Svetilnica v kapeli
(Polog angložkpgii izvirnika: ]!ri|M>V(>iHijf J. S.) (Konee.J
3.   Svetthuea ngasne.
Ifarijco je nračila neka tajna žalost zilružciia z veaeljem, kakoršao mare le Bogu ndana dn5a imeti. Teiitrat, kadar je z materjo pri deln sedela, vzdilmila je globoko in po Ucilili liciU so jej pritekle sohi, a kmalu je zopct povzdignUa bistri oCesi proti nebn in uckak svet mir se jej je raalil po obrazu, ustiiice so se jej gibale, kakor d:i bi z rajukiiiu duhovi govorile. ilati jo je skrl)no opa-zovala in rečkrat jo je mislila vprašali za irzrok ujene žalosti, ali vselej so jej lesede zastale na jezikn. Nceoga Jiie jo pa vendar vpraša, kaj ila inia na. svojem srci.
                 3s
^^HP&I f*"1 ne morem in tndi ne smem nifesa zamolSati," odgovori jK^^poslnšajte me torej. da Tani povem." Čei nekoliko dni bode pre-teklosed«n 'et "^ vaJe oWjn'ie inpotl<?j hodein morala sleči svojo belo obleko!" Du, tako bode treba storiti. Zdaj si užd tako moLna, da nama lehko tndi na l>°'j' pomagaš, fesar pa ne nioreš v ljelej oljleki, ker bi se preveS unazala A delati morere. to znaš, in Se težko delati, kajti — —" Eolzejej bfsedo Kilij<5, ko je mislila sp6mneti vedenje srojega moža.
,Maii, dela se ne bojim, ker vem, da smo ubožni. ali kadar svojo belo obleko ?!ečem, izpostaTljena bodem Tciijim neTarnostiin in ne bodetn veC imela (ojjb) upanja na varstvo Marijiuo. A pri tej priliki vam moram povedati, da sem taJi Jaz saredila obljubo 6no doč, ko nij bilo oSeta prrič vso noC- dom6?, in snffl j° °^ Ustih dol> večkrat pcnovila. Prosila sem namreč. Boga, naj ne liopusl!. 'la bi kedaj svojo belo obleko omadeževala, ampak neomadeževano n^j nesem seboj v grob. in če je božja volja, naj vzame moje življenje zs plafilo očetovega izpreobrnenja. Jaz trdno upara, da jo Bog to mojo prošnjo todi milostiTO sprejel."
Mati se teli Ijesed zel6 prestraSi ib posvari svojo hfierko: nvaruj se, dete ^ Boga tako skušati. Bog bo tvojo molitev nslišal nezahtevajoi! tolike žrtve. Sicer pa si zdaj Ijolj zdrava. kakor kadarkoli!"
Kaposled sklenete uiati in hSerka, da greste na obletnico obljube zarana
v kapelo, da Se obe nukoliko m z molitvijo Bogu darujete,  predno Marijca
¦¦¦ijo lielo oljleko izfvemeni z navadno (ionrato oMeko. Mari.iea si je z materino
nofjo sama šivala novo belo obleko, v katerej bo zadnjikrat šla v cerkev.
¦ ia diiritev materi Ijožjpj* je spletla krasen vpnpc iz DajlepSih gorskih cvetlic.
ited tem je Petra hudo pekla ujegova vest.   Mesec dni je preteklo in
1 ¦risel je Jas, da pomaga če zadnje njemu neznano zločinstvo izrrSiti. Vkočah
'¦"¦h tujcev so užiS \se spravljali in pripravljali za iiagel odh6d.   Petei je to
i"], a sam nij mislil na pobeg, kcr 5e zlofinstva nij poznal in se pogvetoih
nasledkov tudi nij lial.   Njemu je bila lmda vest hnjSa kazen nego je5a ali
smrt, in rad bi Sel v uajteranejSo jeCo, da bi le mir vesti zadobil.  Zadnji dan
8(a 8B zlotžiaca izvanredoo  trndiJa Petru z rinom in bogokletnim govorjenjera
pognm naredita.  Peter se siccr nij Tpijanil, a -venilar je tiil tako izburjen, da
8e m kak strah mislil nij.   Za vse je bil pripravljen, samo za uboj ne. Tedaj
mu sloSnea razoileneta svoj namžn,  pri katerein jima Pcter mora pomagali.
K> nof nararpi1 hoCeta kapelo matere božje na Gori oropati.   Z ropom bosta
potem tak6j polipgnilana Špansko. — liaj taeegasi Peter nikoli m bi bil mislil.
Strala bi ga no mogla hujSe zadeti, kakor besede, ki sta mu jih tnjea razodela.
nitko in odločno jima reče, da ga k temn zlofiinstvu nobcua sila ne pripravi.
"Ija zločiDca sta bila v svojom poslu už6 pre?ef izrfidena, da 1/i jima Peter
luogel uiti.   Pustila sta mu svojo misel porodati; a pollej sta mn ravuo tako
fastko in oillofno rekla, da mu y zdaj prepozno oilstopiti; naj se tory hitro
odloEi, kaj mu je ljnbSe, a\i da jima poraaga ali da ga ona<ha gosposki
OVdclita.   Polcg tega sta rau Se rekla. da je to itak zadnje zlo5instvo ii 6e sb
liofe potlej izpokoriti.  ihu to pozneje ne bode težje,  kakor zdaj.  — Da sta
na vsak načiu pri tein delti Petra im&ti hotela,   bila yta posebDO dva vzroka.
TJrviC je Peter uajbolj znal, katere refi so v kapeli iz srebra in katere  samo
Iiusrebrnene, in potem jima je bilo tudi mnogo do tega, da bi kdo tn ostal,
3*
36
s kateriin bi se utegnila gosposka motiti, dokler onadva ne pobegneta v varen kraj. Odločno govorjenje zloSincev je bil Petru dokaz, da so ne šalita ž njim. Vsi nasledki njegovega obuašanja so niu živo pred oCi stopili; vzlasti ga je raisel na ženo in otroka strašno trpinčila. Kaj boste siroti počele, ako njega sodniji moU. Ta misel ga je najbolj napeljala v to, da se jima vda. Ker jih je to prepiranje preeej dolgo zamudilo, morali so zdaj urao na delo iti, da jih jutro ne prehiti. Odločili so, da Peter ia jedeu tolovajev gresta t kapelo, a drugi bode zunaj stražil ia na pripiavljeno mulo nalagal rčp. V kapelo so lehko prišli, ker vrata nijso bila zaklenjena, auipak samo priprta, kajti na kako iiitiobno dejaaje t tistem kraji razven teb hudobapžev nihfe Se niisliJ nij. Tiho in plašno stopita roparja v kapelo. Peter se je strahti po Tsem životn tresel. Kakor mima vest v človeškem srci, gorela je niirno in prtfazno 1qČ t svetilnici — tako Sestitljiva se mu ta luč nij 8e nikoli zdela tndi v najsreC-nejših dnevih ne, kakor v tem trenotku, ko bode razsTetljevala njegovo Baj-grozofitejSe delo. Nikoli in nikdar ,se mu nij zdel obraz inatere božje tako ljnbeznjiv in mil! nJudeJ., o Judež!" se mn zdi, da sliSi klicati Marijo. Moral je sToje oCi v tla obrniti. A tu zagleda prostor odloOen njegovemu otroku, in zdelo se mu je, da Marijca zopet ondu leži, kakor pred sedmimi leti. Zdaj se je spomail, kako ac je v teh sedmih letili izprciiienil. Moral je zopet svoje oi!i od tega kraja obrniti, a v tem zagleda svetilnico, najsretejSo Suvarico božje hiše, ki natik angeljskem očem noč in dan bedi pred NajsTetejšim. Zdaj bi bil pač laže prenašal pogled Kembina z ognjenim mečem, nego hu- te sve-tiluice. StraSea notrauji boj ga je uiuuil, da nij mogel oičeaar začeti. TovariS mu torej tibo zašepeče: nurno, urno, sicer mine čas!"
nNe morem!" reče Peter, nne smem!"
nKaj blebetaš?  Spomni se, kako smo se dogovorili  in urno na drio!"
nNe! Marije, ki mi je mojega otroka ohranila, ne morem oropati!"
nHa!" zadere se krohotaje ropai'; ntedaj bo zdaj tvoj otrok umrl. Če se ustavljaš, greva 3 tovarišem v tvojo hižo in za Cetrt ure bo5 videl mrtvo truplo svojcga otroka." Peter še nekaj časa omahuje; ali sataii ga naposled vendar preniaga. »Tedaj bodi, kakor mi velnješ, ali pri luiJi te svetilniee ne, samo pri tej luči ne!"
nZakaj ne, ali ti morda pretemno gori?"
nNe vpraiaj mc, nego odpri svojo leščerbo, potlej bo budodelstvo šlo lažo izpod rok."
Kopar je nekaj zamrmral, a potlej odpre svojo svetilnico, katere krvavi s?it se je skozi umazano ateklo razlil po vsej kapelici ter svitlo luč v sve-tilnici omadežal, kakor kri eisto studeneoico ali nočni požar deviški luDin svit. Petru je bilo zdaj nekoliko laže pri srci.
nPrijatdj! tebi tedaj nij po volji ta avetilnica? Pra? imaš, tudi jaz js ae morein Tideti ondu, kder sedaj visi, ker je srebrna, če se ne motim, Odtrgaj jo, a jaz boin med tein svečnike pobral z oltarja."
Petev uboga ter oči zatisnivSi utrga svetilnico in ugasne. A v tem tre-aotku zasliši grozen krik, strašen in žalosten, da mu t dno njegove dnie se~ že, kakor oster meč. Nobeden loparjev nij znal, od kod bi bil ta krik, iu zdelo se jim je, kakor da bi s svetiluičuo venžieo bili pretrgali življeuja uit člOTeškemu bitju.
37
4.   Svetilnica zopet gori.
StrsLni krik je roparje zel6 ustr&šil. Petrov tovariš se je stresel, da mu \t vse ii rok Pa(iio ia ol)a zbeži'* sk»«' n»ta, toder jo je tudi tretji aii [.obrisal-
,Ali si sliSalr"1 vpraša Peter. nSlišaJ sem, slišal, in t srojem žirijenji ne iji nikdar več rad kaj tacega slišal," odgoTOri tolovaj naglo bež4č za sto-jjm tovarižem.
Peter je bežal naravnost proti doinu. Po premaganeni strahu je bila Petrova prva niisel: srena zahvala Bogu, ki je njega obvaroval strašnega zio-cinstva, a ženo in otroka rešil divjih roparjev. Po vsem životu je čutil na-^ledke stiahu, zatorej nij inogel tako ui'no stopati, kakor bi rad. da bi bil čim p,j (em dalje od kraja Bvojega uajgršega dejanja, in od kraja, od koder mu je fc vedno po nšesih doael 6ni žalostni krik. Kolikor se je dalo, pospeševal je svoje korakt, a bila je uže teina, in luč t kapeli, ki je dmgekrati pot raz-BTrtljevala, bila jo ngasnena.
Lc naprej, Ie naprej ga je gnalo, in če je za seboj zasliSal Jumenje listja, zdelo sp mu je, da je eela tropa žendarjev za njim: vsaka voja se mu je zdela grozec nieč io vsak grm se ihu je zdel brič, ki prežf nanj, da ga zgrabi in izroči gosposki. Med tem se je začelo na vzhodn svitati, iu Peter ugleda pred seboj na ozkej poti žeusko podobo. StraSna se mu je zdela ta podoba; dolgi lasje in olileka :>o v vetru plahotali, da je od daleč biJa res podobna divjemu strašilo. Slala je ravno mi najnevarnejšem kraji ozke poti, ondu, koder je zeval najglo-Imkejsi prcpad.
Ne lji rad še! uiimo te ženske podobo, a izogaiti se jej iiij uiogel, in ona se tndi nij ganila, nego v enomer nekoliko pripognena gledala y glohoko bresjno.   Ko jo bolj natančno pogleda, izpozna v njej svojo žeuo.
nAna, kaj ddai5 tukaj?a Žeoa mn nij ničesa odgovorila, nego moliS^ je pokazala nekaj bekga v breznu.
rKnj je to? Karaen ali ovčica?"
nNajina ovfica — Marijca je," vzdihne žena.
nTn kaj dela oadu doli?"
Aua se nekoliko osrfi iu pravi: nali ne veš, Peter, da je denes sedma oMetnica uajiuo obljube, katero sva naredila, da bi Marijca ozdravela. V ta spomin sve gle denes zjutraj z doma, da bi v kapelici molile. Kakor srnica jfl tekla Marijca pred menoj, kar najedenkrat luč svetihiice izgine in kakor je navadiio, obruila se je na desno (kar bi tndi jaz bila storila, ko bi bila šla spredaj) — ter pade v brezno. Strašnojezavpila, aodpotlej nij ?e8 nobenegaglasii od uje."
rGorjž meui!" pravi Peter atrašno razburjen, ntedaj sem jaz sam unioril srojega otrcka, kajti jaz sem Ml, ki je mgasnil svetilnico."
In preebio mn je mogla žena zabraniti, prijel se je za glogov grm, in se zasubiil preko brezna na drugo stran, kder se je prijemal za peoevje in ko-reoiue tf.r tako srečno pripkzal v prepad. Po tej poti bi si najdrznejSi lovec ne bil npa]. A Peter nij gledal na nevaraost, njcga je gual brezup. Srečno je pnšel do tmpla jedine hiierke, ki mu jp bila Ijubia nego njegovo lastno žiTjjeaje.
Marijca jc ležala, kakor da bi spaia in bi bila od angeljeev položena na P^iuo.   Lice jej je bilo jasno in veselo — niti rane niti krvi nij bilo videti
38
na sjej; tndi njena bela obleka je bila brez madežs, in v rokah je še dr,.  . venee cvetlic,  fci je bil namenjen materi božjej.   Morebiti, da je brez bolc. umrla, predno je padla na tnlo peCino.
Peter je pokleknil k truplu in opravil gorečo moliter k Bogu, potem jea rahlo vzdignil mrh'0 dete in ga nesel raatcri. Ana si> nij niogla jokati, keS je preveč očitno bilo, da je tukaj delala pretidnost božja, a strastao je pfljB ljuhiln se gorke ustne svojega otroka. Nato teče Pctrn: rt?oje besede, iV sem jih poprej slišala, bodo vekomaj pokopane v prsih tvoje zveste ženc. JaS se še dobro spominjttm tvoje inolitve pred sedinimi leti. Zdaj se je spolnii™ ker je bogokletna roka ugasnila sretilnico v kapeli in luu Marijtinega žirfl ijenja. — Dve srčni želji je imelo najiuo dete; prvo, da bi nosilo belo oblekjB nedolžoosti do smrti ter se v njej iieomadcževaua položila na pare. To 'želJ jej je Bog izpolnil.   Drugo —."                                                                  S
,Kaka je bila njeua druga želja?" vpraša nestrpljivo Peter.                 S
nDa bi Bog njeuo živJjeaje vzel za žrtev tvojega izpreobrnenja."           ^
nTndi to željo jej je Bog izpolnil," dostavi Peter ganen.
Ko Peter te besede izgovori, zasijala je precSudna svitloba. Strmoii se ozreta ter \igledata zopet jasno svetilnično luž v kapcli.
Stari duhovnik se je ljil vsleii strašnega krika zbudil in je šel gk-dal. kaj da je. V kapelo prišedši, zagleda, da ]e hudobna roka oskrunila svetišče/' Najpred pobere svetilnico, obesi jo iu prižge. Ravno ko pride skozi vrata^ prineseta roditelja mrtvo Marijeo. — Uboga mati rau ob kratkem pove vso I dogodbo, v katerej pa o Petru samo to orneiii, s kako dranostjo je šel v glo- ] boko brezno po mrtvo otrokovo trnplo.                                                            1
Prijazni starček je tola/JI žalostoa roditelja, rekoč: nmeni jc jasna zreza teh dogodkov. Bog je Marijci izpolnil ujeno vrofio željo, da je umrla v obleki nedolžnosti. Kjen smrtui krik jti bil grozeč glas nebežki, ki je roparjc-m ubrauil njihovo peklensko deJo. Kakor je bila v živijeuji kinč naso kapelice, tako je bila v smrti njen aug?lj varuh. V njeuera srci j\i bil vedao ogenj božj« ljubezni in ona sama je bila luč pred božjiiu oltarjem, ki je ugasuila, brž ko je svetiMca t kapeli aebala goreti."                                                               J
NaSit za slovesen pogreb Mai-ijei sc hitro osnoTali. Na 6nem kraji, kder J je tako rada klečala, postavili so ivno pregraeu oilor in llanj so položUi BMm dolžno žrtro t prelepej — belej obleki. V njene zlate laske, ki 80 t dolgijB kodrih preko bele obleke Tisdi, bil je vpleten venec, katerega je bila ona sanM splela za mater božjo, V rokah je držala kiiž in mokk. — Peter se je diiliorail™ skesano izpovedal, prejel je svetR zakramente ter tako z Bogom spravljen dolgfl dolgo Mečal in molil s svojo žouo Auo pred mrtvaSkJm odrom svoje preljuba hSerke Marijce. Zdaj se jo Petru pokazalo vse v dmgačnej podobi. llrtvo detja se mu je videlo poveličano, kakor da bi bilo uže v dvvižbi angeljev iu sqm vsemi izvoljeuiuii veselilo njegove izpreobrnitve. Kolikorkrat je poglodal fl njeni mili obrazok, vaelej se mu je zdel prijazuejSL ia milejši.                        1
Ko je mrtvaSki zvon zapel, priSJi so tudi soseilje k sloTesnemu pogrebM Tsem se je milo storilo po Dežnej Marijci, ki je bila veselje in ponos svojiH roditeljev in najlepši kiiu: cele okoliei1. Matere so svoje otroke vzdigovale, d9 bi 8e jedenkrat videli Ijnbezojivo Marijco, in otroci se je nijso bali, nego božaM in poljubovali so njeno truplo, ki je bil teinpelj najfciiše ia najčistejše dušioaj
tjnbi racji otroci! ko lii bili vi prigli sponiladnega ali poletnega ireSera na pokupališče matere božje ua Gori, viJeli bi bili majhen grob, nasajen 2 najlepšimi cTetlicami. In ko lii hili potem otrokc vpraaali, čegav jo ta grob, Jobili l'i odgoror: Xo je grol) pobožne deklice Marijce. Za nialo let po tej dogodlji jo bilo vitieti na Tsakcj straui po jeden nov grob — ofetor in mttterin, |ii »ta oil vseh spoStovana in Ijnbljeua kmnlu drug za druzim umrla in poleg svojepa ljubega otroka bila pokopana.