVAROVALNEGA ZASTOPNIKA ZA ZASTOP REČICA OB SAVINJI
3.	ZAVAROVALNEGA ZASTOPNIKA ZA ZASTOP ŠMARTNO OB DRETI
Poleg spolšnih morajo kandidati izpolnjevati še naslednje pogoje:
—	da imajo srednjo strokovno izobrazbo in 1 leto delovnih izkušenj ali
—	da imajo poklicno šolo (IV. stopnjo) in 2 leti delovnih izkušenj
Poskusno delo traja 3 mesece.
Pismene prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev naj kandidati pošljejo v 8 dneh od dneva objave na naslov: Zavarovalna skupnost Triglav Območna skupnost Celje, Mariborska c. 1. Celje
O izbiri bodo kandidati obveščeni v 15 dneh od dneva izbire.
GIBANJE PREBIVALSTVA:
POROKE: "
Jožef Kaker, Rojen 1936, avto-mehanik iz Titovega Velenja in Olga Konečnik, rojena 1960, delavka iz Titovega Velenja. Rober-tino Pašič, roj. 1966, monter iz Titovega Velenja in Vida Majhen, roj. 1961, ekonomist iz Titovega Velenja. Franc Sevčnikar, rojen 1960, dipl. elektro inžinir iz T. Velenja in Stanislava Medved, roj. 1962, administ. teh, iz Skor-nega.
SMRTI:
Alojzija Zagoričnik, upokojenka iz Zabukovice 121, rojena 1898; Alojz Vezonik, Kovinobru-silec iz Raven na Koroškem, rojen 1934; Marija Vjestič. upoko-
jenka iz Mozirja, 30. rojena 1916; Alojzij Acman, upokojenec iz Šoštanja, Šlandrova 7 rojena 1928; Frančišek Čanč, upokojenec iz Plešivca 16, rojen 1913; Franja Bolha, upokojenka iz T. Velenja, c. B. Mravljak II, roj. 1906; Petre Janez, upokojenec iz Erjavčeve 2 T. Velenje, rojen 1915; Zvodnik Luka. upokojenec iz Plešivca 56, rojen 1910: Jožefa Ograjenšck, gospodinja iz Prelske 3 rojena 1930; Alojz Ah-čan. upokojenec iz Arclina 59. rojen 1908:' KOP1Č EDVARD, obratovodja iz Vojnika, Cesta v Tomaž, 2, rojen 1935; Karel Pe-čnik, upokojenec iz Pameč 51. rojen 1931; Stanko Bizjak, upokojenec iz Trnovelj pri Celju 156, rojen 1910; Jože Gobec, upokojenec iz Ponikve 44. rojen 1928.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi dragega moža, očeta in dedka
Antona Steinerja
1907 — 1988
se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, znancem, sodelavcem SOZD REK DO RLV-TOZD Jamska mehanizacija. Elektro remont in DS Družbeni standard, ter nekdanjim sodelavkam Vegrada, sosedom in vsem. ki so z nami sočustvovali, ga spremili na njegovi zadnji poti, podarili cvetje in izrazili sožalje. Zahvaljujemo se rudarski godbi in vsem predstavnikom, ki so se s toplo človeško besedo poslovili in pokazali, da so ga cenili, spoštovali in ga imeli radi.
Posebno se zahvaljujemo dr. primariju Fijavžu in osebju bolnišnice Topolšica, ki so mu lajšali
zadnje bolečine.
VSI NJEGOVI!
Občinska skupnost za zaposlovanje Velenje
Objave potreb po delavcih v občinah Velenje in Mozirje
DELOVNA ORGANIZACIJA
POKLIC IZ ŠIFRANTA
PROSTA DELA IN NALOGE
Dl
NČ ROK DČ P
OD
ŠT. DEL.
OBČINA VELENJE
SOZD REK DSSS GORENJE SERVIS MODNI SALON
OBČINA MOZIRJE
ELKROJ-KONFEKCIJA
dipl. ing. računalništva ekonomist ali dipl. ekonom, ekonomski tehnik
—	organizator računalniških obdelav	3 nč
—	vodja oddelka prodaje	5 nč
—	saldakontist-pripravnik	x dč
30
900.000 900.000 260.000
prodajalec	— prodajalec	1 dč 8 530.000
LEGENDA: Dl = delovne izkušnje, NČ = nedoločen čas, DČ = določen čas, ROK P = rok prijave, OD = osebni dohodek, ŠT. DEL = število delavcev

XIII. srečanje na Graški gori
Tokrat brez
izvirnosti
Luče ob Savinji
imam to
Zvoki narodnozabavnih viž so v nedeljo že trinajstič zapored odmevali na Graški gori. Za prireditelje, Kulturno društvo Ivan Cankar iz Plešivca in uredništvo Radia Velenje, pa seveda za nastopajoče se je naporen dan začel že v zgodnjem nedeljskem jutru v domu kulture v Titovem Velenju.
Prisluhniti je bilo treba vsem prijavljenim skupinam in izbrati tiste, ki bodo nastopili na popoldanskem odločilnem tekmovanju. Na tej preiskušnjije bila trema že dopoldne. Dokazovala je, kako resno se ansambli pripravljajo in kako pomembno mesto dajejo prireditvi na Graški gori.
Na avdicijo je prišlo šestnajst ansamblov in skupin. Izmed teh je stroga strokovna žirija izbrala le enajst nastopajočih za tekmovalni del. Svojo strogost so člani te komisije — Tomaž Tozon. Zdravko Zupančič, Duro Penzeš, Anka Verdnik, Vinko Smajs in Dušan Brešar pokazali še enkrat popoldan med samim tekmovalnim delom. Po mnenju strokovne žirije si noben ansambel ali skupina ni zaslužila nagrade za izvirnost, nagrado na temo
Ansambel Vesna
»Graška gora med NOB in danes« so podelili le eno; za kakovost pa so podelili vse tri nagrade.
Izbiralo je tudi občinstvo. Člani petčlanske žirije so bili naključno izbrani obiskovalci prireditve, prišli pa so iz Doliča. Slovenj Gradca, Titovega Velenja in Ponikve pri Šentjurju. Njihov izbor je bil tudi izbor za nagrado, ki jo je v imenu občinstva podelilo uredništvo Radia Velenje.
In kdo so bili tisti, ki jih je strokovna žirije s preizkušnje »spustila« v tekmovalni del? Gornjesavski kvintet iz Bleda, ansambel Golding iz Laškega, Mladi prijatelji, ki so prišli iz Kaniže pri mariborskem Šentilju, Kogras iz Spodnje Kungote. vokalni kvintet Bratov Firer z Dolge gore pri Ponikvi, ansambel Sumah iz Plešivca, Bratranci iz Slovenske Bistrice, Generacija z Raven na Koroškem, ansambel Draga F.likana je prišel iz Grosupljega. s Prevalj so se pripeljali
Ansambel Šumah
Najboljši
Strokovna žirija, kot smo že zapisali, nagrade za izvirnost tokrat ni podelila. Na temo »Graška gora med NOB in danes«, pa je prva nagrada pripadla ansamblu Šumah iz Plešica za skladbo Šumijo valovi prej lepih poljan, za katero je besedilo napisal Gustl Tanšek.
Nagradili so tudi kakovost izvedbe. Po mnenju žirije je bil to ansambel Vesna iz Topolšice in skladba »Sramežljivi zapeljivec« avtorica teksta in glasbe je Irena Vrčkovnik, 2. nagrada je pripadla ansamblu Šumah, 3. Gornjesavskemu kvintetu.
Nagrado občinstva je podelilo uredništvo Radia Velenje. Posebna žirija, zbrana med poslušalci, se je odločila za ansambel Vesna iz Topolšice.	»
Korošci, iz Topolšice pa ansambel Vesna.
Povedati je treba, da so tudi tokrat, po končanem tekmovalnem delu nastopili člani ansambla iz vojašnice Borisa Kidriča v Ljubljani, ki neguje tradicije prve slovenske proletarske udarne brigade Toneta Tomšiča.
Že nekaj let pri organizaciji srečanja sodeluje Odbor Štirinaj-
ste, v njegovem imenu je na srečanju na Graški gori spregovoril vsem prisotnim general Ivan Dolničar, ki vsako leto rad prihaja na to srečanje in pomaga pri organizaciji.
V imenu odbora je podelil posebno knjižno priznanje KUD Ivan Cankar za negovanje tradicij slavne Štirinajste in ansamblu Šumah za skladbo na temo
»Graška gora med NOB in danes«.
Če smo že našteli vse pomembnejše podatke, potem je treba dodati še nekaj besed o obisku: manj nas je letos prišlo na Graško goro kot lani in predlani . . . Razlog nam sicer ni znan. Ugibamo pa lahko: morda je koga zadržala vročina, koga drugega prečuta noč ob velenjskem jezeru, mogoče je ostal doma tudi kdo zato, ker letos ni bilo organiziranega prevoza . . . Naj bo razlog tak ali drugačen, ni bil vreden, da bi zaradi njega ostali doma. Po mnenju vseh tistih, ki smo prišli, je bilo lepo in prijetno. Zabava je trajala dolgo v popoldne, za marsikoga se je podaljšala še v noč. Posnetek skladb, ki so jih ansambli igrali na Graški gori, skrbno hranimo v uredništvu Radia. Ko boste slišali, si boste rekli — lej. je pa res škoda, da me ni bilo!
(vos, mkp)
V Lučah ob Savinji so v soboto in nedeljo uspešno izvedli svoj, že 19. po vrsti »Lučki dan«.
Tudi ta prireditev je v preteklosti doživljala in preživljala vzpone in padce in se nekaj let nazaj povzdignila do najboljše turistične in narodopisne prireditve v Sloveniji. Zavidanja vredno priznanje, ob katerem pa so Lučani lansko leto nekoliko »zadremali«, iz takšnih ali drugačnih razlogov. Pa vendarle, letos so znova zavihali rokave in njihov dan je bil skoraj takšen, kot v svoji
Zanimivo
najboljši izvedbi. Skoraj zato, ker vseh napovedanih in zanimivih prikazov starih navad, običajev in opravil le ni bilo.
Kljub vsemu velja prireditelje pohvaliti. Znova so prelepo vas spremenili v preprost, vendar živ in dovolj zgovoren narodopisni muzej. Brez kakršnekoli »prisi-Ijenosti«, vsakdo si je lahko vse ogledal, se preiskusil v spretnosti obvladovanja nekdanjih opravil, tudi tisti, ki so jih predstavljali so bili sproščeni in sproščene, prijazni, domači, gostoljubni.
Razburljive igre, veliko
prvenstva, saj se je Horv atova v finale prebila iz kvalifikacij in do finala brez več jih težav premagala vse svoje nasprotnice. Tudi zaradi nepričako-\ane uvrstitve v sklepno igro, ji je v finalu zmanjkalo zbranosti in moči. zalo tudi poraz 0:6, 2:6.
Velenjska predstavnica Janina Er-hart je prišla v četrtfinale. kjer jo je izločila odlična Černetova iz Portoroža. Janina pa seje izkazala tudi v tekmovanju dvojic kjer je skupaj z Ore-šarjevo iz Zagreba osvojila tretje do četrto mesto. Organizatorji so torej potredili svoje sposobnosti, obeti so lepi tudi v tekmovalnem smislu, še več pa letošnje državno prvenstvo pomeni za razvoj množičnosti v tenisu Šaleške doline in za njeno predstavitev v širšem okolju.
Noč ob jezeru je bila vesela. Začela se je pravzaprav že popoldan. Ničesar ni manjkalo — tudi ljudi, zabave, glasbe, smeha, svetlobe, diša-
lo je po volu na ražnju, mor-tadeli velikanki, videli in slišali smo Vlada Kalemberja, Mita Trefalta, Čudežna polja, Biljano Ristič, Jasmina Tavrosa, Rudarsko godbo, ki si je oder »omislila« kar na improviziranem splavu sredi jezera .. . Bilo je oh in sploh. Za nekatere še posebno proti koncu, ker so si omislili preveč »vina na usnama«. Ali pa piva, kakor hočete.
Po številu obiskovalcev sodeč pa — taksnih zabav si še i želimo.
( iikp, A. 0.)|
prireditev«
Čudovita nedelja je bila. Vredno jo je bilo izkoristiti. To so ugotavljale tudi množice, ki so se zgrinjale na Graško goro, kjer je v organizaciji Kulturno umetniškega društva iz Plešivca, Zveze kulturnih organizacij in Radia Velenje potekalo že 13. — pa zato ne ponesrečeno — srečanje domačih ansamblov. Res je bilo prijetno. Pa to ni samo naše mnenje, delili smo ga s številnimi obiskovalci, ki so na tej prireditvi prvič in tistimi, ki so zraven trinajstič.
v MARIJA DO-LAR: »Vsako
f "?Sg"Jfe: leto sem tultaj-
m
f ^ "ff Kako ne bi bi /	* la. ko pa sem
« domačinka, iz m Plešivca. Moja f .T*®* - sinova tudi sodelujeta pri organizaciji. Obeta se res lep popoldan, k njemu pa je pripomoglo tudi vreme. Rada imam to zvrst glasbe in rada jo poslušam, tudi še potem. Zdi pa se mi, da letos ni toliko obiskovalcev kot jih je bilo prejšnja leta. A šele pričelo se je, morda jih veliko šele pride.«
in veselo
Veliko je vredno dejstvo, da Lučki dan nima uradnega, z minutami določenega programa, Luče so obiskovalcem od blizu in daleč na voljo ves dan. Kamorkoli stopiš je nekaj zanimivega, predvsem pa niti slučajno ne moreš biti lačen in žejen, pestra ponudba na vsakem koraku. Zlasti domača, izvirna in predvsem dobra. Res je bilo vroče, ob tem priložnosti za oddih in osvežitev dovolj, prav tako dovolj spremljajočih prireditev. Denimo nogomet med debelimi in suhimi na bodočem rekreacijskem in za-
je bilo v vsej vasi
bavnem središču više Luč, ki je na sprehod zvabil številne obiskovalce in izzval tudi solze, smeha seveda. Pa prikaz plezanja v strmi steni pri znameniti Igli, sobotni koncert znanih soli-; stov ljubljanske opere ob orgel-\ ski spremljavi Huberta Berganta, vasovanje, harmonikarji, športne prireditve in še kaj.
Ob zares številnih obiskovalcih gneče pravzaprav ni bilo, ljudje so se sprehodili in razkropili po vsej vasi, le jekleni konjički so bili posejani dobesedno povsod, prostora za parkiranje v
Lučah pač ni, čeprav za to prireditelji niso krivi. Še nekaj je značilnega za prireditev v Lučah. Zares veliko obiskovalcev je bilo v soboto in nedeljo, ogledali so si vse kar so želeli, zatem pa se v hudi pripeki porazgubili ob bregovih Savinje, se tam osvežili in sprostili. Tudi tako so spoznali tukajšnje, lepote, ki jih ne kaže posebej in znova opevati. Skratka, Lučani naj nadaljujejo tako, sproščeno, zabavno in gostoljubno, in njihova prireditev bo znova med prvimi sorodnimi v Sloveniji.
Veselo in zanimivo je bilo po vsej vasi, perice so bile pridne in vesele tudi, zadnji posnetek pa kaže »ožji« del obrambe debelih.
HUP S * ANTON
ČASL: »Tretjič j*	jjallgs sem letos na tej
prireditvi, pri-
..........—__ hajam pa iz
• / Prevalj. Zelo 'f rad pridem na Graško goro tudi zato, ker sem se tukaj rodil, tu so moje korenine. Pa tudi — to glasbo imam zelo rad. Takšnih prireditev, kot je tale, ki jo danes spremljamo, je premalo. Več bi jih lahko bilo.«
MARIJA GA-
hil. če ne bi posebej pohvalil tudi številnih športnih delavcev Šaleške doline, ki so pomagali pri organizaciji lega prvenstva.«
Na odlično pripravljenih in lepih igriščih oh velenjskem jezeru je bilo privlačno za številne gledalce. Mladinke in mladinci so v glavnem prikazali odličen tenis, predvsem pa ni manjkalo razburljivih srečanj, niti razburljiv osti in presenetljivih izzi-dov. Nobeden izmed tistih, za katere so teniški poznavalci sodili, da ima najveC možnosti, ni stopil na najvišjo stopnico. Med mladinci v posamezni konkurenci je hi! najboljši Goran Mi-hajlovič iz beograjske Crvene zvezde, tretji nosilec. V finalni igri ie povsem nadigral Miljo Vatovcu iz Portoroža, prvega nosilca (6:1. 6:11. Beograjčan je \ polfinalu premagal drugega Slovenca in drugega nosilca Igorja Breznika. kar je bil za vse pravi finale. Breznik je bil najbolj »priljubljen« med gledalci, igral je v »mekenrojev-skem« stilu, sicer še zdaleč ne tako odlično; po metanju loparja, menjavi teniških Čevljev, nespodobnih vzklikih in drugih dodatkih, pa je velikega »vzornika« gotovo prekašal.
Tudi pri mladinkah ni slavila favo-ritinja na papirju Koganinova, ampak odlična Ercegovičeva iz Splita. Ta je v finalu premagala Zagrebčan-ko Horvatovo. največje presenečenje
OREL FRANC: »Danes smo z družino prvič tukaj. Prihajamo iz Rečice ob Savinji, za prireditev pa smo zvedeli iz radia
in vašega časopisa. Radi imamo domačo glasbo, zato odločitev tudi ni bila pretežka in že sedaj lahko rečem, odslej bomo prišli večkrat.«
JANKO RED-*	I NAK: »Tukaj
sem, ker nasto-% m^"	pam v ansam-
3l ' Wk'u Jožeta Šu-jMkj	I maha, ki bo da-
nes sodeloval
lUk H tuc" v tekmo"
U li valnem delu. V *** ■ tej zasedbi igramo drugo leto, sam pa igram bas kitaro in klaviature. Drugače igramo na veselicah, plesih, ampak sodelovati na Graški gori je posebno doživetje. Niti ni toliko pomembno, kako se uvrstiš, veliko je že, da sploh lahko sodeluješ. Mislim, da je tudi poslušalcev precej, čeprav je na začetku bolj slabo kazalo.«
Mladinsko državno teniško prvenstvo
presenečenj
LINEC: »Tudi jaz sem danes tukaj tretjič zapored. Všeč mi je. In ostati mislim, z družino, tja do desete zvečer. Rada pridem zato, ker rada poslušam to glasbo, pa tudi okolje je čudovito. Dobro se počutimo in še bomo prišli, vedno radi in z veseljem. Všeč mi je tudi. če katero skladbo, ki jo danes slišim tukaj, ob kakšni drugi priložnosti slišim na radiu.«
(mkp, A. 0.)
V soboti) opoldne so si člani Šaleškega teniškega kluba nadvse oddahnili. Za njimi je bil teden prizadev neg dela in nekajmesečnih skrbi, za njimi je bil namreč teden, v katerem jim je teniška zveza Jugoslavije zaupala organizacijo državnega prvenstva za mladinke in mladince do IS. leta starosti.
Ni lepšega priznanja, kot pohvala tekmovalcev. Spremljevalcev, delegata in vrhovnega sodnika Slavka Ras-bergerja iz Umaga in selektorja državne mladinske reprezentance Tomi-slava Liszta iz Zagreba, da so prvenstvo odlično izvedli. In resnično so ga! S tem so dokazali, da se lahko lotijo še zahtevnejših, tudi mednarodnih tekmovanj.
Zato v soboto ob koncu finalnih iger posameznikov, mladincev in mladink, ni bila odveč izjava, sicer utrujenega predsednika organizacijskega odbora in predsednika Šaleškega teniškega kluba Janez Erharta: »Organizatorji smo veseli, da se je prvenstva udeležila večina najboljših mladih igralk in igralcev iz vse Jugoslavije. Pravim večina, ker nekaterih res ni bilo in so s takšnim odnosom tudi razvrednotili naše napore in trud. Vesel sem tudi velikega odziva ljubiteljev igre z belo žogico, vesel pomoči združenega dela velenjske občine in širšega
območja, še zlasti pa se zahvaljujem glavnemu pokrovitelju Gorenju, sopo-krovitelju M — Clubu in vsem ostalim 25-tim organizacijam združenega dela. ki so podprle državno prvenstvo, s tem znova prispevale k uveljavitvi našega kluba in doline v celoti. Nepravičen bi
Janina Erhart — izkazalo se je v igri dvojic (VOS)